Naslov — Address NOVA DOBA 6117 St. Clair Avc. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3S89) I (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Napredek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer, ampak v mnogo večji meri od naše agilnosti. N°. IG Entered as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March 15tli, 1925. ŠTEV. 16 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, Alj>RIL 20T1T 1932 — SREDA, 20. APRILA 1932 VOL. VIII. — LETNIK VIII. DRUŠTVENE in druge slovenske vesti #cjVe*a društev J. S. K. Jed- L ,Za zapadno Pennsylvanijo |a orovala v nedeljo 24. apri- k'^°venskem Domu v Pitts-%ghu. A !i(0\ Pomladansko vese- št .Jri Priredilo agilno društvo Ul' J J- S. K. Jednote v Jolietu, V gV soboto 23, aprila zvečer. oVenia dvorani, kjer se bo tilo V vr-^a> se bo košata Ze*eno drevo, ki bo posebni a rakcija dotifinega večera, ^liatai odbor bo seveda • tudi druge zabavne ^ . 1,1 različne dobrote, ki ■1° v prvovrstni veselici. A >r vštevši naše pod-40 0l£anizacije. Podpirati '/t j^eli lJOrtleni vzgajati bodoče s> j f, vždrg na®ih ustanov. Šolž f* »,WUje s prostovoljnimi li I 2 dohodki Par let" 1^ v' Kdor da se J mladina ne odtuji, in Ib' Cfte razmere dopušča-VlitlK> sv°.ie pomaga pri ertl delu te šole. |S. £ev Slovenske šole II' v Ci" ^oma na Waterloo I ' istotfVe^andu, ki se bo vr-^v8 , v nedeljo 24. aprili p6 °Vala dve kratki igri V a 0°^enih točk. Ta šola '1 ^se^0Vana šele pred štiri-vNeh' beleži ze Prav le_ - ^s^ed svojega ple- l^° VHeh ,lamena zashiži pod-* ^1 želijo, da se nam b ^»a ne odtuji. IfcSki „ * hk^i v >r ^ava v Chicagu 24. aprila po-llNon, rt z zelo lepim 1^ v ^v ^lareditev se bo " ^ l ^ dyorani na 2657 S'0*5 te v^e ‘^■Ve- in se Pr^' IIhN t Popoldne. Najbolj IC° Pev ())cka Pr°grama bo ki kl Prizor “Na sem-Jl1 'e sestavil pevo- (Ua)iHcob Muha. Po ofi-le n« 2. strani). bi Di h St. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA DRŽAVNA MILICA je bila pretekli toden poslana k Somers premogovniku, ki se nahaja blizu mesteca Adena, Ohio. Premo-garji dotičnega okrožja so na štrajku, kot so drugi unijski premogarji v Ohio in West Virginiji. Do nemirov je prišlo, ko je kakšnih $to premogarjev, ki se niso hoteli odzvati pozivu na štrajk, nameravalo oditi na delo v Somers rov, štrajkarji pa so jim skušali to preprečiti. Ko so miličarji streljali v zrak, da ostrašijo štrajkarje, so jim isti odgovorili s krepelci in kamenjem. Miličarji so potem razgnali množico z bombami, ki povzročajo' solzenje. Pri spopadu je bil 60 letni štrajkar Walter Kimball ustreljen. Governer države Ohio je poslal v omenjeno štraj-kovno okrožje več sto miličarjev, ki so oboroženi s puškami, bajoneti, bombami za solzenje in s strojnimi puškami. Somers rov obratuje Goodyear Tire & Ruber Co. V jutru 18. aprila so bili obstreljeni trije s t a v k a r j i v praskah z miličarji, ki imajo zasedene vse poti, katere vodijo k Somers rovu. 0 NATURALIZACIJI PRIMANKLJAJ v znesku 2,-000 milijonov dolarjev je pretekli teden dozorel v zvezni blagajni. To je največji primanjkljaj, ki je kdaj zadel kakšno državo v mirnem času. O predlogi za zvišanje davkov, ki je bila sprejeta v poslanski zbornici, razpravlja sedaj senat. % * 13 o /j DVAJSET LET je preteklo v četrtek 14. aprila, odkar se je potopil ogromni parnik Titanic, pri kateri priliki je izgubilo življenje 1517 oseb. V noči 14. aprila 1912 je namreč novi parnik White Star črte, na svoji prvi vožnji iz Anglije proti Zedinjenim državam zadel v ledeno goro in se je v par urah potopil. V rešilnih čolnih se je rešilo okrog 800 oseb. Med potopljenci je bilo tudi mnogo bogatih in vplivnih oseb, in to je pomagalo, da se je v kratkem osnovala mednarodna straža, ki v sezoni ledenih gor zasleduje njihovo gibanje in obvešča parnike o njih pozicijah. Od takret se ni potopila nobena ladja več vsled kolizije z ledeno goro. Stražo vršita dva ameriška rušilca, stroške za vzdrževanje istih pa nosijo vse države, katerih parniki rabijo isto morsko pot. V WASHINGTON!! si belijo glave predsednik Hoover, poslanska zbornic?, senat in.razni odbori in odseki kako zmanjšati izdatke federalne vlade. V načrtih je znižanje izdatkov za različne depai’tmente, ki bi se doseglo deloma z znižanjem plač za dotične uslužbence ,deloma pa z neplačanimi počitnicami. Tudi izdatke za vsiljevanje prohibicije nameravajo znižati za $1,119,-000. Po dosedanjih načrtih bi znašal skupen letni prihranek 160 milijonov dolarjev. PREDSEDNIK HOOVER priporoča petdnevni tedenski delavnik za vse zvezne uslužbence. S tem bi dobilo delo mnogo zdaj nezaposlenih oseb. Druga podjetja naj bi sledila koraku zvezne vlade in tudi po možnosti uvedla petdnevni tedenski delavnik. še vedno mnogi ljudje povprašujejo, da-li morejo postati ameriški državljani, ker so tekom vojne zahtevali oprostitev od vojne službe iz razloga, da so bili inozemci. Zlasti povprašujejo oni, ki so bili iz tega razloga poprej zavrnjeni in bi radi zopet poskusili zaprositi za naturalizacijo. Dandanes se velika večina sodnikov ne ozira na obnašanje do-tičnih inozemcev z ozirom na nabor tekom vojne. Na drugi strani v nekaterih okrajih še vedno odrekajo državljanstvo vsakemu, ki je zahteval oprostitev od vojaščine. Takoj po vojni je zavladala splošna praksa odrekati držav-lj?aistvo vsakemu takozvanemn “slakerju.” Sodniki so smatrali, da, kdor ni hotel služiti tej deželi, je s tem dokazal, da ni udan tej deželi oziroma njeni ustavi. Zakon pa zahteva, da prosilec za državljanstvo mora dokazati, da tekom predhodne petletne dobe se je tako obnašal, da je vreden državljanstva. Zato se je vsakemu odrekalo državljanstvo. Sedaj pa je petletna doba že zdavnaj minula, in, kakor rečeno, se sodniki v pretežni večini ne ozirajo več na okolščine glede vojaškega nabora. Po zakonu le pripadniki onih neutralnih držav, ki so povrnili svoj prvi papir, da se oproste od vojne dolžnosti, so za vedno izključeni od državljanstva. Ta določba pa se ne tiče nikakega Slovenca ali Jugoslovana. Od leta 1920 je skoraj 30,000 prošenj državljanstvo bilo zavrnjenih iz tega razloga. Leta 1928 pa je' število teh zavrnitev naenkrat padlo, ko je prešlo pet let po koncu svetovne vojne. Le malo sodnij se še vedno drži tega pravila. Največ zavrnitev prihaja sedaj iz okrajev Boston, Detroit, Salt Lake City, Seattle, Portlandt in San Francisco. Ali v splošnem ni več veliko slučajev. Leta 1929 je bilo 214 zavrnitev, leta 1930 le 48 in 1931 še samo 38. Najboljši nasvet na vse one, katerim je bila zavrnjena prošnja je, naj zopet zaprosijo za naturalizacijo. —FLIS. o------------- PRIMERNA ZDRAVICA Po zaključku ameriške revolucije so se pri neki priliki zbrali v Versaillesu zastopnik Amerike Benjamin Franklin, angleški poslanik in francoski minister Vergennes. Prišla je vrsta, da vsak napije naj višje mu gospodu svoje dežele. Angleški poslanik je dejal “Na zdravje Juriju III., ki kot solnce v svojem meridijanu ši ri žar in razsvetljuje svet!” Francoski minister je sledil: “Na zdravje odličnemu Louisu XVI., ki kot luna lije svoje mehke in dobrotljive žarke in blagodejno vpliva na svet!” Ameriški Franklin pa je na naslov Georga Washingtona, ki je malo prej porazil armado angleškega kralja izrekel priliki primerno zdravico: “Na zdravje Georga Washingtona, poveljnika ameriških armad, ki je kot svetopisemski Jozua ukazal solncu in luni, da obstojita, in sta ga ubogala!” -------o------- civilizacija davnih AMERIČANOV ZANIMIV PROJEKT NEW YORK CENTRAL železnica bo na svojih progah ukinila sedem vlakov dnevno, kar predstavlja 1,330,000 milj manj vožnje na leto. Izprememba stopi v veljavo 24. aprila. IDalja pl S. •trtni); RADIO-STATISTIKA Na vsem svetu je 1,425 ra-dio-oddajnih postaj. Od teh jih je v Zedinjenih državah 617, v Canadi 85 in v Rusiji 78. Portugalska z nad šest milijoni prebivalcev ima samo 5,000 ra-dio-aparatov, Italija s 40,000 milijoni prebivalstva pa 200 tisoč. V Centralni Ameriki, v tropskih džunglah sedanje republike Guatemale, je pred par tisočletji cvetela mogočna država Maya-Indijancev. Mnogo prej kot so beli ljudje vedeli, da ameriški kontinent sploh eksistira, je tam živelo ljudstvo z visoko civilizacijo; imelo je učene astronome, matematike, arhitekte in umetnike. V kamenite spomenike vsekani zn?ki dokazujejo, da so bili temelji tej tipični staro-ame-liški kulturi položeni nekako leta 600 pred Kri stom, po našem časeštevu. O prej sni zgodovini tega zanimivega naroda ni sko-ro nikakih podatkov. Država Mayev se je razvijala dobrih 12 stoletij; med letom 300 in 600 po Kristu je bila na vrhuncu svoje moči, prosperitete in civilizacije. Ljudstvo je bilo izurjeno v poljedelstvu, v kamnoseštvu in trgovini. Med dobro obdelovanimi farmami je gradilo veličastne templje svojim bogovom, krasne palače 'svojim kraljem, mogočna javna, poslopja in velike zvezdarne. f?preko močvirij so bile zgrajen^f',kamenite ceste, ki so bile po svoji trpežnosti boljše od rimljanskih. Zvezdogledi in računarji davnih Maya-Indijancev so izgotovili koledar, ki je bil natančnejši, kot je koledar, ki ga imamo mi zdaj v rabi. Po sedanjem koledarju bo soln-čno leto prišlo vfpavzkrižje s koledarskim za ei) dan v 3,300 letih, po koledar jfe^Mayev bi m pa to zgodilo šele v 300,000 letih. Država Mayev, ki je procvita-la stoletja, je nenadoma propadla v teku dobrih 50 let, nekako med letom 580 in 630 po Kristu. Prebivalstvo, ki ga je bilo takrat okoli 14 milijonov, je v milijonih izumrlo, ostanek pa se je izselil razne kraje Južne Amerike, nekaj pa v zapadni del sedanje mehiške države Yucatan. Tam so Maya-Indijanci ustanovili novo državo, zgradili nove templje, palače, zvezdarne itd., toda ta nova država ni nikdar po mogočnosti in splošni civilizaciji dosegla prve. Španci so v šestnajstem stoletju še tisto civilizacijo uničili. Znanstveniki in raziskovalci si že desetletja belijo glave, kaj je bilo vzrok za propad prve mogočne države Maya-Indijancev, kaj je bilo vzrok, da je to podjetno in civilizirano ljudstvo nenadoma zapustilo svoja mesta, svoja svetišča in svoje farme, ter se izselilo drugam, kolikor ga ni podleglo gotovim katastrofam. Navajali so razne morebitne vzroke, kot epidemije, potrese itd., toda noben teh vzrokov se niti njim samim ni zdel zadovoljiv in zadostno z dokazi podprt. Glasom naj novejših poročil je končno ameriški geologist dr. C. Wythe Cooke menda našel pravi vzrok propada prve države Mayev. Po večmesečnem raziskava-nju Peten distrikta v džunglah Guatemale, je iz napisov na razvalinah in študiranja ozemlja in podnebja sestavil novo teorijo, ki se zdi verjetna. Nizka, blatna močvirja, ki so tekom deževne sezone po šest mesecev pod vodo, so bila nekoč lepa qista jezera, po katerih se je potom čolnov, splavov in ladij vršil glavni trgovski, tovorni in potniški promet med raznimi kraji obširne drža-ve. Vozov in tovornih živali Maya-Indi janci niso poznali. Rodovitne višine gričev, ki se vzdigajo zdaj nekako sto čevljev nad blatno močvirje in kjer raste zdaj velikansko drevje, so bile obdelane. Maya-Indi janci so namreč že pridelovali koruzo, (D*lj» pg 2. at rani). Med tipične zanimivosti našega zapada spada nedvomno tudi veliko slano jezero, ki se razpro- | stira ob mestu Salt Lake City, glavnem mestu države Utah. To [ jezero, ki je veliko kot polovica države Rhode Island, ima izred- ; no slano vodo. Vsled velike mno- ‘ žine soli, ki jo vsebuje, je voda tako težka, da ni mogoče utoniti v nji. Teža vode kar sili kopal- j ca na površje, da plava na njej j kot zamašek iz plutovine. Vzrok, da je voda tega ogrom- t nega jezera tako slana, leži v tem, da jezero nima odtoka. Re- ; ke, ki se iztekajo v jezero, pri- } našajo s seboj mnogo raztopijo- , nih rudnin, predvsem soli, in to ] vse ostane v jezer it, ko voda iz-hlapeva. Računa se, da je v je- ^ zeru do 400 milijonov ton raztopljene soli. Ker jezero nima odtoka, mora vsako leto toliko , vode izhlapeti, kot jo izlijejo vanj reke. Eksperti pravijo, da , v treh letih izhlapi toliko vode , kot jo vsebuje jezero. Sol pa. kot že omenjeno, ostaja v jezeru. ^ Za irigacijo ali za gospodarske j potrebe je seveda slana voda ne- ' porabna. Edini dobiček od te < vode imajo izdelovalci soli. V L bližini pa je mnogo suhe, nepo- h rabne zemlje, katero bi bilo mogoče izpremeniti v rodovitna polja in sadovnjake, če bi bila za L namakanje porabna voda na raz- , polago. Za namakanje ali iriga- h cijo pa je seveda porabna le slad- j ka ali sveža voda. m Uradniki irigacijske komisije] države Utah in inženirji zvezne* h ga poljedelskega departmenta se ; zdaj bavijo z načrtom zgraditve -treh jezov, s katerimi bi se , odrezalo tisti del jezera, v katerega pritekajo reke, od ostalega jezera. Ta odrezan kos bi zavze- , mal približno tretjino jezera. L Površina vode v tem zagrajenem , delu, bi se primerno vzdignila vsled dotoka iz rek. Kar bi bilo vode odveč, bi se po določenih pretokih iztekala v ostali del jezera. Eksperti sodijo, da bi do-tekanje in odtekanje vode v zagrajenem delu jezera očistilo vodo soli v osemnajstih mesecih, tako da bi v zagrajenem delu bila le sladka voda, ki bi se lf>hko rabila za potrebe prebivalstva mesta Salt Lake City in za namakanje polj. Pri gradnji jezov bi se inženirji poslužili kot vmesnih opor nekaterih otokov in vrh jezov bi bila zgrajena lepa avtomobilska cesta. Za vožnjo po tem bulevar-du preko jezera bi morali avtomobilisti plačati gotovo pristojbino, katera bi, kakor sodijo, v teku petnajstih let pokrila stroške zgradbe tega ogromnega projekta. -------o—------ PROTI POSTAVI V tej deželi je mnogo postav, ki so že davno zastarele, pa so. legalno še vedno v veljavi, dasi ! se nihče več ne ozira nanje. Tako je v mestu Anderson, W. , Va., prepovedano levom prosto hoditi okoli. V Los Angelesu t je prepovedano, da bi se dve ; osebi kopali v isti banji isto-^ časno. V Texasu je prepovedano lastovati skupino knjig Encyclopedia Britannica, ker vse-1 buje formulo za izdelavo liker-1 . jev. V Michiganu ne sme žen-e ska dvigniti krilo več kot šest . palcev visoko, kadar stopa pre-i. ko luž. V Connecticutu je pre-e povedano žvečiti tobak, v Bos-v tonu pa kopati se brez zdrav-nikovega dovoljenja. Po vseh o Zedinjenih državah pa je preji provedano izdelovati in proda-j, jati opojne pijače—pa vsi vemo, kako je! ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Nedavno je praznovala mariborska slovenska Posojilnica svoj zlati jubilej, 50-letnico svojega obstanka. Posojilnica je bila od svojega začetka važna slovenska trdnjava na severni meji. Ni bila nikoli samo navaden denarni zavod, temveč je že od prvega početka v izdatni meji pomagala pripravljati tla za gospodarsko in narodno osamosvojo Slovencev mariborskega okrožja. Leta 1897 je izredni občni zbor Posojilnice sklenil zgraditi Narodni dom, ki je kmalu postal pravo žarišče vsega mariborskega narodnega življenja, ter je bil zato Nemcem in ponemčencem pravi trn v peti. Kljub slabim časom se tudi v Jugoslaviji izda mnogo za razna lepotičja. Strokovno glasilo “Drogerijski Vestnik” navaja, .da se letno izda okroglih 300 milijonov dinarjev za parfumerije in razne kosmetične izdelke. Od te vsote gre polnih 76 odstotkov za tuje izdelke in samo 26 odstotkov odpade na domača podjetja kosmetičnih izdelkov. V Hrastniku je dne 3. aprila praznoval 75-letnico svojega rojstva gostilničar in posestnik Franc Birtič. V hrastniški dolini se udejstvuje jubilant že blizu pol stoletja. Bojeval je težke boje z- nemško invazijo, pri kateri je imelo baš rudniško podjetje odločilno moč, in velike so njegove zasluge n dobe narodnostnih bojev. V Radečah pri Zidanem mostu je preminila gospa Frančiška Hallerjeva, soproga trgovca. V vasi Nožiče pri Kamniku je v noči 23. marca pogorelo gospodarsko poslopje s hlevom in skednjem posestniku Ulčarju. Holmškim gasilcem se je posrečilo obvarovati požara dve hiši, ki sta bili komaj 12 korakov oddaljeni od gorečih objektov. Ustavitev industrijskega obrata na Jesenicah ni hudo prizadela samo domačega in okoli-I škega prebivalstva, ampak je segla tudi do trboveljskega pre- . mogokopa. Jeseniška tovarna ' je bila za železnicami najjačji odjemalec trboveljskega premoga, ki ga je porabila letno okrog 600 vagonov. Šeststo vagonov pa pomeni delo za 300 do 400 delavcev. 4 V Novem mestu so položili k večnemu počitku Ignacija Hladnika, skladatelja, učitelja petja in popularnega kapiteljskega organista. V podgrajski fari pri Novem mestu je vas Nova gora, kjer ima hišo telegrafski uslužbenec novomeške pošte g. Platan. Tjakaj je nedavno pribežal obstreljeni divji prašič, ki je ušel preganjalcem. Bil je ravno pred Platanovo hišo, ko se je gospodar vrnil domov. Zver ga je napadla in mu s svojimi ' ostrimi čekani raztrgala stegno. Težko ranjenega Platana so prepeljali v kandijsko bolni-‘ co, podivjano zver pa so kmetje ‘ pobili s krampi in kopačicami. 1 V tuzlanskem okraju so se ' zaradi dolgotrajne zime že več-■ krat pojavili volkovi v večjih ‘ tolpah ter napadali hleve celo (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE Naši bratje v Jugoslaviji postajajo čudno ekstravagantni sredi svetovne depresije. Zdaj na pomlad baje hočejo kar novega kralja, medtem ko si ogromna večina Američanov ne moro privoščiti niti novih avtomobilov. # Metodistovski škof Hughes je Izračunal, da je imel vsak izmed nas vsaj 16,777,216 prednikov, če pomislimo, da je imel vsak izmed teh naših prednikov kakšno slabo lastnost in da je bila ista vsaj deloma, podedovana po njegovih potomcih, ni. čudno, da ga vsi lomimo pri vseh mogočih prilikah. n*. «t Zgodovina nam pripoveduje, da so se v petnajstem stoletju in tudi še pozneje vršili sodnijski procesi proti živalim, ki so dekle škodo in nadlego, živali so bile postavno obtožene in pozvane na zagovor, in ker navadno niso prišle, so jim oblasti preskrbele zagovornika. Po daljši obravnavi so bile navadno obsojene v pregnanstvo in včasi jim je bilo tudi prepovedano, da se ne sme. jo ženiti. Taki procesi go so vršili proti mišim, podganam, kačam, krtom, gosenicam, pijavkam, krastačam, hroščem itd. V churski škofiji so v sodnijskem postopanju zoper rjave hrošče odredili, naj se živalce zrradi “mladoletnovsti” pa zaradi pritli-kavosti trikrat pozovejo k obravnavi in šele potem in contumaciam obsodijo v težko pregnanstvo. Koliko so si živali take obsodbe k srcu vzele, sodni zapiski ne povedo, mislim pa, da so se zanje brigale prilično toliko, kot st' Američani brigajo za Volstend-ovo postavo. ❖ V centralni Afriki so botaniki našli novo cvetlico, katero r,o krstili za nifflidolliphantissian-themum. Ako bi mladenič prinesel svoji izvoljenki v dar tako cvetko ter ji navedel pravilno botanično ime, bi ga nedvomno na mestu obsodila, da je še malo bolj udarjen, kot so zaljubljenci po navadi. * Šele ko sem čital, da filipinska vladat izkazuje prebitek v državni blagajni, se mi je posvetilo, zakaj Filipinci s tako odločnostjo zahtevajo neodvisnost, če počakajo, da se malo bolj amerika-nizirajo, bodo imeli v blagajni luknjo, kot jo imamo mi. * Ekspedicija, ki išče angleško-ga polkovnika Fawcetta, kateri se nahaja v brazilskih džunglah že sedem let, se bo najbrže vrnila praznih rok, če mu pove kam jo je v tem času zavozila nr.ša slavna civilizacija. V listih sem čital te dni, da je farmer M. R. Patterson iz bližine mesta Liberal v Kansasu nedavno peljal na trg nekaj zabojev jajc, ki jih je bil pripr?vljen prodati po sedem centov ducat. Medpotoma se mu je vžgal avtomobil in ker mož ni imel vede pri rokah, je požar tolike ča„'a obmetaval z jajci, da ga je pcgasil. Po trdem delu je mož najbrže komodno sedel in si privoščil sveže pečene omelete. Neki afriški raziskovalec pravi, da tamkajšni ljudcžrci smatrajo čez 50 let starega moža za neužitnega in neprebavljivega. Bo menda prilično taka delikatesa kot star kozel. V ostalem pa vsi vemo, da so Dal]« na 2. atranl “fso'Oa Doba99 GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7te letno; ta nečlane $1.50, ta inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY (iubacription for members $0.78 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VIII. NO. 16 VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) nekateri ljudje neprebavljivi še predno dosežejo Abrahama. * Iz starega kraja prihajajo nekatere revije in listi nerazrezani, pa me vselej, kadar jih moram razrezovati, če jih hočem pregledati, obide mala meglica nevolje. To kaže, da smo Američani precej razvajeni glede postrežbe. Včasi tudi premišljujem, kako bi bilo v kari pocestne železnice, kjer mnogokrat sedi in stoji do sto oseb, katerih skoro vsaka čita jutranji ali večerni list, kako bi bilo, če bi vsak čitalec vihtel britki nož in raz-rezaval strani debelega časnika. In kako bi bilo, če bi se kara sunkoma ustavila in bi se britki no-žički splašili in se zapodili med nič hudega sluteča rebra slavnega občinstva! Nak, nerazrezani listi že niso za nas v Ameriki! RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) ZNIŽANJE carinskih mej ter brisanje mednarodnih dolgov in reparacij so edina sredstva, ki bodo zopet spravila na noge svetovno prosperiteto. Tako vsaj trdi dr. Nicholas Murray, predsednik Columbia univerze in prejemnik Noblove mirovne nagrade. NEDOVRŠENO poslopje, za državne urade v Columbusu, Ohio, je dne 14. aprila močno poškodovala eksplozija, o kateri se sodi, da je bila povzročena po zločinski roki. V eksploziji je izgubilo življenje šest oseb, okrog 60 pa je bilo ranjenih. Kolika je materijalna škoda na poslopju, katerega zgradba bo stala 6 milijonov dolarjev, še ni ugotovljeno. Poblad je zmožna prav čudovitih muh in kontrastov. Ogrnjena v prelestni plašč božanskih solnčnih žarkov se nam smeje sladko in zapeljivo kot prava nebeška delegatinja in nas boža z žametno mehkimi ročicami gorkih vetričev, da nam sramežljivo zardevajo lica. Ilip pozneje pa se ji zmrači obraz in že nas biča z ledeno sodro in mrtvaško mrzlimi snežinkami. Pozove h koncertu tisočere krilate pevce in razpošlje v svet pestrobarvne metulje, kot poslanike pomladne sreče in dobre volje, nakar odpre deževne za-tvornice, da se zelena polja in livade izpremene v kalne mlakuže, odkoder se oglasijo hripave žabje himne". Poljublja nas z duhtečimi jutri, da podležemo izkušnjavam in se pomladno oblečeni podamo v goljufivi svet, naka-r se umakne v 'varno zatišje in se pritajeno smeje, ko nas ploha razpodi kot piščance v prodajalne dežnikov in galoš in ko idražestni nežni spol moli krvoldčne kozje molitvice, ker so1 bele svilnate nogavice izgubile svojo nedolžnost v brizgajoči pocestni kofedri. Pripravi nas, da< že na tešče žvižgamo razposajene popevke, katerim v mali razdalji sledijo kihanja, rdeči nosovi in godrnjav nahod. Raztrosi po poljih, travnikih in gozdovih milijarde cvetlic in spusti nanje milijone čmrljev in čebel, da nas s svojim muzikaličnim brnenjem izvabijo na izlete in piknike, kjer nam postreže s strupenim bršlinom, pasjim stricem, robidovjem, kačjimi pastirji, gosenicami, brenclji in komarji. Pomlad je pač ženskega spola, zato je taka>; ampak kljub temu jo imamo radi! A. J. T. --------o------- DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje iz 1. strani) cijelnem vzporedu bo ples. Vstopnice so v predprodaji po 50 centov, pri blagajni pa bodo po 75 centov. .A Koncert pevskega zbora Prešeren v Chicagu se bo vršil v nedeljo 8. maja. Pri tisti priliki bo vprizorjena tudi šaloigra “Trije ptički.” o------------- POSKUSNO glasovanje o prohibiciji, katero vodi revija Literary Digest, izkazuje dozdaj 4,329,416 oddanih glasovnic. Za nadaljevanje prohibicije je označenih 1,137,287 glasovnic, za odpravo prohibicije pa 3,192,129. Za nadaljevanje suše je torej 26.27 % volilcev, za odpravo prohibicije pa 73.73 odstotkov. Država Nevada: izkazuje 7 mokrih glasov proti enemu suhemu, države Rhode Island, Connecticut, New York in New Jersey čez pet mokrih glasov za vsakega suhega, Illinois, Louisiana in Montana pa izkazujejo štiri mokre glasove za vsakega suhega. RUSIJA namerava izboljšali svoje dosedanje železniške proge, ki merijo okrog 50,000 milj, ob enem pa zgraditi še kakih 25,000 milj novih prog, kar bo veljalo nekako $3,500,000,000. Dober del naročil za to ogromno vsoto lahko dobi industrija v Zedinjenih državah, če bi vlada hotela z Rusijo vpostaviti regularne trgovske i,n diplomatske odnošaje. Tako se je izrazil Ralph Budd, predsednik Burlington železnice, ki se je nedavno mudil v Rusiji in pozna tam-kajšno situacijo. Amerika bi ta naročila baš v tem času krvavo potrebovala. OGNJENIKI v južnoameriški republiki Chile, ki jih je okrog 14, so bili pretekli teden postali jako aktivni. Pepel in strupeni plini, ki so jih bruhali ognjeniki so ogrožali varnost prebivalstva na obsežnem ozemlju osrednji! provinc republike. Potresni sunki, ki so se pridružili vulkanski n izbruhom, so še povečali razburjenost prebivalstva. Zadnja poročila javljajo, da je delovanje vulkanov ponehalo. V KANSASU so zopet bogatejši za eno linčanje. Kakšnih 200 mož je v jutro 18. april; navalilo na šerifa Cheyenne county ja, mu vzelo ključe oc ječe in odpeljalo 53-letnegi samskega farmerja R. Reada ki je bil zaprt zaradi »grabljenja in usmrtitve osem-letnc Dorothy Hunter. Množica ji Reada odpeljala preko meje counlyja in ga obesila na neke drevo, nakar se j c razpršila Read je baje pred smrtjo pri znal, da je kriv in c^a jo stori hudodelstvo v pijanosti. SILEN POTRES, ki je traja z malimi presledki 16 ur, je porušil na tisoče hiš v Hupe! provinci na Kitajskem. Kolike ljudi je izgubilo življenje v katastrofi, ni znano. •IZ BEOGRADA poročajo c velikih povodnjih v nevernem delu Jugoslavije v Bolgariji. --------o—------ PATENTNI URAD Patentni urad v Washingto-nu je tako zapos'en *n mora imeti toliko uradnikov, da se je nedavno prese^- v novP poslopje, kjer zavzema cel aker prostoru. Teda šele pred sto leti je edini uradnik patentnega urada resigniral, češ, da itak ni nič več novega za iznajti. CIVILIZACIJA DAVNIH AMERIČANOV (Nadaljevanje s 1. strani) tobak, navaden krompir, več vrst fižola, sladki krompir, kakav itd. Prebivalstvo se je množilo in farmer ji se izsekali vedno več gozdov na višinah, da so napravili polja. Tropsko deževje pa je leto za letom bolj izpiralo rahlo črno zemljo na obdelanih pobočjih gričev in jo nosilo v dolino, to je v jezera. Tam sploh v deževni sezoni leta pade izredno mnogo dežja. Mogoče so bila gotova desetletja še prav posebno deževna. Drevje, ki je bilo izsekano, ni več zabra-njevalo odnašanja zemlje v dolino, in posledica je bila, da so se čista, plovna jezera iz-premenila v blatna močvirja. S tem so bila uničena prometna pota, poleg tega pa so se v tropskih močvarah zaple>dili komarji, ki so 'širili malarijo in rumeno mrzlico. Epidemije so kosile prebivalstvo v stotisočih. Svečeniki Mayev, ki so posedovali skoro vso znanost naroda in ki so jo skrbno hranili zase, so držali prosto ljudstvo v praznoverju, pač iz razloga, da ob-drže svojo nadvlado nad njim. Za tako praznoverno ljudstvo je bila torej logična vera, da so se nad njim razljutili bogovi. Posledica je bila, da so se ljudje, ki niso podlegli epidemijam, izselili v druge kraje, upajoči s tem uteči jezi bogov. Veličastne zgradbe in stavbe, ki jih zdaj znanstveniki odkrivajo in študirajo, pa je prerasla džungla. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednota Inkorporirana 1. 1901 111. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, Podpredsednica: ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 4X2—12th Ave., E., Duluth, Minn- 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALI-COVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, r* 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d PI., Chicago, Pcrolni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. - 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, u- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) po naselbinah. Kraj vasi Špio-nice je gozdar Vidak Bjelica naletel na tolpo osem sestradanih volkov. Tri volkovi je ubil, drugi pa so se razbegli. Skupno je gozdar Bjelica v 10 dneh iustrelil’že osem volkov in tri j volkulje. f— i , . i i Poteen, y Po ves- teh iz Sarajeva'so' seizmograf-Iski aparati tamkajšnje meteorološke postaje zabeležili na ve-iliko soboto tri slabše potrese z epicentrom v neposredni bližini Sarajeva, na velikonočno nedeljo ob 5:43 zjutraj pa precej močan potres, ki pa vendar ni povzročil večje škode.. Popol-j dne pa je sledil potresni sunek, [ki je bil znatno močnejši kakor vsi dosedanji; pokvaril je seiz-mografske aparate, tako, da se nadalnji sunki niso mogli registrirati. Potres je spremljalo podzemsko bobnenje, ki je povzročilo med prebivalstvom precej strahu. Bosanski kmetje nimajo krme za ovce. Bosanski kmetje iz gorskih krajev so v zadnjih dneh prignali v Banjo Luko nad 6,000 ovc, ker zanje nimajo krme. Da ovce ne poginejo od gladu, so tamošnji meščani pričeli akcijo za zbiranje denarnih sredstev za nabavo krme. V nekaj dneh se je nabralo nad 15,000 dinarjev. Kupili so že dva vagona sena. Pokončevanje divjih svinj je nastalo pravo tekmovanje, odkar so razpisane nagrade. 'Tako je v Škrbcu pri Podgradu ubil pred dnevi posestnik Josip Gazvoda divjo svinjo, težko 96 kilogramov, ki je imela v sebi osem mladičev. Hrovatič France iz Koroške vasi in tovariši j pa so ubili okrog 60 kilogramov težko svinjo v Novi gori. ---- Divje svinje v Beli Krajini, t Iz Cepelj v Beli Krajini pišejo: ‘ V zadnjem času so se pri nas hudo razmnožile divje svinje. Na Jožefovo je g. Jurij Valetič zopet ustrelil enega divjega prašiča. ,—o- —- Črnci v kongresu V ameriškem zveznem kongresu je služilo od sprejetja j ustave pa do zdaj 23 črnih po-1 stavodajalcev. Od teh sta bila j dva v senatu, ostali pa v po-l slanski zbornici. Jcdnotino uradno glasilo: NOVA D©BA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se in predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih &an bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. , izpre' Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov m Tgil membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Cia« Cleveland, Ohio. ^ Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslav za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z o člani ali članicami. DOPISI Uspehi vstrajnega dela t Velika napaka nas vseh je, da smo preveč nepočakljivi ž in nestrpni. Vse hočemo doseči takoj, brez odlašanja. Zahte- g vamo takorekoč, da bi se nam na ljubo godili čudeži. Ker k nam ne uspe, smo razočarani in postanemo malodušni. Po-zabimo, da je za vsak večji uspeh, za vsak velik preobrat tre- r ba dolge priprave in vztrajnega dela. r Vse velike izpremembe v naravi se vršijo tako polago- ^ ina, da jih največkrat niti ne opazimo. Solnčna gorkota, mraz, voda in vetrovi rušijo velikanska gorovja in zasipljejo . morja, napravljajo iz sočnih pokrajin puščave, drugod po- ' vzročijo, da ozelene mrtve pustinje itd. V stotisočih in mili jonih let so si reke izdolble globoke struge v trdo skalovje. Iz malega .zrnca, iz drobne šibice zraste v teku* let mogočno 1 drevo. Polagoma in našim očem nevidno se začne spomladi 1 v rastlinstvu pretakati življenjski sok, polagoma se odpirajo ' popki, iz katerih se pokaže listje in cvetje, polagoma se cvet 1 razvije v viden sad in polagoma dozorevajo sadeži. Dolgih šestnajst let je potreboval sloveči naturalist ( Luther Burbank, da je iz bodečega puščavskega kaktusa j v/gojil koristno in porabno rastlino. Neprimerno več časa je bilo treba, da so naši predniki iz divjih rastlin vzgojili na- < še sedanje sadje, zelenjavo in žita, da so iz za človeka malo- * vrednih divjih živali vzgojili sedanje koristne domače živa- ! li. Silno počasi se je razvijala civilizacija človeškega rodu. ki mu znanstveniki prisojajo starost pol milijona let. Naši '• stari očetje, katere smo morda kot Otroci;še poznali, so se še spominjali tlake in desetine; suženjstvo je bilo odpravljeno v Ameriki šele v preteklem stoletju, malo prej so še sežigali čarovnice itd. Duh časa in napredujoča znanost sta pometla s tem, toda to se ni izvršilo hitro, preko noči, treba je bilo časa, dela, učenja, bojev in žrtev. Vsi vemo, da je današnja znanost še .zelo pomanjkljiva, dasi je skoro ne moremo primerjati s tistim, kar je veljalo za znanost pred par stoletji. Vsi se zavedamo, da je današnja civilizacija še precej primitivna in robata, dasi je boljša in širokim slojem bolj dostopna kot je bila pred par stoletji. Vsi vemo, da je današnji družabni in gospodarski sistem daleč od popolnosti, vendar, kdo bi ga hotel zamenjati za nekdanji tlačanski sistem, ki je pomenjal telesno in duševno suž-nost? Saj je duh tisti, ki vodi, iz duševne prostosti se porode inicijative, ki vodijo k vsemu izboljšanju in napredku. Svobodna misel je danes v tej deželi vsakemu zajamčena, splošna volilna pravica pa daje vsakemu orodje, da po svojih zmožnosti pomaga graditi boljšo družabno in ekonomsko stavbo. Splošna, vsestranska izobrazba nam pomaga pravilno rabiti naše orodje v normalnih razmerah; še bolj pa se izkaže splošna izobrazba v nenavadnih razmerah, ko je treba zapustiti uglajene steze privajene vsakdanjosti in iskati novih poti. Splošna izobrazba nas uči vpoštevati naravne zakone, ki ne delujejo skokoma ampak korakoma. S pomočjo življenjske šole izpoznavamo vedno bolj, da je za dosego vsakega napredka in vsakega preobrata na bolje treba vztrajnega razmišljanja, učenja in dela. Vsaka pot navzgor zahteva truda, dočim ni nobena umetnost zdrsniti v globino. Nesmiselno bi bilo pričakovati, da bi bili kdaj vsi ljudje v vseh podrobnostih enakih misli. K vsakemu cilju vodijo mnoge poti, mi pa si jih izbiramo po naših okusih in zmožnostih. Ni tako važno, če se včasi zmotimo; mnogo važnejše je, da nismo preleni za razmišljanje in da smo zmožni in voljni se iz naših zmot učiti in da ne i.zgubimo poguma. Vsi stari nazori in izkušnje niso za med staro šaro, marsikaj je med njimi dobrega in tudi za današnje čase porab-nega. Vse, kar je veljalo nekdaj, pa ne velja za današnje iz-premenjene razmere. Nikaka sramota ni opustiti nekaj sta' rega in se oprijeti česa novega, če smatramo, da je boljše Ves človeški napredek prihaja od neprestanega učenja, razmišljanja, primerjanja in dela. Drzni, v vihravosti izvršeni skoki pa se posrečijo le v izjemnih slučajih. Tudi pogoji za rast J. S. K. Jednote so bili in so še v neprestanem delu in neprestanem izboljševanju. Tisoči so ji posvetili svoje duševno in fizično delo pred nami, tisoči vrše plemenito delo zanjo danes in tisoči bodo morali tako delo opravljati v bodoče. Le tako moremo računati na njen na-j daljni napredek. Ohraniti našo J. S. K. Jednoto čvrsto in zdravo, bi morala biti skrb vseh njenih dobrih članov. Važno delo za Jednoto se vrši potom njenih konvencij, potom poslovanja njenega glavnega odbora, potom izmenjave mnenj v našem glasilu, a v gotovem oziru najvažnejše podrobno | delo se vrši pri naših krajevnih društvih, kjer smo lahko in bi morali biti aktivni vsi. -----------o------------ Ne pozabite, bratje in sestre, da je mladinski oddelek najbolj dragocena rezerva za J. S. K. Jednoto. Iz te rezerve dobiva odrasli oddelek vsaki mesec dotok v obliki zdravih mladih članov. Iz tega sledi, da bi morali skrbeti za stalen dotok v mladinski oddelek. APRILOV OBLAČEK Oblaček, ti plavaš po nebut visoko, oblaček, ti gledaš po svetu široko: Ko zora vsa mlada, z roso se umiva, z rudečimi žarki lepo te obliva, in gozde zreš mračne in vrte žareče, palače, prepolne razkošja in sreče, in gore zelene in sinje morje, ves kras neizmerne', prelepe zemlje . . . In ti se solziš, oblaček—zakaj ? Joliet, lil. Društvo sv Petra in Pavla, št. 66 JSKJ vljudno vabi vse Slovence in Jugoslovane v tej okolici na veliko plesno veselico, ki bo prirejena v korist društva v soboto 23. aprila zvečer v Slovenija dvorani na N. Chicago St. Veselica se prične ob sedmih zvečer. To bo ena največjih dozdaj prirejenih zabav med nami. V dvorani bo postavljeno veliko drevo, okrog katerega se bo vršil ples. Pri žaganju in podiranju drevesa bomo peli tisto z n a n o “Cut Down the Old Pine Tree . . Vabljeni so na zanimivo zabavo vsi tukajšni rojaki, posebno pa še člani J. S. K. Jednote. Na-i ne ostane tisti večer doma noben član ali članica našega društva, saj dobiček prireditve je namenjen društveni blagajni. Zabava pa bo aranžirana tako, da bo vsak udeleženec imel dovolj užitka in se bo razigrane volje vračal domov. Vstopnina je 35 centov za moške in 15 centov za ženske; to pa samo do devete ure zvečer. Kdor bo kupil vstopnico po deveti uri, bo plačal zanjo 50 centov, namreč za moško, 25 centov pa za žensko. Pri tej priliki prosim vse tiste člane, ki niso vseh vstopnic prodali, da jih vrnejo tistemu, od katerega so jih prejeli. To se mora zgoditi do dne pred veselico. Kdor jih bo po veselici prinesel, jih bo moral sam plačati. Naj še omenim, da bo na veselici navzoča tudi Miss Sreča, ki bo obdarovala nekega moškega s tisto žago, s katero bomo podirali veselično drevo, neko žensko pa s cekinom, za dva in pol dolarja. Za godbo bo skrbel priljubljeni orkester, znan pod imenom “Four Horsemen.” Razume se tudi, da ne bo manjkalo okusnega prigrizka in primerne primake raznih vrst. Žene naj pripeljejo s seboj svoje može, dekleta svoje fante, ostali pa svoje prijatelje. Ce katera nima para, ga bo lahko na veselici dobila. Čim več nas bo, tem prijetnejše bo na veselici. Torej, na veselo svidenje v soboto 23. aprila zvečer! Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. na Julija Brezovar eothst. t« je Ta seja bo zelo vazna, ^ navzočnost vseh članic P° 8y. Prečitani bodo računi, 1 ljalo se bo o pravilih, 11 se bo, kako pomagati reVl(|rllŠt''11 nicam, da se jih obdrži v ^ j, in Jednoti, in sklepalo o drugih važnih zadevah ' ^ društvu! in Jednoti. ^ atinj| mo na tej seji volile ki bo zastopala naše diu® j.j ;t’ 14. redni konvenciji jndi' bo vršila meseca juhja pii' arifipolisu, Ind. želeti je, ^jjji dejo na sejo vse članice.^ po svojem prepričanju- .;1 potem kakšnega °P° ?OI]iO i Po društveni seji se ^ malo okrepčale in razV(?Sf0te ji#' za par ur pozabimo 1 ^0* še slavne prosperitete- ^ in smeha bo na koše, ^ jJ’ mo tudi sobrata urednik'*^ ^ poseti, ker vemo, da se1 ^{ št. 200 JSKJ, da se P° bo no udeležijo seje, ki - la v nedeljo 24. aprila ° f uri dopoldne. Na dne ^ f du bo volitev deleg^0 hodrijo konvencijo ni vj]. , ; v-i, niji' o izboljšanju nasin 1 ^v*1 ozirom na napredek (1 . J. S. K. Jednote je želeJelef članstvo te važne seje polnem številu. _ Z bratskim pozeh'11' tajnik društva ^ ue^0’" iH Bar Tem potom vabim članice društva sv. 44 JSKJ, da se goto^ ^ $e, prihodnje mesečne se^°’.j]a- ,p vršila v nedeljo 24. al’ ge b je vsem članom konvencija in ta ^ izvoliti delegata, jeP/V pal naše društvo. Uoto seJV ročljivo, da pridejo na ^ f,,, člani in članice, da lie^g(je nikakega oporekanja ^ Segata. člani naj si iz °, izberejo za delegata L .^#jjli terem sodijo, da je _'^i Seja se bo vršila ' (^d* ^ prostorih, kot se P9 (18 meseca decembra, & . volj prostora za vse-(Dalje na 5. str I Cleveland, O. članice društva Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ poživljam, da se gotovo udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila tretji četrtek v mesecu, to je 21. aprila o polu osmih (7:30) zvečer pri sosestri a New ir« gj ENGLISH SECTION OF H W Qjficial 0r9*n ▼ of the South Slavonic Catholic Union. Hum AMPLIFVING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought. BARTERING D . Hej‘ ness is carried on essentially by trade. Buy and sell is j Nation upon which the order of economics rests, tfypl re currency was ever thought of as a means of exchange *heaj Wou'd merely trade in commodities. A farmer raising fjigj "'ould exchange part of his crop with another farmer thail^Corn> and so on. Then people were more self-dependent etc v. are *n this modern age, for clothes, shoes, implements, C(J manufactured at home. Crude products they were, j Se> but nevertheless served their purpose. Heai^0rnrriunities where people were densely populated such ^co wheat or rye from students as payment for tuition freSe^er interesting illustration of present-day bartering was V d ^ *n the Cleveland Plain Dealer recently in the Dale ^dit? c°iumn titled “Byproduct.” A grocer had given 0 a paperhanger for groceries purchased, but who, be-unemployment, could not pay his bill. The grocer »rp rent to his landlord. When the paperhanger was pressed ^ rnent he explained his plight to the grocer and made an \ t® whatever paperhanging would be needed. How- ^Derh 6 er°cer was in no need of such repairs, but passed the ^lo/^er’s proposition to the landlord. Whereupon the dih nee^ed such work done in one of the several gr0gS owne(i’ accepted this arrangement and credited W f°r his rent due. Thus no money was needed in the l0n, as the grocer was compensated for his merchandise e, andlord, who credited him for rent due for the work the paperhanger who owed the grocer. ^ernal Benefit May Be Classed as Commodity ^ ring is also carried on in our SSCU. For a certain month i° the form of lodge dues, members contribute % e reserve death, sick and disability funds, from which \vh compensated for time lost while sick, disabled, Atijj (ieath calls transfer their holdings to dependents. 0r every member’s death there should be at least one futml)er to replace the loss, if our SSCU is to carry on into ■e c Ul’e- Fraternal organizations, like all business, must !Niz rp.m°ciities to carry on. Members are the life of our out *°n> and could be termed necessary commodities, for them our Union will cease to exist. Were ^tl •Hsuff tan. ed of ifl11 |if1’ q/ l/1 f\V: 1 ^an William R. Hop-eVt;; ^ o Ce chairman of the Gar-f M Ei^^ttee of the Cleve-jjfi- Xnj. ^*°yment Commission, $ at the meeting of i j1 t^U^’ Wednesday, April , i'1 t%e the home gardening this project is en-f !j>0f pared for commence-Si operations, having suf-fc* an^ fertilizer for ii' °f the proposed pro- # reMef-. ^°ols c°nsiderable quantity i ,^ere collected in last ^ ut,Ve conducted bythe i... 1l ibhf anyone wishing to K a<^ditional ones is re- U ;?Ae V!ave them at Har' i ’ llci, °°i garden office ’*4 \ ^ a ®t., between Buck-H® ‘ L H 'wnd Shaker Blvd. S. E„ t °o) est Technical High f",i house on W. 93d ^adison and Lo-%\(- i^iiAes- Tools may also J Ko°m 116 Board of V I' ^ ^uildin^» Rockwell lSv» .3» East Palestine, O.—Any individual on the sick list should be acquainted with rules of conduct that demand close observance while indisposed. It is the duty of sick-committeemen to make known to the lodge any violation of these rules. This is all good and proper. But there have been instances when men have become sneaky and secretly patrolled the area about a sick member’s home in hopes of discovering evidence for disqualification. Other means have been used to discover the deportment of ill members. Such acts on the part of committeemen are shameful. Strict observance of the rules must be had, but we do not believe that undercover methods of investigation are the means of bringing this about. Play the game square with a man and he is more apt to play it square with you. Such work must be done in a serious matter, but yet openly. The cheating party is the minority party, and they’re cheating themselves. Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. --------------o------- Near Helena, Mont., there is a cold natural spring only a few feet from a warm one. centers selected for distribution of supplies. DEPRESSION DANCE Cleveland, 0.—Do you know what’s in the air? Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, is presenting another of its wonderful affairs. It is to be a big Depression Dance held Saturday evening, April 23, at Ward’s Baking Co. Hall, 4815 Chester Ave., at 7:30 p. m. Music will be furnished by the well-known Valentine Turk. Now, before this scribbler goes any further, get set for a big surprise. Well, here goes. The Betsy Ross will admit you for a measly 25 cents. Can you beat this anywhere in town? Of course not, so be sure to attend. If you asked me who is going to be there, here’s what I’d say: Everyone who attended the last dance given by the Betsy Ross, all those that didn’t attend the last, and all those who know a good time when they see one. Get out and get rid of those tickets. Don’t delay any longer; •we have just another day or two left. And please come around that you may learn the set-up for the dance. The committee has probably assigned you to some position for part of the night. Let’s co-operate and don’t be “spongers,” letting a few do the work that wouldn’t cause any hardship if distributed properly. Attention Collinwocd Boosters and Betsy Ross Members of the Collinwood Boosters and Betsy Ross are hereby notified that the special meeting will be held Friday evening, April 22, at 7 :30 p. m., at Bro. Jazbec’s home, 18003 Neff Rd. Important discussions to take place will be the election of a delegate for the coming convention to be held in July at Indianapolis, Ind. We urge the members to elect only their very best member to represent the lodge. Do not be swayed by emotion or personal friendship, but elect members with executive ability who have the interest and progress of the lodge at heart. There will also be a card party after the meeting. Admission is only 25 cents. Victor Jazbec. Card and Bunco Party Cleveland, O. — Collinwood Boosters Lodge, No. 184, SSCU, is holding a card and bunco party Wednesday, April 27. A good time is in store for all, as the committee consisting of Frank Oberstar, star anchor man of the bowling team, Mrs. Laurich, Misses Sraken, Launch and Strune, are working diligently to make this affair a grand success. Admission price is only 25 cents, with refreshments served free. Come on, card sharks, let’s make it a bigger success than the last one held. John Laurich, Pres. --------o------- BUNCO PARTY Aurora, 111.—St. Ann’s lodge, No. 119, SSCU extends a cordial invitation to all to attend their Bunco Party next Thursday evening, April 21, at 8 o’clock. The affair will take place in the Slovene Club for the benefit of unemployed members of our lodge. Admission is only 25 cents for adults and 15 cents for the children. Donations in the form of prizes have been contributed by the members. Mary Verbic, Sec’y. athletic board of, s. S. c. u. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Fa. Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, R. D. 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vessel, 819 W. Birch. Chisholm, Minn. * • • Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English * section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. National Fraternity Day will be observed April 29, the date set aside by President George E. Allen of the National Fraternal Congress of America. Purpose of National Fraternal Day is to bring together members of affiliated societies of various communities in friendly contact to promote ideals of fra-ternalism and spread the work of fraternal operations and benefits. Miss Mary Sladich, member of Pathfinder Lodge, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y., will be salutatorian in the coming graduating class of Gowanda High School. Metropolitan Opera Company will appear in Cleveland April 21, 22 and 23 in its annual visit for performances in the Public Auditorium. Due to present economic crisis the number of performances given will be fewer than has been the practice in the past, when the premier opera company drew record crowds for one week. Cleveland Sokols girls’ basketball team won the Inter-Frat League championship for the third consecutive year, taking the third and final game from the Silver Masks by a score of 15 to 12. Practically all of the teams composing the league consist of Slovene girls, who played all the games in the St. Clair Bathhouse. George Washington Lodge, No. 180, SSCU, bowling team of Cleveland finished second in the Inter-Lodge League for the season of 1931-32. Spartans came first. SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, of Joliet, 111., will hold a Pine Tree Dance Saturday, April 23, at the Slovenia Hall. Festivities begin at 8:30 p. m. As a special inducement, the lodge has arranged for bargain admission prices to all those purchasing tickets before 9 p. m. on the night of the dance. Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, of Cleveland, O., will hold a Depression Dance Saturday, April 23, at Ward Baking Co. Hall, 4815 Chester Ave. Dance commences at 7:30 p. m. Public is invited'. Arrowhead, Attention! Ely, Minn.—-The regular meeting of Arrowhead Lodge, No. 184, SSCU, has been postponed from April 15 to April 22. Members, don’t forget to be there, and don’t forget the date. , Arrowhead Lodge wishes to call the readers’ attention to an omission made in last week’s issue of New Era under the caption “Arrowhead News.” Louis Zgonc placed on the allcity team and Mathew Gouze, a local Junior College star,* played in the Globe Trotter-Arrowhead basketball game. Charles Merhar Jr. ANNIE GOVEDNIK Miss Annie Govednik of Chisholm, Minn., a constant contributor to our juvenile department, won prizes and awards for her articles in the past, but the day that she broke the world’s record for the breast stroke will never be forgotten by her many friends and brother and sister members of our SSCU. At the state high school preliminary meet, which was held in Virginia, Minn., on April 1 and 2, she swam the 100 yards in 1 :38, breaking the present world’s breast stroke record, held by Agnes Garity of New York, by 1 1-5 seconds. She also broke the state record for 50-yard breast event of 39.4 seconds held by Carroll Bevine of Eveleth, Minn., with her time of 36.3 seconds. She is the proud owner of a cup awarded her for her victory in the 50-yard event and won a total of 14 points for third place in the girls’ meet. Anne is only 15 years old. Since the swimming meet was not held under the auspices of the Amateur Athletic Union and only members of the union can be makers of time records, her record will be recognized only as the new national high school record. A fund has been started so that Ann Govednik can be sent as a contestant for the Olympic games tryout if she is eligible. Inquiries in regard to the details for membership in the A. A. U., etc., are now in progress. If the membership is obtained it is hoped to make her breast record official at the relays to be held April 22 at Virginia. We wish her the best of luck and hope to see her succeed in the Olympic tryouts and 'at the relays. Miss Mary Govednik, sister of Anna, also on the swimming team, took third in the 100-yard and 50-yard breast stroke in the finals. Pathfinders Honored Gowanda, N. Y.—Members of Pathfinders Lodge, No. 222, SSCU, are proud to announce that one of its loyal members, Miss Mary Sladich, attained the much cherished goal of salutatorian in what is expected to be the largest graduating class at the Gowanda High School this June. She is one who has upheld the standard of the Pathfinders by showing them the path to educational summits. Her efforts not only have given her something to be proud of, but she has also honored the name of Pathfinders. Ernest Palcic, Treas. --------o------- ENGAGED Rumor has it that Miss Jean Gorencic, star basketball player of George Washington lodge, No. 180, SSCU became engaged to Mr. William Margo, on April 2, the day of Miss Goren-cic’s birthday. Both are from Cleveland, O. HAIRS IN HEAD It is estimated that the number of hairs on the average human head is about 1,10,000, there being about 1,000 to each square inch of scalp. Women have a greater number of hairs on their heads than men, and the heads of blonds contain a greater number of hairs because blond hair is usually finer in texture. Red-haired heads contain the fewest hairs. Loss of Frank Schutte Jr. Felt by Community Denver, Colo.—Our hearts filled with sorrow, we announce that our beloved brother member, John Schutte Jr., has been called to the great beyond Sunday afternoon, April 10, 1932. He was 22 years old, was well known and liked by all those whom he came in contact with. He always took an active part in lodge activities, as well as all other activities in the community. Our pal and brother, Schutte always had a kind word for everyone and was always healthy and happy; he worked until six days prior to his death, although he was complaining about his illness for about two weeks. His doctors said his death was due to intestinal flu and double pneumonia. For seven years he was an employe of the Blayney-Murphy Co. This company paid him their last respects by closing down the plant and allowing all employes to attend his funeral. His burial was held on Wednesday, April 13, at Mount Olive Cemetery and conducted by Boulevard Mortuary. Members of Colorado Sunshine Lodge, No. 201, SSCU, and St. Martin’s Lodge, No. 1, WSA, escorted his body to the grave. He was in good standing in both lodges. Bro. Schutte was also a member of the Elyria Cowboys Athletic Club. Since he was very active in all lodges and affairs, his fyneral was one of the largest that was held in this community for the past several years. Pallbearers were Vincent Shields, Joe Peterlin, Joe Ponikvar, Rudolph Smole, Leo Zedan and Tony Kastelic, all members of Elyria Cowboys Athletic Club. We express our deepest and heartfelt sympathy to his surviving parents, sisters and relatives. May his soul rest in peace. Frank Priselac, Treasurer, No. 201, SSCU. Pathfinder Lights Celebrate First Anniversary May 7 With Drama and Dance G. W.’s Place Second in Interlodge League Cleveland, O. — Winning their first series froVn the Comrades by forfeit, the George Washingtons dropped the next three in a postponed series with the K. S. K. J. to finish in second place. T. Stepic paced the Kay Jays with a 564. Kotnik’s 578 was in vain for the G. W.’s. The Betsy Ross quintet set back the Collinwood Boosters in all three encounters, 877, 923 and 1010 for a 2810 total, against the Boosters’ 860, 813 and 825. The triple win placed the Rossmen in fourth place in the final standings, while the Collinwood Boosters dropped a tie for sixth position. Frank Drobnič, No. 180, SSCU. —:------o------- EXPORT MAJESTICS Export, Pa.—A regular meeting of Majestic lodge, No. 218, SSCU will be held on Thursday, April 21, at 7:30 p. m. A few important matters will be brought up at this meeting, so let’s all try and attend this meeting. William Korach. Gowanda, N. Y.—Pathfinder members are preparing to celebrate their first anniversary with a dance and entertainment to be held at the Slovene Hall on Saturday, May 7. Everyone in Gowanda and vicinity are anxious for the time to come, for they all expect to spend the evening with a record crowd of fun lovers. Beginning at 7:30 p. m., a comedy, “Hittin’ on All Sixes,” will be presented by an all-Charles Morse of the Morse Pathfinder cast. Director Studio Picture Artists, after much squibbling and squabbling has secured Miss Elizabeth Shultz and Mr. Philip Palcic, the Hidi love team, to play the leads. It is rumored that the sound of a cow pulling her foot out of the mud has no advantage on the kiss of the*se two. The scene takes place in an auto sales room, of which Louis Andolsek is proprietor. He is the heroine’s father, and. oh, what a daddy he makes. Miss Mary Sladich, now residing on Broadway, has been contracted to play the role of daddy’s private secretary. Three prospective auto buyers making up the remainder of the cast will be portrayed by Louis Palcic, a* a farmer; Martin Vončina, as a Jew; and Ernest Palcic, as a Negro. It is humorous from start to finish, and we are sure you will enjoy it. For the rest of the evening dance music will be played by Professor Rizzo and His Modern Melodians. We take this opportunity to extend a cordial and welcome invitation to all members of Gowanda and Buffalo lodges to be present. Everybody is invited. Don’t forget the date—Saturday, May 7, at 7 :30 p. m. If you haven’t a dance partner, come anyway and pick one out from the crowd. Ernest Palcic, Treas., No. 222, SSCU. -------o-------- In 100 Pounds of Milk One hundred pounds of 4 per cent milk will make 46.5 quarts of market milk,-or 45 14-ounce cans of sweetened condensed milk, or 45 16-ounce cans of evaporated milk, or 12.5 pounds of whole milk powder. It will make 4.8 pounds of butter, leaving 80 pounds of skim milk and 15 pounds of buttermilk. These latter byproducts may be converted into 12 pounds of cottage cheese, or 217 pounds casein, or 618 pounds skim milk powder. One hundred pounds of whole milk will also produce 11.5 pounds Camembert cheese, cheese, or 11 pounds of Cheddar cheese, or 8.5 pounds of Swiss cheese and 6 pounds of whey bufter, together with 88 pounds of whey. —J. H. Frandsen, Mass. State College. CONDOR It is believed that the condor of South America sometimes struggles up to an altitude of more than four miles. This bird probably ascends to greater heights than any other species, Mills on Wheels Visit Farms Instead of the farmer going to the mill, as he has since the day when the process of turning grain into flour and feed by machinery was instituted, the gristmill on wheels is now coming to the farmer, says Popular Mechanics Magazine. A portable flour mill on a truck carries its own electric motor and is equipped to grind all kinds of feed. “Showmanship” Is Needed Today in Lodge Executives Premier Zivkovich Quits Yugoslav Cabinet Fraternalism and many of those other finer things of the spirit have been submerged for some time past to the things material. Why not admit it? We have been money-mad, luxury-mad and amusement-mad. Few had time for fraternalism. Neighbors! hardly saw each other long enough to get well acquainted. We had to keep continually “on the go” for fear we would miss some new entertainment, some new thrill. Those merry, memorable fam-il gatherings, which used to mark the anniversaries of the elders in the quiet privacy of the home, were either forgotten or hurried through with at some Pink Parrot tea room or some snobbish roadhouse. But the pendulum of compensation always returns after it has attained the extreme point of its curve. There is no doubt but what its backward swing is now well advanced. The day of reckoning has come and the prodigal sons of man are retracing their steps toward the old homestead in an earnest desire to reclaim some to the simple, but substantial, pleasures of a healthy, sane existence. They need the benefits of fraternalism as expressed in the lodge system more todaji than ever, and the increased attendance in the lodges is an acknowledgment of that need. Lodge officers who, sensing this reawakened interest, have gone out of their way to extend a cordial invitation to the new and older brethren to join with them in fraternal, social and educational activities, are not complaining about attendance. Some are wondering if the lodge hall will be large enough to accommodate the next crowd. This is not fiction—this is fact,!, Lodges in the East, West, North and South are securing large attendance of enthusiastic members and prospective members. How are they doing it? They are doing it by making their programs’ entertaining and diversified. They are arousing and holding interest of new and old members alike and making members out of invited visitors. They are putting on their ritualistic work with snap and vigor. Their business sessions are right to the point with the boredom eliminated. They arc-holding “open meetings” with a lively program of vocal and instrumental music, with possibly a short dramatic sketch, followed by a good “feed.” Prospects are invited to these. They come, they see, they hear and they are “sold” on the gatliei ing as being a company they want to be a part oi. These up-to-the-minute officers are “selling the lodge.” They are doing it with the legitimate ethics of high-class “showmanship.” Others musl needs follow or accept the in evitable — their displacement If the lodge officers in some communities are not sufficiently awake to the decided trenc of the times back to the lodge, it is a certainty that some of the lay members are. These members will do one of two things. They will either endeavor to inject life into their#own lodge, or they will join a lodge that it; alive and coming.—Fraternal Monitor. — o------------ SILVER Silver leads all the metals a? a good conductor of electricity. Copper and gold rank second and third, respectively. Growing Dissatisfaction, Student Riots Believed Cause Reprinted From the New York Times After governing Yugoslavia three years, two and a half as head of the dictatorship and the last half year as chief of a pseudo parliamentary regime, General Pera Zivkovich, “Napoleon of the Balkans,” handed his resignation to King Alexander April 4, 1932, and was succeeded by Vorgislas Marin-kovich, who had been foreign minister of his government. General Zivkovich based his resignation on the statement that he had fulfilled the task to which he was appointed by King Alexander on Jan. 6, 1929. He said he had given Yugoslavia a constitution and conducted general elections. He declared the new life under this constitution now required the establishment of new party organizations through which the people would assume part of the responsibility of government. Actually, however, the resignation is regarded as a result of the growing dissatisfaction of the Yugoslav people with the reginle. Student riots at Belgrade and Zagreb and less vocal but more ominous adult murmurings had been heard recently. General Zivkovich now reverts to the rank of commander of the royal bodyguard. It is reported in political circles that King Alexander will soon go to Zagreb to discuss the situation with Croatian leaders, including Dr. Vladimir Machek, Meanwhile the present parliament is likely to split into a majority and an opposition composed of the Croat and Ser bian radical groups. But this will not satisfy the much large Serbo-Croat-Slo-vene -opposition outside parliament. It demands the holding of new free general elections and the restoration of complete political freedom, and it is doubtful whether even the king can induce it to accept less. The Croats also demand federalization, instead of the centralization now in effect. Dictator Since 1929 General Pera Zivkovich became dictator of Yugoslavia on Jan. 6, 1929, wht>n King Alexander brushed aside constitutional government, in the hope of ending domestic disorders, and named him premier. From that time- until his resignation his power grew, and with it the opposition to his policies. He resigned on Jan. 4 of this year, but only for the purpose of reorganizing his cabinet. He immediately resumed office. The resignation preceded the convening of the Yugoslav Par liament after a period of three years. The election of the parliament had been a one-man affair, with General Zivkovich naming the candidates who would stand for election, and seeing to it, through his control of the army, that ther^ were no other candidates. Another Viewpoint Cheswick, Pa.—This is an answer to the “Suggestions for Constructive Policies,” written by Richard J. Zavertnik, president of Lodge No. 211, SSCU, Chicago, 111. Bro. Zavertnik, you may have meant well when you brought up your suggestions, which were fairly well given, excepting for one item in your article that embodies sick benefits. The idea of dictating the amount of sick benefit a member is to carry is inconsistent. It may be that a person will carry several health policies, but that is because he wishes to insure the safety of his family. Supposing he had a large family and sickness or injury befell him, who would support the family? That is the main reason of carrying several policies. But at that, is he getting something for nothing? Is the society giving him the benefit check as a gift? No, he is paying his monthly assessments, therefore he is entitled to the full sick or disability benefit, and not one-third or three-fifths, as you seem to approve of. If the society objects to him or her carrying several policies for health, then it is high time to stop right there and not grant him the membership in the particular lodge, and not wait until he is sick or disabled to grant him a portion of the amount of benefit he has been paying for. As for playing sick, as you call it, I believe the doctor remedies that. On the sick report, he is required to answer quite a few questions, telling when the person is able to resume work and what type of illness he or she has contracted. When the report is returned “able to work” the benefits cease to go on. What more can you ask as to whether one is “cheating” or not ? Your suggestion is like buying and paying for shares in a firm and then to receive only a fraction of dividends becausc you have shares paying dividends in another firm. How long would you be able to sel shares of that type? Not very long, or I miss my guess. The same implies to holding anc getting members for health in surance in our SSCU. I am not criticizing for mj own benefit, since I only carrj one health insurance policy and that is in our SSCU for $ a day only. I am only trying t( show how your suggestioi would fail if really brought t( the members to be placed in tin By-Laws. Frank Progar, No. 203, SSCU ,—o------------ OBSOLETISMS Green and red water in drug store windows. “Painless” dentists. Celluloid collars. Sidesaddles. Beer. Vaudeville. The silent drama. Silent partners. Free silver. Button shoes. Tandem bikes. Senility. Modesty. Snuff. —Pathfinder. -------o-------- Pennies Paid for an Outing Grocer Lumber, Oquawlta, 111., two years ago began putting all the pennies from the day’s cash receipts into a tin can. At the end of the first year he had enough pennies to take the Lumbeck family on a vacation tour of four states. Last year he saved $700 in the same way. “We never missed these pennies after taking them out of the cash register,” say# Lumbeck. Steady saving counts. I The Sport Fund East Palestine, O.—Every boy is usually interested in some phase of sport. Girls, too, have now become a part of the American sport program. It was always our impression that any boy who did not take part in some athletic endeavor was more or less effeminate. Of course, the above is only an opinion, and there are many exceptions to it. One thing is certain, the average youth of today demands athletic recreation. The SSCU catered to this youthful crowd until fate ruled that funds used for this purpose be poured into another channel. Again the question of the sport fund will arise during the coming convention. Shall there be such a thing? The delegates will decide the issue. There is no doubt that it has been a beneficial part of the SSCU program. What is to be done then, is evident. The delegates must be armed with the details of proof that the sport fund is a sound investment. It is up to them to continue or to discontinue it. Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. MEXICANS (Submitted by John Laurich, Lodge No. 117 SSCU) Hooditch Beauty Parlor < l Continuation by F. S. Tauchar ] No. 104, SSCU Mrs. Hooditch ,scribbling at the j desk): “Now, girls— Can’t you think of nothing else? No better, wittier, ] more attractive compositions at hand? ] Why, girls—use your brains and help me make these inviting cards a really * tinjversally compelling attraction.” Red: “Wc gave you some good points, j but you can find faults in the best point there is.” Mrs. Hooditch: “What is the best 1 point?” ' ] Brunette: “The sharpest—” Mrs. Hooditch: “Smarty!” Blonde (claps with hands): “Oh, Madame Hooditch! I got a good idea !v Mrs. Hooditch (curiously): “What?” Red (cynically): “I bet it’s some silly axiom.” Blonde (enthusiastically): “Tell the public we will give free treatments on the opening day.” . Brunette: “Ha-ha—he-ho!” Red: “I knew it.” Mrs. Hooditch: Uon’t laugh. Her idea isn’t bad—-but we are here to make money.” . Brunette: “Yes; who will pay the bills?” ■ Blonde: “That reminds me I need some money. Can 1 have a little ad-, vancc money, Mrs. Hooditch .J” Mrs. Hooditch: “No! .Listen to this, 1 girls—” > Door bell: “Br-r-r-r-ring!” , Mrs. Hooditch: “What the— Come in!” Salesman (coming in): “My name is Mr. Flip, and I represent National Cream &’ Powder Company, the best concern in the world er, of its kind, I mean! Will you—’ Mrs. Hooditch: “ ~ not today! 1 r ordered some by phone. Besides we are too busy today.” . Salesman (going): Very well, ma- dame. Sec you tomorrow. ’ j Red: “Nice guy.” ] Blonde: “Where you look?” Brunette: 1 have better ones at my ; fingertips any old Friday eve!” > Mrs. Hooditch: “Now, listen, girls! How would this sound: “ ‘The newly established Hooditch Beauty Parlor at 13 S. E. Cabbage Drive announces its grand opening on Friday the 13th day of Sol A. D. 1932 (according to the new calendar of 13 months). We wish that all society ladies (everybody that belong to sorne sort of a Society, Lodge, or Club) will be present, as valuable presents will be given away t0 our *'rst day patrons. “ ‘We shall endeavor to do our r best to beautify ,most anything— ’ that is—men patients will be also - solicited and disposed of properly. - Our motto is: We w,ll> trV most 3 anything at least °nce. ^ “ ‘You are all cordially invited to 1 visit our new establishment! Don’t t forget the date and place! “ ‘Madame Liz Hooditch, Prop. Phone: Banana 1313. “Okay, girls?” „ • Girls (in unison) • *“ine' Mrs. Hooditch: . (: it to c printcry and tell them to print a mil* L* lion, copies.” n “Blonde: “Why s0,™ny : ... Mrs. Hooditch: 'We want to be known!” . . t 3-1 (Continued in. Next Issue) -0- OF PRACTICAL USE TOADS Toads are not venomous anti scientists do not believe there is any connection with handling them and the appearance of warts. Practically the entire whale is used for commercial purposes. Whale oil, of course, is the chief product and is used principally at the present time in making soap. Occasionally ii is used as a lubricant in combination with mineral oil, and recently a new use has been found for it in an animal oil for making margarine. Little whale oil is now used for heatjng and lighting purposes. Fresh whale flesh is ground into whale-meal meal for cattle teed, and both the flesh and bones are ground into fertilizer. Los Angeles, Cal.—Though Mexico is our next-door neighbor, life and customs are quite different from ours. Three different people make up the population. First are the pure-blooded Spaniards, who have been born in the country; second are the Mestizos, a mixed people, partly Indian, who now form about five-twelfths of the whole population. The poorer Mestizos in the cities, towns and country are generally interesting. The dress of the country gentlemen was brilliant at one time. It consisted of a broadcloth or soft dressed leather of a buff or brown color. The little close-fitting jacket cut square at the waist was supplied with two lines of silver or steel buttons. The pants fitted almost as a glove fits a hand, and there was a row of bright buttons up the sides of the legs. The shoes were tan or buff, sharp and pointed. This costume is not in use today. All Mestizos, rich and poor, still wear a blanket, which is worn about the neck; it is called the serape. Every Mexican, regardless of his poverty, wants a fine hat or sombrero. Mexicano sombreros are high pointed crowns and have wide brims. They are made of palm or wool consisting of various colors, gray, black, green, brown, blue, and sometimes) red. Prices of these hat3 vary. A fine sombrero well made weighs several pounds and costs several dollars. The Spanish and Mexican people are very polite. If a boy is spoken to by a gentleman he politely removes his hat and holds it while he is being addressed. The house of a poor Mexican is very miserable. The walls are built of great sun-dried bricks called adobe; there is but one room, and that is very small. There are no windows, but one door. The roof is flat and the floor is composed of dirt or stone. Generally there is no bed and no table, and a few, if any, chairs. There is always a brasero and a metate. The brasero is a little stove where food is cooked on fire. The metate is the grinding stone on which the woman grinds cornmeal. The three common foods eaten by poor Mexicans are corn cakes, eggs and beans— tortillas, huevos, y.frijoles. The rich people in Mexico have beautiful homes surrounded by a square court or space which is called a patio. When you pass a great doorway one goes from the street into the patio. All the rooms of this house are opened to the patio, Cages of birds are hung around the court. Everyone in Mexico loves and keeps birds. You may see even in poorer homes pets such as mocking birds, doves, parrots or clarins. In central Mexico water is precious, and in the cities special men make it a business to sell water from house to house. The water carriers of different towns are very much different; some carry large bottles or jars and others carry small ones. Some men carry two jars of metal, one in front and one in the rear. In the center of every Mex ican city or town of any importance is the plaza or a public square. Sometimes it is surrounded by beautiful buildings and laid out with great care Some of the trees and gardens grown in Mexico are orange trees laden with sweet, beauti ful blossoms and golden fruit; rose bushes, banana trees j Usually at the center of the plaza there is a band stand WHALES Whales do not spout fountains of water from their nostrils into the air, as popularly supposed. What seems to be a stream of water is moistui’e in the whale’s breath which condenses upon contact with the cooler atmosphere after being expelled from the lungs through the nostrils. Members of the whale family are mammals; they have lungs and must come to the surface to breathe. The nostrils or blow-holes are on the upper side of the head, some distance from the end of the snout, and consist either of two longitudinal slots, as in the whalebone whales, or a single crescent-shaped slit, as in the toothed whales. The nostrils are closed during submergence and the whale comes to the surface to breathe at intervals ranging from five to forty-five minutes. On these occasions it exposes little more of its body than the part of the snout containing the nostrils and blows the air from its lungs with great force, frequently producing considerable noise. Many people imagine that the whale takes water into its mouth and blows it out through the blow-holes because in the larger species the moist breath rises to a height of seven or eight feet and from a distance appears like a column of water proceeding from the head. “Thar she blow,” is the proverbial cry made by whalers to announce the fact that the spout of a whale has been sighted. Expert whalers are able to distinguish the different species by the form and direction of the spout. Some authorities state that the spray contains mucous matter and perhaps a certain amount of foam from the waves which happen to pass over the nostril when the whales blow. Only when the breath is released before the animal lias quite reached the surface is there much actual water blown into the air. Immediately after blowing the whale inhales and sinks horizontically. This action is repeated several times in succession until the air in the lungs has been completely changed. o------------- LIFE OF A DOLLAR BILL National Child Health M Observed May 1 “One of the most Btgjj contrasts between con ^ today and conditions 1 ^ early days of our coUn ^ seen in matters affec pr, health of children,’ saJnerji Samuel J. Crumbine, I executive of the ^ Child Health AssociatiJ^ commenting on May tional Child Health EW ,({j. year of the Washingt°n , tennial. “Interesting eXg]eji of this come to light asw what was done to promo ^ health during the pevl° „*• George Washington 'vaSi](lacf.' ing up. In those days neC j5j[ of wolf’s fangs and ^ the gums with an were considered sure P1 , \\i of baby’s teething. ° ^0 realize that the care the ^ ^ receives during the th® fore the baby is born, food she eats, together $8 food, sleep and suns 1 ^ baby gets through gj# part of his life, have 1 cst influence upon t f ^os* teeth. Furthermore 1 days the child’s ho1lZ ^ bounded by the life o ^ ily. Today, the far en ](j tl'f world speak to him, keynote chosen for the voted to making and ^ppof1 plans for his care, is Your Community Child y Program: It Protec Home.’ _ - .hat«5' “It is not surprising about a quarter of the $ born in Washington ^ ^tl1 lived to grow up wken n f was known of sani^ cleanliness that sprinc ^ vinegar was considere method of disinfect'0^ four-day-old infant ^ taken to the draft} house even in tn ^ months to be bap^1^® ^ t the ice had to be br° °^' christening bowl, anc .^gol* child wore shoes with ,j t ^ so that he would ge 4ji.,( having his feet we • ^ 0 ^ ^ (ions for polite beha^*‘ dinner table in days ' ^ child was to be seen ti heard, ended with this. gf ‘Spit not, save in the J ^ Part of the genera* v ^ of May Day. 1932, ^ bine points out, is ith>r’ td child may be born ^ie‘i.j]j liv'e, healthy mother who love her child and her family.” Thoug ^ | . rate among mothe1^ ^ United States is ^ than in other leadin ^ t> 1 remarkable progress made in reducing the c0iK infants. In 1930’th*/ had the lowest infa11 rate in its history- yefi On one point, Crumbine thulk? 'Sli & a great variety ot fc‘ ^^ who aim to carry 01 j of May Day’s P«r* pi#/ seeks for every c ^ gfl sunshine, sleep, reation, may wel this point. — HUGE SUM lN dg ii>vJ* American raih°‘‘ ^ c j $5,015,387,000 of in their prope 1- ^1 Ja„ 1, 1923 an J an average oi $ 11 or nually. This 1 o00 \ vestment of $2,2 1 s J over a period of ^ t money was paid t ^ J $ rnent of all kinds M ^ provements to * ^ ^ j structures, as we ft track. Balllbeai-i' ^ trains, running .}]g hour, are a eoi ment of the new c [transportation. The average dollar bill remains in circulation a little less than two years. When it becomes worn by handling it is returned to the Treasury Department, where it is destroyed and a new bill issued to take its place. where on certain evenings every week fine concerts are given. The plaza is the pleasure spot and gathering place for all. There are men who come to sell all kinds of fruit, candies, sugar cane, peanuts, toys, etc. DAY OF THE DEAD Mexicans love to celebrate holidays and take advantage of many factors. The 2d of No-ember is the great day of the dead. For several days before thousands of strange toys are sold. Some are skulls made of sugar or clay; skeletons of various sizes and materials, corpses, funeral processions, grave monuments, etc. These are called “deaths.” When the day of death comes several children receive strange presents. There is great excitement the day before Easter. All down the streets may be seen a biblical figure. On Easter morning they let the strange figure burn, making it a great sight, These are only two of the many occasions during each year to which little Mexicans* , look forward with delight. % Hie 2ad Važ (Iru celt ?ih 'ir POZ; s ietic lo. *8] 'i *eti %c '■«io % Vih k; iaj Te _ste l0’ ^Jer se ukrepa o važnih VažnVah' Volitev delegata je dJ Zadeva, nele za prizadeto Celoto' °’ ampa^ za J^noto kot gijj v." ^az kot novi tajnik mno-iij ailov in članic še ne poznajn Pozn ^°CB ^ud* vs* člani mene ne Nekateri člani se naj- ^ed-°ma držij<)’ češ’ naJ dru*=ri dfU ij0’ kar hočejo, če bo za dobro, bo tudi zame, moj Jenoj T Plačam’ I)a & vse ure' ti° a, 0 naziranje ni pra.vil-ie8 1 0 bi bili vsi taki, bi se se-Vo bi 11 e m°g.le vršiti in društ-So Sg.ne moglo eksistirati. Sploh ‘laneJ\Vevčinoma vedno za istc tlakov društvo šteje do 200 li go •’ na se-ie jih Pa pride oko-: ^ tj 111 ,^° 2 uradniki vred. In vjinok° Pr^ vsaki seji. Pra-vej0 1 bilo, da se vsi člani odzo-0/i|Vu na sejo vsaj za to l^to PHliko. Poleg volitev de-11'^uip- Se zdaj Pred konvencijo Idi (irej0 na društvenih sejah tu-^ IVazne reči. Torej, ne ;ot ^i° SaiT10 v .knjigah zapisani I 'jjj atl*> ampak pokažimo se £t” 1 Casi tudi na seji- , Potom opominjam tudi ,i1iod a»e in članice, ki dolguje- *5Is»vl,pa se za tajnikove )P'’tl^stor-6 nialo ne zmenijo, ^ svojo bratsko dolžnost. ^°’ da taJnik n’ k\ ,xj * 0 vreden, da bi se mu ;o^,,^v°r na njegove opomi-id^Talij v,,1 mislijo plačati ali ne. tW 8v ani> ki se ne brigajo niti lit^jHri -? ^astno korist, pač niso 1 čak-an^ društva; menda ,/IW 0n8jo-_da jih kateri uradni-en^iep^i’ koliko že dolgujejo. ..ju a član suspendiran, se d 1U^Vene uradnike jezi. li^s H S° 0n* ^ega krivi. Pi jjj ,Vldenje v nedeljo 24. apri-ratski pozdrav! . Anton žagar, ‘Jnik društva št. 44 JSKJ, Dne Johnstown, Pa. • aprila t. 1. je imelo tu-" naše društvo sv. Cirila en^V^’ št< 16 JSKJ> izvan' iLfi|le&ej0 radi zgraditve dru-fficlaadoma. katerega neka-K,lla vsak način hočejo ,, Hc, -JU^ m°čnemu odporu IS^J1 drugih članov, ki se !Ka (j tl ^deja gradbe društvena v teh kritičnih, po- U- de*avca težkih 3štv0 Casih napačna in p0Subna. Ali naj v teh *4 °.Marsikdo nima denar-®i Potrebne j še in mnogi 'lhajajo k društvenim i V)l!^°8nj0’ da bi društvo !«HrlČUl0 asesment> ker ni-’o/JXnarja’ da. bi še ostali pri oM' \S':tnU^ V ^ ^as*b» pra-|N jj^.^i še za asesment ni- ef-T1 i® ol* .d 'e°/ nef urP1 Cr°], **e»c liv« >^n * tii* ■r ‘“eti %’ str; % in za i’1 . V A M 3’ J 1 if/ 4 'A in'i* 4 k« 0 f kem kraju, medtem ko je povsod polno hiš naprodaj na mestih, ki so primernejša za društveni dom in ki bi se vsled depresije mogle dobiti za primerno ceno. Pa kakšni so razlogi ideje društvenega doma? Smešni so. čujte! Naše društvo je že nekaj mesecev sem plačevalo za brezposelne člane asesment iz društvene blagajne. Zdaj pa so jo nekateri člani tako-le po-gruntali: če bomo še nadalje plačevali asesment za nekatere člane iz društvene blagajne, vtegne to blagajno posušiti in ne bomo potem imeli ne denarja in ne društvenega doma, oni pa, za katere društvo plačuje asesment, bodo na koncu morda društvo pustili. (Gotovo, če se jim razmere ne zboljšajo, da bi imeli denar in če jim društvo ali kdo drugi ne pomaga; kaj pa drugega hočejo in morejo? Saj zato pa prosijo društvo pomoči.) In res, namesto da bi v prvi vrsti skrbeli za obstoj društva in ohranitev članstva pri društvu, pa hočejo denar iz društvene blagajne porabiti za gradnjo društvenega doma zato, da ga ne bi članom izdali za asesment, kateri sami ne morejo plačati. Torej denar iz blagajne raje za društveni dom, kakor za društvene člane, večja skrb za društveni dom, kakor za društvo, kakor da bi bil dom več in prej, kakor društvo, kakor da bi bilo društvo radi doma and ne dom radi društva! Po njih geslu: “Za korist društva” naj se pusti člane, če ne morejo plačevati asesmenta; vrženi naj bodo iz društva in Jednote, pa društveni dom naj se postavi, a kaj in kako bo z društvom, koliko članov bo društvo zgubilo, bo-li društvo napredovalo ali nazadovalo, za to se ne vpraša. ■ če jim pa kdo reče, da so zato podobni onemu gospodarju, ki je senožeti prodal, da je ske-den raztegnil in da hočejo imeti “stalo” brez živine, ko se bolj brigajo za društveni1 dom, kakor za društvo, oziroma člane, brez katerih je društveni dom arez pomena, kakor je brez pomena “štala” brez krave, in ko se jih opozarja, da naj prej skrbijo, da bi članstvo ostalo pri društvu, kakor pa da se po-stavi društveni dom, se pa nadalje zvijajo in pravijo, da se bo tudi potem, ko se postavi dom, skrbelo za člane, ki so brez sredstev, samo namesto, da bi se zanje plačevalo asesment z denarjem iz društvene blagajne, se bodo pa z delom pri gradnji društvenega doma za asesment odslužili. Toda ali ni pa vseeno, naj se članom plačuje asesment iz društvene blagajne ali pa če se zanj z delom odslužijo? Ali se ne plača za eno in drugo iz ene in iste blagajne? Ali mislite, da smo mi res tako plitvega razuma? če vam je preveč samo podpirati revne člane s tem, da se jim iz društvene blagajne plačuje za asesment, kako boste potem podpirali člane, ko boste gradili še društveni dom? Če se bojite, da ne bo denarja za eno, kako naj bo potem denar za oboje? Pa kakšni razlogi še naj nas nagibajo, da bi postavili društveni dom? Ta, da pripravimo naši mladini prostor za—ples. Tako! Sedaj, ko marsikoga tare težka skrb, kako bo preživel svojo družino, ko ne more niti sedaj preskrbeti svojim otrokom najpotrebnejšega, naj pa zdaj še skrbi za prostor, da bodo imeli kje plesati, ko bodo odrasli. Smešno! O prejšnjem društvenem domu se je marsikdo izrazil, da je škoda, da je v takem kraju. In res bi bil ta kraj bolj primeren za rokovnjače, kakor za društveni dom. 'Ko bi bil prejšnji društveni dom postavljen kje drugje, bi najbrž še zdaj stal in bi bil v ponos našega društva in (Slovenccv sploh v Johnstovvnu. Saj je naravnost neverjetno, da si kdo želi v. takem kraju društveni dom. če bi prišel k nam kak zunanji rojak in bi hotel obiskati tudi naš društveni dom, če bi ga tam postavili, bi ga sam nikdar ne mogel najti in bi s čudil, kaj vendar je bilo johns-townskim Slovencem, da so šli v tak kraj postaviti društveni dom. če se je enkrat naredilo veliko napako, naj se vsaj drugič več ne naredi. Vsak zaveden član mora le želeti, da pride društvo čimprej do svojega lastnega doma, pa ne, da bi bil v škodo društva, temveč v njega korist. In v korist društva so tudi napisane te vrstice, katerih nihče ne more obsojati, ako jih dobro premisli, ker so dobro premišljene in pisane iz najboljšega namena in prijateljstva do vseh članov našega društva, katere vse smatram za svoje sobrate. Andrej Tomec, član društva št. 16 JSKJ. Uniontown, Pa. člane in članice društva sv. Roka, št. 55 JSKJ, poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 8. maja o'polu dveh (1:30) popoldne v navadnih prostorih na Franklin St. Na omenjeni seji bo treba rešiti več važnih zadev, med njimi tudi izvoliti delegata za 14. redno konvencijo. Važno je, da izvolimo delegata, ki bo delal v korist celokupnega članstva in za napredek Jednote in da bo po možnosti vpošteval navodila, ki mu jih bo dalo članstvo njegovega društva. Ne zadostuje samo, da si člani izvolijo delegata, treba je tudi da prihajajo na seje in da prečitajo točke pravil, glede katerih sodijo, da bi bile potrebne izpremenitve. Dolžnost vsakega člana je, da se udeleži vseh sej zdaj pred konvencijo, da se bo razpravljalo o pravilih in kar bo v korist članstvu in Jednoti. Kdor se v nedeljo 8. maja ne bo udeležil seje, bo plačal $1.00 v društveno blagajno ali pa bo za en mesec suspendiran od bolniške podpore. Tako je zapisano v naših društvenih pravilih. — Z bratskim pozdravom, Frank Golcher, tajnik društva št. 55 JSKJ. Trinidad, Colo. Člane in članice društva sv. Andreja, št. 84 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 1. maja ob deveti uri dopoldne. Na dnevnem redu bo več važnih reči, med njimi tudi volitev delegata za prihodnjo konvencijo. Tudi bi bilo umestno, da nekoliko razpravljamo o izboljšanju naših pravil in da naročimo delegatu, kako naj nas zastopa na konvenciji. Na seji imamo vsi enake pravice in vsak lahko pove, kar misli, da je v korist društvu in Jednoti. Ni pa lepo, če se člani medsebojno kritizirajo iz malenkostnih vzrokov. Le v slogi in bratstvu more biti napredek. Torej vabim člane in članice našega društva, da se gotovo udeležijo seje dne 1. maja in v bratskem razpoloženju ukrenejo vse tako, kot mislijo, da bo najboljše za društvo in Jedno to. — Z bratskim pozdravom, Matt Karcich, tajnik društva št. 84 JSKJ. Lorain, O. Društvo sv. Alojzija, št. 6 JSKJ je na svoji seji dne 17. aprila izvolilo za delegata Johna Tomažiča in Louisa Balanta. Za namestnika sta bila izvoljena Frank Jančar in John Omahen. — Pozdrav! Matija Ostanek, zapisnikar. Monessen, Pa. Članstvo društva Isus Prijatelj Malenih, št. 68 JSKJ je vabljeno, da se polnoštevilno udeleži seje, ki se bo vršila dne 8. maja. Za rešiti imamo več važnih zadev in se pogovoriti o marsičem v korist društva in Jednote. Vsak naj pride na sejo, pa ne bo potem nihče mogel ugovarjati, da to ali ono ni bilo prav urejeno ali sklenjeno. Na omenjeni seji imamo tudi za voliti delegata. Pridite na sejo vsi in oddajte svoje glasove za tistega, ki je po vašem mnenju najbolj zmožen in voljen delati za korist društva in Jednote. Na svidenje 8. maja! Z bratskim pozdravom, Andrew Matko, tajnik društva št. 68 JSKJ. Tacoma, Wash. Na seji društva Slovan, št. 176 JSKJ, ki se je vršila 12. aprila, je bilo sklenjeno, da bo tajnik pobiral asesment vsakega 25. v mesecu od 7. do 8. ure zvečer v prostoru, kjer se obdr-žavajo seje. Na večer 25. vsakega meseca bodo imeli priliko plačati asesment tisti člani, ki ga vsled enega ali druzega vzroka niso plačali na redni mesečni seji. Vsak naj pomni, da 25. v mesecu je zadnji čas za plačati. Z bratskim pozdravom, Joseph Tencich, tajnik društva št. 176 JSKJ Razprave o pravilih Gowanda, N. Y. Ker jev zadnjem času v našem glasilu Nova Doba veliko priporočil k izboljšanju pravil JSKJ, in katerih večina se mi vidi jako važnih in vpoštevanja vrednih, sem se kot 30-letni član in dvakratni delegat na konvencijah tudi jaz odločil, da izrazim na tem mestu, s katerimi se strinjam in so po mojem skromnem mnenju vpoštevanja vredni. Večina dosedanjih dopisnikov je pričenjala radi imena naše Jednote, o čemur je bilo v zadnjih 12 letih veliko razprav in debat na zadnjih treh konvencijah in pred splošnim glasovanjem. Vse to je dalo veliko pisanja in stroškov, toda ostalo je le pri starem. Zatoraj je moje priporočilo, da bi se na prihodnji konvenciji ne tratilo preveč časa, ampak ko pride zadeva na dnevni red, naj se v kratkem odloči za glasovanje, saj upam, da bodo društva naročila svojim delegatom, kako naj tozadevno glasujejo. Radi prestopa iz mladinskega v odrasli oddelek sem tudi jaz, in kakor sem razvidel na zadnji seji našega društva, tudi večina istega, da se, ako le mogoče, premeni do 18. leta, in tozadevna posmrtnina naj bi ostala ista, namreč $450.00, kakor je sedaj. Jaz imam namreč sedem otrok v društvu, in sedaj le še enega v mladinskem oddelku, toraj mi je znano, kako težko je za stariše, ako hočejo imeti po 16. letu svoje otroke zavarovane in tozadevne asesmente plačevati, ker ako hodijo v višjo šolo, so še ti stroški za stariše, ako ne, pa taki tudi težko dobe kako delo, da bi kaj zaslužili. Kakor sem razvidel na seji, je bilo navzoče članstvo tudi zato, da ostane endolarski sklad tedenske bolniške podpore kakor je, sklad za dva dolarja pa ,ako se ne more sam vzdrževati, naj odpade. Radi zastopstva na konvenciji se strinjam z. istimi, kateri so zato, da pošlje društvo, ki šteje 25 dobrostoječih članov 3 mesece pred konvencijo, svojega delegata, nobeno društvo pa ni upravičeno do več kot enega delegata. Kajti v naših glasilih se vedno priporoča pridobivanje mladine v naše organizacije, ker od iste je odvisna bodočnost naših organizacij. Toda ravno s tem, ker večina angleško poslujočih društev dosedaj še ni dovolj močnih do zastopstva na konvenciji, se mi zdi nekako nepraktično. Gotovo je, da imajo ti mladi veliko več in boljših idej kot mi stari. Kar se tiče državljanstva, mislim, da je malo takih sedaj, da bi bili sposobni za delegate, pa bi ne bili ameriški državljani, zato naj bi ostalo pri starem. Kar se tiče dnevnic je moje mnenje, naj bi se določilo na konvenciji. Kajti štiri leta so dolga in se marsikaj spremeni in tudi cene življenjskih potrebščin so različne. Zato se mi ne zdi umestno, da imamo v členu X, točka 2, štiri leta naprej določeno: “Dnevnice glavnih odbornikov in delegatov so po $7.00 na dan.” Spremenilo naj bi se v toliko, da bi se glasilo: “Dnevnice glavnih odbornikov in delegatov se določijo na tekoči konvenciji.” Spalnih vozov naj se ne plača. Končno si usojam še nekaj omeniti radi sklada v pomoč brezposelnih in ostarelih članov. Kakor sem v začetku omenil, sem član Jednote že trideseto leto, in ves ta čas sem prejel, mišlim da ne od Jednote, pač pa poprej, ko so imela še društva bolniške blagajne, nekako $20.00. Ako se mi sedaj primeri, kar je v sedanjem času kaj lahko mogoče, da bi ne mogel plačati asesmenta, sem suspendiran ali popolnoma črtan iz Jednote. Razume se, da so eni že prišli tako daleč, enim se zna to vsaki čas pripetiti, in tudi za nami še pridejo. Zato bi tudi jaz priporočal, da bi se uredilo kot je pri načrtu “B”, ako je to mogoče. Ako ne, pa dvomim, da bi bilo brez povišanja asesmenta mogoče kaj ukreniti. Tako upam, da bi ne bilo preveč nevolje med članstvom, ako bi se prispevek v sklad onemoglih zvišal iz 5 na 10 centov, ako bi to zadostovalo. Torej to so moji skromni nasveti, s katerimi ni moj namen koga žaliti, pač pa pomagati številnim dopisnikom k izboljšanju položaja v prid članstva naše slavne matere, J. S. K. Jednote. Karl Strnisha, član društva št. 89 JSKJ. Detroit, Mich. Iz našega glasila Nova Doba izprevidim, da se članstvo živahno zanima za probleme, s katerimi se bo imela pečati prhodnja konvencija. Eden priporoča to, cjrugi drugo. Komu bi bilo za vferjeti in kdo ima prav? Nekateri priporočajo gotove izpre-membe in poudarjajo* da bi Jed-nota pod tistimi pogoji bolj napredovala. Ne garantirajo pa ne, kakor tudi jaz ne garantiram, pa naj priporočam 14. konvenciji karkoli hočem, časi se izpreminjajo i$ kdo ve, kako se bodo stvari zasukale tekom prihodnjih^ štirih let. Če bi bili delegati na zadnji konvenciji vedeli, da bo kriza in depresija prisilila mnoge člane, da so morali pustiti društvo, ker niso mogli plačevati asesmentov, bi se bili drugače pripravili. Toda delegati so tako malo slutili prihod depresije, kot veliki finančniki, katere je uničil finančni polom. Tako tudi ne morejo vedeti, kaj nam prinesejo prihodnja štiri leta. Pričakujemo peč preobrat na bolje, ker na slabše se skoro ne more obrniti. Nekateri zopet priporočajo, da bi se ime Jednote izpremenilo, češ, da bo Jednota potem bolj napredovala. Prvi poziv zato je prišel iz Chicaga in poredkoma se oglašajo od drugod. Nekateri celo menijo, da če se ime Jednote ne izpremeni, bo logično, da bomo člani še k spovedi prisiljeni hoditi. To pa je samo strašilo, na katerega se razumni člani ne ozirajo, saj vedo da je organizacija nestrankarska, ki iz društve nega poslovanja izločuje vsa verska ali strankarska udejstvovanja, privatno pa nobenemu članu ne brani biti kar hoče. Nihče ne more garantirati, da bi s spremenjenim imenom organizacija bolj napredovala, gotovo pa je, da bi izprememba povzročila velike stroške. Zato je moje priporočilo, da ime Jednote ostane kot je. Sklad za en dolar dnevne bolniške podpore naj ostane kot je dosedaj. Nobenega člana se ne more siliti, da bi si zvišal bolniško podporo. Ako bi konvencija zvišala bolniško podporo od enega dolarja na dolar in pol, l>i seveda morala sorazmerno tudi asesment zvišati, kar posebno v teh časih nikakor ni priporočljivo. Izkušnje zadnjih let so tudi pokazale, da čim večja je bila podpora, tem več bolnikov smo imeli in tem daljše so bile bolezni. Nekateri priporočajo take in take dnevnice delegatom. Jaz glede tega ne bom nič priporočal, ker dnevnice delegatov in glavnih odbornikov za prihodnjo konvencijo so že itak določene v pravilih, Konvencija jih seveda lahko spremeni za 15. konvencijo. Zdi se mi pa, da je nekoliko preveč pregovarjanja glede tistih dnevnic. Društva bodo skušala poslati svoje najboljše člane na konvencijo in je samo prav, da se jih primerno plača, ker delegatom letos ne bo naloženo majhno delo. Pomisliti je treba tudi, da človek na potovanju in v tujem kraju ima več stroškov kot doma. Ako pusti doma družino, niso zanjo izdatki nič manjši, dasi je on odsoten, on ima pa posebej izdatke zase. Izdatki za. soalne vozove bi se pa po mojem mnenju lahko prihranili, vsaj kar se tiče delegatov, ki nimajo predolge vožnje. Mnogo več kot vsi ti priporočani prihranki na dnevnicah in spalnihj vozovih pa bo pomenilo za J. S. K. Jednoto, če se) bodo delegati potrudili, da bodo sestavili najboljša pravila, ki so v obstoječih razmerah mogoča, in pa da bodo izvolili v glavni odbor zmožne, poštene in zanesljive može, ki bodo brez ozira na osebno čast in vse drugo z veseljem delali za korist organizacije. Dobra pravila in dober odbor nam lahko tekom štiriletnega poslovanja prihranita več kot vse drugo, kar se priporoča. Torej, delegati 14. konvencije, izvolite v glavni odbor take može, ki bodo v korist in ponos J. S. K. Jednoti in vsemu našemu narodu v Ameriki! John Gosenca, član društva št. 144 JSKJ. Akron. O. Na bližajoči se 14. redni konvenciji bo vsak delegat zastopal svoje društvo, oziroma dve li več društev, ki so v svrho izvolitve delegata združena Pravilno bi bilo da vsak delegat dobi pismeno naročilo, katero prečita na konvenciji. Velike važnosti je tudi, da društva izvolijo najbolj zmožne člane za delegate, ker ti bodo zmanjšali konvenčne stroške, ob enem pa dobro opravili delo, ki jim bo poverjeno. Konvencija naj bi .vpoštevala dejstvo, da je danes malo članov, ki bi stalno delali, da mnogi težko plačujejo redne asesmente, še veliko težje pa izredne. Kjer se more prihraniti kakšen dolar, naj se ga porabi v podporo brezposelnim članom. To naj vzamejo delegati v pretres že doma. Kar se 'tiče izpremembe imena, je moje mnenje, da nima nobenega pomena za pridobivanje novih članov. Naša mladina pa, ki bo v doglednem času dobila vodstvo organizacije v ,roke in jo bo vodila v angleškem jeziku, si bo lahko izbrala ime, ki bo po njenem okusu. Organizacija naj še nadalje ostane na nestrankarski podlagi z ozirom na versko ali politično naziranje. Pri društvih in v Jednoti bodimo vsi bratje in sestre, vsi za enega, eden za vse, v privatnem življenju pa lahko hodimo vsaki svoja pota. Tako bo ostal naj lepši mir v organizaciji. Zelo priporočljivo bi bilo, da konvencija ustanovi posebni fond za brezposelne člane. Tak fond je v tem času bolj potreben kot športni fond. V ta fond naj bi plačevali enakopravni in neenakopravni člani po 5 centov mesečno; ako je mogoče, naj se teh pet centov vzame od katerega drugega sklada. Če pa to ni mogoče, naj s§ asesment zviša za 5 centov. Ko se je rodila naša Jednota, nikomur ni prišlo, na um, da bo morala skozi take krize, in tudi delegati zadnje konvencije niso imeli pojma, da bo nastopila dolgotrajna depresija, ki je odvzela delo in zaslužek stoterim dobrim, starim članom. Sedanja kriza nas je opomnila, da moramo v tem oziru nekaj storiti. Ako bi vsak član plačeval po 5 centov mesečno v sklad za brezposelne, bi se v dobrih časih nabrala lepa rezerva. Kadar bi društvo pronašlo, da ta ali oni član vsled brezposelnosti res ne more plačati asesmenta, bi se po treh mesecih začelo plačevati zanj iz tega sklada. Ko se sklad zanj izčrpa, mu mora pomagati društvo iz svoje blagajne. Društva naj imajo polnomoč iztirjati od članov dolgovane zneske tudi sodnijskim potoni, ne glede na to, v kateri državi se nahaja ali se je nahajal, ko se je založilo zanj. Novih 'članov, ki kaj dolgujejo na asesment u drugim društvom ali organizacijam, naj se ne sprejema, dokler ne poravnajo omenjenih dolgov. Plače delegatom na konvenciji naj se določijo na $6.00, in povrnejo se jim vozni stroški. Za čezurno delo se nič ne plača. Vsak glavni odbornik je upravičen do polovične dnevnice, če izpolnuje tudi svoje uradne dolžnosti. Konvenčni predsednik in zapisnikar naj prejemata po 12 dolarjev na dan. Glavnim uradnikom naj se zniža plača, namreč predsedniku, tajniku, blagajniku in uredni-ku-upravniku, da bo primerna delu in našim skrčenim mezdam v industriji. Glavnemu tajniku naj se da stalnega pomočnika ali podtajnika, katerega plača naj ne presega $1,600. Glede zdravniške preiskave novih kandidatov, za katere zdaj plača Jednota do dveh dolarjev, naj se toliko izpremeni, da plača le en dolar; ako zdravnik računa več, naj prosilec sam doloži. Glede društvenih uradnikov naj se določi, da vsak odbornik lahko vodi samo en urad, ne pa dveh. Skupni društveni odbor mora šteti devet odbornikov; ako ima društvo samo osem članov, se lahko nadzornika izvoli v dva urada, torej je lahko tudi bolniški nadzornik, ako društvo nima dovolj nega števila članov. Vsak društveni uradnik se mora udeleževati mesečnih sej; kdor se ne udeleži, se ga za en mesec suspendira od bolniške podpore. Izgovor je samo bolezen ali nujno delo. V pravilih naj se določi, da mora vsak član JSKJ spadati k najbližnjemu društvu. Društva morajo sama skrbeti, da njihovi oddaljeni člani vzamejo prestopne liste k bližnjim društvom ; društvo ki tega ne stori, se kaznuje za $10. Globa naj gre v fond brezposelnih. Mnogo članov je med nami, ki ne vpoštevajo pravil; celo predsedniki, tajniki ali društveni bolniški nadzorniki imajo svoje’ člane oddaljene po 150 milj ali še dalje, pa jih ne opomnijo, da morajo vzeti prestopne liste k naj bližnjim društvom, kot zahtevajo pravila. V slučaju bolezni člana, ki živi daleč od svojega društva in neče vzeti prestopnega lista k najbližjemu društvu, naj bi se mu bolniške podpore ne nakazalo. Tako se bomo iznebili izrednih naklad. Vsakemu članu ali članici, ki pride k društvu s prestopnim listom, se nudi iste ali še večje ugodnosti kot pri starem društvu, dokler društvena blagajna dovoljuje. » Bolniška podpora naj bi se delila na dva razreda: $7.00 te-dansko in $10.00 tedensko. Vsak razred naj bi se sam zase vzdrževal. Clan, ki zboli in se javi pri tajniku in zdravniku, naj bo po treh dneh deležen bolniške podpore. Asesment za sklad desetdolarske bolniške podpore na teden naj se uredi po lestvici, da bo zadostovala; en sam razred ni priporočljiv. Glede društvene blagajne naj se doda k pravilom,' da so društvenega imetja ne sme rabiti v podporo političnim društvom, publikacijam, klubom itd. (Dalje na 6. strani) Rado Murnik: NAVIHANCI ZAVOZLAN ROMAN Pantrtejmon Romanov: POKUŠEVALCI VINA Stražnik, Ivan Mitrohin iz 65. revirja, ki je bil odšel s proslave rojstnega dne svoje svakinje §cj j naravnost v službo, je stal na-slon j en na hišna vrata. Nič huj-'ir^|šega, je razmišljal, kot če se na-s Ilokaš piva, ki je pomešano z vodko .. . Človeški občutki se po-' polnoma spremene in oči ti vidijo vsakovrstne stvari. Pa kaj bi se bal zaradi tega! Ulica je j ulica, in če pridejo odkod raz-I bojniki, potegnem pištolo . . . ; Tedajci sta prikolovratili po cesti dve pošasti. Mitrohinu je kar zastala kri v žilah. Hodili sta po vseh štirih. Opotekali sta se na čudne načine in sta j skušali hoditi lepo po sredi ceste, pa ju je vedno znova zane-slo na pločnik, kjer so stali veliki kupi snega. Mitrohin je bi) že segel po samokresu: tisti hip pa se spomni, da je proti hudi-1 ču brez moči, ker ga ne zadene krogla. Takoj zatem se je domislil, da ne sme verjeti v hudiča. Pošasti sta se mu približali. V glavi se mu je posvetilo, da bi to utegnila biti dva medveda, ki sta nemara pobegnila iz živalskega vrta. Skril se je v bližnjo vežo in je čakal. Ko sta bila medveda že prav blizu njega, je slišal, kako se pogovarjata. Prvi je dejal: “Da . . . danes imamo vsega dovolj . . “Oh,” je zinil drugi in hotel 'še nekaj pripomniti, pa očitno ni mogel, zakaj tisti čas je zamahnil s šapo in odkrevsal dalje. Mitrohina je nekolik o mini) strah in je stopil za njima. “Stojta državljana!” je dejal. Državljana ju je imenoval zaradi tega, da bi se jima ne'zameril, čeprav si še vedno ni bil na jasnem,'sta li človeka ali pošasti. “’Državljana,” je ponovil, “zakaj pa ne hodita tako kot se spodobi?” “Saj sva že poskušala, kar se je dalo,” mu je odvrnil eden izmed dvojice, ki se je opiral na vse štiri in je za trenutek skušal dvigniti glavo “Začela sva hoditi kakor hodijo ljudje, pa ni šlo. Padala sva. da sva vsa krvava.” “Veste kaj,” je dejal Mitrohin, “jaz sem oblast. V imenu postave vaju pozivam, da mi sledita. Sestavili bomo zapisnik in potlej vaju pokličejo pred ljudskega sodnik?.” “čemu pa bova sodišču?” je vprašal eden iztned mož. “Ej, bratec,” je menil Mitrohin, “sodišče že ve, čemu je tu. Republika takorekoč napenja vse svo-ie sile, da bi napravila red, vi-iva . . . vidva pa hodita po vseb štirih!” “Nu, nu, če je tako, pa aodi . . . Zares ne vem, kako naj človek hodi, če ne po štirih. Le poskušaj opravljati najino dužbo, pa boš videl . . . ” “Kaj pa sta po poklicu?” je vprašal Mitrohin. “Eh, kaj sva . . . Pokuševalca vina sva.” Ne razumem,” je rekel Mitrohin. “Tu-1 di midva ne razumeva tebe,” je dejal eden izmed pokuševalcev. “Pa boš že'videl in spoznal, kakšna je ta služba.” “In odkod prihajata?” je vprašal Mitrohin. “Iz službe, ljubček, naravnost iz službe ... če hočeš, verjemi, če nočeš, ni treba.” “Tako, tako ... ” “Tako je, nu, kaj se hoče. Služba je takšna.” Mitrohin še vedno ni razumel, za kaj gre in je zabrusil prvemu štirinožcu v obraz: “Tak molči in ne čvekaj venomer. Daj mi roko, pomagal ti bom na noge. Hajdimo!” “Kaj samo na noge naj stopim?” se je j začudil štirinožec. “Samo na |noge, kakor vsi drugi državljani!” se je moško odrezal Mitrohin strogo. Prijel je vsakega za eno roko in ju začel vleči za seboj. Komaj pa je bil napravil par korakov, že je občutil v glavi tisto prokleto nejasnost, ki je prihajala od vodke, pomešane s pivom. ' Od tam se je oprezno plazil dalje proti svojemu revirju. S hrbtom tipaje ob hiše je vlekel za seboj oba državljana, ki sta zdaj hodila napol po dveh. Navdajal ga je nekakšen ponos, da je še toliko pri moči: prav za- (Nadiljevarij*) “No, bo že, bo že!” je dejal princ Migomigavzar in se zavalil na važevino. “če bi bil jaz v tvoji koži, obesil bi se bil že davno!” “Včasih tudi malo obupam.” “Obupati je še vedno bolje, kakor pa v vodo skočiti.” “Od zore do mraka blodim po gozdu in preobračam kozelce. V mravljišča se postavljam na glavo in migam z nogami po zraku, hrepenim v višave in zraven pa — stokam in merim svojo trdo .srečo!” “Hm, in bledih pošasti ti nič ne šumi ponoči pred očmi, da zr • tisnosti ti jih ni moč v mirno spanje? In spomini spomini miloto-/ni ne zvihravajo ti prahu razpadlega ti udnega stebra v srcu kvišku, da te skeli in peče v razburjenosti preveliki?” “Kako pa!” “In ledene usode strupeni piš podrl ti je steber ta?” “Kdaj že! Pa- ob štore in panje se butam, da mi kar potrkava po možganih!” “Za grešnega mesa umarjanje jo to dobro in za počutkov uko-ro!” “Kadar sem truden, ves otekel, obunkan in opikan, pa na telefonu poslušam, kako raste travica zelena, dokler se ne tresem od mraza, kakor ostrižen pes ob novem letu. Saj ste opazili, ljubi botrček, da sem skozinskoz nahoden in prehlajen? Rojaki me obrekujejo in se me ogibajo kakor kuge. ‘Bežimo, bežimo, pesnik gre!’ zrganjajo krik oddaleč, kadar me zagledajo; otroci pojemajo od strahu, matere in dečle omedlevajo, možje pa beže v dupline in lezejo v dimnike!” “Kdor kosi od kraja, pusti psa,, naj laja!” ga je hrabril princ Migomigavzar, ki mu je hudobno srce veselo igralo od škodoželjnosti. “Pesnik, ki nima nobenega pravega vzroka, da se čuti nesrečnega, tak pesnik je od muh!” “Slava se me je prijela in drži se me, kakor smola!” “Nekaj zdravega zrna je res v tem, ljubi Veveran, ne bom dejal. Pa — premalo! Vse premalo klenega zrna, prijatelj mladi!” Pesnik je bil pričakoval obilo pohvale za svoje muke. Zaradi-tega ga je Migomigavzarjeva ocena dirnila jako nemilo. “Ali dragi boter,” je dejal, “pa me vendar ne zapustite v zadregi ? Svetujte mi, prosim vas, kaj koristnega!” “No — priznati moram, da si vsaj ubral pravo pot. Toda enake 5 neumnosti je že davno, davno opisal Cervantes nadolgo in naši- 1 roko.” 1 “Premišljujem tudi, zakaj država ne plačuje pesnikov kakor ! plačuje, recimo, uradnike, ali vsaj cestne pometače.” “No, zdaj pa že vidim, da si res precej prismojen! Pa le izvir- j no nori, izvirno!” < “Bofn. Pa tudi umreti hočem. Še v tem enakonočju! Že drugi < teden!” , Veveran ni zapazil, kako veselo so se zabliskale oči princu Mi- > gomigpvzarju. . ] “Samomor?” je povzel hinavski starec, ki je komaj zatajeval < radost, da se tako kmalu in tako izlahka iznebi nevarnega tekme- . ca. “To ne bi bilo t?ko napačno. Samo — kaj izvirnega, izvirne- 1 ga! Ako si za kaj, utiri novo pot! Le pomisli, kakšna čast te ča- : ka! Razširil boš slavo domačega duha po vsem omikanem svetu! I Ne boš še pod rušino niti sto let, in že te bo mladezen sredhješol- 1 ska preklinjala krepko, zakaj natanko se bodo morali učiti za ma turo, kdaj si prijokal na ta glupi svet, in kdaj ti je zaklenkal umi-raček, in pa kaj si od povoja do. groba takole kaj onegavil na tej malovredni frnikoli. Pozabljeni bodo tvoji nasprotniki, leposlovni opravljivci, enodnevnice, ki merijo dela tvoja z ozkoprsne estetike vsakdanjim vatlom, pozabljeni bodo in brez godbe pokopani tudi vsi učenjaki cepidlakoviči, ki nosijo dandanašnji veliki zvonec in se vojskujejo po starem kopitu za vejice pa pike. Ti pa boš. prečist genij, sedel brez bolečin na konju krilatem v višavah sijajnih in, nektarja sit pa ambrozije, boš Židane volje kazal vsem skupaj fige!” Zaslepljeni Veveran se je kar obliznil po teh zapeljivih bese dah. . . “Krasno! Ah, krasno!” je stokal navdušeno. “Toda — izvirna smrt! To je velika reč!” ‘ Hm . . . Nemara bi moj znanec . . .” je mrmral princ Migomigavzar bolj samprisebi. “Oj, nadaljujte, govorite!” je prosil mladič in prijel botra hlastno za kremplje. “Počasi, dragec mladi! — Lej, onostran mlake prebiva v smreč-: ju nad tonvo duševni velikan. Mož je tako strašno učen, da se je j kar samega sebe za doktorja povišal nekega vedrega jutra, ko se mu ni ljubilo več biti konjederec.” “Gospod Fuč?” “Nihče drugi. Zadel si: naš slavni gospod grof, doktor Fuč, specialist za smrt. Spisal nam je debele bukve z naslovom: ‘Vaš Ustament — ali — Tako morate umirati!’ K njemu pojdi po svet!” “Saj res! O — zdaj sem pa že dober! Zahvaljujem vas prisrčno. Z Bogom!” “Srečno!” Satanski smehljaj je pretvarjal princu Migomigavzar ju obraz, ko je bil kovarnik zopet sam. “Pojdi se solit, babji Gregor!” je siknil skozi škrbaste zobe. “Skakalin neumni! Ta durak je res sam vase zaljubljen in ne ve. da gunca namesto pegaza le — junca! Caramba!” Nedolžni Veveran pa je krenil proti veliki luži, porinil kos smrekove skorje v votlo, skočil v ta čolniček, nastavil svoj dični rep prav kakor jambor za jadro proti ugodnemu vetru in se izročil valovom. IV. Nenadoma se je razglasila strašna novica, da se je dični pesnik Veveran najedel strupenih gob in ciklamnov. Mlad pek ga je našel navsezgodaj vsega trdega pod smreko, na katero je hodil nesrečnež vasovat k dekletu od stanu. K njegovemu pogrebu so prihitele vse gorenjske veverice, kar jih je živelo tiste dni med šmarno goro :u Triglavom. Le nje, ljubice, ni bilo odnikoder . . . (Dalje prihodnjič) ros bi se ne bil nadejal, da bo [ še tako. Poveljnik straže je dolgo gledal došlece. Ogledoval je obleko obeh aretirancev, ki je pričala, da sta možaka med potjo večkrat počivala na tleh v snegu. Skušal jima je potegniti kučme z oči in ju je nenehoma spraševal, kaj sta po poklicu. Moža pa sta ponavljala, da sta poskuševalca, česar tudi poveljnik straže ni mogel razumeti. Dejal je, da takšnega poklica ni. še bolj se je bil začudil, ko ju je bil vprašal, odkod prihajata in sta mil odvrnila, da sta pravkar končala službo. “Potemtakem sta se opila v službi?” je dejal poveljnik straže. “Tako je,” sta potrdila aretiranca, “napila sva se v službi.” Ta odgovor je še bolj osupnil poveljnika straže, ki ni vedel, ali aretiranca brijeta norca iz njega, ali pa govorita resnico. Naposled se mu je zdelo, da se mu je posvetilo pravo vprašanje. “Kaj tako pozno sta bila v služ-zi?” ju je vprašal. Prizadeta pa sta, povedala, da sta delala nadure. Zdaj je bil poveljnik straže še v večji zadregi. Pogledal je zdaj Mitrohina, zdaj aretiranca. Naposled je vprašal : “Prosim vaju, pojasnita mi vendar, v čem prav za prav obstoji vajina služba? V čem?” “Najina služba je taka,” je dejal prvi, ki ga je položaj že. nekoliko ztreznil. “Obiskujeva kleti in točilnice in pckušujeva vino. Od vsake vrste in vsakega pridelka. Potem določava ceno.” “Kaj?” se je začudil poveljnik straže, “tudi takšen poklic jo na svetu? Od kdaj pa? Kako pa se opravlja?” “Nu, da,” je dejal iztreznje-ni, “vino vzameš v usta, pa zopet izpljuneš.” “Izpljunete ga tudi?” se je čudil poveljnik straže. “Saj to je vendar grešno početje! Mar še vama ne zdi škoda?” , , “Kakor nanese naključje,” je dejal iztreznjqnf. "časih ga izpljunemo, zlasti, če ni nič prida. Kadar je dobro, ga ne izpljunemo. A če je /losti pokušenj, Bog se usmili, se človeku tudi dobro vino upre, da ga mora izpljuniti.” “Docela pravilno,” je zdlajci pripomnil Mitrohin, ki je z napeto pozornostjo poslušal zasliševanje, “posebno, če je vino ali pivo pomešano z vodko.” “Sedite vendar, sedite,” je poveljnik straže prijazno povabil aretiranca. “Zadeva je zame povsem jasna. Hodila sta, po štirih iz službenih ozirov. Zate ne bomo postopali zoper vaju. še eno vprašanje, ki pa je čisto zasebnega značaja: Ali želita prenočiti pri nas, ali pa vaju naj spremimo domov?” “Hvala,” je odvrnil iztreznje-ni, “mislim, da bova našla tudi sama.” Odšla sta. Poveljnik straže in Mitrohin sta zrla za. njima. Ko sta bila že na ulici, je premagalo poveljnika straže, da je nenadoma planil pokonci in skočil za njima ter zavpil: “Ali je pri vas še kakšno mesto prosto?” “žal ne več,” Je odvrnil iztrez-njeni, “vse je že zasedeno.” Poveljnik straže se je popraskal po glavi, srbelo ga je pa, da bi še enkrat stekel za njima in ju vprašal, če ni vsaj kdaj pa kdaj prilika, da bi potrebovali pomožnih pokuševalcev vina, za kar bi se bil rad ponudil. (P0 “Jutru.”) _-o------------ Razprave o pravilih (Nadaljevanje iz 5. strani) Rabiti se ga sme le za društvene izdatke, v podpore brezposelnih članov itd. Priporočljivo je, da se ustanovi federacija J.S.K. J. Bolniško-odškodninski sklad naj se zniža za 25 procentov. Asesment za člane mladinskega oddelka naj ostane, kot je sedaj, 15 centov na mesec, (las za prestop v odrasli oddelek naj se raztegne do 18. leta; smrtnina naj se ne zviša za več kot $50.00. V večini držav velja, da oseba pod 18. letom ne dobi dela, torej morajo s t a r i š i plačevati za otroke, ki prestopijo že s 16. letom iz mladinskega v odrasli oddelek. To bo obdržalo marsi-kakega mladega člana v organizaciji. Mnogo koristnih nasvetov je bilo že podanih v našem glasilu v razpravah o pravilih. Delegacija naj izmed dobrih izbere najboljše in take, ki so v skladu z državnimi zakoni, in na podlagi istih prikroji bodoča pravila. Vseh nasvetov seveda ne bo mogoče vpoštevati, ker nekateri si nasprotujejo. Delegacija bo nedvomno vpoštevala tiste, ki jih bo smatrala za najboljše in za organizacijo najkoristnejše. Anton Praznik, član društva št. 127 JSKJ. C* V *v oin isce stanse Mladenič je sedaj oskrbljen, ves svoj prosti čas pa uporablja za poizvedbe o svojih starših in po svoji domačiji. Ves je prepričan, da še žive nekje njegovi roditelji in da se mora po srečnem naključju prej ali slej z njimi sestati. Prepotoval je že vse kraje, po katerih so ga nekdaj skozi vse vojne grozote vodili vojaški redniki in četudi pri tem in imel nobenega uspeha, še vedno niso zamrle njegove, od rane mladosti tako vroče gojene nade. --------o------- DVORANA POD ZEMLJO Zanimivo plesno dvorano ima mestece West Winfield v Penn-sylvaniji. Nahaja se 300 čevljev globoko pod zemljo. Napravljena je iz opuščenega rova, kjer so svoječasno lomili apnenec. Dvorana je 60 čevljev dolga in .‘50 čevljev široka. Po skalnih stenah so pripete električne /žarnice, da svetijo plesalcem ali igralcem basketballa. fTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT^TTTTI ij POTNIKI! [ K M Izredne nizke cene za vse m {J parnik:.. J h M >< Fišits za pojasnila in ureili- h >1 tev petnih listin. h >1 H }; DENARNE POŠILJATVE: * }! Din 500 !> 9.45 | Lir 5D0 $;>(! t {J Din 10C0 518.40 | Lir 1000 S52.50 J S VLADO PREMKU s X H jj 27 So. Main St. jj H South Norwalk, Conn. h h « iLxxxxzxixxxxxxixixxrixxxx JUGOSLAVIJA PRIDE V MINNESOTO V dneh med 22. aprilom in 1. majem pride domovina Jugoslavija v Minnesoto v vssj svoji lepoti in naravi, da jo vidijo n j sni sinovi in hčere, ki bo jo zapustili pred dolgimi leti in jo sedaj želijo videti. Program bo sledeč: 22. in 23. aprila v Ely-ju. 24. in 25. v Eve-lethu, 2G. in 27. v Chisholmu, 28. v Gflbertu, 29._ v Soudanu, 1. maja pa pri Sv. Štefanu v Brockwayu. Med potjo v Minnesoto se bodo dne 19. aprila kazale slike v hr-vatski naselbini South Chicago, nazaj grede pa v farmerski naselbini Willard, Wis., dne 4. maja.— Povsod na veselo svidenje! A. GRDINA, lastnik slik. DRŽAVA MINNESOTA, OKRA) ST. LOUIS, .n V OKROŽNEM SOD& ENAJSTO SODNIJSJ" John Pernush, John in vsi drugi v slični p°-1 Tožitelji, napram. v P i 11 Iron Mining Comp korporaciji, Tožencu. KER JE piTTIron C o m p a n y, k°rP°ra Lg(i West Virginije, blIai rllže' let zaposlena s kopanj lezne rude v Minnesoti ^ sebno v’ obratu LaBel . (a blizu McKinleya in v3v in v obratu Wacootah (11 Mountain Iron'in v Miller rova v Aurori, > > > KER so ne kompanije pri na ^ se rovih plačevali v je običajno nazival Aid Fund,” ali “Miner Fund,” dele svojega m ^ ga zaslužka v namen novitve fonda za Porn j6nih k emu delavcu v orn ^ rovih, ki bi bil poskod vCeVt za pomoč družinam o ‘vili ki bi bili ubiti pri deu1 ali bližini; in, Dittlf®® KER je omenjena > | Mining Company Pre s0n3' obratovanjem rov0/.,1OI1ieflje' meni, za katere je b>* rene' ni fond ustanovljen, Kys hali eksistirati, in je »pi# W. Wilson iz Aurore, J.vte|jeni sota, postavljen llPr‘\sju.'|! (receiver) po tem s0 ima sedaj približno os W tisoč sedeminšestdese jev in 65 centov ($> kot upravitelj na roka ^ vse delitev, in ker se zdl’ ^enif osebe, ki so delale v ^s\\t nih rovih, nanu’&c jnJ# Mine, Wacootah Mm valey ler Mine, ki so PllS\ yji^ omenjeni fond, SO^P' vpr0, do deleža iz tega *°n koV; porciji svojih P^JvaN^I JETOREI UKAZA vse osebe, ki so Pr'PboO,’ omenjeni fond, P° njh V u s 1 u ž benci omenj nef Belle, Wacootah, 'n vov, vložijo svoje z esf katerih naj nave1dej pjefl svojih prispevkov v . forlT1‘‘ fond in druge take cije, ki bi mogle biti P ^ f, za overovljenje nj1aZ‘d^ yic do deleža pri. ,. 0TEni5ALgjaHUKAZ'Aft se omenjene zahteV. # pri Louis W. W.ils° ne**] vitelju, v Aurori, M . ali pa Dri Lathers & pro Theo. Hollister, « uth, g dence Building, pu Jj Pfi(1 nesota, na prvi dan ^ ^ prvim dnem oktobi‘‘ ^ > ’>■ da bo dan 8. oktobr ^ , o je tem potom dol0' njen^„jii % ’ za zaslišanje orne 7as^\f htev na posebnem UfŽe v ’ tega sodišča, k, ,S no tega dne v sodmeSt%pi %* banah sodnije v oIvOf jj . a Juth, Minnesota, 0 ^ ■. , o sodišča omenjenega tako hitro po istern; etfli • !fc1'1 tro bo mogel biti o ^ ^ slišan. > V DALJE JE UKA * ^ y vse zahteve, ki ne t; pre^J -u žene na prvi dan i;,'!1 vim dnem oktobri j S°L za vedno izključen fon ja - 11 Iežbe pri omenjenL 1 DALJE JE U^dl^pf se naznanilo teg;3 j^fl1'V vsem osebam inte^ to^'' oplenjenem fondu’ lc°Pietii‘’ občitve tozadevn ^ Aurora News in \ in je upravitelja t pjo'’1 /j) no, da priobči J. ft bi v Clevelandu, rjgei| f :j sledeče si tedne, P^pf1* Dozneje kot 25. d ^ °,B32- c. r. ma ; sodnik okrožr|e^]^'jr I Datirano 12. Za informacije m 0sy, I kazov pišite ah ^ pii' zglasite pri Latn : 619 Providence P luth, Minn. nfidl DINAMIT KOPI JE JARKE V krajih, kjer je treba položiti cevi za plin> vodo ali gaso-li preko rek, morai° cevi položiti v jarke pod rečnim dnom. V ta namen se najprej potegne preko reke močna železna vrv, nakar možje v čolnih navežejo po vsej vrvi kose dinamita. Ko je to gotovo, pogreznejo vrv z dinamitom v vodo in zažgo dinamit, ki v hip11 izkoplje pod vodo potreben j‘ire^ za cevi. Ko sc je pred premočjo sovražnika srbska vojska 1. 1914. raztresena umikala skozi Mačvo, je četa pionirjev našla na cesti med naselji Zavlake in Ja-rebica moško dete, ki je moglo tedaj šteti največ tri leta. Otrok je stal sredi ceste in iz njegovega ihtenja in vsega, kar je govoril, se je dalo razumeti samo to, da išče svojo mamo. Na vsa vprašanja, iz katere vasi je, kdo je,njegov oče in kje je izgubil mamo, niso vojaki dobili nobenega odgovorit. Vojaki so predobro vedeli, da bi, bilo dete izgubljeno in enostavno pomandrano od kolon, ki so se vedno nagleje umikale v tej smeri, in poveljnik pionirske čete, kapetan Milan Ačimovič je takoj sklenil, voditi ljubkega dečka naprej, kamorkoli ga bo zanesla usoda in neprera-čunljiva vojna sreča, četa se je umikala vedno dalje in otrok, ki je bil pod stalnim varstvom dobrega kapetana, si je kar naenkrat sam prisvojil ime Velimir. Morda je v njegovi glavici vzklil spomin, da so ga kdaj tako klicali, ali pa je bilo to zaradi sugestije, ker se je kapetanov sluga imenoval Velimir in ker je otrok tolikokrat na dan čul to ime. Mali Velimir je postal pravi rejenček pionirske čete. Ves čas vojne je ostal deček pri svojem redniku kapetanu Ačimoviču in preživel je mnoge njegove pionirje, katerim je sovražno orožje vzelo življenje. Ko je bila vojna končana, je g. Ačimovič, v c i v i 1 u odvetnik, vzel dečka s seboj v Beograd, mu dal svoje rodbinsko ime ter šc bolj skušal poizvedeti o njegovih starših in o njegovi domovini sploh. Tam, kjer so otroka našli, so bile vse vasi že davno izpraznjene, mnogo hiš ]e bilo tudi porušenih in gotovo je, da je vojni vihar tam brez sledu uničil tudi precej mirnega preb ivalstva. Blagodušni odvetnik je svojega posinovljenca lepo oskrbel in izšolal ga je toliko, da je postal mladenič nedavno že pomočnik sre sjtega ekonoma v žagubici. k Ut !v hi Chi ion *ieti lrni JS :H ; ‘Zoi Hsil 'S stal °iei: Hoj; s \] % s GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMEKIKI Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila lz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in prlCeli ga bomo pošiljati / Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 2lfi \V. I8tti St.. N«w York. N. 1. V-.. ........ ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično modema slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. C L A I R A VE. CLEVELAND,OHIO i 1 i I | I i 1 EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH DRŽAVAH JE North American Trust banka G131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Ima premoženja skoro $6,000,000.00 Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedinjenih držav in tudi iz Kanade in od drugod. Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali kam drugam, pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarnega zavoda’ ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega kapitala in $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlagateljem. mm, .n , r A Ha *S 49 >> (