227. številka. Ljubljana, v torek 6. oktobra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI NAM Izhaja vsak dan iv«ier, izim£i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske delele sa vse leto 16 gld., za pol leta K gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano bržz pošiljanja na dom za vse leto 13 pld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poAtnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolš frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo je v GoHpodskih ulicah fit. TJ. FJpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbc administrativne stvari. „Slovensko društvo" pred sodiščem. Dne Iti. avgusta t. 1. je z lece župnijske cerkve v Goricah nad Kranjem grmelo in bliskalo. Tekli so se liberalci na peklenskem ognji, in farani so menili, da kar in kar napoči sodni dan. „Slovensko društvo" in uredništvo „Rodoljuba" vložila sta vsled te pridige proti župniku Gregorju Jakelju tožbo radi žaljenja časti, o koji se je imelo obravnavati dne 24. septembra 1891 pred sodiščem v Kranji. Župnik — kakor je to že navada pri tacih svetnikih — je vse tajil, in njegov zastopnik prinesel je sabo pisano pridigo, v kateri v istini ni stala niti besedica proti „Slovenskemu društvu" in ne proti „Rodoljubu". Zastopnik tožnikov se je izjavil proti zagovorniku toženega, da umakne tožbo, će župnik svoje žaljive izraze preklice. Ta ponudba se je z radostjo in v petih sekundah sprejela, ter se zapisala sledeča poravnava. Pri kazenski razpravi, ki se je vršila dne 24. septembra 1891. 1. vsled tožbe „Slovenskoga društva" in uredništva „Rodoljubovega" pređ.'c. kr. okrajnim sodiščem v Kranji, sklenili sta stranki sledečo poravnavo: Zastopnik tožnikov izjavi, da odstopi od tožbe, Če gospod toženi od svoje strani sledeče izjavi : „Če sem kake žaljive izraze proti „ Slovenskemu društvu" in njegovemu časopisu „Rodoljubu" v svoji pridigi dne 16. avgusta 1891. 1. v farni cerkvi v Goricah rabil, jih preklicem'; vender pa dostavljam, da nisem ničesar govoril proti omenjenemu društvu in „Rodoljubu". Gospod dr. Moscho kot pooblaščenec odsotnega toženega izreka, da v imenu poslednjega to izjavo vsprejme. Oba zastopnika se zjedinita, da se ta izjava brez kake opazke priobči v prihodnji številki „Rodoljuba" in „Domoljuba", kateri bodeta izšli meseca oktobra. Zastopnik tožnikov in zagovornik gospoda obtoženca se zjedinita tudi v tem, da plača vsaka stranka svoje stroške. Dr. Ivan Tavčar I. r. Dr. A. Mosche 1. r. Komaj so „Slovenčevi" pristaši o ti poravnavi zvedeli v Ljubljani, takoj se je razkoračil naš katoliški, list, ter pisal takole: 9Z Gorenjskega se nam poroča: Župnik v Goricah nad Kranjem, č. g. G. Jakelj, je neko nedeljo pridigoval o slabi družbi in pri tem svaril ljudi tudi pred slabimi časniki, kakeršne v novejšem času vrivajo tudi slovenskemu Ijndstvu z namenom, da bi ga odtujili sv. veri in duhovnikom. „Slov. društvo" in vredništvo „Rodoljuba" v Ljubljani sta se čutila zadeta in vložila tožbo zara di razžaljenja časti. Glavna razprava je bila določena na 24. t. m. pri c. kr. okr. sodišču v Kranju. Ker je bila tožba popolnem ponesrečena in pravi juristiški „ monstrum bilo je gotovo, da bode gosp. župnik oproščen in to tembolj, ker niti imenoval ni v pridigi „Rodoljuba" in „SIov. društva" in ker bi bil iz „Rodoljuba" samega lahko dokazal, da je slab in pisari zoper verska čustva. Ni čuda, da se je g. dr. Tavčar čutil na jako slabih nogah in bal razsodbe, ko se je pripeljal v Kranj kot zastopnik imenovanega lista in društva. Radi tega je nagovarjal gosp. župnika, naj stvar mirno poravna in da izjavo, da ni govoril o „Rodoljubu" in „Slov. društvu", in če je kaj slabega govoril, vse prekliče, in nasprotno bode tudi „Rodoljub- preklical, kar je pisal žaljivega o gosp. župniku. G. župnik je šel na li-manice in tako tožnikom v preveliki spravljivosti prihranil neizogibno blamažo. Pač čudno, da gg. nasprotniki najpreje tožijo, potem pa boječ se razsodbe prosijo sprave. Na drugi strani pa je tudi g. župnik v svoji dobroti šel predaleč. Njegovo izjavo bode marsikdo krivo tolmačil, nasprotniki pa gotovo zlorabljali proti gosp. župniku in duhovnikom sploh. Zato ostane i nadalje dolžnost slovenskim duhovnikom, da delajo z vsemi dovoljenimi sredstvi zoper škodljivi vpliv slovenskih liberalcev, katerih nameni so naravnost obrneni zoper verska čustva našega naroda. Klin s klinom!" * Mi bi o ti zadevi ne bili pisali, da se je ni polastil našega škofa monitor, kojega silno jezi, da se je v tem slučaji dosegla pomirljiva poravnava. Stranki, ki sta bili v prepiru, sta se sprijaznili, ali naš krščansko-katoliški „Slovtmoc" zabije takoj svoj klin vmes, češ, da mora prepir biti, in da je vsaka sprava pregreha, kričeča v nobo. Ponatisnili smo „Slovenčeve" opazke posebno v pouk nekaterim modrijanom, živečim izven Kranjske. Ti neprestano tarnajo: čemu imate prepire, ti prepiri so škodljivi, in vas bodo še ugonobili! Ti naši „prijatelji" ne poznajo naših razmer, in svojo sodbo nam vsiljujo, dasi jih nismo nikdar vprašali po njihovem mnenji. Mi na Kranjskem predobro vemo, kako se nam je obnašati, in tudi vemo, da je tisto nestrpno kleri-kalstvo v zadnjih dobah tako silno napredovalo mej nami, da nam preti vdušiti vse, kar smo do sedaj na duševnem polji dosegli. Klin s klinom I To je načelo naše vladajoče stranke, in umeti ne moremo, čemu bi se tudi mi te devize ne poprijeli, ter se ne stavljali v brani tisti golobradati mladini, ki sedaj pod mogočnim zaščitom Ljubljanskega vladike svoj kozolec preobraća v našem javnem življenji. Klin s klinom! To bodi tudi naše načelo, in ne dvomimo, da bo končni vspeh ta, da se cela naša inteligencija, kolikor ima kaj možate zavednosti v sebi, združi pod jedno zastavo, ter posveti tistemu nestrpnemu ultramontanstvu čez meje, ultramon-tanstvu , koje se več ali manj opira na klaverno našo nemškutarsko stranko, kakor se je to videlo pri imenovanji najmlajšega našega deželnega glavarja, ki je ljubljenec našega škofa, kakor tudi našega odpadnika, barona Schwegel-ja I Celi ta boj, kojega sedaj bijejo po celi deželi proti „Slovenskemu društvu" in „Rodoljubu'4 je goli humbug. Leca, s koje bi morala doneti samo božja beseda, spremenila se je v judovsko shodnico, kjer se kriči in razsaja. Napada in psuje se nasprotnik, ki niti navzočen ni, in ki bi, če jo tudi navzočen, besedice v svojo obrambo spregovoriti ne smel. Veliko se kaže ostudnega v sedanjem našem javnem gibanji, ali najostudneje jo pač ta zloraba lece, s koje se napada naša stranka pri vsaki priliki. Kakor orli nad mrtvega leva prihajajo Mahničevega duha napolneni pridigarji nad nas, dobro vedoč, da jim v cerki nikdo odgovarjati no sme! Ce pa iščemo jedino mogoče pomoči pred sodiščem, potem taje vse. Da bi dokazali resnico svojih trditev, s koji m i so na svetem mestu begali nevednega kmeta, o belem oblačilu je ustupila. Herman je mislil, da je njegova stara do j niča tO se je začuden uprafiel, česar oau pri njem v takem ča*u išče. Pa bela žena jo liki blisk prekoračila sobo in je stala hipoma pred njim. — Herman spoznal je groiinjo. Proti moji volji sem prišla k Tebi, rekla je s trdim glasom, pa zapovt-dalo se mi je, da moram tvojo prošnjo spoluiti. S trojko, sedmico in asom bodeš zaporedoma dobil, pa le pod tem pogojem, da v teku 24 ur le na jedno karto staviš in potem celo svoje življenje več ne bodeš igral. Jaz Ti odpustim svojo smrt — pod tem pogojem, da ho Ti z mojo rejenko Lizabeto Ivanovim oženiš. To rekši so tiho obrne, se približa vratam in drsajo s čevlji zgine. Hermtm je slišal, kako so dveri zaloputnile iti j« videl, da je zopet nekdo skozi njegovo okno pogledal. Dolgo se ni Herman mogel zavesti. Ou stopi v bližnjo sobo. Njegov sluga je spal ua tleh; le z velikim trudom se mu je posrečilo, vzbuditi ga. Sluga je bil po svoji navadi pijan; od njega torej ni mogel dobiti nobenega pojasnila. Hišna vrata so bilo zaprta. Herman se je vrnil v svojo sobo nuzaj si nažgal luč in si zapisal to prikazen. XjXSTEI£. Pik dama. Povest, spisal A. S. PuSkiii, poslovenil Z. D. iDalje.) Služba božja z žalostnim obredom je bila končana. Sorodniki so se prvi poslovili od krste. Potem so se približali mnogobrojni gostje, ki bo prišli, da bi zadnjo čast skazuli njej, ki se je vseh njih krat-kočasnostij udeleževala. Tem so se pridružili vsi domači. Poslednjič je pristopila stara dvornica, so-vrstnica umrlo. Dve mladi deklici vodili sta jo za roke. Ona se ni mogla do zemlje prikloniti, — potočila je nekoliko boIz in poljubovala mrzlo roko svoje goBpe. Za njo je k krBti pristopil tudi Herman. Priklouil se je do tal in klečal je par minut na mrzlem tlaku, z rožami posutem, potem je ustal, isto tako bled kot umrla, stopil na stopnico katafalka in se nagnil — v tem trenotku bo mu je zazdelo, da ga je mrlič porogljivo pogledul in mu z očmi namignil. Herman stopi brzo nazaj — a spodtakne se in pade tna hrbet. Vzdignili bo ga. Ob istem Času so tudi Lizabeto Ivanovno brez-zavestno nesli v preddvor cerkve. Ta epizoda je motila 2ii nekoliko časa svečanost žalostne božje službe. Mej prisotnimi je uastal tih šepet, io nek bližnji sorodnik je šepuil pri njem stoječemu Angležu na'uho, da je mladi častnik nezakonski sin grufinje, na kar je Anglež hladno odgovoril: „0." Herman je bil ves dan neizmerno zamišljen. Obedoval je v oddaljeni restavraciji, proti svoji navadi je mnogo pil, upajoč, notranji nemir upokojiti. Pa vino je njegovo kntazijo še bolj razgrelo. Domov prišedši se je ulegel oblečen v posteljo in je zaspal. Še le pozno v noč bo je prebudil. Luna je razsvetljevala njegovo sobo. Pogledal je na uro, bilo je tri četrt na štiri. Zaspanec je minol, usedel se je na posteljo in so zamislil v pogreb stare gro-finje. V ta čas je nekdo z ulice njega pogledal skozi okno in takoj potem odšel. Herman ni pripisoval temu dogodku nobeue važnosti. Cez nekoliko minut zuBliši, da je nekdo duri njegove sobe odprl. Herman je mislil, da bo je njegov sluga pijan kot navadno domov vrnil od Bvojega nočnega pohajkovanja. Pa čul je neznane korake, nekdo je hodil, tiho drsaje s čevlji. Dveri so se odprle in žena v tem ni govoia. Pač pa radi vse prekličejo, ter igrajo nedolžno jagnje, češ, da niso nikomur vode kalili. Tako postopanje se samo obsoja! „Slovenskemu društvu" pa priporočamo, da naj pograbi vsakega bodi si prelat, bodi si kapelan, če bo na leci psoval in tujo čast žalil. Z lece naj so oznanuje ljubezen in beseda božja, kdor pa na takem svetem mestu razgraja, naj občuti moč naših zakonov, koja sega, če treba, tudi do lece. S prvim prieetkom doseglo je naše „Slovensko društvo" na tem polju lep vspeh. Od sedaj naprej je župnik Jakelj na-!a priča, na kojo se z lahko vestjo sklicujemo, da sta „Slovensko društvo" in njegovo glasilo „Rodoljub" vse časti vredna. V očeh te priče je naše društvo tako, da katoliški župnik v Goricah prostovoljno vse prekliče, če je kaj žaljivega proti društvu in njegovemu glasilu govoril. Župnik Jakelj je od sedaj svedok v to, da so vsi tisti mnogoštevilni pridigarji, ki so zlorabljali lečo z psovanjem proti našemu društvu, temu društvu in njegovemu Časopisu grdo krivico delali, da so list in društvo le obrekovali, ko so pred verniki božje prekletstvo klicali na oba! Svojim prijateljem po deželi pa na srce pokladamo, da zbeganemu ljudstvu dajejo potrebna pojasnila, in da ga opozarjajo na to, da bode župnik ali kaplan, če še tako razsaja v cerkvi proti društvu, koji se v cerkvi braniti ne more, vse rad preklical, še ga bodo pred sodišče tirali! Končno bo vendar tudi priprosti narod prišel do spoznanja, da je tisti boj, kojega je proti „Slovenskomu društvu" in »Rodoljubu" zanetil Ljubljanski škof goli in čisti hurabug, ki visoko nadkriljuje vse, kar je kedaj izumil pokojni Barnum. Torej: klin s klinom! Prvi klin, ki ga vam zasadimo v meso, pa je spričevalo Goriškega župnika, kojega je dal Slovenskemu društvu" dne 24. septembra 1891 pred sodiščem v Kranji! Od sedaj vemOj da je vaše kričanje in razsajanje proti ,,Slovenskemu društvu" „Rodoljubu" in sploh proti slovenskim „liberalcem" le prazno bobnanje, sama komedija, in druzega nič. V ti komediji pa nastopajo igralci, ki radi vsaka psovka pokličejo, samo da se jih potipa na pravem delu telesa! — Rimske demonstracije. Te dni slavila se je v Rimu povsem nepričakovano jedeuindvajseta obletnica narodnega glasovanja, na podlagi katerega si je osvojil prvi kralj italijanski, Savojec Vittorio Euianuele, papeževe dežele in zjediujeui Italiji naravno središče, staro-slavni Rim. Klerikalna stranka, ki se čuti po vsem svetu jedno jedino stranko in ki izpremmja svoj program le toliko, kolikor zabtevajo razmere v po-samnih krajih, kateremu je pa končni smoter povsod jednak, razširjala je do današnjih duij neresnično vest, da je sveti oče jetnik v Vatikanu in da so mu odvzete dežele njegove šiloma, proti vsem pravicam, božjim in človeškim, in proti volji rimskega naroda. Zabičevalo se je vernikom, da je vsakega posamnika sveta dolžnost delati po svojih močeh na to, da postane sveti oče zopet posveten vladar, tembolj, ker je to nekdanjih njegovih podanikov iskrena želja. Treznim politikom, kateri poznajo elementarno silo narodne zavednosti in vedo, da tega ni razdvojiti, kar se je združilo z velikimi žrtvami na podlagi narodne vkupnosti, videla so se prizadevanja papeževe stranke povsem neopasna in ja zato, ako so okoliščine nanesle, gledali z ono pomilovalno dobrohotnostjo, katero čutimo za popolnoma iluzo-rična in brezpomembna podjetja. Klerikalna hujskanja pa vender neso ostala brez vseh posledic, kajti v nekaterih katoliških deželah ukoreninilo se je mej naivnimi verniki prepričanje, da je vse to do pičice resnično, kar se je raz prižnico učilo, in tega prepričanja sad prouzročil je zadnje rimske demonstracije, ki so na veliko Škodo ugledu svetega očeta mej itak v verskih stvareh zelo indiferentnimi Italijani. Nekateri francoski romarji, ki so prišli te dni na Bhod odposlancev katoliških mladeniških društev, dali so svojim verskim občutkom nedostojen izraz. Oskrunili so grob prvega kralja italijanskega, legendarno-popularnega Vittoria Emanuela, zasramovali sedanjo vlado in celo državo ter s tem do skrajnosti razburili narod rimski. Velike demonstracije za zjedinjeno in neodvisno Italijo, za kralja Umberta in proti papežu razgnale so vse klerikalne agitatorje kakor veter meglo. Odgovor, ki ga je dalo stanovništvo Rimsko ua dolgoletna hujskanja, na vse poštene in uepoštene, proti Italiji naperjene spletke, je dostojen in vreden naroda, kateri je za svojo duševno in politiško svobodo iu za jedinost razkosane domovine prelil toliko krvi. Velečastne demonstracije pokazale so svetu hipoma, da je narod zaveden, da pozna prave svoje prijatelje in da obsoja vse one, kateri namerjajo razkosati domovino in udušiti svobodo. Kakor v Rimu, tako so bile i v drugih mestih, v Florenci in v Palermu, v Mesini iu v Bologni sijajne manifestacije narodne volje, a posledice nepremišljenega žaljenja naroda utegnejo biti še večje in za katoliško cerkev na Italijanskem zelo neprijetne. Rimsko meščanstvo zbralo se je pod predsedstvom Menottija Garibaldija in po dolgi in živahni debati sklenilo terjati od narodnih poslancev, da se razveljavi prvo določilo ustave, da je katoliška vera „državna vera" in da se razveljavi zakon, kateri jamči papežu teritorijalno in politiško neodvisnost. — Tudi iz vladnih krogov se čuje, da bodo te demonstracije in njih povod prisilile vlado, da bode s klerikalno stranko dosti energičneje postopala nego dosihdob, ter s krepko roko uničila vse mahinacije in naklepe, ki se kujejo proti Italiji. ' Tudi v nas Slovencih trudi se znana stranka Že več let, da bi naudušila naš narod za idejo, da je papežu vlada italijanska sovražna, da je jetnik v Vatikanu in da je za upliv in za ugled katoliške cerkve neobhodno potrebno, da je sveti oče ne samo dušni naš pastir, nego tudi posvetni vladar. Slovenska naroino-napredna stranka se doslej še ni izrecno uprla tej agitaciji, akopram bo nam vidi povsem neopravičena in v nas tudi nepotrebna. Nepotrebna se nam vidi zategadelj, ker mi Slovenci itak ne moremo in tudi nikdar ne bodemo uplivali v tem oziru čisto nič, a za neopravičeno jo zma- tramo, ker je v nasprotji celo z osnovo lastnih naših politiških terjatev. Kako smemo mi zahtevati združitev vseh delov razkosane naše domovine, kako moremo zagovarjati princip narodne vkupnosti, iz katerega snujemo zjedinjeno Slovenijo, ako si o drugih prilikah sami po zobeh tolčemo. .Moderno Italijo je zjedinila narodnostna ideja, ona iata, ki tudi nas vodi, da* zahtevamo združitve slovenskih dežela, in kakor je v Italiji ta ideja zmagonosno odstranila vse ovire, tako upajmo in delujmo, da bode tudi v nas. Glede razmerja mej Italijo in svetim očetom, zlasti kolikor se tiče posvetne vlade pape-zeve, spominjajmo se pa, kadar pridemo v delikaten položaj, starega pregovora: ne čohaj se, kjer te ne srbi ! Politični razgled. H! o i r a ii Je «1 vm* I e. V Ljubljani, G oktobra. JJrzavni zbor. Bodoči teden začelo se bode novo zasedanje našega državnega zbora in poslanci naši vrnili se bodo na svoje mehke sedeže, ki so za nekaternike uprav kurilični sedeži. Glavno delo, katero čaka nurodne zastopuike, je državni proračun za leto 1892 Vrh tega rešiti bode pa še nekatere inicijative predloge in celo vrsto vladnih predlog, kateri so že dognani v odsekih. Mej temi vladnimi •predlogami je tudi predloga o preosnovi Dunavske pa-robrodne družbe, glede katere se bodo bržkone uuele kaj živahne debate. Predsednik državnemu zboru dr. Smolka pride že te dni na Dunaj, da prevzame vodstvo zbornice. Posamoi klubi začeli bodo zborovati deloma v sredo, deloma v četrtek, skratka, začela se bode zopet tista lepa igra, za katero je naš priprosti narod izumil toli karakteristično nazivalo: slepo miši loviti. Cesar v Libercah. Pri dinerju v graščini grofa CIam-Gallasa v Libercab bil je mej povabljenci tudi ondotni župan, kateremu je cesar rekel: »Prav močno bi me razveselili, da omislite za svoje redarje druge uniforme". — Redarji v Libercah nesijo „Pickelhaube" in sploh uniforme, kakor so navadne v Berolinu. — O teh besedah vladarjevih pa so popolnoma molčali nekateri sicer jako zgovorni nemški listi. JPro/esor 31asaryk mladočeški državni poslanec in vodja one neznatne frakcije čeških realistov, o katerih bo oticijozni krogi na vse kriptje trudijo pripovedovati, da se ne zlagajo z ostalimi Mladočebi, poroča zelo marljivo svojim volilcem in dan na dan je slišati, da je kje sklical shod volilcev. Poročanje njegovo je povsod jednako, zlasti pa govori o Rusiji in o češkem državnem pravu skoro z Onimi istimi besedami, kakor jih je rabil pri prvem svojem govoru v Strako-nicah. Iz Zagreba. Obisk Dalmatincev v Zagrebu spravil je na dnevni red kočljivo uprašanje o združitvi Dalmacije s Hrvatsko. Starčevičijanci se boje, da, ako bi se to posrečilo, bi se Madjari gotovo te združitve tako okoristili, kakor so se pri uteleseuji vojaške krajine, dočim mislijo Dalmatinci, da se jim slabše nego sedaj sploh goditi ne more. Of/erttfca zbornica, o katere otvor en j i smo že poročali, vzbuja zdaj pozornost ne samo ogerskih nego tudi avstrijskih po- BB9"~ Dalje v prilogi. VI. j Dvo misli ne moreta ob istem času neovirani bivati v svetu idej druga zraven druge; istotako, kakor ne morata dve trupli v fizičnem svetu bivati na jeduem iu istem prostoru. Trojka, sedmica in as so kmalu naslikale v Hermanovi glavi sliko umrle staro gospe. Trojka, sedmica iu as mu neso šli iz glave in so zmiraj premikale njegove ustnice. Če je videl mlado deklico, je vskliknil: kako je vitka, prava »Coear-trojka" (pri francoskih kartah) Če ga je kdo uprašal, koliko je ura? je zmiraj odgovarjal: Čez pet minut bo Bedem. Vsak debeluh spominjal ga je asa. Trojka, Bedmica in as no ga preganjali v spanji in se mu v različuib podobah poka/o;ali. Trojka je cvetela v podobi krasnega „granditlora", sedmica se mu je predstavljala v podobi gotiških vrat, us pa kot ogromeu pajk. Vse njegove misli zjediuile so se v jeduo: porabiti skrivnost, katerero je tako drago plačal. Skleuil je, vzeti odpust in potovati. Hotel je v Parizu v javnih igrališčih začaraui „Tortum" odvzeti zaklad. Slučaj ga je oprostil tega truda. V Moskvi se je sestala družba bogatih igralcev pod predsedništvom slavnega Čekalinskega, ki je celo svoje življenje pri igri probil in si mili- jone pridobil, s tem, da si je dal dobitke z menicami plačati, dočim je sam zgube vedno z denarjem plačal. Njegova dolgoletna skušuja mu je pridobila zaupanje njegovih tovarišev in njegova vedno odprta hiša, njegova obče znana kuhinja, njegova prijaznost in Šaljivost osigurali bo mu spoštovanje občinstva. Potoval je v.Petrograd. Mladina ga je obkrožila; pri kartah so pozabili na bale in zabave pri „faraonu" so bolj ljubili nego dražesti ženske lepote. Narumov je privel k njemu Hermana. Prehodila sta vrsto krasnih soban, ki so bile napolnjene z uljudnitni postreščeki. Vse so bile polne gostov. Nekoliko generalov in tajnih svetnikov je igralo whist, mlajši so sedeli brezbrižno na žametnih zo-iah, jeli so sladoled in pušili iz čibukov. V salonu pri dolgi mizi, pri kateri se je nad dvajset igralcev zbralo, sedel je gospodar in imel banko. Bil je mož kacih šestdeset let in častitljive zunanjosti; sreberuo-beli lasje so pokrivali njegovo glavo; poln, rudeč obraz je izražal njegovo dobrosrčnost, oči so se mu blesk->roBi navzoče g. duhovnike, naj zopet obude Blaž Potočnikove cerkvoue jiesmi. Nadučitelj g. Žerovnrk nazdravi vsem došlim gostom, g. Dre-nik so zahvaljuje v imenu Ljubljanske in Šišenske čitalnice ter Glasbene Matice in nazdravlja nasledniku Plaža Potočnika sedaujemu župniku g. Malovrhu G župnik Peterca nazdravlja rokodelskemu društvu, posebuo Ljubljanskemu in njegovemu predsedniku g, prof Gcjezdi. ki je tudi praznoval te dni petindvajsetletnico svojega delovanja. G. župnik Malovrh kot predseduik rokodelskega društva nazdravlja Št. Vidčanom, g. Gnjezda rokodelcem, posebno mizarjem, g. Peterca kmetskim gospodarjem in gospodinjam, g. Dreuik g Valenti, ki je pel pri otvorenji Št. Vidske čitalnice ia gospodičui Mi-klavčič, nav^očni zastopnici učiteljakega stanu, g. župnik Peterca zjodinjeui Sloveniji, dalje deželnemu odboru kranjskemu. G. dr. Vošnjak zahvaljuje se v imeuu Pisateljskega društva iu družbe sv. Cirila in Metoda ter dež. odbora, ki bode vedno pred očmi imel koristi slovenskemu naroda Nazdravlja čitalnici Št Vidski, du jo Bog ohrani in da se raz vija v vzgled drugim po deželi [Konec prih.) Imenik podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. (Đmlje i 13. Selika ua Gorenjskem: 1. Fran Šlil»ar, posestnik; 2. Jožef (h-ofolj; 8. Mihu Bergant bctnrkov "jri, skupaj SIT*. Old. 81*60. 14 IjOikopotoika: I Anion Mure, farni lulmiuifitrator j 2, Pran Golinajcr, nadučitelj; U. Fran Kovač, trgovec. Nimi.: 1. Fran Kndunu, administrator v Drogi; 2, J, KiiavH, posestnik v Leskom potoku; 8, Pavel Turk, župan v Dragi. Uatuuovnikov IV, letnikov 50, podpornikov »g, »kopaj 84. Old. -—. - 16, 17. IH. 11». 20. 21. 28. '24. 26 26. 2H. 21». ao. 81 .'12. 3s< 84. 3f». 36. 37. 3H. 39. 40. 41. dkofja Lok*: l. Blaž Mohar, posestnik: 2. —. 3. Lovro SnSntk. Namestnika: 1. Ivan Tomažic, mestni župnik; 2 August SuSnik. Ustsnovnikov 7, letnikov 17, skupaj 24. Gld. 3090. Zelezntika: 1. Jakob Mrak, župnik; 2. Jakob Der-mota; 8. Martin Klopčic. Namestniki l. Fran Demšar; 2. Pran Oblak, 8. Anton Klemenčič Letnikov 14, podpornikov 12, skopaj 26. Gld. 18.15. Postojlnska 1. Fric Vičič, nadžupan; 2, Fran Za-krajftek, kaplan v Postojni : 3. Jakob Dimnik, učitelj. Namestniki : 1. Alojzij Kraigher, trgovec; 2. Fran Padat-, c kr. logar; 11. Rihard Aeber, tiskar. Ustanovnikov 25, letnikov 36. skupaj 61. Gld. 26*90. Blejska okolica: l. Josip Razboršok, dekan v Gradu; 2. Josip Zirotnik, nadučitelj v Gorjah; 3. gospdć. T. Strlć učiteljica. Nam.: 1. Janez Derlec, župnik; 2. Fr. Rm, nadučitelj; 8. Katarina Drol, učiteljica. Ustanovnikov f>, letnikov 44, skupaj 49. Gld. 30-00. Trno vo-Blatr loa : 1. Ivan Vesel, dekan v Trnovem ; 2. Ivan Strtimi, kapelan; 3. Žiga Furlan, davčni uradnik v Hintrici. Namestniki 1. Juraj Štrncelj, c. kr. okrajni sodnik v Bistrici; 2. Josip KoBtanjever, učitelj v Trnovem; 8. Fr. Samsa diurnist v Trnovem. Skupaj 50. Gld. — •-. Benoteika: 1. Ignac Okom, župnik; 2. Hinko Kavčič, deželni poslanec v Razdrtem; 3. Anton Jemec, kapelan. Namestniki: 1. Janko Rahne, c: kr. notar; 2. Iv. Troflt, učitelj; 3. Josip Meden, posestnik. Ustanovnikov ti, letnikov 37, podpornikov 12, skupaj 55- Gld. 3290. Premika 1. Nikolaj Križaj, župnik; 2. Peter < obiti, nadučitelj; 3. Fran Žnidarfiic, trgovec, Ustanovnikov 5, letnikov 16, podpornikov 17, skupaj 38. Gld. 1000. Pivka ■ sedežem v Št. Petra 1 Matej Sitar, duhovnik v Sent Petru ; 2. Štefan Jelene, učitelj v Trnji; 8. Mihael Kalan, nadučitelj v St. Petru. Nam.; 1. Fran Orožnik, vikar v Zagorji. Ustanovnikov 22, letnikov f>2, skupaj 74. Gld. 40 00. Idrija: 1. Aloj/.ij Novak, učitelj; 2 Anton LevBtek, učitolj; 3. Fran Uupujne, trgovec. Nam.: 1. Fran Kos; 2. Valentin Lapajne, trgovca. Pokrovitelj 1, UBtan. llj letnikov 24, podpornikov 12, skupaj 48. Gld. 14.30. Zatlćlna-Vlinja gora 1 Jakob Kazpotnik, žunnik v Virmji gori; 2. Janko Škrbinec, nadučitelj; 3. Jožef Škufca, posestnik v Višnji gori. Namestniki : 1. Primož Ribnikar, župnik v Zatičini; 2. Fran Kovač, učitelj v Zatičini; 3. —. Pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 20, podpornikov 8, Bkupaj 42. Gld. 26*00 Brdski sodniški okraj 1. Ivan Vrhovnik, župnik; 2. Janko K ram k, grasčak; 3. Ivan Janežič, nadučitelj v Doba. Pokrovitelja 2, ustanovnikov 8, letnikov 01, podpornika 2, skupaj 73. Gld. 59 21. Poljanska dolina: 1. Jernej Ramovefl, župnik v Poljanah; 2. Val. Šubic, podobar; 3. Fran Grošelj, posestnik. Namestniki. 1. h ran Petrovčič župnik na Trati; 2. Radivoj Rant učitelj; 3. Alojzij Giacomini. Ustanovnikov 3, letnikov 41, podpornikov 11, skupaj 55 Gld. 70—. Menisevska, sedel Begunje pri Cerknici 1. — 2. Josip Žirovnik, nadučitelj; 3. T. Bonač, posestnik. Namestniki: 1. Juraj Meden, posestnik; 2. Fr. Otoničar; 3. Josip Moden. Ustanovnikov 10, letnikov 26, podpornikov 5, skupaj 41. Gld. lfrOO. Črnomaljska 1. Fran Šetina, učitelj; 2. R. Justin, učitelj; 3. Janko Sch\veigor, posestnik. Ustanovnikov 5, letnikov 34, podpornika 2, skupaj 41. Gld. 29 50. Vipavska 1. Mat Erjavec, dekan; 2. Rud. Dolenec; 3. Radoslav Silvester. Namestniki: 1. St. Tomšič: 2. M. Arko; 3. Anton Hrovatin. Ustanovnikov 16, letnikov 39, skupaj 55. Gld. 2500. Litijska 1. Jernej Zupančič, duhovnik; 2. L. Svotoc, c. kr. notar; 3. Fran Knatlič, posestnik v Šmaruiem Namestniki : 1. Fran Podkrnjšek, načelnik tel. postaje ua Savi; 2. Martin Molek, župnik; 3. J. Ravnihar, nadučitelj v Litiji. Pokrovitoljev 6, ustan. 5, letnikov 50, podpornikov 64, skupaj 12P Gld. 167-00. Krško ln okolioa 1. Dr. Jurij Sterbenoc, dekan v Leskovcu ; 2. Ferdo Černovšck, uradnik v p. v Krškem; 3. —. Nam. : 1. Dr. I ..ovro Mencinger, advokat. Ustan. 7. lotnikuv 82, skupaj 39. Gld. 33*00, Vrhniški sodnljskl okraj . 1. Iv. Koprivnikar, dekan na Vrhniki; 2. Ant. Flis; 3. Jožef Lenarčič. Nam.: 1. Gabrijel Jelovsek za Vrtiniko; 2. Jožef Verbič za Borovnico ; 3. Ivan Gruden in Simon Ogrin, podobar. Pokrovitelj 1, ustnnovnikov 17, letnikov 32, skupaj 50. Gld. :i3*00. Logatec : — — Brnelodnlk ln okolioa 1. Henrik baron hazarini, liniščak; 2. Primož Oblak; 3. Anton Pavlin. Namestnik: Josip Keršič. Ustanovnikov 11, letnikov 56, podpornik 1, skupaj 68, Gld 18*31. Ženska podružnica za Bistriški okraj na Notranjskem 1. Sofija Šabcc posestnica; 2. M. Hladnik; 3 Ivanka Ličan. Nam. : Pavlina Kachmann Ustan. 12, letnic 68, podpornic 22, skupaj 102. Gld. —*—. Žužemberk ln okolioa: L —. 2. Ivan Jerfie, posestnik; 3. Ivan Zoreč, trgovec. Nam.: 1. Fran Valand, župan; 2. Jakob Škcrlj; 3. Fran Forjančič. Ustan. 6, letnikov 16, podpornikov 3, skupaj 26. Gld 16*30. Naklo i okolico na Gorenjskem 1. —; 2. —; 3. Fran Pavlin posestnik v Podbrozji. Skupaj 30. Goldinarjev —•—. Kamnik s okolloo: 1. Josip Močnik, župan, leknr; 2. Fran St«16, posestnikov sin; '.i. Josip Stole, posestnikov sin. Nam.: 1. Martin Novak, c. kr. poštar; 2. Anton Pintar, trgovec; 3. N. Zadnikar, c. kr. okrajni živino-zdravnik. Ustanovnikov 8, lotnikov 38, podp. 15, Bkupaj 61. Gld. 50 00. Cerklje na Gorenjskem: 1. Andrej Vavken. nadučitelj in žnpau ; 2. Fran Krek, kapelan, 3. Radoslav Kočovar, farmacovt. Ustan- : 12, letnikov 28, podp. 18, skupaj 58 Gld. 58 00. Kostanjevlikl okraj 1. Viktor Kosina c. kr. notar; 2. Josip Rohrmann, koncipijont; 3. M Novak, okrajni sodnik. Namestniki: 1. Damijan Pavlic, župnik; 2. — . 3. Fran Gregorifi. Ustanovnikov 6, letn. 46, skupaj 52, Gld. 106.05. St. petsrska tonska v LJubljani. (V osnovi.) (Dalje prih.) Domače stvari* — (Vabilo na redni občni zbor pO laabene Matico" v Ljubljani,) kateri bode dne 10. oktobra 1891 v knežjem dvorci (II. nadstropje) ob 7. uri zvečer. Vapored: 1. Na venera delovanji. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamni nasveti. Čast. g. člane uljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno udleže. Odbor. — (Iz pisarnice „Dramatičnoga društva*.) Naš skladatelj gospod Anton Foer-ster obogatil je dramatično glasbo z novim delom. Uglaabil je namreč „Materin blagoslov", tako da je zdaj to delo popolnoma opereta. Vsled novih skladeb je glasbeni del toli obširen, da bode treba tekst znatno skrajšati ter mu podati bolj obliko libreta. „Materin blagoslov" v Foersterjevi obliki pride na oder še v letošnji gledališki dob). — (Družbi sv. Cirila in Metoda) poslal je preč. gosp. župnik Jožef Sattler 4 gld. 21 kr. s pristavkoin: „To svoto pošiljajo Križenčani pri Mariboru z gaslom: „Naj nesloga zgine — Z drage domovine." Tudi naša najiskrenejša želja slednjemu Slovencu je: „Da srečno, slavno in Jedino Pramilo gleda domovino t" Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. („Sokol" Ljubljanski) naznanja svojim, članom, da se prične streljanje v soboto, 10. t. m ter se lahko še z glase' člani, ki tega še neso storili. Z:i prvi večer dal bode dobitke društveni odbor. Naj se torej podvizajo člani, ki se žele udeležiti streljanja ter naznanijo to pravočasno odboru. Streljanje bode vsako soboto zvečer. — (Poročil) se je včeraj gospod Emanvel Jo sin, c. kr. deželnega plačilnega urada o lici jal z gospodično Ano Lubej iz Ljubljane. — (Obrtno spi s je,) sestavil Ant. Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani, je naslov knjigi, ki jo je natisnil in založil Dragotin Hribar v Celji, Na 165 straneh velike osmerke podaje knjiga marsikaj prav koristnega za praktično življenje in bode gotovo dobro došla našim obrtnim šolam, za katere je uamenjena v prvi vrsti. Tvarina je razdeljena v naslednja poglavja: Predgovor in o poslovnih sestavkih v obče, 1. Poslovna naznanila, II. Poslovno dopisovanje, III. Telegrami, IV. Listine, V. Uloge pri uradih. V dodatku pa so razna praktična navodila o trgovskih firmah, poštnih zadevah, o uradnih določilih, kolkovini itd. Knjiga ustreza živo čuteni potrebi iu bode dobro služila ne samo učencem obrtnih šol, nego tudi starejim obrtnikom slovenskim, ki uteguejo najti v njej marsikaj koristnega. Da je jezik v knjigi lep iu gladek, za to nam je porok sestavljalčevo ime. Trdo vezani knjigi je cena 80 kr. Naj bi pridno segali po njej oni krogi, katerim je namenjena v prvi vrsti. — (Dobava.) Za potrebe c. in kr. vojaške bolnišnice v Gorici vršila se bode dne 22. oktobra 1891 v c in kr. vojaški bolnišnici v Gorici ponudbenu obravnava zaradi zagotovljenja bolnišnične hrane in dobave zdravniških potrebščin za čas od 1. jami var j u 1892 do konca decembra 1892 oziroma pri jako ugodnih ponudbah za tri leta. Pismene, kolku vune ponudbe je za vsako gori omenjeno dobavno vrsto posebej vložiti najdalje do 10. ure dopoludne naponi mu nega obravnovalnega dne. Ponudbene go-lice (blankete) dobiti je pri c. in kr. vojaških bol-nišnicah, c. in kr. garuizijskih bolnišnicah iu pri in-tendanciji 3. voju, kjer se tudi lahko pogojni zvezki pogledajo. Hazglas, obsezajoč približno vsakoletno potrebščino, ponudbeni formular in splošni pogoji leže do 13. t. m. tudi v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na ogled. — (Blaž Potočnik.) Spomenica ob petin-dvajsetletnici čitalnice v Št. Vidu pri Ljubljani. Sestavil Janko Žirovnik, nadučitelj. Ta knjižica, ki podaja podobo in zanimive životopisne črtice iz življenja ustanovitelja čitalnice St. Vidske, dobiva se po 10 kr. pri odboru. Prijatelji pokojnoga ki ho ga poznali osebno, a tudi drugi bodo radi segali po zanimivem delen, kateremu je pridejana na konci zbirka kratkočasnih smešnic iz ust pokojnika, ki jo bil kakor znano jako jovijalen in rad dobre volje. — (Iz Knežaka) se nam piše: Že večkrat čitali smo v slovenskih listih dopise, ki svarijo ljudstvo pred raznimi agenti, ki se stičejo pVmnozih krajih, loveč za svoje slabo podkovane zavarovalnice novih udov.. Tudi v našo .Pivko" izgubil se je nekov Štefančič, agent zavarovalnice „Feniks", katera — kakor se sliši — ni baš na dobrih nogah. Dotičnik poslužuje se v dosego svojega namena uprav nezaslišanih sredstev. Ker so naši kmetje zavarovani večinoma pri vrli banki „Slaviji", sumniči o kot i la-esljivo ter natvesm^^^dsm, da je nje- gova zavarovalna „cesarska", ker ima na glavi „cesarski orel" ter se sploh povsod poslužuje jako podlih sredstev. No, pri nas si je — hvala Bogo — izbral kaj slabo polje svojemu delovanju, — a vender bi utegnil ujeti kacega nevedneža v svoje zanjke. V dolžnost si tedaj štejemo svariti slehernega, zlasti pa one, ki so pri „ Slavij i" zavarovani, naj se nikakor ne dajo zapeljati sladko-lažnjivim besedam „Feniks - ovega agenta; ker bodo pri tem napravili sigurno prav slabo menjo. Obžalujemo pa zavarovalnico „Feniks" (Phonix), da pošilja take ljudi po svetu ter si že s tem sama sebi daje pravi „signum paupertati s". —k. — (Vabilo k veselici,) katero priredi pevsko društvo „Zvon" v nedeljo dne 11. oktobra 1891. 1. v prostorih g. Ig. Zore-ta v Črnem potoku v društveno svrho. Vspored: 1. F. S. Vilhar: .Davorija", moški zbor. 2. A. Nedved: „Veseli pastir", mešani zbor. 3. I. Hudovernik: „Naša zvezda", moški zbor z baritun-solo. 4. A. Nedved; „Vijolčin vonj", mešani zbor. 5. #*#; „Velika gostija", Šaljivi čveterospev. 6. VolariĆ: .Slovanska pesen", mešani zbor. 7. H. Sattner: „Na planine", moški zbor z bariton solo. 8. F. S. Vilhar: „ Večerna", mešani zbor. 9. Ples. Pesni so izključno nove. Udje so ustopnine prosti. Neudje plačajo za osobo 20 kr., za rodbino 40 kr. Začetek ob 5. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Cesarsko darilo.) Po nedolžnem na dosmrtno ječo obsojeni Gregor Apat iz Braslovč, čegar nedolžnost se je dokazala, ko je prebil že štiri leta ječe, dobil je po milosti cesarja odškodnine 800 gld. Znano je, da je bil Apat lani izpuščen iz ječe, ko se je na smrtni postelji javil pravi morilec — (Narodna ravnopravnost pri sodiščih v Gorici.) O tej zadevi piše „Nova Soča": Čitateljem našim je znano, kako težko je Slovencem doseči pri sodiščih v Gorici pravico v slovenskem jeziku. Za vsako drobtinico se moramo boriti t Z odločnim zahtevanjem smo n. pr. dosegli, da se nam potrditev zaplembe naznani s slovensko razsodbo. Slovenščina je prav lepa, tako da se okrožno sodišče nikakor ne more več izgovarjati, da nima za slovensko nradovanje sposobnih moči j. To smo torej dosegli! Samo to bi bilo želeti, da bi vsak Slovenec dobil jednake razsodbe in ne le tisti, ki se za to odločno potegnejo. — A Čujte, kako težko nam je priti do popolne ravnopravnosti: slovenska razsodba se nam je vročila z laško vročilnico. Seve, da smo tudi proti temu napravili primeren korak! Za vsako drobtinico se moramo torej posebej bojevati. Kolikor je nam znano, moralo bi pri našem okrožnem sodišču biti mej 100 vročilnicami vsaj 70 slovenskih, a ne izda se niti jedna. Tudi na deželo gredo le laške. Ako bi vsi Slovenci ravnali kakor mi, bilo bi v jednom mesecu vse drugače! Pri mestno-odrejenem sodišču imeli smo zadnje tedne dve pravdi; obakrat so bile vloge slovenske, zapisniki pa od prve do zadnje črke laški. Pri okrožnem sodišču smo odločno zahtevali, naj se zapisnik piše v slovenskem jeziku, a ni se nam hotelo vstreči. Zato nismo hoteli zapisnika podpisati in smo zahtevali, da se v zapisniku doHtavi, zakaj da nočemo tega storiti. To se je tudi zgodilo, kar bo prav dobro služilo v na-daljni borbi za slovensko nradovanje v Gorici. — (Slovenske pesmi) za sopran, alt, tenor in bas, uglaabil in velečastitemu gospodu Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu posvetil lir. Volarič. Op 7. Tako je naslov lični publikaciji, obsegajoči devet mešanih zborov, katera je izšla v založbi skladatelja. Tisk oskrbel je litografični zavod Dlazuikovib naslednikov. Ime skladateljevo, čegar mešani zbori se povsod pojo radi, nam je porok, da bodo tudi te najnoveje njegove skladbe dobro došle slovenskim pevkam in pevcem. Cena zvezku je 70 kr., b poštnino 75 kr. Naročuje se: Hr. Volarič v Kozani, poŠta Kojako — Goriško. Ko pregledamo skladbe, spregovorimo kaj več o njih. — (Razstava Goriška) zaključila se je v nedeljo 4. t. m. Udeležba občinstva je bila prav živahna. Za nas bila je zanimiva v toliko, kar se je tikalo slovenskih razstavljalcev, v celoti imela je pa, kar smo že poudarjali tudi mi, preveč italijanski značaj, akopram bi baš na Goriškem Slovenci morali imeti mnogo več veljavnosti v javnem življenji, primerno številu slovenskega prebivalstva na Goriškem. — (Zagrebška razstava.) Prvi dobitek razstavne loterije v vrednosti 10.000 frankov sa- dela je serija 241, štev. 76, dragi dobitek (voz* v vrednosti 1000 frankov) serija 199, štev. 8 in tretji dobitek (bufet v vrednosti 500 frankov) serija 252, štev. 94. Dvajset dobitkov je po 50 gld., štirideset po 20 gld. in sto po 5 gld. — (Češki gostje v Zagrebu.) V nedeljo dospeli so češki obiskovalci razstave v Zagreb. Na kolodvoru so jih vsprejela Zagrebška društva in mnogo hrvatskih odličnjakov in množica občinstva, ki jih je z živahnimi Živio-klici pozdravljala. V imenu glavnega mesta pozdravil jih je župan dr. Amruš, na kar je odgovoril v imenu čeških gostov poslanec dr. Lang. V razstavi pozdravil je goste predsednik eksekutivnega odbora pl. Vukotinovič. Mesto Zagrebško dalo je gostom ua čast banket. Zvečer bil je gostom na čast slavnostui komers v Sokolovi zgradbi. Izlet na Sleme moral je izostati zarad ne-povoljaega vremena. — (Višja dekliška šola v Karlovcu) Karlovac s 6000 prebivalci dobi višjo dekliško Šolo. Proračun za poslopje znaša 71.105 gld. Hrvatski „Napredak", iz katerega to novico pssuemasso, piše dalje: ,Uda domoljubnomu gradu Karlovcu na čast, a njegovoj mladeži na korist!" Mislimo, da bi kuj tacega tudi za Ljubljano s 30.000 prebivalci ne bilo sramota. A pri nas imajo nekateri gospodje vse drugačne, čudne nazore! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 5f oktobra. Vratar tukajšnje škofovske palače našel včeraj v kotu veže petardo s prižgano užigalno vrvico. Stopivši hitro nanjo preprečil eksplozijo. O storilcu in nagibih za dejanje ni znano ničesar. Poreč 5. oktobra. Za volitev državnega poslanca za kmetske občine istrske Koper-Poreč-Pulj, ki bode 31. t. m., kandidujejo Italijani velicega posestnika Benedikta Polesino. Liberce 5. oktobra. Cesarski namestnik grof Thun povišal dari o za tistega, ki ovadi storilca atentata pri Rosentlialu, na 10.000 goldinarjev. Lvov 5. oktobra. Predsednik državne zbornice poslancev dr. Smolka odšel na Dunaj. Peterburg 5. oktobra. Car in carica, carjevič, velika kneginja Ksenija in kraljica grška z rodbino odpotovali na jahti „Severnaja zvezda" na Dansko. Bruselj 5. oktobra. Navzoči prijatelji Boulangerjevi so sklenili, đa razglase izjavo ter nadaljujejo Boulangerjevo delo v korist Francije. Pri pogrebu prišlo do prask mej policijo in množico. Več oseb bilo ranjenih. Rim 5. oktobra. -Zarad dogodka v Pan-theonu zaprte tri francoske romarje odvedli orožniki na mejo. NOVO mesto 6. oktobra. Dr. Poznik odložil županstvo zaradi zdajšnjih razmer v Novem mestu. Dunaj 6. oktobra. Pri včeranji enketi o bodočih javnih delih na Dunaji predložila je vlada približni financijelni program. O skupnih stroških za Dunajsko mestno železnico, za regulacijo Dunajšice, za Donavski kanal in nabiralne kanale imenujejo listi vsoto mej 103 do 112 milijonov goldinarjev. Percentualni donesek je za državo 72%, za deželo 8°/0 za mestno občino 20°/0 za katere prevzemo vsi trije solidarno poroštvo. Za posojilo proraČu-njena anuiteta 3*6 milijonov', iz česar sklepajo listi, da bode posojilo premijsko. Stuttgart 6. oktobra. Kralj umrl ob 6. uri 55 minut zjutraj. Razne vesti, * (S p o m e n i k r u s k i m v o j a k o in.) V Molku odkrili so te dni spomenik ruskim vojakom, ki so po neki nezgodi tam našli smrt 1. 1805. Spomenik dal je postaviti ruski car satu. Blagoslovil ga je ruski nadškof KartačeviČ in so bili navzoči nuni ruski civilni in vojaški dostojanstveniki, opat iz Melka in milomu dostojanstvenikov avstrijskih. Ruski vojaški atache polkovnik Zujev bo je zahvalil v imenu vse ruske vojake zastopnikom avstrijske vojske za udeležbo pri slavnosti. Avstrijski generalni major Beck je odgovoril, da avslro-ogerska vojska goji primene tovariške čute za hrabre vojne tovariše iz 1. 1805. Z Živioklici na cesarja koičala se je slavnost. * (Grof E m e r i h E s t e r h a z y) ponesrečil je vozeč se iz Mošonja v Požun. V noči prevrnil se je voz v Donavo in so 83letnega grofa mrtvega našli se le drugi dan. Kazne okoliščine podpirajo sum, da je bil grof oropan in da nesreča ni slučajna. Zaprli so voznika, 17letnega kmetskega de-čaka, ki ne je rešil. Na izid pričete preiskave je vse radovedno. Grof zapustil je veliko premoženje. * (Žrtve burje.) V Livnu v Bosni razsajala je zadnje % dni preteklega meseca huda burja. V neki bližnji vasi podrla je hišo in sta bili ubiti dve ženski in jeden otrok. Nekega mladeniča, ki se je v gozdu ranil s sekiro na nogi, prehitela je nevihta mej potom in je zmrznil, predno je mogel dospeti do doma. * (Najhitreja vožnja na železnici.) Posebni vlak podpredsednika Novo-Jorske centralne železnice g. \Vebba prevozil je progo iz Novega Jorka v Buffalo, dolgo 439*/« nuU (angleških) v 440 minutah. Vlak je imel poleg stroja tri vagone in se je ustavil trikrat, jedenkrat celo 71 a minut, vsega skupaj 14 minut. Odpeljal se je ob 7. uri zjutraj iz Novega Jorka in došel oh 2 uri 34 minut v BufTalo. To je najhitreja železniška vožnja, kar jih je dozdaj znanih to — in ono stran atlantskega oceana * (Vožnja v zaboji.) Znani Dunajski krojač Herman Zeitung, ki se jo že jedenkrat vozil v Pariz v navadnem zaboji, došel je zopet na jednak način iz Pariza v Amsterdam. Došel je na cariiiHki urad v Amsterdamu zaboj G čevljev dolg, 2l 3 čevlja širok iu poldrug čevelj globok, adresovan na nečega impresarija v Amsterdamu. V zaboji no bile po naznanili knjige in obleka. Ko so odprli zapoj, skoi'i vun krojač vesel in zdrav ter pomoli začudenim uradnikom listič z napisom : Spomin na po-tovalca v zaboji H. Zeitung. Vozil se je pet dni v zaboji iz Pariza do Amsterdama. * (Smrt dveh bratov.) V Neapolji umrl je te dni zdravnik dr. Raffaele Rapillo. Ko je ležal na mrtvaškem odru prišel je brat njegov Frederico, da ga vidi še jedenkrat. Poljubi mrtveca na ustnice, a v tem trenotku zgrudi se mrtev na tla. Tako pripoveduje neki neapolitaiiFtki list. * (Drzna tatvina.) V Parizu prišel je sluga bančne tvrdke Henrotte v Pariško banko ponekom opravilu. Položil je svoj portefenille v ka terem je imel nad 300.000 fr. vrednosti na mizo in komaj za pol minute obrnil stran svoje oči ko je imel opraviti pri okencu. Mej tem zginil je porte-feuille in ni nobega sledu o drznem tatu. Narodno-gospodarske stvari. Slovenske posojilnice. Po ,, Letopisu nlovi-nskili posojilnic", ae stavil J. Lapa j ne, izdala ,,Zveza slovenskih posojilnic*. (Dalje.) Delovanje „Zvezeu v lanskem letu. Lanski občni zbor je ukrenil dvoje, kar utegne posojilnicam koristiti in njih veljavo pred občinstvom povzdigniti. Pravila „Zveze" so se v tej točki spremenila, da ima ona pravico (po svojem predsedniku) imenovati nadzornike ali revizorje slovenskim posojilnicam. Ta pravila so se od visoke vlade potrdila In z okrožnico z dne 26. marca naznanja naČelstvo, da se je nastavil v osebi čislanega in zvedenega tajnika mariborske posojilnice, g. Pavla Simona, tak nadzornik. Obljubo, da bode pregled vestno zvršil in čuval uradno tajnost, storil je že „Zvezi". (Gosp. Pavel Simon je leta 1891 pregledal še več Štajerskih posojilnic.) Sčasoma bode si. vlada tako prijazna, da bodo od „Zveze" nastavljeni nadzorniki pri c. kr. glavarstvu (namest-niji) priBcgli. V tej zadevi je govoril predsednik „Zvezi" s samim c. kr. namestnikom v Gradci. Kako potrebno je bilo, da je „Zveza" že korak v tej zadevi storila, kaže predlog državnega poslanca (v mesecu maju t. 1.) Vrabeca, da ne sklene zakon za o bi i g at or i č n o nadzorstvo posojilnic, ki so osnovane na podlagi postale od 9. aprila 1873. Lanski občni zbor posojilnice v Cel ji je sklenil izdajati namesto prejšnjega mesečnika „Zadruge" letno poročilo, in pričelo se je z „L-to pisem", kakor je načelstvo želelo z dopisi na pisca z dne 17. in 27. maja t. 1. Ob jeduem je lanski občni zbor sklenil, da izdaja „Zveza" uzoren račun, po katerem naj bi se posojilnice ravnale. Načelstvo posojilnice je spoznalo račun „Celjske posojilnice" za dovolj dobro sestavljen in ga za vzgled priporočila z okrožnico z dne 1. decembra 1. 1890. O potrebi novih posojilnic. Slovenskih posojilnic je sicer že veliko, vender nima še vsak sodnijski okraj tega zavoda. Tako bo brez posojilnic: na Koroškem 4 sodniiski okraji (Trbiž, Pod-klošter, Šinnhor, Železna Kaplja ;) na Kranjskem 19 sodnijskih okrajev (Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Novomesto, Trebnje, Vel. Lašče, Kočevje (ki ima hranilnico), L'tija, Za-tičina, Brdo, Škofja Loka. Kranj, Tržič, Kranjska gora, Lož, Idrija, Vipava, Senožeče, Ilirska Bistrica;) na Primorskem nimajo posojilnice sledeči sodnijski okraji: Ajdovščina, Sežana. Tolmin, Bovec, Kanal (na Goriškem), Podgrad, Kastav (Istra), Trst; na Štajerskem so brez posojilnice sledeči sodnijski okraji: Kozje, Slovenji gradeč, (tu je hranilnica,) Šmarje pri Jelšah in Gornja Radgona. Nekateri sodnijski okraji imajo sicer posojilnice, toda na sedeži sodišča in davkarije je ni, da-Biravno bi je ondi najbolj treba bilo; n pr. na Koroškem so taki okraji: Beljak, Pliberk, Borovlje, Dobrlaves, Ružek. Nadejamo se, da se bode do prihodnjega leta še osnovala marsikatera potrebna in koristna posojilnica, o kateri hočemo potem z veseljem poročati. Zakaj je v vsakem sodnijskem in davčnem okraji treba posojilnice, o tem razlagati bi bilo menda od več. Vsaj to potrebo čuti sleherni domoljub, kdor z odprtimi očmi opazuje denarstvene razmere po Slovenskem. I.)u a a sjiSj tm*m+***m „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Ijoterijiit' nreeke 3. oktobra. V Trstu: 17, 44, 73, 24, 36. V Linci : 32, 69, 22, 63, 37. Tiijcl: 5. oktobra. Pri Malici : Schubcrt iz Hrna. — Arnatein, Thurn, KUchlcr, Uitachel, Fritcchc, Reitlor, baron Sch\vegl, Topser, Mrazek, Pollvosalc, HoiTman, Neumuuz z Dunaja. — Mayer iz Sežane. — Geršan ll Rakeka. — Burgstaller, Terzig, BbVkmanu. Tunis. Sabath, Milil it Trst*. — Seinbianti, Ilauir iz Gradcu. — Kastigar iz St. Pavla. — Kivk \r. Curkljan. — Lacheinor Ia Crknice. Pri Nl«»nii : Havus. Eislor iz Velike Kanižo. — Grafiok Is Kamnika. — Atuherger, Kornblich, Liharzing, Svetić, DeutHeh z Dur.aja. — Weiss z Kuke. — Molinu iz Tržiča. — Wtdurgar iz St. Jurju. — Sehaitor iz lvornuu-hurga. — Sulloker izr Trsta. — Kassauk, Szlovik iz Budimpešte. I 'i i uvtttrl |mU*>ui <-«'Nitrjl Hockachueidcr, Dacer z Dunaja. — Novak iz Kranja. — Human it Radovljice. — Umrli m» v earjeva lici, leta, Ilovca št. 38, katar v črevih. — Marijana PodgorsoK, kuharica, 59 let, .Slonove ulico št. 3. jetika. — Antonija Na-ret, krojačeva hči, l meseuo, Kurja vas št. 10, katar v črovih. V deželni bolnici: 2. oktobra : Marija Petek, delavka, 58 let, vodenica. 8, oktobra: Mihael Maru, delavec, 55 let, vit. cordis. 4. oktobra: Lovrenc Pajsar, pastir, 75 let, rak v želodci. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje 1».ini i m i i-.i v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. -M \ 7. zjutraj 8. popoi. 9. zvečer 737*4 ram. 7.'*7" 1 mm. 787*9 min. 1P2° C 18 0°C L8'0« C si. szh. si. svz. si. svz. dež. dež. obl. 4 10 m. dežja. Srednja temperatura 12*1°, za 0*9 pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 3D. septembra 181*1. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 4.V.»,051.000 gld. (-f 15,72f>.000 gld.) Zaklad v gotovini . 24.V214.oOO , (-4- 312.000 „ ) Portfelj..... 19,781.000 „ (+ 16,478.000 n ) Lotnbard..... 95,938.000 „ (— 1,408.000 n ) Od bankovcov v prometu jo davku podvrženih 5 milijonov 895.000 gld. dne 6. oktobra t. 1. (Izvirno frl.-^r ;iii.'-i.,> poručilo.) včeraj — PitpIriiK renta..... Srebrna renta ..... Zlata rrnta...... 5°/, marčna renta .... Akcijo uarodllO bauku . . Kreditno akcije..... London ....... Srebro ........ Napol. U. kr. cokini...... Numuke marku..... 4°/v državne srećko u I. IH.r)4 Državno »reeko iz 1. l«t>4 Otfersku zlata r.mta lu/j . gld. !M I:. ilO 9 > , iu;i2i „ 11 »2-05 n 1018-„ 284 50 „ U (i 80 Uit ll.-b gt.l. 9110 , 90 90 „ 109-10 „ 102-10 ■ 1011-„ 283 25 . U7 05 Dunavu rojf. srooko fiu/ Uudoltovo srečke , . Akcijo angfo-HVStr. banko 9 2(5«/, — 927'/. • Ni — • fv56 :>7 nO — • !»7-52'/. ur>:i gld. 184 g!d. 75 ki. 100 . 182 — ... 104 n UAJ ■ 65 . Ml) Kld. 120 n 50 j, listi . . 11 » n 100 Kld. lHr> • 86 . 1 i (1 80 „ UO H Ibd v 928 n • Hiša da se v najem z vsemi pripravami za prnd.-ijalnico mešanega blaga in tobaka. — Več o teru poizvedeti jo pri lastniku Fr><«int Kovar.n na Hrltiti, Travnik. (827—3) Mlada, prijazna deklica, ki zna računati in nekoliko kuhati, vsprejmo so dne I. novembra kot natakarica proti mesečin plači 8 gld. — Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda": (H3ty IVIlad mož z dobrimi avedočhami iftče službe računovodje ali Ponudite pod šiframa „hc—»«" poslati jo upravništvu .Slovenskega Naroda1*. ^840) Od pluga do krone. Obširen zgodovinski roman, zajet iz kranjske povestnice. (745 -20) ^/ f i I 1 I I Vabilo! Vse p. n. gg. prijatelje zdravega dalmatinskega in hrvatskega črnega in belega vina, dobrih kranjskih klobas, krepkih domačih jedil in dr. dovoljujem si uljudno vabiti v svojo i/, prejšnjih let vsem na Dunaji bivajočim gg. Slovencem in Hrvatom znano, nekdaj Kruljačevo gostilno, XTV., Sechshaus, Ullmannstrasse 69. Slovanski politični in lepopisni listi so gostom na razpolago. S spoštovanjem (810—3) T. Grgurič. I (841) Hof <»E ,prl Malici* (v vrtnem salonu). V srede dne 7. in v četrtek dne 8. oktobra. Samo dvakratni nastop Budimpeštanske pevske in igralne družbe A. K. LIPNE-ja. PoBcbno je omeniti: ..IleljuHiutsolin.ovu nevesta*' in 9,Ob 11. url Iz Tarnava v Veliki Varadla". Začetek ob H. uri. 1 si o pni na 40 kr. Hiša št 27 v Stari vasi pri Žireh nad Idrijo stoječa pri deželni cesti, z vodnjakom, vrtom in 2 orali senozeti iia njiv, ki jo pripravna za usnjarijo in mesarijo, prod« Ne tako) pod prav ugodnimi pogoji. Več izve se pri gosp. Janezu I^Ha-sar-jvi. v Uorenjein l.oi;Hl«-l. (828—3) 35 OQHZB puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne nove puške in revolverji* ter vnc lovske priprave, palron« ter drago streljivo po najnižjih cenah. — Pn&ku ho vso pr«»-skušene na ces. kr. izku9avali&ei ter zazuumeuovane z znamko tega zavoda. (17f>—til) Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. in 11J IhiI |no srodstvo Prebavno vino (Viniun digestivum Brevmesser) iz knezoSkofijskc dvorne lekarne v Briksenu Mr. F. C. Brevmesserja je najboljše in najslgurnejie sredstvo, da se hitro leči jo vsakovrstne motltve prenavljanja ali zapeka. Cena veliko steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode v LJubljani. (096—2*) Dijak ali učiteljski pripravnik ali pa gospodičina dobi stanovanje in dobro hrano. Glasovir je v brezplačno uporabo. — Ali so pa tudi vaprejmeta dve osebi samo v stanovanje (lastna soba) in dubč iste zajntrk. Več o tem se izve iz prijaznosti v prodajalnlcl KOMpodn Maksu Brus-a nasproti ftenklavškl eerkvl st. 1». (843—1) Nogovice m rokavice za gospode, gospe in otroke. M. PODKRAJŠEK (?.) v Ljubljani, Špltalakc ulice. (727) □ □ Dijaški koledar za leto 1891/9? se dobi v „Narodni Tiskarni" in pri vseh knjigotržcih. r I=T=*=1cl=T=*=T=l=t=Ur^l=T=*=I=* I=T=»=lClST=lCT= 4^ SSS diko priznalnih pisem je na oiHed v i& lavni razposiljiiliiici: L.Schwenk-a lekarna I.V2-1 Moldllng-Dunaj. Pristen samo, fia imata navod in obli! varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej naj se pazi in zavreo vse manj vredne ponaredke. Pristnega imajo v IJuh-llanl J. Swoboda, U. pl. Trnkoczjr, G. Piccoli, L. < i ri'i'r I; v Kndol fovem S. pl. Sladovie, F. i laika; v Kamniku J. Močnik; v Olovci A. Egjrer, W. Thuruiwald, J. Birnba-cbor; v Kresali A. Aich-inger; v Tiku ua Koroškem) C. Mennor: v Beljaku F. Scbolz, Dr. E. knnipt'; v Uoriei (i. ]'.. Pontoni; v V*«»lf'*-liergu A. IIntli; v Kranji K. Savnlk; v Radgoni C E Andrien; v ldri|l Josip VVarto; v KadovMIel A. Koble V CelJI J. Kupterschiui Zalcžnilc tovarne zaplatno. Viljem Sattner v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 20 (757-8) priporoča za bodočo sezono po znanih nizkih conah dobrosortovano zalogo prtenega, modnega in manufakturnega blaga od priproste do najfinejše vrste. Lepo novosti jesenskega in zimskega blaga za obleke, črne in v vseh drugih modnih barvali: posebnosti pristno an:;lrškr_'.i in brnskega modnega blaga za oblačila za gospode, flanel ne odeje, predlagali, navadni in salonski prostlrači, preproge, an-gora-kozioe, tkani in natlsneni perilnl barhanti i. t. d. i. t. d. Novosti kupujejo se vsak dan. Najnovejši modni časniki so na razpolaganje. Blago za obleko, dvoj nato široko, meter po 50 kr. in več. m ^ raz Glavna dobitka: ooldiuarjev lUU.UlJU inarjev 50.000 0wm (707—20) LOZI po 1 gld, V Ljubljani sc doliivnjo lozi pri J. C. MAYER-ju LOZI po 1 |ld, Izd&JHtelj iu odgovorni urednik : J o u i p N o 11 i. Lastnina in tisk -Narodno Ttbkurnc' ^R93