Poštnlna r^Čanđ t isoMvinL
Lete LXi. $tev. Z.
V LjuHllonl v ponedeljeft z. ]onnnr]o 1928.
Ceno Din r—

Ithajn  vsak  dan  popoldne, izvzemši oedelje   in   praznike.   —   Inserati   do   30 petit & 2.__ Din, do 100 vrst 2.50 Din, vežji inserati   petit   vrsta  4.—   Din.   Popust   po dogovoru.  Inseratni   dnvek   posebej
> ,    .-i i   '                ' v:                  >?lovenski  Naro4<  velja  letno v Jugoslaviji 240.—   Din,   *a   inozemstvo   420.—   Din.                ^
Upravništvo: Koaflova ulica *L 5, prltličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova uflca it 5, L nadstropje. — Telefon 203*.
Zopetno /nizanje kreditov za naša gledališča
Ljubljansko gledališče bo moralo skrčiti svoje obratovanje, ma* riborsko pa je soloh ogrožeao v svojem obstoju. — Nerešeno vprošanje lastnih dohođkov gledališč. — Zopet dvojna mera za
Ljubljano in Beograd.
Beograd, 2. januarja. Na včerajšnji seji finanCrnega odbora je bil definitivno spreiet predlog slede dotacii za gledali šč a. Ljubljana in Maribor sta osobito težko pri zađe ta. Pređo! c. ki so ga odobrili radikali, klerikalci in demokrati, določa:
Subvencija bcosriiskemu Narodne-fiiu glcdališčti se /niza na 7.350.000 Din. zagrcbškeniti na 6.750.«00, liiib!?anskemn pa na .i,45f».000 D;n. Mariborsko gleda-f:šče dob? )q .*32ft.COO Din. OJcdališči v Osijeku hi Nov em S'idfi dobila skupno 767.000 D>. R!cc?^1?šči v Sarajevu in SriiUi se zdnrVita t?r ćnftta skupno Din 767.000.
Istojasno yc poslanec Gro! predložil, da naj 5c v bodočc državna gledališča sploh iziočiju u državnega budžeta, država naj jim daje subvencijo, ona pa naj
si svoje prihode v celoti zadržijo za sebe. O tem prediogu pa mora zavzeti svo.le kotlino stališče se finančni mini-ster.
S tem sklepom finančnega odbora je otvorjena zlasti kriza ljubi ja nskega Narod nega gledališta, ki ne bo ir.og1o v bo-doce vzdržati obrata v svojem doseda-n.iem obsegu. Ceprav morda finančni minister sprejme predlog, da bodo smela gledališča vsc svoje dohodke uporab-Ijat: zase. znači to v stvari, da bo Ljubljana zopet znatno zapostavljena, ker znaša proračunani dohodek ljubljanske-ga gledališča le 500.000 Din. dočim je dohodek za beograjsko giedališče pro-računan na 3,800.000 Din.
(Poročilo o gledališčih v današnjem «Ponedeljku» je bilo radi slabe telefonske zveze nekoliko netočno. Opr. ured.)
Razprava o proračunu
zunanjega ministra
Finpnčni odbor je včeraj sprejel prosvetni proračun in danes začcl debato o zunanjem ministrstvu. — Svctozar Pribičević proti sistemu «porodice» in zapostavljanju prečanov v zunanji
službi.
— Beojrrad. 2. NUiuarja. Na vcerajšiiji -e-fi je finnntni odbor končal razprnvo c» pro-ncunu prosvelnpsa minislr-riva tor jr> danes riopnlrirc prirrl ra.psitvljafi o proračunu zunanjega mini«itr<tm. Za to razp.iv. > j*» vladalo v vseh političnih kroeih ?r prav po-^rbno znnumnje. ker *e je jrienkovalo. da bo zunanji minteter g. dr. Marinkovie pri t»*i priliki pedal obSirnojši ek*;>oze o zuna-njeprliricuopi položaju držiiv;? Kakor \"i r.ru^i ministri pa h<* j:J 1ti<H zunauji mini-fler om ej i 1 le na kr^lka po.jrsn'l:* poedinih f-ioracunpkiii posta vk, no da bi iKKial po-drobnejse inf<»rnia«ij> 0 nr^i'i c^lnr^ajih na-] mm inozemstvu i*i o sni.Tnirai? vla.ina zu-nonjo politike. To po?top:»n;^ \Ki-!o ni vz-lmdilo oEfOiT^nja le pri opoziciu, marveč je ej ažati veliko npzn^ovr-lj=tvo tuci- med vlad-irmi potslauri, ki po prav t>ko malo infor-Uiirnni   o   dolu   in  riljih   vla«!«-'.
DanaSn.ia do^mllan^ka j*oj.i je pričela ob 10.   Prvi  je  povzel  brsedo
znnanji   niiui^tor   r.  ilr.   MarinkoTi*:.
Ki je na kratko popuni! posanozr.o postavke svojega proračuna. Nae;lašnl je, da so iz<lat-ki njecjovega rotora znifr.o 7jr'žnni tor da so bili v lrmskcin in Mošip>m proračunu /manjšani skupno za 33 miHjcnov Din. Lefos-nji proračun k v piiniori z Inn^kim nekoliko vc?ji. kar pa j> prrdo^pm po.-lodira kurznih sprememb, radi ČP?ar so se povrrali izdatki 7a zunanjo šlu),ho. \* ?vrzi s sprojrtjom zakona o vrhovni dr>.avr»i upravi bo tuđi zu-lianje mini:-"r?'vo j^^loma reorganizirano. Dr. Mariković je nacJalp? sporof'il, da natne-rava esnovrti t?-i nevs l:onzulate v inozemstvu  in si.-or v  Ih'^afu, v Burnomu   Airesu in
v Tokiju. Na medklice opozicije, čemu vlada ne misli na kreiranje diplomatskega zastop-niMva v Rusiji, je dr. Marinković izjavil, da je ustanovitev poslaništva v Moskvi že predviđena ter da misli vlada tuđi na to. Pcbato ie otvoril
g.  Svetozar Pribičević,
ki   je   u vodom a   izrazil   svoje   zacu<lenje   in
nresenečenje, <ia zunanji minister ni smatra! za potrebno, da peda obširnejše poro-čilo o zunanji politiki vlade. To bi bilo tem-boli nujno potrebno, da se vedno znova vidi in čuti, da naš zunaniepolitični položaj ni bas najbolj razveseljiv.
Govornik ;e nr.to načel vprašanje parlamenta rnega  odbera za zunanje  zadeve.   Za-
hteva po tem odboru je bila že ponovno postavljena. Tuđi demokrati so, do-kl-er so bni v opoztciii, izrecino oštro kritizirali fa-miMjnniost zunanie ix>litike radikalov. Se-daj pa. ko so sami v vladi in imajo ce!o zu-nrnie ministrstvo v rokah, nočeio o parla-tntr/.arnem' odboru ničesar veČ slišati. Mi smo cčina država v Evropi, ki je brez zu-naniepc'iričnega   odbora.
O. Pribičević je nato oštro, a srsarno kritizira] našo zunaniepolitično službo, v kateri so često docela nesposobni liudje. Postavljen-'e uradnikoA- v zunanjem mini-strstvu se vrši na povsem familijaren način in v>a naSa zimanjepolitična služba ie v ro-knh par beograjskih p>orodic. Eldina dva pre-Čana, ki sta bila v zunanjepolilični službi in ki sra oba bila izredno sposobna uradnika, sta so morala umakniti, da so tako prišli na njima mesta beogradski »interesentic.
Debata   0+»   12.  še  traja.
Lovska ali pcUfična nezgoda
0, V#.icevida
— Beograd. 2. ianuarja. Dancs so se rarširile po niestu vcmI, d.i se je pripetila n'.inistrskernu predsedniku g. V^klčcvi^u \čcroj na lovu v \"in-kovcih mala neiz^đs. Ko ?e z^lczaval divjo zo-sko je tako ncsrcčro pade!, da se je irpnd hrb-tenico občutno pnjkod^val. tako da bo moral radi tega neka] dni ostati doma. V gotovih kro-?ri!i pa zatrjujejn, da je ta padec g. Vukičevića tuđi precej političnega značaja- Jutri namreč prićne v finančtKm odboru razprava o proračunu notranjega ministrstva in bi moral z. Vukiče-vic pri tci priliki podati poročilo o svoji politiki. O. Vukičevič pa noće n tern govoriti niti v radi-kalskem posbnskem k!ub*j. šc rnartj pa zato se-veda v finančnem odboru pred opozicijo. Nie-jrova včerajšnja nezgoda :e zato nailepšj izgovor,  da   se   izojne   te:   neprijetnosti.
Francosko - ameriška pogaja-nja za pogodbo 0 ,večnem miru'
Pariz, 2. ja-nuarju. Francosko ameriška pokajanja za razširjenje razso-diščne pogodbe od meseca februarja 1918. potekajo ugodno. Zedinjene države so pripravljene pogajati se s Fran-cijo o sklepii poffodbe, ki ho proglasila vojno za nezakonito, toda pod po-gojem, da bodo tuđi druge driave moilc Dll-stoplti tej pogodbi.
Trgovinska pogajanja s ČSR
Praga. 2. januarja. Na konferenci, ki se je vršila te dni v češkoslovaškem zu-nanjem ministrstvu, je H\o sklenjeno. da se povabijo v Prago jugoslovenski delegati v svrho trgovinskih pagajanj in da se prepusti določitev termina jugo-slovenski vladi. Predlogi, ki so jih sta-\'\\\ glede trgovinske pogodbe z Jugo-slavijo Češkoslovaški gospodarski kro$ri potom gospodarskih zbornic, so bili definitivno redigirani in izrečeni zunanje-mu ministrstvu ter bodo tvorili glavno osnovo za češkoslovaško delegacijo. Pogajanja se bodo po vsej priliki pričela v drugi polovici januarja.
Lakota v Hercegovini
— Mostar, 2 .januarja. Radi postojanja vlade, ki za pasivne pokrajine ni pokazala potreb-nejta raiurnevanja, da bi pravočasno pre^krbda za zimo potrebne množine Žita in đrufcih ilv-Ijenj^ih potrebSČin, je zavladala sedaj, ko je prontet radi snežnih zametov popobioma prekj-rtjen, v mnogih pokrajinah Bosne in Herceco-vine velika lakota. Mostarska oblast na skopŠSi-na je na svoji današnji seji sicer votirala ta '»neskrbo siromašnih krajev kredit v mesku 500 tisoč Din, vendaT pa to ne zateže dovolj, ker Je dovoz živi! skoraj onemo*o£en. Med prebival-stvom vlada radi postopanja merodaJBih kroffov Ttliico o^orčenjt
Skandal na ljublfanskem
magistratu
Redukcija plač mestnih uslužbencev- — Lansko leto nastavljeni
mestni usluzbenci ostanejo brez  plač.  — Klerikalni nacrti  za
ubijanje ljubljanske občinske avtonomij«
V soboto je cela vrsta magistratnih na-stavljenccv doživeia hirdo razočaranje. Nad 50 me tnih uradnikov splah ni prejelo nobene plače, mnogo več pa jih je prejelo do 1200 Din reducirane plače. Da je to iz-zvalo med me Uiimi usfcžbesici veliko ogorčenje i« razburjenje, je povsem um-ljivo, kaiti Ictos r::z&n par izjem tuđi običajne božične nagrade v visini Vi mesečne plače oziroma ersotedenske mezde, ki so jo  doslej  vedno  prejemali,  nišo dobili.
Redukcija plate je p-osledica dejstva, da kleroradikalna kl"ka na mestnem magistratu ni pravočasno porkrbela za potrditev mesrnesa občinskejca proračuna za I. 1926. Vladni komisar proračuna ni potrd:l rn sedaj se na magistratu Eos^jodari z dvanaj-stlnami, ki ne smej-o biti večje od proračuna za 1. 1°27. Ker >ta po nedavno v »Urad-nem listu^ objavljeni naredbi fmai>5ne2:a nr-nistra osebno odgovorna pri cbčinskih upravah za vse izdatke, ki se pora-bijo preko proračuna, blagajn-ik i-n nadzorna ose-bat se je me-srni kniigovcdja postavil na popolnoma pravi'fio stališče, da se s-mejo izplačati samo izdatki, ki ne presesafo proračuna za 1. 1927. Tako se je zgodilo, đa sa dobili mestni nastavljene! za januar plače za toliko znlžsne, za koli :or so leta 1927 napredovali, tišti, ki pa so bili 1. 1927 nastavljeni in katerih p!ače scveda še nl'o bJ'e do?očene v proračunu za 1. 1927, pa sploli uiso ničesar proidi. Ker so bili p-o-il kleroradikarnim komh arija tom nastavrjerj| letos večiroma le klerikalni part;znni, so pri redukciji plač seveda ti naj'bolj priza-deti. Oni. ki so bili nastavljeni z ezirem na letosnje sku-psjLiske in občinske volit-ve. imajo zdaj !iaibo!T§o priliko sip-czinati, kaj pamenijo klerikalne obljube in klerikalno  socija.-no čustvovanie.
Mesinlm ushižbencem, ki f.^ Wli na pla-čah prikraiš-uni, s&daj ne ■rreosts.-ne dm-KC-sa, nego tožiti meino cbči^no za izpla-čik> pridržanih prei^mkov. kf so jtm bili •>ravnoveljavr.o in zakceeto priznanje, ter jih dajo izterjati zakonitim -potom.
Vla<u>ni Kumisar proračuna za 1. 1926 zsolj iz političnih razlugov ni potrdil, scveda po navodilih iz klerikalnega tabora. To se samo zato ni zsodilo, da bi novi občinski svet ne mogel gospodariti s po-trjenim proračunom v slučaju, ako bi bila potrjena izvolitcv dr. Puca za ljubljanske-ga župana. Niti socijalni oziri na mcitne uslužbence, niti cziri na svoja lastne pri-staš2 nišo mogli zadržati klerikalncsa partizanstva, ki je Itubljanski mestni 00-črni povzročilo že toliko škode. Da je to skandal prve vrste, je gotovo ne slede na politično prepričanje prizadetih Zopet se kaže, da klerikalcem ni za redno cbčinsko gospodarstvo, ampak samo za izrabljcnie n*oči v  svoje strankarsike  namenc.
Tri mesece je že poteklo, od kar so se vršile ljubljanske obči-nske vol-itve. Od tedr»J bi že davno lahko potrdil novi proračun za 1. 1928 novoizvoljeni občinc-ki svet, ako bi klerikalci ne intrigirali proti njegovemu sklicanm i-n proti potrdihi vo-litve liu-bljaii^kesa župana. Dejan^ka gospodar ja v ljubljanski mesuni upravi sta danes £e vedno sg- Pire in Pust, ki ništa ni komu r odgovorna. Volja ljubljanskih vo-lilccv in davkoplačevalcev še vedno ni prišla do  veljave.
Kakor čujemo, klerikalci zadnje čaše ceio ja\"no govore, da tuđi v slučaju, ako bo dr. Pire- potrjen za župana, ne bodo do— volili recnega poslovanja cbčinskega proračuna za L 1928, ni kar bodo po kratkem caru dosegli razpust občJnskega sveta ter imenovanje klerikalnih ge-eoiov na magistratu. Tako hočejo ubijati klerikalci ljubljansko občmsko avtonomijo še naprej ne gle-de na Skcdo, ki }o zaradi njihovesa po-četja trpi mestna občina in ljubljanski prebivale!. KTerikalci nastopajo. kakor da bo-cl'o za vedno ostali na vladi in kakor, da rm nikdar več rc bo treba dajati odgovora za svoje delo pred vo-lilci.
Obračunu za svoje delo in ljudski sodbi pa ne brdo ušli!
Iz ljubljanske kronike
Nova bolezen — apetitis magna. — Vrcmc in zimski sport-
Ime slovitega zdravnika-sleparja dr. Inditi-rititisa se je razneslo širom naše domovine, pa tuđi dalcč v inozemstvo. Na dan prihajajo vedno nove zanimivosti. kakor je Gustav Ropotar zdra-vil različne bolezni. Pri natakarici Lenčki je, ki mu je potožila, da ima dober apetit in tuđi to-zadevne posledice, ug&tovil posebno bolezen, ki jo je označil za »apetitis magna cronica«. Pred-pisa! ii. je zdravilo v obliki tineture amare. Lenčki je to zdravilo ucajalo in povsođ je pela slavo imenitnemu in učenemu »dohtarju«. Dala mu  je   tuđi   okoli   500  Din   posojila.
Policiji sedaj javljajo nove pustolovSčine Gustava Ropotarja, ki jih je uzanjal po raznih kra-jih zelene Štajerske. Iz Fale ob Dravi je prejela policija obvestilo, da je Ropotar nekega tamošnjega  gostilničarja  osleparil  za  600 Din.
Delavec France S., ki je zaposlen v pivovarni Union, je imel kaj burno novo leto. Trije dijaki Janko Pretnar, France Arhar in Josip Privšek so ga včeraj okoli 14.30 našli na poti, ki vodi od hotela Bellevue v Tivoli. Ležal je v precej kritični situaciji kraj klopice. Dvignili so ga. France pa je nato potegnil vojaški samokres ter si nastavi! ccv na čelo, kakor da se hoče ustre-Titi. Dijaki so skočili k njemu ter mu samokres izbili iz rok. Ko so spravili naboj, so Francetu .-mili samokres. Nato so vsi odš!i proti §i§ki. Na Celovški cesti so nanj opozorili stražnika, ki ga je ođvedel na policijsko stražnico, kjer so ma zaplenili samokres. Ni imel namreč predpi-sanega orožnega lista. 2a!osten }e od$el s poli-cijsJce stražnice. Hudo mu je bilo za samokres, ker je bil to edini njegov spomin na svetovtio vajno, kakor sam pravi.
Mrzlo vreme se je zadnje dni nstalilo. Novo leto ie bilo ta zimski Sport ugodno. Na planinah :e vladalo zelo živahno vrvenje. Smuka je bila povsod zelo dobra, tako da so naši smučarjt pri-l\i na svoj račun in so se snoči veseli vračali v Ljuhljajio. Izredno lep je bil obisJc smučarjev oziroma tnristov na Kofcah, v Kranjski gori, Mohtrani — Vratih, VrSifin, Planici, na Krvave« m Veliki Planini, kakor tuđi na Pohorjn. Snrn-£*r)i in tnratf so v veliketn Iteviln prihitelt i« Zagreba.
V Kranjski gori je med naSitnl snračarji vladalo veliko zanimanje za trenerja z* ml. Hanse-na, ki je prvikrat na skakalnici pokazat na5im smučarlem gotove vaje in skoke.
Barom eter se stalno dviga, kar je znamenje, đa ostane vreme Se več dni neizpremenjeno. Danes ob 7. je kazal barometer 778, termotneter —   4#C,   opoldne   baroraeter   778^,   tennometer
KATASTROFALEN VIHAR
__  Tokio. 2. januarja.  Povodom velikoga
viharja  na japonskem otoku Hondo je našlo smrt 60 oseb.
FAŠISTOVSKE NOVOLETNE ČESTITKE
— Rim, 2. januarja. Povodom novega leta je italiianska kraljeva dvojica sprejela z običajno slovesnostjo predstavnike državnih oblasti. Prvi je bil sprejet ministrski predsednik Mussolini. Predsednik zbornice se je spremstvu nad 2iX) poslancev podal v palačo Chigi k Mussoliniju, kateremu je izrazil veliko veselje narodnih za-stopnikov nad rekonstrukcijo italijanske države v letu 1927. Mussolini ie v svoje-n odgovoru iz-jayil, da bo tuđi leto 1928 prinesJo novih sadov po  jasno   zastanem  fašistovskem   programu.
Dr. Indifirititis v inozemski luči
jAfera dr. Indifirititisa je odjeknila tuđi v inozemstvu, zanimivo pa je kaj vse vedo poročati listi 0 njem. Tako piše novoletni dunajski »Wie-ner Journa!« sledečc:
Poročajo nam iz Ljubljane: Te dni je biS ta aretiran praktični zdravnik dr. Ludvig Corny. Aretacija sploSno priljubljenega zdravnika Je vzbudila v mest'i vei.ko senzacijo. Dr. Corny je prišel pred tremi leti v Ljubljano, kjer se je etabliral kot ženski zdravnik. V najkrajšem času se je znal spretno uveliaviti. Zahajal in obČeval je v najvišjih drjiabnih krogih in }e -sploh za-V2emal odličen položaj v mestu.
Sedaj se je izkazalo, da se pi$e dr. Corny v resnici Gustav Roboty in da ga lasledujejo sodišča v Jugoslaviji in inozemstvu. Bil je tuđi radi tatvine in vlomov že opetovano kaznovan. Roboty sploh ni nikoli &tudiral medicine, vse njegove diplome in vsa spričevala so bila po-narejena, svoje medicinsko znanje pa si je pri-dobi! kot sanitejec v vojski in kot bolniški stre-žaj  v  neki  beograjski bolnici.
Ubogi  dr.  Indirifititis  •  .  .  Brez  komentarja!
Nesreća na Grmadi
Na Grmadi se je včeraj prečeg težko pone-srečil znani turist, knjigovez Lovro Đerdaj^. Ber-dajs se je vračal snoči okoli 18. z Grmade do-niov. V temi mu je na strmi in spolzki poti ne-nadoma spodrsnilo. strmoglavi! ]e rar steže hi padel precej tloboko. Pri padcu je dobil precej težko rano na glavi in poškodbe po vsem životu. Kijub tema pa ie imel še toliko moči, da se Je z velikim tradom splazil in opotekal do najblifle  hiJe, kjer so sa za silo obvezali.
Danes zjotraj je brl Đerdap prepeljan v Ljubljano in se nahaja v zdravniSki oskrbi. Po mne-n}a zdravnika so sicer poškodbe precej teike, \ endar ne nevarne. Vsekakor pa ]e tmel Berdajs srečo v nesreSi, kajti zgoU srecnemu nakkjo^ju je pdpiMti, da st pri nevarnera pa4o« Bi obU.
„Slovenski Narod" v novem letu
*SlovettSki Narod* bo letos obhajai za naše razmvrc redek jubilej, dopolnil bo 60. leto, od kar izhaja kot glasnik narodne in nat>redne misli med Slovenci. V tem letu se bo naš list slede ste-vila svoje naklade izredno razširil, Skleniii smo namreč ugoden aranžman z »Jutrom*, tuko da bosta oba lista od-slcj urejevana na tak način, da se bosta med sebo izpopetnjcvula. Ker bo ujutro* obenem nudilo svojim naroč-nikom imodnot-t. da bodo dobivali -»Slovenski Narod« za zelo znižano ceno. se bo število naših naročnikov brez dvoma izredno pomnožilo. Vrhu tega bodo vsi ostali *Juirovi« naročniki, čim bodo dovršene potrebne tehnične prcurc-ditve in dobi zlasti ti^kirni nov rotn-cihki ^troj, dobivali v posebni prilozi zmanjšano izdunfe -Slovenskega Naroda«. Ko bo ta aranžman izveden v podrobnostih. bo * Slovenski Narod«, dasi bo ostal še na prči san:ostojcn dnevnik, lahko obenem nadomeščat ljubljanski večernik  »Jutra«.
Tesnejše ured nisko sodclovatije 1 »Jutrom« nam bo omogočilo. da borno našo informacijsko službo spopolnili do viška, ki je pri nas mozoč, ter da borno lahko v »Slovcnskrm Narodu* v bodo-če še v veliko večji meri in z večjo brzino priobčevali aktualne in interesantne vesti o velikih dogodkih doma in na tujem. Tuđi letos borno pitsvceaU kar največjo pozornost vprašanjem prestolice Slovenijp, naše Liuhljane, in irUe-resom njenega prebivalstvu. Samo-umevno je, da borno tuđi v bod oče po-leg napetega romana priobčevali v razvedrilo svojim čitatclhtU kar največ zanimivosti iz življenja po domovini in tujem svetu.
Naročnina za .-Slov. Narod« ostane račasno neizpremenjena. Kot prvo etapo aranžmana z »Jutrom« pa dobe oni tisočt naših naročnikov, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slov. Narod« po znižani ceni 10 Din (deset dinarjev) na mesec. Naročnina se lahko plaču je kakor dosedaj v naši upravi, Knafljvva ulica 5. pri inkasantih ali pa po pošti, za »Jutrove* naročnike pa jo bo spre-jemala tuđi upravu »Jutra«. Prešernova ulica 54. Kdor naroči »Slov. Narod« po polovični ceni v naši upravi, mora priložiti potrdilo, da je plačal nuročnino za »Jutro*. Kdor ga naroči po pošti in ga hoče imeti za 1(1 Din, naj navede to-čen naslov, na katerega prejema *Ju-tro«, in se obenem izrecno s klicu je n'i to, da je že plačal naročr.ino za »Jutro«. Obe upravi bosta sli naročnikom z na-sveti kar najbolj na roke, dokler se ta nekoliko komplicirana reorganizaciju ne izvede,
V podrobni razprodafi bo stala po-samezna številka »Slovenskega Naroda« odslej vso dneve, torej tuđi v so-botah, samo I Din.
Nade jamo se. da ;>o naša reforma, ki mm bo v najkrajšem času nudila možnnst novih ugodnosti za vse naše naročnikc, izzvala odobravanje ter vSlovenskemu Narodu« pridobila še številne nove naročnike in prijatelje.
Od danes naprej smo spremenifi datiran ie »Slovenskega Naroda«, tako da bo list nosil vedno datum dnevn, katerega je izšef, in ne datum prihod-njega dneva, kakor je bilo to doslej.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA   BOT?Z4.
Devize. Curili 1092.9-lOJj 9 (1094.4), Dunaj 7.995—8.O2& (8.01). Lonion 270.3«— 277.13 (270.78), Pra<m lf>7.55—168.35 (167.93)' Milan  800—302   (301).
Efekti:  Celjska  164  timar.  Ljublj.  kre ditna   135—140,     Kreditni  zavod   160 denar. Strojne   100—100   (100),    Vevče     1X"j   denar, Kr.  ind.  dr.    375    denar,    Ru5e    205—280, Stavbna  56,  Šešir   125.
Lesni   t r g:   Tendenra   mirna.   Zaklju Ceno 3 vagone  de«k, smreka, jelka, paralelnih, 24 mm, I, H, III. monte, fr. vag. nakl. post. po 430. Nudijo se bukova drva fr. vag. meja po 22.
ZAGREB&KA   BORZA.
Devize:     London   21hM    —    277.U. Newyork   5^53   __   557^   pariz   222.56  —
2?4.56,  Milan  29S 84 — 300.34.  Curih  109?.9
—    1095.O,   Bcrlri    1351.4   —    1354.4.   Dunal 799.7 — 802.4, Praca  167.55 —  168 25.
Efekti:   7  odst.  invest.  po oj i! o   1W1 86 in pol bi., 2 In rol odst. vojna škoda 415
—  4I6. Ljubrianska  kredh-na   135, Praštedi-ona 875, Trboveljska 465 — 4W. VevČe 135
—   140.
fNOZEMSKE   BORZC.
Curih:    London    25.2875.    Nevvork    517.0. Parit   20.395,   Milan   27.38.   Rcrlm   123.62,  Dnnaj 73.13,  Bcofrad  912,  Pran   15.34,
Straji %
«S L O V ENSKI    NAROD« dne 2. junuarja 1928.
Stcv.    2
Kako ubij&'o redukcije naše g edališce n
Krediti v državnih proračunih so Tsako leto manjši. — Narodnosti t repertoar}« so pred vsem posledica redukcij. — Po no-vem proračunu bo opera nemogoča
Upravnik ljubljanske ga gkdališča ima skrajno    nehvaležno    nalogo.    Njegovo glavno delo je borba s finančnim ministrom in z zakonom o državnem računovodstvu« ki ovim giedališče prav tako kakor  vsa  druga  državna padjetja, ki so mu podvržena.  Vsa  zadnja  leta s€m je  ljubljansko gledališče v  trajni finančni krizi,    katere sanacija je tem težja,  ker  ni nikdar  gotovo,  kako  bo obdaril  gledaiišča  gospod  finančni   mi-nister  v  no vem   proračunu  in   ni  torej nikdar mogoče delati sanacijskih načr-tov za par let naprej. Uprava se mora omeitti na to, da rešuje krizo le začas-no. Priznati je treba vztrajnosti in agilnosti  sedanjega g.  upravnika, da je  v tom pogledu  dosegel  že  lepe   uspehe. Tuđi proti nevarnosti, ki grozi sedaj zo-pet  obsioju  Ijubljanskega   jrledaVisča  z novim proračunom,    je alarmira] gosp. upravnik vse. kar je mogel. 2<ii pa se zdi,     da  je   bila  topot  njegova  borba hrezuspešna, ker hoče vladna većina že itak rjičlo dotacijo ljubi janskega gledali-sca se rx>ij reducirati.    V informacijo naše javnosti navajamo    v naslednjem nekafcere odstavke iz spomenice, ki jo je predložila gledališka uprava vladi in našim poslanc-em.
Finanč-no stanja Narodnoga gledališta v Ljubljani ni bilo nikdar rožuuto. To stan;«* 1 a so bo v no vem proračunskom letu T9-J8-*2$ fie znatno poslabSalo. ako ne bodo merodajni faktorji spoznali kritične situacije in zadnji moment [popravili krivico, ki se godi ol \sefffl nocVtkn naši važni kulturni instituciji pri ""odmori dr/svne dotacije. Predviđeni proračun %a Narodno gledališče v Ljubljani za Mo l92S-*29 niti z dalo ka ne zauostuje za vzilrževanje gMali&ea na sodanji visini. *e manj pa je misliti na njegov razvoj in ffa-piedek. Ako ne u?pe našim poslancem i»-pos-iovati v finančnem odboru in narodni s-kup^cini   zviSanja   proraSunsk«*   dotacije,   je
iHiiinati i ueizo^ibntni nazadovanjem, če ne popolnim zastojem naregn gledalaca, uprava je storila pravočasno vse korake in opo-lorilu g. ministra prosvele in naše poslance i»a kritično stanje in neizbeine posledice. Smalra pa za potrebno, da informira tuđi ce-loUupno javnost o faktičnem stanju in tež-liofali, s katerimi se mora boriti. Zahteve našejra obČinstva, posebno pa na5e kritike, nišo in ne morejo biti v skladu s sredstvi, ki jih ima uprava na rastpolago. Radi vsa-koletnih redukcij proračunov pa ni mogoce tuđi z najracionelnejšim in Se tako ekonomskim upravljanjem doseči vetfjega razvoja in napredka, kajti tuđi umetnost je odvteiui od denarja in Se predvseni gledališka, ki je navezana na velik, kompliciran in drag aparat. Za naša tri glavna gledalaca so bile v proradunskem letu 1926-27 določene nasled-nje postavke (v milijonih diuarjev): Beograd 15.1, Zagreb 16.4 ni Ljubljana 7.5. V letos-njem, sedaj veljavnem proračunu so te postavke reducirane na 12.3, 11.7 in 5.9, v pro-računskem predlogu za 1. 1928-29 pa so reducirane se bolj in sicer Beograd 11.8, Zagreb 10.5 in Ljubljana 5.'2.
Le s pomočjo intervencij upravnika, naSih nar. poslancev, umetn. oddelka in samega ministra prosvete se je posrečilo v zadnjem momentu odvrniti krizo, ki je grozila radi teli redukoij. V izdatni meri sta priskočila na po-nioč mestna obeina ljubljanska in oblastni rnlbor v Ljubljani, ki sta skoraj v celoti krila izdatke za popravo in vzdržavanje zgradb in medern izaći jo električne naprave v operi. Toda   te   v^čne  urgenc«;,   intervencije,   poto-
vanja v Beograd itd., ab.-orbirajo toliko Časa. energije in zivcev, da je neniogoce posvetiti ;ainjo rtievilnim drugim, nad vs»* važnim vpraSanjem reperloarja, za>edbe, administracije, materijtfhiim   nabfivam   itd.
Razume se tuđi, da imajo te skrajn? redukcije gotove ftOisledU1«1, katerim 9* ni mo-srofe izogniti niti z najslcožjo disciplino in skrajno delavno^tjo. lJo?ledi«-e ten ledukcij so zlasti:
1. Odpovedi iv uaznanjeiiih |>iemijer. a) Tehničiiu dc-lo s«e ni luoglo i/vršiti v prsdvi-denem ča?u (n. iw. izvedba Titilis. kostumov ilil.) Prenapoino. forsirnno riefo izmuri teh-niški personal. <Ia oboli. Obol'-lih M-tncv ni niogoce nadoni^šiiti z utfvimi, ker ni zvi to prora^uiiskega kritju. Ostali morajo deiati ie uapornejšo. da nndoineste bolne, b) Tmet-niska (igralska iu pivska) ziisedba je mogo-Ta lf1 tmojna. Z obolenjem enega Mana dotične zaseclbe je oj)era nemogoca. Običajno pa je eden in isti igralec Ziiposlen v veo de-lih, kar onemojo?a uprizoritev \»eh dotičnih del. (n. pr. gn. Dnnilova. ki si je zlomila nogo, jf zaposlena v -Mediji , -Dveh bre-govih.:, Večnemu miadeuiču , itd.) \* gotovih slucajib. posebno v operi, si pomaga uprava z go>ti, a če elan z'ooli zadnji moment, je ludi t'i n^mogoče.
2.) ŠtcvFlne spremtmbe repertoar ja so vedno posteciica obolesu ali drusih tehničnih vzrokov (n. pr. za obe gleduHŠČi )e na razpolago le en fj»du< ^ustorjev. k:ir povzroča će*tn kolizijo del. da'iilt z zastorji). Kolizija se pojavlja rudi zascJbe drumskih ćhtnov v operi in opereti (n. pr. Medve<Jova. Drenovec, PeiJek, Povhe, Sancin. Bnlatkova itd.). -Obolenie enega teh čla-nov prevrne ves repertoar.
Kdor pozna interno delo, se ne niure čuditi in razburjari vzlic vsem neljubim in skrajno kvar-ljivini pasledicam številnih odpovedi pred stav in spremembam repertoarja. Lahko je delo. kjer je povsem ločen dramski, operni, opereti in baletni personal, lovcn scenični in kostumni fundus. Na5e Narodno gledaliSče pa žal vseja tega nima in zato so vse te kolizije in ž njltni zvezane posledice često nct«ogibne tildi pri na]-vestneišem de!n.
Glede na predviđeno znuuno dotacijo za teto 1928-29 groze aadaljnje redukcije in ž ujimi v zvezi Stevilne nove težko^fe. Ako se ne «!•-seže pravoča^no. to je pred ^prejetjem đr-žavnca;a budžeta v skiipšfini potrebnega po-v i Sanja irleda?i>ke^a proračuna, preti na^mi gledaH'fti   nrizo^ribua   katastrofa.
Nič bolj ne ovira dela kot nejasnost položaja, nesigurnost kreditov ta predviđena prekoračenju, posebno glede na neizprosni finančni zakon in zakon o državnem račun-stvu. Da se uprava izogne vsem očitkora in neljubira posledicam, to je finančnim kriram, redukcijaui, odgovornosti glede na predpise finančnega zakona itd. je sklenila pravocas-no obvestHi vse faktorje in javnost o stanju, v ka tereni se, oz. se bo nahajalo naše gle-dali^Če, in o korak ih, ki jih je treba poduzeli, da se resi gledali^ce . sigurnega propada.
Na podlagi zadnjih časopisu ih vesti je fi-naneni odbor predlagal znižanje državne dotacije še za 500.000 Din. S tem činom je uso-da opere zapečatena. S predviđeno dotacijo bo mogoče vzdrževati le dramo in opereto, nasilno opero pa kveCjemu z vojaMcim orkestrom. Igrati bo mogoče le v eni zgTadbi z reduciranim programom.
To so neizbežne posledice pretiranih bud-žetnili redukcij. Obsodb© vredno je v prvi vrsti to, da borao Slovenci prvi, ki borno zgubili svojo opero, ki je kljub najnižjim subvencijam v polni ineri vršila kulturno nalogo in si pridobila absolutno praviro do obstoja.
Prehrana Ljubljane
Naše mesto je glede prehrane imamo zelo malo. — Centralna
ti. tr/aii nadzornik Plemelj. ki dan za dnem ^tika po ljubljanskem trgu in opazujo gospodin je pri nakupovanju in proda jalce raznovistuiSi živil. je bil tako prijazan, da je l-ovedal našemu uredniku, kako se po nje-govem nuienju Ljubljana prehranjuje in kako naj bi se preli ran jevalu,
Ljubijano lahko imenujemo siromašuo mesto, —. je dejal g. nadzornik, kajti njeno prebivalstvo so v glavnem stalni namešeenei, ki kakor znano danes nišo tako plaćani kakor bi se a pod obilo. Bogalinov ima Ljubljana malo, i*)sebno ie v pi imeri z Zagrebom in Ue ogradom ter drugimi mesti na jugu naSe države. Zato prehrana mesta odgovarja so-cijalnenm položaju prebivalstva. Nekoč me je ustavila na trgu ugledna ljubljanska dama in mi rekla, da živi Ljubljana od repnih olupkov. Hotela je s tem reci, da na ljubljanskem tri,ii ni posebne izbire. To je tuđi res. Luksuzu v prehrani v Ljubljani ni iu kuhinje se dele v dve vrsti. V delavske, kjer kuhaju samo eno je 1 za kosilo in veČerjo, in pa kuhinje z govejim mesom, juho in eno prikuho. Taka hhuia se uživa z redkimi iz-jemami nopretrgomu. Bogalejših kuhinj je v Ljubljani zelo malo. Hoteli in gostilne, ki se zelo lepo razvijajo in so odlični, pridejo za domaćine uianj v poStev kot za tujce. Ce-\ rav je izbira živil majhna, so gospodinje f.iine največ krive, da je ljubljanska kuhinja tako e-nolična in slaba, č'e je le mogote. pre-jaisti gospodinja prehrano poslom. Opaža s? pa tuđi, da si široki sloji in tuđi inteligentni del se ni v svesti, kako veiikega pomena je j*rehrana za človeka. V drugih kulturnih <lr-žavah imajo za problem prehranjevanja veliko več razumevanja. Pri nas je pa ostalo *e po starem. Niu»e pokolenje se ne prehranjuje mnogo boljše kot naši predniki, ki so sr. pi'ehranjevali naravnost nezmiselno. Po-siedice tegu so najrazliSnejse bolezni prebav-liih organov, oslabljen je živce v itd. Modernu higijena prehrano je pokapala vpliv pravilna inchrane iut fizično in dušeTrto delovanje človeka.  Po  vojni  so se  narodi  zadeli  p*-
stromašno.   —   Bogatih   kuhinj mlekarna bi bila nujno potrebna«
metnejše prehranjevati. Pri nas žal gospodin je v tem pogledu nišo bog zna kako napredovale. Zato se ni čuditi, da prihaja v naša zdravili3£a največ bolnikov z bolerninu piebavnih organov. Tuđi od strani naSih zdravnikov se premalo stori, da bi se širše plasti ljudstva poučile o higijeni prehrane, kar je posebne važnosti še sa ljudi, kl dela jo manj fizično in mnogo sede. Tuđi ma-lomarnost naSih goapodlnj bi ponehala, čd bi se jili poufilo o važnosti tega vprašanja.
Glede posameznih živil se da reži, da se na našem trgu d*bi goveje meso izredne ka-kovesti. Imamo namreč meso odlične planinske živine, katerega tuđi tujci zelo hvali jo. Dobi se tuđi izvr>tna svinji na. Konzumira pa se v Ljubljani tuđi zelo dobra svinjska mast. TeleJje meso je pa srednje kakovosti, zaradi veiikega nvoza iz krajev severnega dela Slovenije. Prvovrstniii planinskih telet namreČ   primanjkuje.
Dobre perutnine na na^eoi trgu ni. Naš okoliški kmet se ne bavi z raeijonelnim pe-rutninarstvoin. Njegove kokoši se hrani jo s travo na t rat ah, namesto da bi jih krmili z žitom. To odgovarja razine rani našega ma-lega kmetovalc-a. Dobro perutnino morejo \Tjg»jati )e poljedelci v bogatih kraj ih. V Ljubijano se je pa začela zadnje čaše uvažati dobra perutnina in je tako tuđi v tem pogledu • Ljubljana preskrbljena. Na3e gospodi nje se bodo pa morale sele priuciti, kako se razlikuje dobra perutninn od slabe.
Rib ima Ljubljana v vsakem času v bogati izbiri dovolj na razpolago.
Nova mestna klavnica in hladilnica j* bistveno spremenila naže razmere in je Sele sedaj omogoceno higijenično ravnanje z nn-vedenimi živili.
Glede zelen jave se Ljubljaoa ne more piitožiti. Z njo je dobro založen«, le cen« so raz-meromn visoke, radi veiikega uvozn. kar vpKva na cene domaših |>r;"vdnktov. Tndi iadja je na Ijubljanskem irgn do^'olj po zmernih cenah.
Velik nedostatek za Lj ubijano je pa do- I
bava mleka. Za mesto, kakršno je dam*s Ljctbijana. je sistem mlekaric naravno?t srednjeveiki. Potrebna bi bik centi. mlekarna, ki bi lattfila ves konzum obvezno z idra-\im in dobrim nikekom. Mleko je nevaren nositelj nafrazličnej^ih boloienskih kali. Nade gospođiaje ne bi nikoli ve$ pile ueočiSoe-nega mleka, če bi \rdele, koliko škodljivih &novi se iz njega izioei s pasteiizirunjein. Kakovostno je mleko torej s^bo, ker tuđi ttajvestnejhi kontrola ne more preprečiti, d.\ VA se tako mleko r;<zpe£avaio. Ljubljana bo morala resiti ta problem g centralno mU>-karno, ki bo ortdajala pasterizirano mleko ;n izdelovala ludi vse druge mlečne iadelke brez  S[>ekulacije  na   velik  dob&ek.
Najstrainejši sovrainik dobre prehrane je j;-a v Ljubljani pijančevanje. Znano je, da uživanje alkohola vedno in v večji meri po-livari zlasti prebavne t»rgane. Z razvojem sporta bo tud i pa.Jlo utivanj«? alkohola. Treba je |X)iičiii Jjudi o velikim pomenu higijene v prehrani. Nepravilna prehrana unicuje de-lozmozTiost in zđravje človeka.
Pr os veta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DranKi. Začetek   ob   20.   ur\   z večer.
PonUeijćk, 2. jiimitria, S^d.nik Zaluinti->ki. RcJ li.
Torc-k, 3. jaguar]a.  za-prto.
Srcda, 4. januarja. Div ju račka, premijera.   Premijerski   ubonma.
Cerriek, 5 ianuitrja vb 15. uri tk;p. Dva bregova. Dijaska pretisiitva pri znii. cenah.  Izvcii.
Petck, 6. junuarja ob 15. uri pup. S:ie-^ulflca in §krat}e. Ljudska predstava pri zniž. cenaJi. Izve«.
Sobota, 7. januarja. Mnogo hru-pa za nič. Red C.
Nedelia <fc 15. uri pop. Peierćkovc po-slednje sadile. Ljudska predsiava pri zniž. cenali. Izveii.
Pondeljck, Divja račka. Red A.
-                      Opera.
Začetek ob po* 20. uri zvečer.
Pondeljek,  2.  jasnuaTia,  zaprto.
Torek, Trubadur. Red C. Gostuje ga. VVlHan Kune.
Sreda, Čarobna piščai. Red D.
Cctrtek Ples v masfcato. Irvcn. Gostuje ga. Zđenlca Ztkova.
Petek ob 15. uri po©. Ba-jadera. opereta. Ljudska predstava  pri  zrif.  cenah.   Izven.
Sobota, 7. januarja, iloffmaturove pri-povedke. Ljud^a predstava pri izredito miž.  cesnah.
Medelja. 8. iaivuarja ob 15. uri poo., Ca-rafaia ■piSčal. LjunJska pr&d^tava pri zniž. cenah. Ob jx)l 20. uri zvečer Orlov, opereta.  Ljudska predstava pri zmiZ. ce-n-^h.
PoTKieljek. zaorto.
Sodntk Zalamejsfci
(Prcrniera v Ljubljani.)
Pcdro Ctcsik). sodnik v Zalameji, je biia po-slednja uloga rajnega A. Verovika. Ta igralec, ki je ustvaril najboljše, notranje in zunasje naj-bolj resnične, ker resnično doživele kmetiške značaje, je bil titdi kot zalamejski sodnrk velik, svoji-m takratnim gledalcem nepo2aben. Ca!de-rooova drama je zato ostala Ljubljani v naj-ugodnejJem spomirtu. Ker s« g. C e s a r razvija v nasleduika Vervoškega, je bila i>QBovna upri-zoritev   drame   možna   ia  dobrodošla.
Bivši vojak in poznejSi dvorni kaplan ter dvorni draunatik despotičneca Spanskeca kralja Filipa IV. je bil don Pedro Calderon de la Đarca (1600—1681). Velik, resničen post ]e bil ta Jezuitski uCenec, ki je ustvari! ogromno število sadbolj popularnih in najveiKra: igranih španskih iger. Živeč v dobi najvefjesa servilizma in ab-solutizma, je ludi Calderon zastopal v svojih delih mišljenje in čuvstvovanje svojega časa, ki Je zahteval popolno podrejanje vsake individualnosti avtoriteti, pređvsem Bogu in njegovemu zemskemu namestniku kralju, njegovim" zakonom in uredbara, ki so in morajo biti podložnikom doima. Te] dofmi st mora pokoriti vse, tuđi pamet ia srce. Tako Je Lmel Calderon svoje ide-ale nmtamčao urelene v razrede, kl to mu bili nepremiSni. K»tolilka vera mu ja bila prva. zve-stoba in pokorSčina kralju druga, človeika Čast ■tretja m Sele Četrta ljubezen. Viiji ideal nad-vhiduje pri Calderonu v vseh dramah nižjega povsem ab«ol«tistKiK> despotiCao. Iz konfliktor med temi ideali in med življenjem Je ostvaril Calderon meađa 120 posvetnih in Se mnogo cer-k-venih draan in Iger, med katerrmi je dobrih Še za  današnji  oder.
Tuđi »SodnBc zahunejski« je th>i^«Mi za Cal-derona; čast kmetlike hiSe In kmetiške dekJice, oskrnnjene po strastnem, objestnem stotnDcn, kaznnjc sodnik Pcdro Crespo s smrtjo po kr. za-Jconih. Crespo pa je topnik, sodnik, rospodar onečaščene hiše iji oče posiljene deklice v eni osebi. A kralj potrti naknadno in kar osebno straino sodbo in imenuje Crespa za do smrtne ga zalacmehkesa sodnika. Na5e moderno pravno naziranie se seveda odločno upira tako kruti kazni.
Igra ima zdrav, živahen liudski značaj, pe-stre nastepe veselefa, prepevajočega hi iakče-ga se vojaStva, več oštro komično, ćelo karikaturom značajev. nekaj podlih in nefcai vzvišeno idealnih moi, ki zastopstio Calderonova principa zlefa in dobreia ter tuđi med čisto postranski obdelanirr.i ženskami dvoje čistih dekJic in razuzdano poredno marketendarico. Glavni značaji pa so grčavo poStenJ, pono«ii kmet Crespo. gr-meči dobričina general in lebkomisetao predrzni ter ošabni plemič stotnik. Skoda je, da je igra razceplKna v preveć sli-k, ki se »aključuiej-o hrez krepkih pote« ter je zato vtisk včasih medel, kadar  pade zastor.
Gosp. C. D e b e v c je izrežiral igro v moč-nem tempu, z živahnimi, realistično krepkimi ansambli ter zimanje s točno izbrankni hi*torič-nimi kostimi in izređno posrefienimi. slikovititni marami. Dekoracije g. SkrtiŽncja po naČTtih g. lv. Va\i»tiča so jako lepe; čemu pa so stilizirane, mi ni razumljivo- Takega drevja in ta-kega grozdja ni bilo nikoli v Zalameii. Vaa igTa in vse igranje je reaHstičio, zato učinkaje — vsaj name — dekor čisto pravHiSno. C«4ne pa je, da beseđe nekatermi igraleem »ik«kor nišo tekle gladko. nego je bilo dovolj izpodtikljajev ter ie predstava mestoma šepala. Olavai nedo-s«atek pa )e, da je v tefcniki rovorje«!* tolik© n^!o*ratkov, da se fcgabliajo v nera«k)č»osti ne-razumljene ne le nosamezne vajne besede, nego tildi ceii stavki. Nava drama potrebuje kakesa Bftetta, ki bi jih učil govoriti jasno in pravilno u volja vi jati   vsak   vokal   m   v^ak   konzonant!
Krasen  th>  ie   -stvari!  s  !■ralje«    '..par   II
Takisto je imel Skrbinšek iz redno lepo, uprav slikarski iiin«tni&ko zunaniosi; don Alvaro g. Gregoriaa zasluži swwBje taki&to priznanje; intpozaoten in slikovit je bil Crespo g. Cesarja, klasičen original je g. Pecka don Menda, nekaJc don Kihot s svojim slugo Panso, Nunjom, k- Li pa ha; prav dobro in lepo so bile oblečene :udi Šp^nkc. Izabela gdć. Mira D a-n i I o v a, Ibes gćZ. Debeijakova ia Cfai>pa za. Jnvanova. A tuđi nied ostalinij >e bilo nekaj po maskah izvrstnih tipov. V splošnem me igranje ni ogrttu. Povsem sta me zadovoljila le   zz-   Peče k   in   Danilo.
Gl&daliSče  je  bilo  zelo  slabo  zasedeno   in  publiku hlađrut kaker zimski dan.                   Fr. G.
•
Ga. Zdeiika Zikova v Ljubljanski operi. V ćetrtek dne 5. januarja gostuje v l'jubljttitski operi primadona zagrcbške opero bivšu izre<feio pri ljubljena prima<Iona lji>bljanskc opere ga. Zden-ka. Zikova in si-cer v Verdijevi operi ^Pies v ma>kah«. Cios*ovanjc y;c. Z-kovc >e vrši kot izven prc(Jstave.
Ljubljanska opera pripravlja za jarma r sledeoc novitfte: Sredi mesecn bo krstna predstava nove lirvatske operte. la-ivGj za ic-m priđe na ođer Baletni večer z izredLno zanimiv-m sporedoin. Koncem me-seca oa se jxije r>o preteku tolikih ]-\ opera  -'.Mana«,  dtlo  skladatelja  Floto\ra.
Ljubljanska drani^ pripravlja za januar sledeč-j dela: Divja račka , »Kandi-da< i.n Kuzina iz Varšave«. Pripravlja se ipa tuđi n-ova m'adinska isra an^leskcga izvora.
Ga. Zdenka ZLkova v ljubljanski cperi. Kak'jr Iz javljeno so^;uic po vjč koc oiioietnem presledkn zopet v na^i ape-ri izreds:o priliubliena primadona «a. Z<lcn-ka Zikova \z Zasrcha. Ni eno sostovanic so vrš: v Verdiicvi nperi .Ples v nuiskaJi«', kicr je Pi?je vlso Amcliie. V ostalih vlo^ah sode!i:jejojo naše orve rnovi. Pred-tava se vrši v čeirtek črr.e 5. t. m. in sieer kot tz-ven predstirva pr;   običajnih  cenah.
Premijera Ib$enove drame »Divia račka« se bo vršila v l.itibljansici drami v sredo dne 4. januarja. Dramo je postavil na naš o<ler režiser z. Skrbinšek. V pesa-meznih vlogah sodelulejo sjedeči dramski članj in članice: ^a. Juvanova, sna. Vkla in kra. Medvedova, dalje zz. Cesar. Jerm:n\ Kralj, Rog<^z, Lipnh. Košič, Sanci«, Mcd-ven. Plut, Danilo. Gregorin in Smerkolj. Pet sospodov iz dru/zbe predstavljalo jrjs. Pahor. Žaigar, Ck>lob, Jare in X. Premijera divje Tačke se vr5i za premlerskj dbonma. Abonente reda B opozarjamo. da imalo danes v ponđel'jek dne 2. ianuarja 1928 za svoj abonma predstavo in sicer Calderonovega   -SodJiika  Zalamej^kcKa«.
»Trubadur« v ljubljanski operi. Da-nes torek 3. Januaria se ooie v ljubljanski operi Verdijeva opera »Truba-dur pri ka-ten ffostuje v glavni vloci Eleouore ga. Zdenka Kirnc-\VilfaTK>va. Oospa je že par krat nastopila v te? vlogi na našem odru z «največiim us-peliom. Po.rx>bio priznanje publike pa ii le prineslo tuđi prvo sosto-varje v za^rebški operi. Kritika in publika je tuđi tam polna hvale. Ostala zi^edba kakor ab!^aj*na pri do^ odan jih %-^rizoritvah. Opero dirisrra kapelnik g. Neffat. Opera se pole za abonente reda C.
Šofer v borbi s tolovajem
V danskem mestu Ve}le je bil 23. decembra zvečer lastnik avtotaks Kristen-sen pozvan, naj odpclje nekoga v so-sedno vas. Mož, s katerim je i>o telefonu govori 1, je nadalje val. naj počaka avto na cesti za mestom. Kristensen se je odpeljal z avtom iz mesta, kjer ga je cakal lepo ofolečeni neznance, s katerim sta se odpeljala proti bližnji vaši. Ko sta prispela v vas, je potnrk naročil Šoferju, naj nadaljine vožnjo do sledeče vaši. Potrrik pa tud! tu ni izstopil, mar-več ie zahteval. naj ga šofer popelje do križišča pri osamljenem mlinu. Kristen-senu se je zdelo to sumljivo, vendar je pa nadalieval vožnjo. Pazil je sicer na sitmljivega potnika, vemiar ga je pa slednii med vožnio nenadoma zgrabil za vrat in udaril s kladivom po glavi. Šofer je takoj zavozil s ceste na polje, kjer je ustavil avtomobil in skočil iz njega. Vnela se ie borba na življenje in smrt. Neznanec je udarjal po šoferju s kladivom, dokler se slednji ni onesve-stil. Nato ga je oropal in pobegnil. Zbe-žal je po kolesnicah tako, da je zabrisal za seboj vsako sled.
Istega večera je stišala žena nekega kmeta, čigar hiša stoji blizu križišča, kjer je bil izvršen napad, na polju ob cesti klice na pomoć. Obvestila je moža. ki je odšel na polje in našel avto. kraj njega pa okrvavljenesa Kristensena. Kmet je poklical sosede in telefonira! zdravniku. Po čudnem naključiu je bila telefonistka na centrali hči oropanega soferja. Težko ranjenesa Kristensena so prepeljali v bolnico. Tragično nakljuČje je hotelo, <ia je bila tuđi usmiljenka, ki je sprejela ranjenega soferja. njegova hčerka. Zanimivo je tuđi, da je imela službo na telefonski centrali šoferjeva hčerka, ko je neznani tolovaj po telefonu naročil avto.
Človek ali zver
Na sveti dan se je odigralo v Orasse pri Ussy na Francoskein pretresljiva tragedija, ki je razburiia vso okolico. Pred leti se je nasehia v Grasse Armenka ga. Gadaricke Tabakianova s tremi hčerkami. Najstareiša se je poro-čila z nekim svojim rojakom in imela tri otroke. Rodbina je dobila stanovanje v petem nadstropju neke stare hiše. od koder se je najmlajsa lićerka Dirouki, rojna leta 1909. v Armeniji, preselila v drugo stanovanje. Dirouki je bila zaro-čena še preden je zapustila domovino z Armencem Štefanorn Didgianom, ki je priSel nedavno za nk> v Grasse. Zaroče-nec je bil v Armeniji hlapec in ker je bi! božjasten. pa tuđi sicer bolehen, ni mo-gel dobiti službe. Dirouki in njeni roditelji so spoznali, da se najmlajša hčerka s takim Ženinom ne more poročiti in .zata so sklenili zlepa iantu dopovedati, "naj si poišce drugo nevesto. Nihče ni mislil, da bo dalo to povod za stra5m> t*"aredi*n
Na božični dan popoldne je priSKi k Dirouki v posete njena prijateljica. Ko-maj je preklopila prag njene sobe. je divje zakričala in planiia v sosedno stanovanje, da obvesti sosede o krvavem /loćinu. Sosedje s<^ odš!i v sobo. kjer >c jim je nudil pretrestjiv prizor. Na tleh )c ležala v mlaki krvi mlada Dirouki. Glava se je drzula telesa samo za kozo. Kraj nje ie ležal z revolvcrjcm v roki mrtev Didgian. Policijski komisar je našel v njegove ni zepu pismo, iz kateresa .ie razvidno, kako je prišlo do krvave tragedije. Za\rnjeni ženin se pa ni zadovolji! samo z uiiiorom no veste in sa-ii'iorom. Policiiski komisar je takoj slu-ul. da se ie ossetil tuđi neveslini rodbini. Odšel .je v hišo. kjer je stanovala rodbina Tabakianova in tu se mu je nudil šc strašnejši prizor. Na tleh so ležala trupla zaklane ge. Tabakianove, njene hčerke Herout, dalje 41ctnega nećaka lionsa in 6mesečne Jeane Mnrie. Od-klonjeni ženin je urrK>ril vso rodbino, na kar si je pognal krojio v glavo.
šBeiežmca
KOLEDAR. Daiies:   Ponedeljek,  2.   januam   l^^B;   katoli-
čan;:   Ime   Jcz'.isovo;   pravoslavni:   20.  đecrmhra: Danilo.
Jutri:    Torek,   3.   ianuarja   19^3;     katoJičaai: Genoveia;   pravoslavni:   21.   decembra,   Ju!ijana. DANAŠNJE  PRIREDITVE:
Drama:     c  Unik   Za!anic;^ki«.   B.
Kino   Matica:   »Cas^nova«.
Kino   Dvor:   »l/suhi!   %em   srce  na   Savi. DEŽURNE   LEKARNE:
Dcnaik*.    Su&nik,    Marijin   trg;    Kutiilt.   Oo^r*«-svetika   cesta.
Jutri:   Ramor,   MikloSičeva   cesta;   TrnJtociy. Vicstni trs:
Kapitalni kozli
Gruška Tuitespost .< se je spravila v novoletni številki na kozle in je u*!re-lila dva kapitalna tako. da iu lahko n't-gači in spravi v uredniski arhiv kot redki troieji. Mcnda njeni uredniki je-zikovnn nišo kdove kako podkovuni uH si je pa nekdo privošeil redakcijo na-mesto za 1. april ia novo leto. List numret priobCuje notieo, v kut eri piše. kako Yošči;o novo leto razni narodi, In tu aa je dolet cl a usodna smola, da ie podtaknil Rusom in Srbom kitajsko nov otet no vosčilo. Pravi namreč. da vo-sčijo Rusi novo leto z besedami »/<? novum God U«. Srbi pa s »Posturovin /s Godim«. Menda niti eni. niti dru.ni ne N razume jo, kaj je hotel graški list po-vedati.
Tako jet ee se hoče človck pohabati z znanjem tujih jezikov.
Novoletna anekdota
Bik> je na Novega  leta  večer  pred desetimi leti.
Po hišah in grostilnah gorenjskes mesteca so prepevaH mali domaći Tri-je kralji, z gorečimi svečkami na pozia-eenih kapah. in tekmovali z odraslimi ruskimi kralji, ki so vse praznike k<>-ledovali pod veliko, znotraj razsvctlje-no zvezdo, kakor doma po ruskih va-seh od hiše do hiše.
Sedeli smo »pri Špeli« kar v veliki kuhinji, kakor jih hnajo vse stare gostil-ne po deželi, in poshtšali petje. Misli so z glasovi in hrepenenjem ruskih ujetni-kov plavale daleč. daleč čez strclske love in straže proti vzhodu. Domotožjc Rusov je razvnem-alo naše nade — vojna je šla h kraju...
Hrupno so butnila vrata in čez praj je planil med svoje prepevajo-čc rojak'i — kralje zasopel ruski velikan, da .'« zletela zlata zvezda čez lonce ii^ ognjišeu.
Debele soze i>o Rusu drle po zabuh. lih licih in koleda se je zadušila v ni? govem burnem smehu. V roki je vihtj umazano, pos valjka no pismo. Od dom' prvo od začetka vojne! Vzravnal se \ do stropa pred bosanskrin stotiiikom-d<] macinom, ki je bil za praznike doma so ga Rusi že dobro poznali, ker je */.Jk voril z niimi po rusko in jih tolažil z d^ rov i. Dolgin je salutiral in mu pomv? svojo srečo. pismo od doma iz Rus'rt
Oficir je odprl pismo in poCasi cirg slabo pisavo na g'as ter obenem p^| vajal, da so osrečuioče pisanje razuin<r Rusi in domaći.
Začelo se je tako, kakor so  se  r>njj čenjala tuđi vsa pisma naših kmetiši^ iena. ki  so jih  pisale  svojim   može vjetim v tujini: s pozdravi čez hribe doline,  z  zagotavljanjfem  zvestobe skrbi za domačiio in otroke. Obširnejj kakor o zvestobi in otrocih je bilo sj veda poročilo o zdraviu živine in sta'i pride'ikov. Potem ie pa nadaljevahi J bru ruska gospodinja:
»Pazi samo na sebe in ne skrbi dom, ker nam ničesar ne manika.   I 2 delom shajam, ker mi je car po^'a! pomoč ujetnika, ki je doma prav i/ o-^ daljnih krajev, kjer si sedaj ti vjet. Ti rnzumemo se lahko, ker govori sko tako kakor mi.    Prav za prav ie sa ta razlika med telx>j in njim, da par tolrko en dan. kakor ti ves teden. s^i pa na teden toliko, kakor ti en dan Poljublja te tvoja zvesta
žena Marfa.*
Slovanska vzajemnost se je oglasile in veselo je bilo na Novega leta veče» pred desetimi leti.
V soli
Katehet je razlognl o u^miljenju. Ce v 'im na prlmer, da pret^pajo osla, \m y /avznnein za vbogo živsil, k«j je to?
Trniček:   Bratovska   ljubei-n,   gospod   W.
otev.  2.
iSLOVENSKl   NAR OD* dne 2. januarja 1928.
Stran 3.
A-mevne vesti.
*    V Ljubljani, dne 2. janumrja 192$.
—   Kraljev povratek  v  Beograd.      Kralj
Aleksandcr se }e mudil deset dni na ur-Vuneni posesrvu b: i i u, kiti so se vrš i vt:-iiki dvorni lovi. Kraii se ;e ■■• soha;o popol-tlnc vrnil iz Belja v Beograd, kjer sta ga na kolodvoru pozdravila nunisirski pred-*edmk je. Veija Vukičević in dvorni maršal polkovnik LHimiirijević. V Osijeku is kralj sprcjel  volikcga  župana  g. Vujiea.
—   MiiHstrski predsednik tu lovu. Vče-
rai na novega leta dan ic bil muiisrrski prcdsednik z. Velja Vukičević na lovu v okolici Vinkovcev. Imel je izređno iovsko srećo. Padlo je SO zaicev, 15 fazanov in 2 Koski. Ob povratku so prebivalci Vinkov -ccv priredili mini strsk crnu predsedniku ovacije.
—  iz državne službe. Za davčnesa  pripravnika v Murski brboti je imenovan arhivski uradrtik Ab.izii Vercš.
—   Vseslovaaski zdrav niski  kongres.  H. H   15.   decembra   se   je   vršila   v   Prasci   seja ivsrednVeRa odbora  vscslovanskoga zdravni-škejta Saveza. na kateri se je  razpraviialo o dnevnem radu II. vseslovanskega ztrrav-rrišKega konpresa, ki se bo vrSil cd 25. do • S. maia 19?$. Seie sta se udeležila z^stop-rika juRoslovenskih zdravnifcov <jr. Ivković iz   Beograda   m  dr.   Blažković   iz  Zagreba. Ruske 7'đravnikc v emigraciji, /iveee v Ju-fcox[3A iii.  je   zastopsl   proi.  Redlih   iz   Beo-srnda.  Na  kongresu  se bo  razpravljalo    v prvi  vrsii   o  gmotnem   položahi   slovanskiti zd ravni kov.
—   Jugosiovensko  odlikovanje  ćcškoslo-vašfeih prosvetnih delavcev. Povodom pro-s'ave   loriicrnke   Srpske   Maiice   v   Nov em Sadu ie krali A'eksanJcr ookkoval z redom 5v.   Save   II.   stopnie   časmesa   predsedntka S'ovaške  Marice  irrriv.   pTof.  Josefa   Škuke-tvia. z r^d>m sv. Save III. sioprrje Pa pred-sednika     češkoslovuškejjn   Saveza  v   Jugoslaviji   Josefa   Hrnćifa,   prot.   dT.   Jaroslava A'!čka   in  novosadske«   nđvernika     dr.  L. Mičatk?.:.
~- Izsciievanie v ohtobrn. Glasom sta-Tistike izsePeniškega kornisarijuta v Zagrebu se Se i/selilo iz nak države lani v ok-tf'hnt ?.''5O oscb naprairt 1140 v okt-obru p-cdUmskeca leta Od 1. ianuaria do konca oktobra 1927 se >e izselilo 1S.600 oseb ali 32^2 \€l kot v islcm razdoh;u predhrtskeza lota. To je pač žalostna slika naSih sospo-cnrskib razmer. Naivce izselicncev Je šio iz Hrvatske m Slavoniic. (709), dalje iz Da!-rraci.'c (472), iz Vojvodine (.171). iz Slovenije (2.^), iz Crne sare (32). Tuđi te stevilke Kišno kažejo. da ie polo/ai prebivalsrva v pr^-ansKili kraiili mnogo težji kakor v mclnh stare Srbile. Nafveč izselieucev ie $lo v Arccntinlio (1019). dalje v Zedit^ene dr7:ve (492), v Brazilijn (131). v Urugvaj (ns). v Cliilc (117) itd. Trnilo se je 522 iz-seliencev. međ katerimi ie većina takifi, ki >')  pri^Jf   v  c'nmf.virTo zn   nekaf časa.
—   čestitke   rezervnih   oficirjev   mar'šaln Fr.Lu. f-r.'dsednik Udru/onia rezervnih ofi-ciriev   in  bojevuikov  g.   Milan   Radosavlle-vić ie posla! zdaj, ko stopamo v deseto leta po svetovni  vojni, v imenu  iugoslovan-skih   rezervniit  oficirjev  brzojavno  čestitko franeoskemu   maršahi   Focliu,     kakor    tuđi n-r-rš^tt, Fr:«nchct d' rZspereyti.
—  Iz-praševalna komisija za državoslovnl f/p?t v L'ubljanl.      7. odlokom prosvetnega rrJni-stra sta imo!:-.' + :\ zz izpTaševalna ko-misarja za finančno vodo in narodtK> gospodarstvo v  fzpra.ševahti   komisiji  za  državo-^lovni izpit za dobo od 1. oktobra 1927   do T. oktobra WO vpokojeni    dvorni    svetnik Makso  Kostanjevec   in   vpoko»eni     finančni svetnik dr. Alojzij Rant.
—  NalezJjive bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti  »e bilo od S. do  15. decembra  1. !. 27 slučajev  ti-fi.znili   bolezni.   101   škrlatinke.   6   ošpic,   15 ćnvice. 3 dušHivega kašlja, 10 šena. 3 krče-vite  <■ + .venelosti in  in   1   vnetia  hrbt&nič-nega ir-»vg;».: v mariborski oblasti je b9o od 15   do 21. decembra ]. 1. 16 slučaiev tifuznih boiszni,  41   škrtotirrke.  43 ošpic,  17  da\ice, 5 šena. 2 grize. 1 krčevite odrevenelosti in 1   vnetia hrbteničnega mozga.
: Urarlri dan Zbornice za trgovino, obrt ?n industrijo v Celju. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozaria vse interesente, da se vrši nrihodnji zbornični liradni chn za celjsko okrožJc v torek do-pnJJne dne 3. ianuaria 1<?28 v r i^iateliski pisann 'avnei;a skladlšča v Cel^u.
~ Živalske kužne boleznf v fjkibljanski m mariborski oblasti. Od 19. do 25. decembra i** bilo v ljubljanski oblasti 19 sfu-čajev svinjske kuge in 2 sviniske rdečice. V mariborski oblasti je bilo 26A decembra 25 slučajev svinjske kuge. 4 svinjske rdečice, 1 vranič-nc?a prisada \\\ 1 kon'skiih garii.
—  Esperantski klub v Novem me&tu. Po fončniiein  prvern tečaiu se ie ustanovi! dne 29.  decembra   p.   1.   tuđi   tukai     esperantski klub, Občni zbor se ie vršil v n>ali dvorani Sokolskeaa doma ub H. uri zvečer. Otvoril era 'C prot. Mod-riian, na kar je imel na zbra-ne   somišiienike   lep  nagovor     g.     Herkov, predsodnik l:u!Jianskes:a epsperatskejra k>u-bn.  Oovornik   ic  orisal   pregledno  in   zani-rnivo postanek  in  razvoj esperanta kot m-icrriacionalnesa  jezika  ter  nje^a     svetovni pomen.   Odobr   je  bil  izbran   sledeče:   prof. Modrifan predsednik, ostali očbormkt: jtosp. Ko<ir  in   v.   Lakner.   cdč.   Kastelic   in   *dč\ R:'jzma-n. Kasneie se  otfbor  pomnoži.  I>ragi esperantski   tečaj  se  otvori na  prvem  se-slankti. ki se bo vr^il v četrtek dne 5. jann-aria točno ob pol 8. zvečer v Sokotekem domu, soba Mladinskega odra. Vsi som-^lieTifld so k pristopu najvliudneje vabljent.
—  ZzćnU čas ic. da kupite srečko veHke novinarske   Interne.  Žreba-nje  se prHSne  15. »anuarja v Sarajevu pod državrn) kontrolo. Trajalo bn 14 dni. ker mora biti izžrefcam'h f>-krofc   14.000 dobitkov deloma   v  Kotovinl, deloma v nepremičnfnah    in    radnih vred-notaft. Premija novinarske dobrodeble k>te-rije znaša v sroto^nni 250.000 Din, glavni 6c-bitek je pa vila v polrubnem kraju države, v redna 150.000 Din. Ako se piri ml te, Hfiko
srećke še rui:^ iic. Ne zamudite ugodne prilike, kaj ti sr^eca stane samo 10 Din, za ka. tere lahko dobite \\\o ari pa 250.6U0 Din v goiovrni. Obentm pripomoretc k usianovitvi fonda, iz kute-rega bodo dobivali stari in bolehni noviiij^rji, odnosno njiiu>ve rodbme skromne podpore. Poedfnci in prodaja ka. Vi imajo Hf/c provizije, naj naroče srečke pri Jugoslovenskcm rKninarsAC-.n udružen ru. se-kcija Sarajevu.
—  Osebne vesii s po*tte. Prtstavljeni so: za pogobenega poštarja M. Laf pri pusti Sv. Barbara   pri   Mariboru,   za   dfievr.ičar.'a   J. Kukar   v   Ljubljani   1   in   Albina   Pehani   pri tehnični sekcij v Ljubl:ani. — Premešćciu so pb    ur.:   L.   §otl   iz   Hrastnika  v   Laiko,   R. Knapič  iz   Celja   v   Hrastnik,  Pavlina   Mila-vcc iz Rakeka  v Novo vas pri Rakeku. P. Valant iz Nove vas pri Rakeku v Krško. M. Karosec h Liiibijsnc v Zaporic ob 5avi, v Ljubliano pa: M. Petrić iz KršKcga, O. Mo-ser  iz  £t.  Vid;;  nad  Ljubljano  rn A. Kotctti-n:   \z  Cerknicc.   —   Strnko^rc  izpi^e  za   pb. vt. TT. kat. so v Znsrrebu položili: A. Jur?av-čič, A. Vončin?, T. Rndič in L. Tirrk. vs: iz L.iubliane.
—  Potrebna uKotovitev.     Nedavno smo poročali. da  sta  bila  vpoko-ienemu  župniku v  Tržiču   s.  Josipu   Pollaku   ukr?.dena   dva američka čeka. Pozneie se je izkazalo, da je prišlo   do   pomote   dveh   raznih   američkih bank, kar ;e sedaj pojašnjeno in poravnano. Z  isto pošto  ;e  prišlo iz dveb  raznih  kra« jev po eno  pismo, v katerem pa nj bilo čeka. Te dni je t?obil p. župnik iz obeh krai-ev tozadevno   pojasnilo.
—  »Privatni Nameštenik«. S 1. ianuariem je začel v Ve?tkem BečVereku izirajati nov Iisi »Privatni NameStcnik« kot organ Saveza  privatnih   nameščencev     Jugoslavije     v Vojvodini.  Prva  številka   prinasa  več stro-kovnih   člankov   v   srbščini.   madiarščini   in nemščini. List se peca v prvi vrsti z interesi frgovskih in privatnih narneščencev.
—  Smrtna kosa, V soboto popoMne ob pol 1. uri je preminula blaga in dobra s:ospa Miči Gnezda, soproga činovnika državne železnice, stanuioča v Krakovski ulici 17 v Ljubljani. Pokojnica  je bila  zek> sirrhpaticaia in sploŠno priljubljena gospa in dobrih rok. Kdor ie Ie potrkal na njena vrata, ni odšel brez daru. Naj v miru sjadko počiva!
—  Tatvina ameriških čekov. Marko Vu. činič se ic vračal iz Amerike v svojo domovino.      Na Jesenicah je ves presenećen opazil, da mu je neznan  žepar med vožnjo od  Solnojfrada do  Jesenic  izmaknil  denar-nico, v kateri je imel dva čeka št. 8755    in 65.500 v skupni vrednosii 30O0 dolarjev.
Iz Ljubljane
—li Rednkcija na ljubljanski pošti. Ljubljansko poštno ravnateljstvo j« prejelo iz Beograda nalog, da mora z:iižati števik) nameščencev za 10 odstotkov. V prvi vrsti se imajo reduciran uradniki in služabniki s pol-no službeno dot)o, zlasti pa slabše kvalificirani nameščenci ter taki, kateri Tadi ma-rodirajo. Ravnatejstvo mora v kratkem po-sli-rj minisirstvu imenik prizadciin usluž-bencev. A kakor se čuje, je pri Ijubljanskem ravnateljstvu ta ministrski nalog neiz\*ed-.jiv, zakaj še nikdar nišo delale naše pošte s tako malo osobjem kakor današnji dan. V Srbiji in Crni gori se redukcija z lahkoto izvede, saj so na nekaterih tamošnjih majhnih poštah po dva ali trlje tirad-liki, pri nas pa je samo po ena tiradniška mo^, n. pr. pri pogodbenih poštah. V Ljubljani imamo že zdaj pomanjkljivo dostavljanje ekspresne pisemske pošte. Po poštnem pravilniku se mora ekspresn-o pismo po prihodu pošte takoj dostaviti naslovniku po posebnom uslužbencu, žal da se v slovenski prestolnici že par let sem dostavljalo ekspresna pisma z navadno korespondenco, z vzoTci in t'skovinami vred. Da se na ta način godi občinstvu velika krivica, je čisto razumljivo. Poštni minister dr. Šuperina je v Zagrebu hitro zboljšal dostavo ekspresnih pisemskih pošilik, a Ljubljana je ostala po-zabljena. Skrajni čas je, da se že vendar enkrat napravi konec tej nedoslednosti in krivici, ki jo trpe meščanje slovenske metropole.
—\j EoomeseĆnl proračunski provizorij ljubljanske občine. Oblastni odbor ljubHan-ske oblasti je dovolil, 4a. srne pobtrati mest-t>a občina ljubljanska vse one občinsfce dav-ščine. ki so bile oblastveno dovoljan« v letu 1927, v istih višinah tuđi v mesecu januari u 1928.
—Ij Silvestrovanje v Ljubljani. Ljubljana je tradicionalni Silvestrov večer to pot proslavila na miren in skromen način brez vsakega vučjega hrupa in trušča. Policija ni imela nikior povoda za kako večjo intervencijo in ni nikogar vtaknila pod klju^ radi pijanosti, kaljenja nočnega miru in raz-sraja-nja. Splošno Ljubljančani nišo mnogo trošili ter so bili prav skromni v svojih iz-datkih. Razne r>rireditve so bile prav dobro obiskane. Lj# ijanslci Sokol je v telovadnJci NaTOttnega doma sla-vfl svojj 65. Sitvestrov večer, v drugih prostorih Narodnega doma pa ]e Ljubijattski Zvon zapel o polnoči pod taktirko g. Zorka Prelovca. Izredno mnogo-števf!r>o je bila obi s kan a originalna priredi tev SoHa I. na Taboru. Tn je vladalo prav-cato vrvenje in veselo razpoloženje. Pe^^sko dnrštvo Krakovo - Trnovo je na prav origi-nalcn in humomtičen način slavilo konec leta v ASkerčevi kleti. Tndi prtreditve ch-irgih ljubljanskih društev so dobro uspele.
—rj Predavanje v Zbornici za trgovlao, obrt bi Industrijo. Opozarjamo na predavanje, ki se vrši jutri, v torek dne 3. januarja 1928 ob 6. mi zvečer v dvorani zbornice za tTgovifro, obrt in industrijo v Ljubljani. Pre-daval bo vmiv. prm", g. dr. W<alter HoflmaTm iz Freiborga o temi: Ueber ćie deutsche Wirtschaft. Odličrvi predavatelj ie znan po svojem publicistlčnem delu in po mnogih razpravah. kl jih je napisal o naši državi. Na to interesantno in poučno predavanje opo-Tcrfmmo vred Ysem rospodarske krote, p«
tuđi druge, M se zonlmaio ta nenriko gospodarstvo.
—Ij V«0k oavti y OoMHnsto botatoo. Pretoiclo teto k ljubliartska bolnica spreteta 14J27 boinikav. Naval v bolnico »« bi! na-pram  teta  19t26. nekotiko ma niši.
~li ImeHOTJMUe pri PoSti« hrartlnici. Za račutiovodje so imerKn'an« dosedanie zva-ničnice Marija Stimn, Pavla Gliid, 5onja Pegan in Matilda Oračncr: za pripravnice Pa rvaničnice Ana Lesjak. FranćSka Gri-čar, Marija Mozetič, Franci^ka ^ieler in Jo>iptna  Pavšeli.
—Ij K odpravi nočneca davka v sostilnah in kavama*. V zadevi odprave davčnih list-kov na nočni otosk gosriln in kavani, kakor tući na vse igre se je dosege! sporazum z g. vladriim komisarjem Mencingericm in zastopnrki gcsiilčarske zadruge, da ?e z clnern 1. ianuarja 1*>28 listići, kakor rudi v.saka nadležna kontrola irkrne. Za \ bodoče ho občina pi eskrbela druK vir za nadomes:ilo rr davšči-nc. Te!iko ceircnim tovaiišern na zna»u\ — Zadruga koteiJrjev, KOstiIn!C»riev, Kavamaijev, žganjctočnlKov in i'kuftarjev > L»ubijani.
—1; Ljab!3attska cpereta * radiu. Vceraš šri'u predstava !juh:ianske opere. orereta Pof;si:a kric, Ie bihi radiiskim potom preko Z?.?:reba z^pet prenesena v Ljubliano. Na Mestnem trsu so snoči pasantie strme sledili zvrkom operete, ki so prihajali iz nsšrromrtega zvočnika tvrdke Fr. Bar. Opereta se >c čula zelo rjobro. z'3sti pevsKe in-ijrralske partije se ie čulo i^vrstno. raz'očno ie bilo sliSati petje ce. Poličeve, gg. Pipa, Drerrovca in Povhcra, neiasni pa so bili po-samni dialo?j :;i inrenfiezi. Ks-kor čiiTemo, bo r\-rdka ludi \ b:>dnče večkrnt oddaiala ljubljansko o»X;r'\
—li Radi Pirokiaclja ob slada in mrazu. Za sprejem min boln-h na opazoval. oddclck !indijanske iavne bolnice so dolo<Jeni posebni predpf«. Umobolni moTa imeti najprej spričevak> zn-naniega z-dravnika in nato še predlmdno potrdilo ravnatelja, odnosno primarna VFI. oddelka. Bfrrokracij je gletic sprejemanja umobolnih silno natarrčen in pad nobenim pogojem noče sprejeti nesreČ-nega bolrrika na oddelek, če manjka potrdilo ravnatelja, odnosno primanja. V soboto je pripeljal nek? kmet svojo umoborno sestro v Ljubijatii ter io hotel oddati v bol-n-ico. Ker ni rmd zadnjega potrdila, je moral čakti do danes, da te dobil končno po-trxJik>, kakor to zahtevajo pr&đpisi. Ves čas od sobote do danes sta oba zmrzovala in gladovala po roestu, ker ništa imela niti pare, da bi si kupila jedi, odnosno da bi plaćala prenočišče. Prenočevala sta v čakal-nici fflavne^a kolodvora.
—Ij Ljubljan. Sokola redni leta i občni zbor se vrši v petek 6. t. m. na praznik sv. Tren kraljev v društ. sehii dvorani v Na-rodnem domu in sicer tečno ob pol 10. do-poldne. V torek dne 3. ianuaria cb 8. zvečer se vrsi v istem loka-ln preds^stanek član-siva v s\Tho sastave kandidatne liste, rra krt se članstvo opozaria.
—Ij Namesto venca na krsto umrli ge. I. Lederhasu je darovala rodbina Leskovec 100 Din podpornemu društvu sleTMh v Lju-b-Ijani, Wcr!fcr\Ta ulica št. 12. Za ta plemeniti dar se kar nailepše v imenu društva zahvaljuje društveni predsednfk.
—li Voinović okreval. Kakor smo poro-čali mesefCa juHja, je Ljubljančn-na Mirka Vojncrvića, ki je dompteur pri cirkusu Klud-s'cy, napadel pri neki predstavi na Poljskem lev in ga pTecei razmesaril. Vo.inovič se je deli Časa lečrl v neki bolnici v Lvovu in je nedavno pcpolnama ozdrave!. Sedaj znova potuje s cirkusom Kludsky, ki se mudi te dni v Bolojrni v Ita!i:i.
—!j Tatlč v sklađi^ču zaspal. V trgovino z železnino Breznik & Fritsch v Stritarjevi ulici ie v petek popoldne prišel premeteni kleparski vajenec Stanko ter povedal, <Ja ga je posla! mojsrer po neko blago, a da ga mora v trgovini počakati. Stanko se ie pola goma zmtizal v skladišče. Nihče se zanj ni zmenil. Zvečer so trgovino zaprli in ob-cne-m tuđi Stanka, ki je nato začel stikati po trgovini in si je najprej prilastil Iepe drsalke, več finih nožev in žlic. Skušal je vrata skladiSča odpahniii, kar se mu pa ni posrećilo. Udati se je moral v svojo usodo. Legel je na kup slame ter sladko zaspal. Ko je prišel drugi dan zjutraj trgovski so-trudnik v skladišče, je zagtedal v slami noge. Prijel }e spečega gosta za noge ter ga potegnil iz s!^me. Mož je bil zelo iznenađen. Ko so ga nato preiskali, so našli pri njem omenjene predmete. Posikuša! je od-preti tuđi blagajno, kar se mu pa ni posrećilo, ker v vrtanju blagajn še ni izvežban. Naravno, da so n izročiH stražniku, ki ga je odvede! v zapor.
—Ij Voz s konji v LJubljanlci. Danes okoti 9. dopoldne je mestni hlapec Kovač vezil s kotiM mestn« pristave snez. Z vozom, napomjenlm do vrha s snegom, je pri-voril na Sv. Petra nasip ttk Pollakove t&varne. Ker je zavozil preblizu k bregu, se mu je voz prevrnil v Ljubljanico. Voz je za seboj potegnil oba konja. Pri padcu si je er. konj ztomil levo spređnio nogo. PokHcni gasHci so bili o nesreči obveSčerii ter so nato z velifđmi vrvinl in rešilnim pašom oba konja potesnili na bres. Konja, ki si je zlomil nogo, je vie4 konjski mesar, drugega pa so odpeHaK v hlev rnestne pristave pri Kodelievem.
—H Tatrlna šank« Na TriaJki cesti sta-nujoče-mu zlatarju Ludvikn Puhu je neznan tat iz drvarnice na dvorišču izmaknil 200 dinarjev vredne sanke.
—Ij Popađlfiv pes. V soboto popoktne ie ve4Hc volčji pes v vozu cestne železnlce po-padel stražnika Josipa Jazbeca t&r rrru rai-trgal 1300 Din vreden službeni plašč.
—Ij Drobli policijske kroajke. \ policijske zapore so včeraj ptfvedH n « ) tajno prostitutko in nekega delavca. ki ie nosH satnokres brez orožnefa feta. Prijavljena, ie tatvma sani, dalje dva zostilničarja radi godbe rn plesa brez poliđjskega dovoljenja, neki mladenič radi nedostojnega vedenja v jnvnem lokalu in koneno Ie en slučaj pre-stopka   cesrnopolicilskega  reda.
-4jNalreč|o Idrtro btez, otroSkik obtobc
*^"   B^^*"^*^^a*^^V    B^"a^aaW   v*^W   *^^*^^^'W^P^^BV^BBlB^riat
Pisane zgodbe iz naših kra ev
Silvcstrovo v Zagrebu. — Grozna smrt v vodu jak u. — Plaz pokopa! selpaka.  — Tragična  smrt iredicinke v Beogradu.
Kako se v Zagrebu preživi Silve-strovo ve najbolje zagrebška ix>licija, ki je postavila v vseh lokalih svoje nadzorne organe.
V mostu je bijo vso noć vesck) razpoloženje in bilo je tuđi precej pijanih. Velikih izgredov pa ni bilo- tako mnogo, kakor pred leti, ko je bilo denarla še v izobilju. Večinoma so se Ka nasrkali dobrodušneži, ki so samo parkrat na leto res nasekani. Te so stražniki z milo a!i oštro besedo kaj hitro p-oinirili. Bilo je tud; n^kaj razbitiii nosov in fflav. Policija na jtj biia do skrajnnsii popustljiva sprico vclike2:a praznika. Na policijo so privedli ljudi, ki .se nikoli nišo bili v takih prostorih. Nekateri so brid-ko jakali. Dvorane so hile povs >J natrpane, da pl-csalci nis<^ prišli na svoj račun. V noći od sobote na nedeijo je bi!o aretiranili 3J o>cb, U moskih in o žensk. Po jx)klicu je bik) 9 dekivcev, 2 brez pokliča. 11 obrtnikov, 2 priv. uradnika. 8 privatnikov. Zaradi tatvinc je bilo prijetih 6, zaradi r.eprovidne vožnje 1. zaradi pijanstva in razžaljenja 10 oseb. Zaniirjiva je dos::";d:.v>C'ina služ-kinje Marije Bokori. 17 stare iz Nove vesi. Zjutraj je sla k maši v lahki oble-ki brez zimskesca plašča. Ustavil jo je mlad moški in ii ponudil do;:ar za p'ašJ. Ona je imela samo M0 Din. Dekle je neznancu sledilo v neko r«>tistrešje. kjer jo je hotel posiliti. D<;voika se je s silo tibranila nasilneža. Ta ji je nato dejal, naj mu izrooi 140 Din, ćeš. da ji bo kupil zimski plaše. Cakala ^a je pred neko hišo, neznanca pa ni bilo in pre-varana uboc:a služkinja ie obvestila policijo o svoji novoletni dosodivsćini. Bi-Ijcter v Music Hallu Tonio Mesnik je prijavil tatvino 1100 Din iz torbice, ki je bila v skladišču kina, določena za plačilo taks. Ivan Meško je iavil polic:ji. da je neki zlikovec vlomil v njegovo stanovanje in iz omare ukradel srebrno uro. Pobegli inkasant Fran Kuntarić ki je prevaril pošlni čekovni urad za -45 tisoč Din, je posla! policiji pismo, v k;:-terem sporoča, da je denar skril v r • ■'.-■ strešju hišet k.ier stanuje. Denar so \ res našli in ga izroćili čekovnemu t:t :-du, ki ne trpi nikake škode, inkasa'o : sta se pa sama upropastila. Na Trtš-njevki stanujoča zakonca Poretzki sta šla v mesto, otroke sta pa pustila pri sosedi, ki je ravno prala perilo. Otroci so se igrali v kuhinji. Med tem ko se je soseda mudila v trgovini, je eno dete po nesreći sunflo 31etno Ankico, da je padla v lonec vrele vode in knialu nato na opeklinah umrla.
__
o        ^^
■BK     JI&V*
ker so najboiiši  in najcenejši.
Naš uvoz v oktobru
Znatcn porast
G&neralna direkcija cariai cbjivlja sta-tistiene podatke o našem uvozu v nku.hru, iz katerih je Tazvidno, da je uvoz po te/i in vresirio->ti v iprimcri z okt brom 1926 znatno napredovah Lani v rktrbni smo uvozili \43.96i) ton razne^a blasa v \tc<1-nosti 723,?06.?57 papirnatih ali 66,04f-» 234 zlatih Din. V oktobru predbnskesa Ina 105.970 ton blaža v vrednes i r»54,i47 0>S papimatrh ali 59.763-474 zlatih Din. Prrra>i uvoza z<naša torei 37.990 ton (35.^5%) v vrenosti 69.049.179 paoirnatih :»!i 6.282 76»') zla-tih Diti (10.56%). Kafkr/r vid;mo, ic porast u\X)za jx> te?i 7-rntiK> večH ne-ro do vrednosti 69.049.179 papirna!ih ali 6.2S2.76 ♦ težjih  in mairi vrednih prednietov.
V prvih 10 mesecih lart^kejra leta je znašal -naš uvoz 1,070.803 tone v vred nos ti 5.961,186.438 papirnatih aii 542.361.010 zla-tih Dm. Dočim ie znnšal v istem razdobin o«redla^ske«a leta 1.029.000 tc?n v vrednnsti 6.323.495.009 papirnat* ali 577,127.s«6 zla-tih Dm. Naš uvoz kaže torej od av.srusta preteklega leta znaten porast, vendar se ]e pa v spiošnem v iprimeru s predlanskim letom po teži povečal samo za 4.5%, dočim kaže po vredtiosri §e koncem^sedmega me-seca ijazadovatije za 5.73%. Če je pa uvoz v novembru in decembru tako rapidno na-raščal, kakor v oktobru ni izftljučciro. da bo lairski uvoz znatno večii, kakor Je bil pred-lanski. Če primerjamo te pedatke z orrini, ki so bili o našem izvorcu nedavno objavljeni, vidimo, vidimo da Je pasiva naSe tr-jeovinske bilance do konca oktobra tiara-stla va. 77,480.647 Din in da zna§a za prvin 10 mesecev preteklesa leta 711,519.09* Din. Trgovinska bilanca in državni proračun sta takorekoc dva slavna barometra na-rodnesa gospodarstva. Po devetih letih ujedinjenja smo prtšli v državi, ki razpo-Ia«a z veli-kimi prirodnimi bogastvi in marljivim ljudstvom, tako daleč. da hkazuie naša trgovinska bilanca za naše razmere naravnost offrorrna pr»Mva i<n da ie že v osnutku nove«a proračuna predviđen zna* *«■ 4*k*t Kal aas caka. če *• bo to rt*-
Pri ffostilničarju Mitroviću v Vršcu ic hila sele tri dni nameščena 15Ietna Julka Kosa iz Bnrmtskesa I Miša novca. Na Silvestrovo je šla na dvorišće vo vodo v velik zidan vodnjak. Ker se dolgo ni vrnila. so io sli domaći iskat. Po do-U xem iskanju je domaći hlapec opazil na vodi ruto nesrečnesa dekleta. Bi!o je takoj jasno, da se je dekle utopilo v vod-njaku. Kma'u na to f^o iz vode potejrnili ponesrejeno Julko že mrtvo. Obvešče-na je bila policija, ki je z zdravnikom usotovila. da se je dekle utopilo. Na.ibrž se je Julka prcveč najcuila pri za cmn-nju vode in paJIa v vodnjak, iz katerc-ga se ni mogla resiti, ker sn ol>daja dva metra   visok   gladek  zid.    Tud:     njenrl«
i klicev na pomoć ni nihče čul.
;                               •
j       Iz Mostarja poroča.io. da se .k1 v Suš-
j  nici  na  Silvestrovo dogodila  težka  nc-
•   sreća,    katere žrtev    je    postal    seljak Marko  Morić. Marko je  šel  v gozd p<i
I  drva.     Sncžilo je moćno  in  na  poti  v bližnji jjozd ga je doletela smrt. V Hercegovini je namrec zapadel \'isok snc-£. Ko je Marko kora kal po po ti.    ki vodi pod strmini hribom, se je n:;d njim utr-! kral plaz. NesreČni seljak se je požuril I da bi utekel Rotovi smrti, toda plaz ga j  ie dohitel in ga pokopal pod seboj. Ker era  do  noči   ni  bilo  dcrniov.  so  doinači slutili, da  se mu  je  v  metežu  pripetil.i | nesreća. Sli so s:a iskat in m izkopali | iz snejra nirtvc.ira. Pokojni je oče stirih 1 nepreskrbljenih    otrok,    ki so s svojr> I ina}ko proslavljali žalostno Silvcstrovo ' ob mrtvem očetu. i                                                •
j         Ob priliki nekesa predavanja na me-I  dicinski fakulteti v Beogradu se te pred !  dnevi   dogodila   tragična   nesreća,   čije ! žrtev je postala mlada nadarjena dija-| kinia Liubica Slobodi. Profesor kirurgije dr. Mihajlo Pctrović je med predavanjem operiral pred vsemi slušatelji no i kesa  bolnika.  Ljubici, slusateljici dese-;   tega   semestra   medicine,   ic   nenadetma '  postalo slabo, šla je zato na hodnik, da bi se na svežem zraku opomogrla. Zunaj • j je  pa popolnoma onesvestila in  se a trudila na betonska tla. Pri padcu je Scbila težke poškodbe. Kolegi so jo od-nesli domov v domačo oskrlx>, niislcč, da so poškodbe lahke. Doma se je pa njeno stanje tako poslabšalo, da so po-klicali zdravnika in je kljub vsetnu pri-zadevanju nesrecnica    po    nekai    urah trpljenja izdihnila.    Pokojna   medicinka je bila pri tovariših in profesorjih zelo priljubljena in je njena trasrična    smrt
*  vse sloboko ganila.
krajanje narodnega gos43ixlarstva nadaljc-vak^, si lahko mislimo. Omeiiili bi >amo zgled, da ima Ćeškoslovaška. ki še daleč nima toliko prirodnih bogastev in je ti*di Fo cbsejju in številu prebivalstva znamo manjša kakor Jugoslavija, visoko aktivno trgovinsko bianco in da izkaznjc nien pro-raćun   znaten  prebi tek.
—s. StatiMićni pregled zuiianle tncovinc za I. polletie 1927 se dobiva ludi pri Glavni    cariTJnrnici  v  Ljubljani.    Kruga    stane
Din 30.
—Z Dobave: Direkcija državnih žtletnio v Ljubljani srirejcm^ do 10. ianuaria 1928 po-nudbe slede dobave 5 komadov i'iinlh povhči'-nikov. — Predmetni pogoji so na vpogliMl prf ^radbenem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju spre-jema do 12. januarja 1V28 ponuUbe glede dobave 4lmj in jamskih tračnic, spetTvc za tr;ičnis:e in čme   železne  ploćevinc.
!z Maribora
—m Silvestrov većer je Maribor oblialai kljub te/kim davćnim bremenom in tanianiu o gospodarski krizi zelo hrupne in veselo. Gostilne in kavarne so bile nabito poltie. ulice pa živaii'ic <Jo z^odniih jutraniih ur. Izvosčki in avtobusi so v polni meri prišli na svoj račun.a tuđi Kostilnićarji se nišo pri-tciževali. Kljub vsestranskemu razpiMt^ženju p;t ie imela policija precej mirno rvoč. Lc na Teznu so v jteki gostilni iantjc napra\i!i uvod v novo leto s krvavim pretepom tako, -da ie moral reš;!ni vor eneca odpciiaii v  bolnico.
— m Vedno nova pr^fi.pn€»ieni*. Klerikul ci so imeli prav. ko so prorokovali vvlik-.i rresenefenja, ko so priSli v vl«<io. Mnribor-fini ao v zadnjem Ča?u r<*s iloživeli on-i presene^enje za <Irugini. Mo?*lo z.nižani.i davkov je vlada s pomofjo klerik«lrcv dav-ke £e bolj navila, Ulorikalri p<» pri>|>evn!t svoje v oblastni skupštini, s»edaj pridt* na vrsto še mestnn občina in včeraj je pres^-netila Mariborčane vest i voliki nakloni -nosti klerikalefv v\ ni.Tribor.^ko £k.Hli?iV. Za celih 32O.f>00 Din *o mu zmanjSiali državno subvencijo in je »*ploh vpraJijinjf*, ali bo moglo obstojati še nalalje, kor jo žp t.i kurjavo in razsvetljava potrebnih okro* 2(X).OOO Pin. Zdi se, da je to unhVnjf mariborske Ta lije 5e prav posebna zasluga kle-rikalcev, ki jim je bilo mariborsko g!e*iali-5fe žo od nekdaj trn v peti. ker j# služilo tuđi pravi umetnosti ia se ni omejevalo Ie na cMlinnrja in njegovo hdi> ... No, pa zaradi tega klerikalni Ljudski oder se vedno ne bo nid boljci!
—m Silvestrovanje na Poh«rjn. Mariborski planinci so tuđi letos pričakovaii novo leto vrh Pohorja. Pri RuSki koči se jih ja zbrala lepa družba, ki po je ob toplo zakur-jeni peči in bogato založeni kleti in kuhinji veselo postavljala od starega leta in stopila v novo leto v trdni nadi, da ji bo naklonilo vsaj toliko lepih in užitka polnih dni na ze-lenem Pohorju, kakor jim ga je naklonilo laosko.
Stran 4.
•SLOVENSKI    N A R O D» dne 2. januarja 1928.
Stev 2
Maurice Renard — Albert Jean:      '"**
Skrivnostni mrliči
:                                                      Roman.
VII.
Naslednjc dni je bilo h'rikovo življenje, pravo pcklo nesigurnosti in dvo-mov. Trpel je tem boli, čini bol] se je bliža) dan Ricliardovega povratka. Za-vedal se ie, da je treba to zadevo urediti do niegoveea prihoda. Će do so-bote ne spremo vori. bo skrivnost No-xenta za vedrio pokopana in Cliarlotta nikoli ne zve. kako nesramno jo mož vara.
Razrnišijal je in sanjai. Drenira! se je z lastno vestio. bil je igračka strasti, mržnje in hrepenenja. pretehtn! in premislil je vse, zdai je bil velik in po-smnen. zdai zopet strahopeten, V tei liotranii razdvojenosti ni bil snosnhen za nobeno delo.
V petek še ni niC uovedal. Odsel je samo dvakrat k svojemu očetu v ulico Bonaparte." Že deli časa ie opazoval Maxenco, kako ji iipadajo lica in kako otožen ie njen »osled. Prvotno se za to nenadno spremembo ni zmeni! Otož-nest in vroeico. ki sta se poznali sestri pod očmi, je pripisoval izialovlicni za-roki. Toda zadnji teden ie mnogo raz-mišlial o uji in Clauden. Prosil jo je. rai si premisli in nslisj zaliubljene.ira mladeniča.
Sestal se ie tuđi s Claudeom, ki je prišei k njemu ter se čudil nieuovemu samotarstvu in zatnišlienosti. Ertk mu je zamolčal skrivnost o bratu in nje-sroveni drugem doma čem osinjišču v Noffcntu. Lagai je prijatelju, da te pre-hlajen in da ne sme z doma. Clilaude mu je v svoji naivnosti vcriel in ni silil vani z vprasanii o bratu. Sicer je pa itak rad srovoril o Maxenci. ki jo je nedavno videl in ki se ie pridružila dobrocJelni akciji sira Jamcsa niernti na ljubo. Ljubi! jo ie z dna duše ne zavolio sebe. marveć zavolio nje. Od kar ga je zavrnila kot ženina, je videl v uji vzvi-šeno bitie in iiec.loscffl.iiv ideal. Tuđi čc bi izgubil vsako nado. če bi io moral prepustiti drn^emu. b\ hvali! boga.
Po Ciaudeovem odhne!u io bil tuđi flrik pripravljen odreci se liubezni. Ali bi ne bilo pametno izginiti iz Charlotti-nega  življenja?                          ,   . ■   <,
Toda Cliarlotta je stanovala tako blizu, da se ni nio^el premazati. Cez dobro uro vo je žc čakal. Nagovori! jo je in silil v ujo s prošniami. obljubami in neutemeljenimi očitki. Pripravil jo je tako daleč. da ie zaplakala. Tuđi sam se je razjokal in jo prosil odouščanja. Ko sa je vidcla pred seboi tako obupa-nesa in nesrečnega. ie vzdihnila... Ah, bože moj. kako sem nesrečna! Slabo prikrilo priznanje, napol izarovorjena obljuba. Ljubi sa, liuhi ira! Spregovori. izdaj podloga Richarda! ; „ ./:r ■ ^ — Ćujte. Cliarlotta. vas soprog... Prebledela je iu ga začuđeno pogle-dalja. Strah in groza sta izpodrinila ko-mai  zadrževano  Ijubezen.
—   Kaj?  Pa  vendar  Rieliard  ne  vc, da...
—   Ne. ne!  Pomirite se!   r        -:
—  Tore i?                        1y   '/■*
—  Nič. dragica, prav  nič! *■•
In izmislil si ie nekai fraz ter Jo zagoiovil. da njen mož niti ne sluti, da se imata rada. Po njegovem mnenju se mož ne vrne pred nanovedanim časom.
A Richard je dc.ial. da se vrne v noči  od  petka na  sobot".
V petek zvečer je Erik pozdravi! mrak v razočaranju in jezi na samega
sebe. Dolgo je sedel v naslonjaču pri kaminu.
Zunaj je pritiska! hud mraz. Ubogi dečko se je zdramil iz zamišlienosti Sele ko ga ie zazeblo. Naložil ie se koksa na ogenj in spusti! žaluzije.
Ura je odbila enaist Nad hišo je vi-se!a nočna tesnoba. Pri misli na Ri-ehardov povratek je čutil Er» fizične belečine.
Pritisnil je uho na steno sosednega stanovanja. Vse tiho. Cliarlotta je spala ali pa šivala pri luči in čakala moža.
Erik si ie prižgal cigareto. Strašen smrad Clamarta mu je zopet silil y grlo. Spomin na neprijeten poset je bil tako intenzivem da je mislil. da se bo soba zdai zdaj spremenila v anatomični institut. Vsaka najmanjša miselna asocijacija mu je govorila, da ostane prvo njegovo srečanie s Charlotto vedno oskrunjeno z gnusom teh strahotnih Piizorov, pomesanim s pripovedova-njem o resurexionistih in pokopalfskih liijenah.
Prisluškoval je v mrzličnem priča-kovanju. Razmišlial je o tem — toda samo literarno — kako bi Charloto osvobodi!, da bi postala vdova. Kaj se! Kako bi mogel on. Erik. dovoliti, da stopi ta podlež vsak hip k nji! In kako naj prenese grozno tišino, ki nastane kmalu po Richardovem prihodu v so-sednem stanovanju!
Minila ie že davno polnoč. Erik je znova omahnil v naslonjač in se mučil, dokler ni slednjič ves izmučen zaspal.
Prebudil se ie naglo. Zdelo se mu je. da ga je hipnotizirala rdeča lisa. Zagledal se je v ognjišČe. kier so Švi-gali plamenčki in kjer je prasketal go-reči koks kakor da lomi nckdo kristal.
Skozi žaluzije ie prodirala motna svetloba. Zunaj se je začelo daniti.
Erika je bolela po spanju vsaka mi-sel, kakor boli telo po narkozi vsaka kretnja
»Richard iu Charlotta« — si je misli!.   »Oh!«
Luč je ugasnila. Erik ie prcživljal strasne trenutke. Ležal ie nepremično iu prisluškoval. kakor prisluškuje na smrt obsojeni zgodaj ziutrai vsakemu glasu zaznavajočega se dne. o katerem vc. da  je njegov  zadnii.
— Vrnil se ie! — ie zašeDctal. — Jaz pa nisetn povedal. ka i sem videl! Kako nespametno!
V sobi je bilo mrzlo. Prežal je na vsak šum, na vsak vzdih v sosednem stanovanju.
Kmalu so pa ulice oživele iu mlado jutro je prineslo tud i. veter. Kdo razbija jk> oknu? Zdi se. kakor da ie nekoga strah na ulici, pa bi rad v hišo. da se skriie.
Ha. veter je buhal v okna. Erik je bil razdražen in nervozen. Oštrina me-čcv Ijubosumnosti se je kresala v ve-tru kakor kosti okostniaka v posmrt-nem olesu.
Vstal ie in z njim se je dviscnila Iju-bosumnost.
Mraz je pritiskal. Erik ie postrga! ivie. ki je pokrivalo steklo na oknih. Ulica ie bila zapuščena. vezna vrata vseh hiš skrbim zakleniena. Toda probu ian je tega dolgočasnega zimskega dne je nekam Čudno dušllo naravo in ljudi, ki se še nišo zdramili iz sna. Za zaprtimi oknj je bilo videti. kako se ža-
luzije in zavese miijejo. kakor prikle* njeni jetniki. ki bi radi pobegnili. Suha tiava arcn, ki jo je veter raznesel po mestu, ie bita kakor množica v paniki, ki ne ve. kam na i se umak ne in zateče. Perilo na balkonu tretjesca nadstropn je tako vihralo v jutranjem vetru, da bi človek mislil. da čuje njegove krike ničd šumenjem vetra. Nad mestotn so se po-j dili oblaki dima. kakor neka strahotna I znamr ^i. spuščena iz sajastiii dimni* kov. h.inniki so stali na strer.aii naiik stražar.ie;Ti v čeladah in Dočevinastih okfepih. Neprestano so najribai- na vse strani polčevinaste glave, kakor da jih neka nevidna sila svari or~d nevarno-stjo, ki so jo slutili v /~\):'h Pri pogrdu na to nihanie ufiiini'vr« \ vetru cc je zdelo, da zbuja neka- vsak hip f:j?iio-vo napeto pozornost in J:i jo drugo z la-menie hip na Xo odvrnc zope* druga;n. Naenkrat se je iiuJul gias .Teziaiie-ga zvonca, kakor pog»*^*.;"«a pcsem. ki jo je raztrgal veter la dvoje. Erik se je skuša! nasmehniti.
—  Literatura. — ;t 'Vul na glas.
In res je presojal vse iz vidika svojega duševnega stanja in oživlja! tako pogled na «vojo okolico. Bil je ves pod vplivom neke čudne tesnobe. Blizina Richarda in Charlotte mu je bila ne-znosna. Strah ga je bilo samega sebe in svoje notranje razdvojenosti. Ta strah bi bi! še večji, čc bi ostal tu in prisluškoval, kaj se godi za steno. Bal se je svojih razdraženih živcev, prečuta noo, brezdelje in glad, vse to ga je še bo!j pctrlo. Hoditi, čutiti na obrazu trenje svežega hladnega zraka i ti kamorkoli, samo da si pretegne mišice in da se načrpa v naročju zimske narave novih moči! Zbežati, bežati od tega neznos-nega sosedstva Potc-m se od'oči. Ćas je že; da napravi tem mukam konec. Instinkt ga je svari! in ogledalo, v katerem je videl svoje bledo in prepa-deno obličje, mu je to potrdilo.
Oblekel je kožuh, si tiataknil kučmo na glavo in pojedel v naglici nekaj pre-pečencev. Nato je po prstih odšel iz sobe in  tiho zaprl za  seboj  vrata.
Komaj je prcstopil trikrat po hodniku, že se je ustavil.
Na zadnii stopnici je ležalo nekaj temnega.
Mož. ki se je zgrudi! na pragu Ci-rugueovega stanovanja.
Ležal je nepremično.         ■■'..".- V*
Richard! — Mrtev! % / ^'! ::" VIII.
~ To je posledica njegove srcne napake, — je pomislil Erik.        ■■.■;    ■?-.
Mrtev!
Cesto je sanial o tem, ni pa verjel. da bi se njegove sanje uresničile. Da, želei je. da bi Richard' umri. hi zdaj se ie oglašala v njem pod dojmom pretres-liivega -rizora radost. Richardov tra-gičen kenec ga je surer globoko pre-sunil. a vendar je bil vesel. Eriku se je zdelo, da je usoda na grozen način uslišala njegove skrivne želje. Strmel je  nad  božjo previdnostjo.
Venomer je ponavljah
—  To je njegova srčna napaka. Moralo se je tako zgoditi.
Richard mrtev! Zarcs mrtev! Ne-običajna bledica ljudi slabega srca je potemnela, hleda usta so napol odprta in med trepalnicami strme v strop motne oči. ki nič več ne vkJijo.
Erik je premagal cdpor in se do-takni! z roko mrličevega obraza. Čuti! je. da v tem. še nedavno tako zago-netnem obrazu ni več življenja. Glava je ležala na zadnji stopnici. Richard Cirugue se je zgrudil tik pred svojim stanovanjem. Dolgo se je upirala že-lezna volja tesa skrivnostneRa moža, slednjič je pa podlegla siabemu organizmu.
Epilog tragedije hotelirjeve hčerke
Zastrapijenje lepe Otilijc Stohr iz Marianskih Lažni pred sedi-ščem v Inomostu. — Njen mož, pustolovec Nagele, obsojen na
pet let težke ječe.
Poleti smo poročali o senzacijonal-neiii dogodku v češkosiovaškcMi leto\i-šču Marijanske Lažni, kjer je bila za-strupljena 201etna hčerka Otilija hoteli r ja Stiihra. Zdravuiki so rakoj ugoto-vili, da lepa Otilija ni umrla naravne smrti, marveč da .ijrc za zastrupljenje. Umora je bil osumljen njen mož r:du:rrd Nagele. ki so sa kmahi aretirali. Nasele je bil obdolžen. da je spravil svo.hi ženo s sveta z injekcijani: in se hotel pola-stiti njene bogate dorc.
Za-konca Stohr, prejšnju lastnika ma-rijansko-kizenskega hotela -Bohemia^ sta živela zadnje leta s svoju hčerko Otilijo v Hallu na Tirolskem. Neke ga dne se >e Otilija med vožnjo iz Hal'a v Inomost seznanila z mladim gospodom, ki se je predstavil kot MUDr. Edvard Nagele. V pogovoru i njo se je dal že drugi dan povabiii v kavarno, češ, da bi se rad seznanil in pomenil z njen.mi roditelji. Drugi dan so se res sestali v kavarni. kjer je Nagele pripovcdoval. da nadaljuje studije v Švici in da je asistent znanega zdravnika dr. Ducka v Inomostu. Tako je prišei dozdevni zdravnik v stik s Stohrovo rodbino in začel na vse pretege dvoriti lepi Otiliii, o kateri je vedel, da lw imela bogato doto. Rodbina se je informirala v Ino-mostu pri dr. Dficku in zvedela. da Nagele ni njegov asistent, marveč sluga. Toda spretni pustolovec si je znal pomagati tuđi iz te zadrege. l'rdil ie. da se dr. Diick jezi nani. ker mu ie kot asistent odpovedal službo, da postane asistent znanega inomoškega kirurga, pri katerem hočc izpopolniti svo'o prakso. Dr. Diick ga je haje mrzil tuđi zato. ker ima samo švicarski doktorat, ki ga hoče izpopolniti še z avstriiskim doktoratom. Mož je znal tako sladko govoriti in pi-liati Stohrovi rodbini na srce. da ie Oti-iijin oče že koncem januarja lanskega leta privolil, da se hčerka s pustolov-cern zaroči in kmalu po zaroki tuđi poroci. Mladi Nagele je pokliča! na pomoć tuđi svojega očeta, ki je nomagal sinu lagati. V Stohrovo rodbino se je vtihotapil ćelo zaročenČev prijatelj, ki ga je pa Stohr kmalu spodil, ker se je izkazalo, da je mož zločince, ki je že dvakrat vlomil v inomoške cerkve iu bil obsoien na več mesecev ječe.
To ie bila predigra rodbinske tragedije, ki je kmalti sledila. Oba Nagela. oče in sin, sta izvrstno igrala svojo komedijo. Oče je šel ćelo tako daleč. ua je obljubil sinu 25.000 švicarskili franko v dote, dasi ni hnel niti beliča v žepu. Stohrova rodbina je hotela postili sta-rega Nagela v St. Gallenu. p:i si je pozneje premisliia. 10. maja 1927. se je vršila v hal'ski cerkvi poroka prebrlsa-nega pusto lovca s hotelirjevo hčerko, Ženin je predložil ponarejene dokumente o svojem doktoratu. Še isteka dne si je preskrbel od tasta hranilno knjižico Klaseče se na 1L000 šil^ngov. po'eg tega pa ček za 61.000 Kč. Ta denar bi moral dvigniti v banki v Marijanskih Lažnih, kamor sta odpotovala zakonca na ženi-tovanisko potovanje. Hranilno knjižico je oddal mladi Nagele takoi svojemu očetu d.i jo vzame 'v Švico. — V Marijanskih Lažnih je pustolovec hitro dvignil 61.000 Kć. od katerih si je pri-držal 6.000, 55.000 ie pa posla! na svoje ime vneko švicarsko banko.
Na dan poroke sta se ortpeljala mlada  zakonca v  Monakovo.  kjer  je  so-
progu takoi obolela. Mož ni imel pojma o medicini, vendar je pa začel dajati so-progi injekcije algopana. v katerem so med drugirni kemikaliiami tuđi strupene narkotične sestavine. Bolečine so sicer nekoliko ponehale toda Otilija je še vedno krvavela. \' tem težkem stanju j-o je odpeljal Nngelc v Marijanske Lažni, kjer se je bolezen še poslabšala. Sele na pritisk njenih sorodnikov je mož po-klical dva kopališka zdravnika. Brez ujune vednosti je vbrizgnil svoji ženi še več algopanovih iniekcii in tako je nesrečna žena  19. maja umrla.
Sledi 1 je pogreb, pri katerem se je Nagele zelo sumljivo vedel. Oblasti jto poslale pozorne na nenadno smrt m'ade žene in kmalu so odredile ekshumacija njene^a trupla. Po obdukciji so zdrav-niki izrazili Tnnenje, da je Otilija podlegla črevesnemu otrpnjenju. Po pogrebu so yc Nasele vrnil v Inom<^st, kjer s^ je zglasil pod tujim imenom. PoMcva je bila opozorjena nanl in čez nekaj dni ^a je aretirala. Del doto so še lnšli pri njem. Kmalu po pogrebu je posla] pustolovec v razne liste oglase, v kaerih išče bogato nevesto. Zatekel se je tuđi k ra/nrrn posredovalnim uradom. da bi prišei v stik z bogatimi ženami. Tuđi v og'asih se je tituli ral kot doktor medicine.
V četrtek se je pričela pred inomo-škim sodiščem obravnava proti prebri-sanemu piistolovcu in njegovem u ocem. Mladi Nagelc je priznat, da je daial ženi injekcije, odločno je pa tajil. da bi bile injekcije strupene odnosno, da ie 1-jOtel spraviti ženo s sveta. Med obra\ -navo se je i/kazalo, da je bi! mož žc dvakrat kaznovan radi latvine, in da je presedel enkrat ćelo dve leti v ieči. Pri-/nal je, da se ie izdajal za zdravnika. dasi ie bi] v resnici samo slu?a pri dr. Ducka. Njegova žena je haje še kot ne-vesta vedela. da ni zdravnik. Njegov zagovor ie bil dobro naštudiran. SodisČc je obsodilo pustolovca na 5 let te/ke ječe. dočim je njegovega očeta oprostilo, ker se je izkazalo. da \c sin tuđi njega osleparil.                      _________
I? Celja
—<c LjuJ ko gibanje v celjski župni:i v letu 1927. H(>roćen:h je bilo 155 parr.v. r<-Riilh 4)5 od teh 245 in<>$kih in 1*>"* žen^k* umrlih 422 od  U-h 2M mnikili i;i  l^l  žensk.
—c Silve.<tr^vo v C^lju .ie bilo prav vc-scki. Kakor vsako Ict-o. je Soko! tu-di Ich.s Priredi! Silvcstrov večer v Ccljskem tic-mu. V'eliA'a dvorana in ti>di drugi prostori so bili poVri r4>ćinstva. k' je hoiclo šc 7ad-v.]c ure starc-jja leta pre/ivett v priiet-ii zabavi. Na odru *e je vršil lep snr.red. Tc^i>-vadci vn tclovadke so izvaiali skupine in drusc to^ke Operni pcvec z. Hic \r. Zagreba ie zape! nekaj opernih točk. Pri u 1?. um je imel lep najeovor starosta Sokrla Cv. Milko firašovec nakar ie bi!a aleKor'in. ki to je tuć: letos oskrbei z. Buićan Večer je prijetio potekel in ie zabava tr.via!a v zgodnie titranje ure. — VrSilo se ie še već manjših Silvestrovih prfreditcv, ki so tuđi vse bile dni>ro ohiskane. — Nn vole to ie bu lep zimski dan. ki so ga mnac:i. r> isebrto sportniki izrabi'i Z3 izlete k Celjski koči ;.n drukam.                   •-*•-*   , •'■* „%: ". j
Dannte za spomenik
t?    Vse včcrajšnjc predstave razprodane! Predstave danes ob 4.T trice trt na 6., pol 8., četrt na 10.
Casanova
oba dela naenkrat)
\ clciilra Ijubezni, razkošja, veselja, ele* ^jnce, duhovitosti, pikanterije, umetniške« ■ii užitka in  brezraejne lepote.
Opojnost beneških noči, — V objemu piesalke — najlepše zvezde Benctk. — ^vinčene ječe in beg. — Zaščitnik v paža •rcoblečena deklica. — Na dvoru ruske t arice. — Ljubimkanje. — Flirt. — Ljubo* •^umje. — Sovraštvo. — Intrige in preganja* • ja v najvišjih krogih. — ^ar beneskega irnevala. — Jeca. — Rešitev   — Slovo in
:ctek  novih   ljubavnih  avantur.
Y  naslovni  v!ogi  slavni  ruski  utnetnik
Ivan Možuhln
S »delujejo:   Prekrasna  grofica  Liguro  v ogt piesalkc Corticelli r.n druge priznanc tepotice,  plesalke in  filmske  zvezde sveta
l'n   \bch   prcilstiivah  sod^lujc   pMi.i^>^n\ umetniški orkester, Vsled ogTomnih  na* bavnih stroškov  in  vsled  predvajanja  obeh delov   v  cnem   sporedu  cene  povišane
Za Din   1.—.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
!! Znižane cene   —    Cene gnižane ?l
i/   im        :*w:-*f žepnlh robecv, rokavlc, NOOAVIC FLOR In VOL-
VeliKa IZDira. nENIH, triko penta za dame in gospode. Sraice
ovratnike, kravate, DIŠECA MILA. - Kompletne potrebiMne za Hvilse,
krojače, ćcvljaric In tapetnlke.   —   Vezenln In Cfpke.
pri Josip Petelinc, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi).                          6-T _________     Ogleite si zalogo In se hoste prepričali r    —■—■-----
NARODNA KNJIOARNA. d. z u. l.
ktijigjrna in trgovina  * papirjem ter pisar-nišklmi   in   šo!skimi   potrebSĆinnmi. Mnhllana.  ^tltaHev*  nllca  «ev.   2
ObJastnr   dovnlienr«
RAZP RODAJA
vs!ed opusuive  trCuvmc
Razprodaja bo trajala
samo do srede febnsaria 1928.
Znatno znižane cene. — Usodna prilika ?* km;?nfcp tn drtiZf i:i^TP«enre
Snežne čcvljc in galoie
sprejema v popravilo tvrdka F. Trcbar.  Sv.   Petra  cesta  St.  6.
13SL
L Mikuš
UUBUANA
msm r» ^
pnamtitiM a
»Ml* •*•
S-T
Filatelistom
priporočam, tla ?»i nabavijo pri meni zbirko 500 raznih znamk, (»d katerih je vsaka znamka driTgačna — za 3C> Din. Zbirka 1000 raznih znamk. vsebujoča države Evrope, Azije. Afrike, Amerike in Avstralije. kier je vsaka znamka drugaćna — za 65 Din. Denar pošijite naprej. fc jaz vam posljem na-ročeno priporočeno in priložim vsaki taki naročbi svoj cenih znamk, ki vsebuie cene. skoro od 600 raznih držev vseca sveta. — Naistarejša trgovina znamk v SHS Izidor Šteiner. Brod na S«vi.                                    3385
Ustanovljena 1903       Hranilne vloge 110.000 000 D:n
Gradianska dionička šteiliia,
= Dursivar =*
Novo kolo za štedenje in kredit počne s 1. januarjem 1928
Vsa pojasnila daje: Informacijski urad
za Sloven^jo, Ljubljana, Karlovska c. 2
Pristopte takoj!
n « » » 1111 n « n »i i i i i y i p n n i ■ ■ n mnii mrn
7niLme cene in največje ekladisce dvokoles. mo-torjev, otrožkih voeičkov, ^ivalnib strojev, vsak*>-vratnih n&dome^i. del«v. pneumalik?. Posebiii od-iielek za popolno poprave, emajliranje In ponikl^nje dvokoles, otro5ki!i vozič-kov,   si valu ih   strojev   iM.
Prodaja  na obroke. — Cenikj franko. >TBlBl*SAc F. B. L., to-vanui  dvokole«  in olroških \-ozi«kov, Ljubljana. Karlovska e.   4
tteioite si prebiva, da vam miosis bolezoi!
Bolerni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobo], pritisk krvi v glavo, nervoznoet, pomanjkanje spanja, zlata žila  in  slab   tek  nastanejo  zaradi   slabe   prebave.
Urejujte si prebavo s prci/kušenim el-eksirjetn «H» GOL», da preminc bolezen.
«F1GOL» eliksir ure ju je prebavo in -m vrača zdrav je.
«FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, i?deluje ga pa in rajppošilja s poStnirn povretjem z navodilum vTed LEKARNA DR. SEMELIĆ, DUBROVNIK 2.
Irvirni zabojček s 3 ".'klcnicami. omotom in post* nino Din 105.—, r 8 stekl. 245 Din,  1  stekl. pa 40 Din.
Spominjajte se Tabora!
_—-.    _,     11_kjjmja_   ri.,^~"l "--■-*- - tšk ****** ^ hNntU <W IUU5 Ote© Cbrutot -» V* ? L^ubl^oi.