Spoirienica,*) katero so slovenski državni poslanci dnč 30. januvarija 1.1. izročili naučnemu ministru. Spomenica ta obsega v kratkih potezah vse šolske težnje Slovencev oziroma istrskih Hrvatov. — Glede ljudskih šol sklicuje se spomenica na utemeljene pritožbe potom prošenj, interpelacij in ustnih pritožeb poslancev pri dotičnih obravnavah izrečenih, deloma javno, deloma zaupno. Vldjub temu pa se mora še danes z globokim obžalovanjem izreči, da se še veliko krogom slovenskega, oziroraa hrvatskega prebivalstva izrekoma na Primorskem in Koroškem sila občutljivo prikrajšava sad ljudskošolskega poduka s tem, da se drug deželni jezik kot materni jezik za učni jezik v prvo vrsto stavi. In vender je najvišjemu naučnemu opraviteljstvu, izrekoma pri imenovanji vplivnih nadzornikov, pa tudi po neposrednjem vplivanji na odgojo in delovanje učiteljskega osobja in pa na sklepanje deželnih šolskih oblastnij, kakor se je to na pr. z uspehom zgodilo glede nove nemške ljudske šole v Ljubljani, v stanu in na korist ljudskega izobraževanja tudi vezano — strogo na to paziti, da se načelo podučevanja v lastnem maternem jeziku šolskih otrok tudi Slovencem, oziroma Hrvatom, nasproti v naših javnih ljudskih šolah ne žali. *) Po naključbi nckoliko zakasnjeno. Uredn. Dotične napake imajo žalibog še sila veliko in hudih nasledkov, na Priraorskera so pa še tudi nevarne zato, ker se po njih stranka obstanku države nevarua v svojera razvoju podpira. Sila je tedaj, da se te napake brez zamude odpravijo. Glede srednjih šol sklicuje se spomenica v prvi vrsti na užc storjene sklepe državnega zbora na drobno utemeljene v priloženih prilogah št. 540 in 873 stenografičnih zapisnikov, v katerih sklepih je bilo c. kr. vladi naročeno, ustanoviti oziroma prestrojiti slovenske (oziroma hrvatske) pripravnice v Mariboru, Ljubljani in v Gorici, oziroma slovenske paralelke na gimnazijah v Mariboru, v Celji, Gorici, Trstu in Paznu. — Ker so te tirjatve v dotičnih poročilih na diobno utemeljene, bilo bi odveč, uže navedene razloge še enkrat ponavljati posebno zato, ker je ministerstvo samo v svojem razpisu z dne 22. julija 1882, št. 10820 »glede slovenskih učencev spoznalo potrebo ustanovitve takega podučevanja na onih gimnazijah, ki so za-nje odločene, da drže se splošnega namena gimnazije, vsak učenec zadobi potrebno izobraženje pred vsem v svojem maternem jeziku, potem pa v nemščini tak<5, da za znanstveno učenje najprej na vseučilišči zadobi popolno pripravnost. Glede pripravnic naglaša dalje spomenica kot naravno potrebo, da mora na njih učni jezik vsaj prevladajoč biti oni, ki je materni jezik onih otrok, za katerih podučevanje so pripravniki namenjeni in iz tega slede tirjatve: da je učni jezik na učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru pa v Gorici in Kopru slovenski, oziroma na zadnjih dveh tudi hrvatski in laški, da se ima pa na prav tisti način skrbeti za slovensko prebivalstvo Koroške, ako se hoče, da ljudski učitelji zadostujejo svojemu imenitnemu poklicu. Pri tera smel bi se nemški poduk prizuati le malo učnim predmetom. Glede gimnazij zadostovalo je sploh naglašati, da vender ne bode lehko mogoče, s Slovenci, zunaj Kranjske živečimi, izrekoina na gimnazijah v Mariboru, Celji, Gorici in Trstu, ravno tako s Slovenci na Koroškem in pa s Hrvati na gimnaziji Pazenski drugače ravnati kakor s kranjskimi, in pa jim še dalje odrekati načeloma priznane pravice do maternega kot učnega jezika. Dalje sklicuje se spomenica na potrebne pogoje učiteljev, knjig in učencev, katerih obilnost je na drobno dokazana v navedenih prilogah. 0 številu učencev pa se navaja, da jih je bilo leta 1883/4. na gimnaziji Ljubljanski 514 Slovencev (162 Nemcev), na Novomeški 123 Slovencev (8 Nenacev), na Kranjski 111 Slovencev (— Nemec), na Mariborski 152 Slovencev (141 Neracev), na Celjski 172 Slovencev (122 Nemcev), na Goriški 150 Slovencev (45 Nemcev, 133 Lahov), naTržaški 117 Slovencev (138 Nemcev in 128 Lahov), kar zadosti utemeljuje tirjatev za napravo slovenskih paralelk na državnih gimnazijah vMariboru, v Celji, Gorici, Trstu in hrvatskih na gimnaziji Pazenski počenši z 1. 1885/6., posebno ker bi to državi ne prizadelo pomenljivih stroškov. — Glede nadaljevanja poduka v slovenščini na gornji giranaziji Ljubljanski izreči je opravičena želja, da se uže zato, da učenci onega ne pozabijo, kar so se naučili v spodnji gimnaziji, razun slovenščine podučuje še nekaj druzih učnih predmetov, na pr. grščina, zgodovina ali latinščina v slovenskem učnem jeziku. Gled^ učnega jezika na realkah, katere Slovenci obiskujejo, velja vsaj večidel vse pri gimnazijah navedeno in je izdatnejše podučevanje v slovenščini potrebno z ozirom na najpogostnejši prihodnji poklic učencev na realkah in pa z ozirom na sosedščino z južno - iztočnimi slovanskimi deželami. Glede vseučilišč omenja spomenica gotovo skromno željo, da naj bi se na pravoslovsketD oddelku Graškega vseučilišča ustanovile nekatere slovenske stolice, kakoršne so uže bile, ako se hoče, da se naravno in postavno utemeljena tirjatev slovenskega ljudstva po rabi slovenskega uradnega jezika tudi samo le v promefu s slovenskimi strankami kedaj uresniči. (Po n2yov.u)