Štev. 35. V Mariboru, dne 27. avgusta 1903. Tečaj XXXVII. ftfegi mk ialrfe*. k TC^B t paitKba «d ta ▼ Miurfboni g poitfjanjera na iam • NhUi li-ft N tet* , t-tt tdrt Ida s L— Jbročnlna m «grcwOi*a t tiakand «K. CSriU, boftl «te Utr. k Um M pafiUa i» •djvreUi. frmfol ti*- AroJtr» do-Hat kres po- MbtM MKK&liDS. ^wameinl tisti doM m t tiskarni in p<4 gospoda Norak-a aa »«likein trga po 10 k- Rokopisi M D« TT%- taja, neplačani lurfll m n« sprejemajo, Za omanila se pl»4q)» od navad:i« vrstioa, ie »o natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 23 k, trikrat 313 h. lniRrati se «prejemka do srede opoludoa. SLOV! Politično zborovanje na Spod. Polskavi. Zadnio nedeljo, dne 23 t. m. je zborovalo na Spod. Polskavi politično društvo za slovenjebistriiki okraj. Vrt gostilne g. Hrastnika je bil natlačeno poln zavednega slovenskega občinstva. Posebno kmetov je došlo lepo število iz Hošnice, Laporja, Sloven. Bistrice, s Pihorja ter Drav p l;a. Čjravno so hoteli polskavske kmete odvrniti od zborovanja z neko oddajo sena, vendar nič ni pomagalo. Č >z 600 se jih je nabralo na vrtu. Tudi trije ali štirje nemfurji so se priplazili. Okolu po!u 4. ure popoldne je pozdravil predsednik politič. društva kmet O n i č došle s prisrčnimi besedami. Odial je besedo drž. in dežel, poslancu g. B o b i č u, ki je poročal o pol tičnem položaju. Govornik je omenil, da je tekom zadnjega meseca na različnih zborovanjih o tem predmetu poročal, zato hoče isto samo na kratko ponoviti. Politični položaj je v sedanjem času na avstrijskem jako kritičen, posebno na Ogrskem je prišlo zadnje dni do krize. Ministrski predsednik Hedervary je odstopil, ker je hotel vladati z nepo&tavnimi sredstvi, kot j^ to delal desetletja kot ban na Hrvatskem, katero je spravil do popolnega gospodarskega poloma. Njegov najboljši prijatelj, guverner na Beki, je hotel podkupiti poslance, da odstopijo od svojih zahtev. Sumi se, da je storil na željo svojega prijatelja ministrskega predsednika Hedervaryja, kateremu je seveda največ na tem ležeče, da se odpravi obduk- cija. Naš cesar se ravno sedaj mudi na Ogrskem, da doseže sporazumljenje z vlado in z različnimi strankami. Jako dvomljivo je, če to doseže, ker Ogri so v zahtevanjih ne-nasitl4ivi. L. 1867. je krona dala Ogrtm štiri prste, in zdaj zahtevajo že celo roko. Govornik preide na delovanje drž. zbora, v katerem se ni veliko delalo. Rešile so se sicer majhne in neznatne postave, glavna stvar pa, proračun se ni rešil. V carinskem odseku se je sicer pridno delalo in stuhtala se je marsikatera pametna, toda ko ie prišel trgovinski minister C ali s svojimi referenti v Pešto, da se pogaja z ogrskim trgovinskim ministre m, izjavil je isti v imenu svoje vlade, da se sploh ne spušča v nikakšna pogajanja. In Call se je zopet vrnil s svojimi ljudmi nazi-j Vlada sploh ne ugodi nobeni zahtevi niti prošnji Slovanov. Ko so javili letos Č hi svoje skromne zahteve, da se jim da vsaj zagotovilo, da dobijo češko univerzo v Brnu in svoje jezikovne pravice nazaj, jim niti tega zagotovila ni hotela dati vlada. Vsled tega so hoteli obstruirati in državni zjor se je moral raziti. Tudi nam Slovencem vlada ni naklonjena, ker noče vpoštevati naše skromne zahteve. Vlada nastavlja v krajih s popolnoma slovenskim občevalnim jezikom uradnike, ki so ali popolnoma nevešči slovenščine ali pa nočejo slovenski govoriti. Posebno je to v ljutomerskem okraju, kjer banuje vodja pri okrajnem glavarstvu, ki je vsled svoje mržnje do Slovence? znan po celem Spod. Štajerskem. V bistriškem okraju pride po krivičnem uradnem ljudskem štetju na 1000 prebivalcev 933 Slovencev in vendar je napis na sod- j nijskem poslopji nemški. (Medklici: Morebiti pa postavijo za na* Slovence drugo sodnijsko poslopje. Smeh ) Na ta način so uradi in uradniki edina zaslomba nemčur»tva. Proti takemu postopanju moramo tukaj očitno protestirati. Kako nesramno pišejo nemški listi o Slovencih, je dokaz »Mariborčanka«, ki je povodom obravnave Bratuša in njegove žene, ki sta baje umorila, opekla in jedla lastnega otroka, pisali o vseh Slovencih, da so divjaki, ljudožrci itd. Kakor se pa ziaj po časnikih poroča, naMa se je umorjena deklica in cela zadeva je neresnična, nemški listi so nesramno lagdi. (Medklici: Taki so nemški lažajivci!) O svojem dtl »vanju v državnem zboru je poročal govornik nadalj», da je stavil predlog gleda postajn,h napisov in izklicavanja postaj v slovenskem jez ku. Dokazal je vladi na podlagi uradn h p >datkov, kako krivični so nemški napisi v krajih, v katerih prebiva izključno slovensko ljudstvo. Zastopal je v proračunskem odseku celjsko vprašanje in čeravno se je govorilo od nemške strani o nekem kompromisu, m ni za las odnehal od svojih narodnih zahtev (Medklici: Tako je prav! Ž vijo!) Z »stopal je pravice slovenskega kmeta, kazal na tužni stan kmetijstva. Zahteval je splošno in enako volilno pravico. Da bi imeli slovenski kmečki poslanci več uspeha pri svojih zahtevah, zvezali so se celo s poštenimi zastopniki nemških kmetov. Govornik je zakljuSil svoj govor s >1 »vesno obljubo, da se bode vedno pi trgoval za pravce s-1 »venskega naroda, postbiopaz* oravice slovenskega kmeta, ftovoru je ¡-1 dlo burno odo-I bravanje in »Ž vijo«-klici. Listek. Pot do sreče. Prevel F. L. (Dalje.) »Tukaj zunaj je preveč prijetno«, odgovori mož ter vzame pipico iz ust. »Saj imam nogo precej ovito in tudi bolečin ne čutim skoro nobenih. Mislim, da mi ne bo škodovalo, če še malo tukaj posedem. Dragomir se mora vsak čas vrniti. — Kaj je le s fantom?* Saj ga ni več poznati! Popolnoma se je izpremenil. Prej se je ogibal dela, kjer je le mogel in zdaj je najpridnejši delavec « »Pač re3«, pritrdi mu žena, »noč in dan si ne privošči pokoja. Zjutraj je prvi na nogah, zvečer gre zadnji k počitku. Posli delajo dolge obraze, kajti zdaj mora vsak svojo dolžnost storiti.« »Da, Dragomir jim kaže, da je gospodar«, pristavi mož. »Prej sem se bal mu iz-čiti posestvo, zdaj to lahko storim z mirno vestjo, ker vem, da pride v dobre roke. Ni se mi treba bati, da bi vse zapravil, kakor se je prej kazalo.« »Veš kaj sem že jaz mislila«, de žena, »da je Dragomir bržkone zaljubljen v kako deklico in ta ljubezen ga je tako spremenila. Vprašaj ga enkrat, mogoče, da ti obstoji.« »Saj to ¡lahko takoj storim«, odgovori mož, »tam-le ravno prihaja. Ha, Dragomir, posedi malo k nama. — Midva z materjo sva ravno o tebi govorila in te hvalila. Povej nama odkritosrčno, kaj je povzročilo, da si se tako spreobrnil?« Fant se vsede med očeta in mater. »Kaj je to povzročilo?« odgovori, »Mati božja v Gozdu.« Presenečena ga pogledata oba. »Mati božja v Gozdu?« vpraša ga začudeno oče. »Je li to resnica?« »Bes je! Bog mi je priča, da govorim resnico!« »Glej, glej!« vsklikne oče. »Da, če je tako, petera je že čudež. Toda jaz ne razumem, kako se more Marija brigati za takega malopridneža, ki se nikoli ni brigal za njo « »Marija bi se sicer ne bi bila brigala za me«, odvrne Dragomir, »če bi ne bila to storila na priprošnjo neke pridne osebe.« »Kako? Na priprošnjo neke osebe?« vpraša ga oče začudeno. »Kdo pa je ta pridna oseba ? Vendar ne ...« »Saj ne uganete«, mu prekine sin besedo, »najpametnejše je, če vama vse povem. To se je namreč tako-le zgodilo: Šel sem neko popoldne, od tega je preteklo kake štiri tedne, jako židane volje iz mesta; pel sem in žvižgal, da je bilo veselo. Saj sem imel tudi vzrok, da sem bil vesel, priigral sem v mestu okoli 80 goldinarjev.« »Tako!« »To naj bo pozabljeno, oče!« nadaljuje sin, »gotovo se ne bom dotaknil več kvart. Pa poslušajte dalje: Ko pridem do cerkvice Marije v Gozdu, — pot pelja tik mimo cerkvice kakor veste, — slišim v cerkvici nekoga glasno moliti. Badoveden se splazim do vrat in pogledam v cerkvico. In kaj sem videl ? Pred oltarjem je klečala deklica in milo jokala. Smilila se mi je uboga revica. Ko se zjoka, začne glasno moliti. Prosila je Marijo, da bi njena mati kmalu okrevala, da bi jima pomagala iz revščine. Rada bi za mater služila, toda mora streči bolni mam ci. Ako bi imele denar, lahko bi poslale po zdravnika, ki bi mater kmalu ozdravil. — Toda besede, katere je zdaj govorila, ne bom pozabil celo moje življenje. Molila je: Pomagaj mi tudi, da zaterem ljubezen, ki jo nosim v srcu. Saj veš, da ne smem misliti na njega, ker ne more postati nikdar moj mož. On, bogatega kmeta sin in jaz, hči uboge kočarice. Prosi tudi pri Bogu za njega, da se poboljša in začne drugače živeti. Kajti on povzročuje svojim dobrim starišem s svojim življenjem mnogo žalosti in skrbi. Saj veš, da njegovo Kot drugi govornik je nastopil naš kmet-ski poslanec g. R o S k a r. V uvodu govora se zahvali govornik za zaupanje, katero so stavili kmetski volilci v njega, da so ga volili svojim zastopnikom v deželni zbor. Nadalje poroča o letošnjem deželnozborskem zasedanju, katero je bilo jako kratko, trajalo je samo dva dni. V tem kratkem času niso mogli zastopniki slovenskega ljudstva za njega pravice nastopiti. ReSil se je samo proračunski provizorij, ne pa proračun, kjer bi jim bila dana prilika, se energično postaviti za narodne pravice. Zahtevali so splošno in tajno volilno pravico. Vsakdo, ki ima državljanske pravice, naj bi si tudi volil zastopnika v deželni zbor, kakor V. kurija v drž. zbor. Tajna pa mora biti volitev zato, da vsakdo voli z lastne volje tajno kogar hoče, ne da bi mogel kdo vplivati na njegovo voljo. In-terpelirali so tudi o krivičnem volilnem redu, kjer ima pol milijona državljanov na Spod. Štajerskem samo osem poslancev. Zahtevali so od dežele, da ustanovi na Sp. Štajerskem kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom. Uvedri bi se tudi naj v zadnjih dveh letih ljudske šole pouk o kmetijstvu. Nekateri učitelji so že začeli poučevati mladino v cepljenju, kar je jako velike koristi. Tudi bralna društva so velikega pomena za ljudstvo, ker pošteni časniki blažijo ljudstvo. Mladina, katera bere poštene časnike, se ne potepa po noči okoli, ne pijančuje, ne sliši se pri nji o nikakem pretepu, ki ima posledice bedo in žalost in kateri povzročujejo, da nemški listi nesramno napadajo ves slovenski narod. Posebno obsoja govornik potuhnjeno m hinavsko pisavo nemčurskega »Štajerca«, katerega pristaši so ali neumni ali hudobni. Da kmetijstvo zdajšnji čas propada, krivo je mnogo to, da se kmeti ne združujejo. Vsak stan je že zdaj združen, samo kmetje delajo vsak za sebe. Ne brigajo se drug za drugega, da še celo nasprotujejo si. H koncu še opominja govornik navzoče k združevanju, ker z združenimi močmi se lahko doseže vse, česar posamezen človek nikdar doseči ne more. Burno odobravanje je sledilo temu temelj-temu govoru našega dičnega kmečkega poslanca. Tretji govornik g. dr. K u k o v e c si je vzel za predmet svojega govora šolo na Polskavi, katero bi pragarski uradniki radi po-nemčili. Zadel je s svojim izvajanjem na hud odpor pri navzočih posilinemcih. Olbornik politič. društva g. Novak iz Slov. Bistrice je stavil sledeče resolucije, katere so bile enoglasno in z navdušenjem sprejete: srce ni slabo, samo lahkomišljen je, nekoliko prevzeten in preveč razposajen. Ljuba mati, ki vidiš v moje srce, veS, da mislim — Vrš-nikovega Dragomira « »Tako je molila!« vsklikne kmet s solzami v očeh. »Je to res? Ali je res tako govorila? To dekle je zlata vredno! In vse to si pred nama zamolčal ? Takoj nama povej ime deklice, da se ji greva zahvalit!« »Le malo potrpite, oče, saj jo bodete že še spoznali«, potolaži ga sin. »Pustite, da vam povem dogodek do konca. Ko sem tako deklico poslušal, da bi mi pač nobena beseda ne ušla, zadenem z nogo ob neki star svetilnik, ki je stal za durmi. Komaj sem skočil okoli cerkvice ter se skril za bližnjim hrastom, ko je že prišla deklica prestrašena iz cerkvice. Ker pa ni nikogar opazila, se je vrnila v cerkvico ter molila naprej. Jaz pa sem hitel v vas. Splazil sem se okoli hišice, kjer je deklica doma. Njena bolna mati je sedela pri oknu in molila rožni venec. Vrgel sem ženici mojo polno mošnjo naravnost v krilo ter hitel potem v mesto, kjer sem naročil zdravniku, naj gre drugi dan k vdovi Poljančevi, ki je bolana. Kar bode stalo, to plačam jaz. Samo mojega imena ne sme izdati. Zdravnik mi je to obljubil ter to obljubo tudi izpolnil« »Tedaj Poljaučeva Jelica je bila!« vs- 1. Na shodu na Spod. Polskavi zbrani volilci iz Slov. bistriškega okraja izrekajo g. drž. in dežel, poslancu in dežel, odborniku Francu Rcbiču ter g. dežel, poslancu Ivanu Roškarju za njuno vestno zastopanje obče-slovenskih in zlasti krmtskih koristi svoje zaupanje in zahvalo. 2. Zahtevajo, da se uvede za okrajne zastope, za deželni in državni zbor splošna, enaka in direktna volilna pravica. 3. Zahtevajo, da se ustanovi za južni del štajerske dežele kmetijska in obrtna šola s slovenskim učnim jezikom in da se v svrho, da bodo te šole tudi lahko obiskovali sinovi ubogih kmetov, dovoli primerno število štipendij. 4. Da se po slovenskem delu Štajerske nastavljajo le taki uradniki, ki so zmožni tudi slovenskega jezika in naklonjeni slovenskemu narodu. 5. Volilci zahtevajo ogorčeni, da se odstrani takoj samonemški napis na okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, ker je tak napis v popolno slovenskih krajih naravnost izzivanje domačega ljudstva in žalitev narodnega čuta. 6. Volilci protestujejo proti grdim napadom nemških listov in cbljubujejo, da bodo odgovarjali na te napade le na gospodarskem polju z geslom »Svoji k svojim.« Zborovanje je zaključil predsednik in vrl narodnjak g. Onič iz Laporja. Zahvalil se je gg. govornikom, posebno pa gg. poslancema za njiju trud. Po zborovanju se je vršila prosta zabava. Slovenjebistriški pevski zbor je popeval neumorno narodae pesmice vedno na novo spodbujan od ploskajočega občinstva. Vstal je tudi neki govornik ter proslavljal narodno ženstvo, ki je bilo mnogobrojno zbrano. Bog daj, da bi imel shod obilo sadu in zaželjeni vspeh, da se kmalu začne na Spod. Polskavi bolj živahno narodno življenji). Dopisi. Iz Ljutomera. Prihodnjo nedeljo, dne 30. t. m. ob 9. uri predpoldhe se bo vršila v gostilni g. Ivana Vaupotiča v Ljutomeru volitev starešinstva četrte obrtnijske zadruge v Ljutomeru. Odkar se je ta zadruga osnovala, doslej je bilo nje vodstvo neprenehoma v narodnih rokah, kar je pač celo naravno, ker je ogromna večina zadružnikov slovenske narodnosti. Pod vodstvom zavednih narodnih odbornikov si je zadruga z varčnostjo in poštenim gospodarstvom prigospodarila okroglih 2200 K, klikne oče, »no, mati, kaj pa ti praviš k temu?« »Moj Bog«, odgovori ženica, ki si je med pripovedovanjem brisala solze s predpasnikom, »iz tega se jasno vidi, kaj premore pobožna molitev pridnega in pobožnega dekleta. Mati božja je uslišala prošnjo deklice, kajti Dragcmir se je poboljšal. Kaj ne Božidar, da bova kupila novo zlato kronico Mariji v Gozdu. Zasluži si gotovo, ker .. .« »Seveda«, pritrdi ji mož, »to bo vse dobila in novo, lepo preprogo za oltar. Zdaj pa pride deklica. Ona je lepa, pridna in poštena. Gotovo ne bo v sramoto Vršnikovi hiši.« »Oče!« zakliče Dragomir vzradoščen in objame očeta, »je li to vaša resna volja?« »He, he«, nasmeje se oče ter se oprosti objema, »ne zadrgni me! Seveda je moja resna volja. BoljSe žene ne dobiš, če pol sveta obhodiš. Vršnikovim ni treba, da bi gledali na denar. Ni res, mati? Ti gotovo nisi proti temu!« »Gotovo ne«, pritrdi žena, »samo da bi bil Dragomir srečen, da bo srečen na strani svoje žene « (Konec sledi.) po katerih so se sedaj začele skonrne vrteti našim narodnim nasprotnikom. Da bi potem lahko gospodarili, kakor bi jim bilo drago, bi sedaj radi dobili zadružno starešinstvo v svoje roke, takrat pa, ko je nadzorovalna oblast poverila osnovanje zadruge zastopnikom njihove stranke, pa niso storili ničesar za zadrugo, marveč so radevolje vse delo prepustili dosedainemu narodnemu načelniku, kateri je zadrugo doslej vestno in povsem nepristransko vodil. Da bi lažje dosegli svoj namen, so začeli obrekovati dosedajno starešinstvo s tem, da blagajna in računi niso v redu. Ko so pa pri zadnjem občnem zboru računski pregle-dovalci, ki so pripadali izključno njihovi stranki, morili javno priznati, da so zadružni računi v popolnem redu in da je zadružno premoženje povsem varno naloženo, skušajo se sedaj volilcem prikupiti na ta način, da jim obljubujejo, da bodo oni, ako dobijo vodstvo zadruge v svoje roke, iz zadružnega premoženja dajali posojila obrtnikom, da hočejo vse zadružne posle opravljati brezplačno, da hočejo vpeljati uzorni red itd. Ia to obljubujejo ljudje, kateri sami ne poznajo ali nočejo poznati zadružnega reda in kateri ne naglasijo niti jednega svojih pomočnikov ali učencev! Da hočejo s svojimi obljubami le vclilcem trositi pesek v oči, je samo ob sebi umevno in sramotno bi bilo za vsakega slovenskega obrtnika, kateri bi se j'm vsedel na limanice. Njim je edino le do tega, da si pridobijo gospodarstvo pri zadrugi in da bi potem lahko izpodrinili dosedanji slovenski poslovni jezik in istega nadomestili z nemščino ter s tem zopet položili nov kamen pri zidanju velikonemškega mostu do Adrije. Ne pustimo se torej zapeljati, slovenski obrtniki te zadruge, marveč storimo vsi svojo narodno in gospodarsko dolžnost ter pridimo dne 30. t. mes. pravočasno in polnoštevilno na volišče in si izvolimo soglasno starešinstvo iz svoje sredine, same zavedne narodne može, kateri bodo tudi naše stanovske koristi najbolj zastopali. Stvar ni kar tako malenkostna, kakor bi se lahko mislilo. Naši nasprotniki nastopajo na celi črti z veliko predrznostjo zoper slovenski živelj, iz katerega se sami redijo, in tudi naša dolžnost je, da se tudi mi slovenski obrtniki takim naporom krepko postavimo v bran ter si ohranimo pri zadrugi vse one pravice, katere nam z ozirom na našo veliko večino po vsej pravici tudi dohajajo. — Več slovenskih obrtnikov četrte zadruge. Petrovče. (Mladeniški shod.) Na mladeniški shod v Petrovčah so došli naslednji brzojavni pozdravi: Št. Ilj v Slov. gor. Vrli tovariši! Junaški mladeniči! Pozdravljam te srčno, Ti vrla mladina, — ki zbrala se danes si zopet v posvet; — na te ozira se vsa domovina, — da spolniš njej storjeni obet: — da kot si doslej na braniku vsa stala, — bi tudi v bodoče — svetinje naše — vero in dom varovala ! Živeli vrli, neustrašeni, za sveto našo stvar vneti mladeniči, ki ste se zbrali tamkaj ob bistri Savinji! Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! V imenu šentiljskih mla-deničev Franjo Žebot. J ar eni na. Živeli zavedni mladeniči! Neustrašeno naprej za vero in domovino! Bratski pozdrav! — Mladeniška zveza. Maribor. Mladeniči, naprej po začrtani poti, naj Vas ne ostrašijo nasprotniki Vašega katoliškega in slovenskega mišljenja! — Uredništvo »SI. Gospodar.« in »Naš. Doma.« Št. Pavel pri Preboldu. Vrle mladeniče pozdravlja — izobraževalno društvo št. pavelsko. Št. Lenart v SI. gor. Živeli zbrani rodoljubni mladeniči okolice celjske in Sa-vinske doline! Združite se vsi za sveto delo v blagor cerkvi in našemu narodu! Bog z Vami in Marija! — Kaplan Gomilšek. Št. Lenart v Slov. gor. Bog blagoslovi VaS shod, vrli mladeniči Savinske do- 27. avgusta 1903 slovenski gospodar; Stran 3. line! Živelo naše mladeniško gibanje! — Mladeniška Mar. družba pri Sv. Benediktu. Sevnica. Neustrašeno se hočemo boriti za katoliške in narodne vzore. — Mladeniči v Sevnici. Ker je sklicatelj shoda takoj odšel iz Petrovč ter mu brzojavni urad ni pravočasno dostavil brzojavk, jih je dobil po pošti še le v torek. Zato jih ni mogel priložiti prvemu poročilu o shodu. Logarjeva dolina. (Planinska s 1 a v n o s t.) Kakor smo že na kratko pisali v zadnji naši številki, se je slavnost 10 letnice Savinske podružnice »Slovenskega planinskega društva« izvršila v najlepšem redu in na občno zadovoljnost. Ker je bila ta slavnost prva svoje vrste ne samo med Slovenci Spod. Štajerja, ampak prva med Slovenci v obče, bodi nam dovoljeno poročati 0 njej nekoliko obširneje. Nad vse krasna Logarjeva dolina ni imela še nikdar tako izbrane narodne družbe v toliki množini na jedenkrat kot obiskovalce, kakor dne 15. avg. Od vseh strani so prihajali turisti. Čez Sa-vinsko sedlo prikorakali so iz Koroškega vrli naši bratje Čehi; bili so štirje gospodi in dve dami. Čez Kamniško sedlo prihitela je večja družba iz Kranjskega, v tem ko je večina izletnikov prišla skozi Luče in Solčavo. V Lučah se je udeležnikom slavnosti v čast postavil ob mostu slavolok s primernim napisom, vihrale so zastave, a Solčava ni imela skoraj hiše, iznad katere bi ne plapolala naša trobojnica. Po pozni maši odkorakala je večina turistov iz Solčave. Slavnostni prostor pri Logarju bil je primerno ozaljšan z zelenjem in rudečim cvetjem ravša. Zastav in zastavic naštel bi veliko število. Pa tudi Bog je bil zadovoljen s prireditvijo Savinske podružnice, poslal je najkrasnejše vreme. Ojstrica in njene skalnate sosede, po katerih še smo opažali tu in tam belo odejo — sneg, kazale so se nam v vsej krasoti. Krasen dan — krasen pogled! Ob pol dveh pričel se je banket, pri katerem so vrli dijaki tamburaši pod vodstvom gosp. Serajnika iz Ptujske gore prav spretno izvabljali nežne glasove iz svojih glasbil. Vsa čast za glasbo vnetim dijakom, kateri so večinoma doma od Velike Nedelje. Vrsto govorov je otvoril podružnični načelnik gosp. Kocbek, nadučitelj v Gornjem-gradu, pozdravljajoč vse navzočnike. V jedrnatih stavkih opisal je na kratko krasoto Savinskih planin ter označil ustanovitev naše podružnice. O delovanju Savinske podružnice in o uspehih njenih poročal je tajnik gosp. Š i j a n e c iz Gornjega-grada. V desetih letih obstanka je ona postavila 6 planinskih koč, 1 verando, 1 jubilejno kapelico. Na novo naredila je 7 potov, od katerih je najznamenitejši oni skozi Turški žleb, ki je veljal čez 2500 K; starih potov se je temeljito popravilo 11, samo nekaj popravilo in na novo zaznamovalo pa se je 72 potov. Napisnih tabel in kažipotov se je postavilo 164. V razvedrilo in pouk članom so se prirejali skupni izleti in planinski večeri s predavanji. Društvena knjižnica ima bogato število strokovnih knjig, spisov, fotografij, zemljevidov itd. V porabo turistom spisala se je knjiga »Vodnik po Savinskih planinah«, ki izide te dni v popolnoma predelani drugi izdaji. Sodelovalo se je pri prošnjah, spomenicah, pri izdajanju špeci-jalnih kart, pisali so se reklamni članki v slovenske, nemške, češke liste. Osnoval se je cestni odbor za zgradbo prepotrebne ceste iz Solčave v Logarjevo dolino; iz Savinske podružnice izšla je tudi zadruga »Binka«, ki bode postavila na že kupljenem posestvu sredi Logarske doline modernim zahtevam ustrezajoč hotel. Ne bodemo se spuščali v podrobnejšo razpravo o delovanju Savinske podružnice, ker nameravamo o tem prinesti svoječasno obširnejši spis, iz katerega bodo cenjeni či-tatelji našega lista spoznali veliko kulturno in narodno-gospodarsko važnost dela na tem polju. Prostor lista nam ne dopušča priobčiti vseh govorov, ki so se govorili pri slavnosti, četudi so vsi zelo zanimivi, hočemo tedaj le na kratko navesti. Podpredsednik osrednjega odbora »S. P. D.« v Ljubljani gosp. dr. Fr. Tominšek je nazdravil Savinski podružnici, ki je od vseh najdelavnejša ia je v vstrajnem in tihem delovanju dosegla prav imenitne vspehe. Koder je še pred kratkim se živil oholi tujec, tam je sedaj zaplapolala naša zastava. G. dr. Ivan Dečko pozdravljal je Čehe ter omenjal njih vstrajnost in navdušenost, na kar se mu je zahvalil vseučiliščni profesor dr. Chodounskyv češkem jeziku. Burno pritrjevanje sledilo je besedam govornika. V imenu Celjanov govoril je gosp. dr. Josip Vrečko, ki je napil g. Kocbeku ter mu izročil v spomin in priznanje prelepo zlato uro kot dar celjskih Slovencev. Iz Maribora došli g. dr. Franjo R o s i n a zastopal je »Podravsko« podružnico. Nazdravil je slovenskemu kmetu, ki bi si pustil rajše iztrgati srce, kakor da odstopi le ped rodne grude nemilemu nasprotniku. Napiva kmetu očetu Logarju, ki je bil ginjen do solz nad tolikim spoštovanjem. Načelnik »Kamniške« podružnice notar g. E. Orožen se spominja dobrotnikov planinstva in zlasti največje dobrotnice Savinske podružnice »Celjske posojilnice«. G. dr. Juro Hrašovec omenja delovanje tajnikovo ter napiva g. Šijancu, ki je rojen v lepih naših Slovenskih goricah, nastopivši učiteljsko službo v Gornjemgradu, se vendar tako hitro ogrel za kras naših Savinskih planin. Nadalje pozdravlja nade-polno mladino, — naraščaj, ki se sedaj že pripravlja, zapričeto delo nadaljevati v našem duhu in nazadnje se še zahvaljuje v imenu Logarja za njemu napito zdravičko. V imenu »Kranjske podružnice« govoril je g. profesor dr. Josip Tominšek napivajoč turistinjam. Konečno se še zahvali načelnik gospod Kocbek vsem navzočnikom za vdeležbo in posebej še Celjanom za ljubo mu darilo. Obljubuje, da hoče še zanaprej delati po začeti poti in prosi v to podpore vseh članov in tudi nečlanov. — Prečitajo se še brzojavni in pismeni pozdravi, ki so došli iz Bajhen-burga cd načelnika »S. P. D. prof. Orožna, iz Jene na Nemškem od prof. M a c h e r j a, iz Ljubljane od Hauptman Josipa, iz Maribora od dr. Medveda, iz Millstatta od vseuč. prof. Frischauf in iz Kaluge na Buskem od prcf. Š t i f t e r j a. Pred razhodom fotografoval je iz Gorice došli fotograf vso skupščino. Proti večeru smo si začeli podajati roke v slovo in videlo se je vsakomur na obrazu, da se loči s težkim srcem. Vsak bi še rad ostal v tej prijetni in veseli družbi. Dan desetletnice »Savinske podružnice« ostane vsem v najboljšem spominu. Bilo je veselo — a sedaj se zopet nadaljuje resno delo. Vse za blagor domovine in njenega prebivalstva! Mi pa želimo »Savinski podružnici«, da bi ji Božji blagoslov še zanaprej bil, kakor je bil dosedaj! Iz Šmartna na Pohorju, Gospod urednik! Ne čudite se preveč, da iz našega krasnega Pohorja ne dobite nobenega poročila! Sicer tudi pri nas ne manjka novic, pa vsake malenkosti ni vredno obešati na veliki zvon. Zgodi se pa tudi marsikaj, kar bi bilo vredno, da se poroča, a poročevalca manjka! Blagovolite vendar obelodaniti te vrstice iz nevkretnega peresa, da izvejo častiti bralci »Slov. Gosp.« tudi od nas nekaj novic. Imam jih sicer precej že nabranih v svoji torbi, pa za danes ne bom vseh prinesel na trg, ker bojda nimate radi dolgih litanij. V tem letu je naša šola osirotela. Na veliki petek so nam v Gradcu pokopali učitelja g. Iv. Vrabl, ki je umrl pri čč. usmiljenih bratih za jetiko. Dobrih 14 dnij pozneje pa smo izgubili blagega nadučitelja g. Iv. Živko. B.l je vzoren katoliški mož in jako marljiv v svoji službi. Pa kaj mislite, da je pri nas tako nezdrav kraj, da kar zaporedoma umr-jeta dva učitelja? Resnici na ljubo moram povedati, da temu ni takoj prišla sta marveč oba že jako bolana semkaj; in vzlasti slednjemu je neki zdravnik že pred par leti izjavil, (kar mi je sam pravil) da v dolini bi pač ne mogel več živeti. G. Živko je deloval tukaj okoli 16 let — z enim delom pljuč, drugi del se mu je bil že poprej posušil. Pomisliti je pa, da je imel v šoli v svojem razredu 60—90 otrok. To je tedaj dokaz, da mora biti tukaj vendar le zdrav kraj, če je možno na pljučah tako oslabelemu učitelju tako dolgo izvrševati težavni učiteljski poklic. Ker je bil izredno ljubeznjiv, pridobil si je veliko ljubezen in spoštovanje pri otrocih in stariših, kar je pokazal njegov veličasten pogreb, kakoršnega Šmartno že dolgo ni videlo. Pod njegovim spretnim vodstvom je šola kaj lepo napredovala. Do konca tega šolskega leta imamo začasno šolsko vodstvo. Nadučiteljsko mesto je že bojda izpopolnjeno. A kaj bo z učiteljskim mestom ? Zato se ni oglasil niti eden prošnjik! In vendar je tukaj prijetnejša služba, nego marsikje drugje. Stanovanje ima lepo v šoli. Kraj je, kakor sem poprej dokazal, zdrav. Nad vse krasen je pa velikanski razgled na mursko in dravsko polje, Slovenske gorice, Haloze, dravinjsko dolino itd. Izletniki, ki prihajajo vsako leto v večjem številu, se ne morejo načuditi krasnemu razgledu! In ali je morda slabo v gmotnem cziru? Tudi to se ne more trditi, ker je šola v II. krajevnem razredu. In glejte, vkljub temu se ni oglasil niti eden prosilec za izpraznjeno učiteljsko mesto! In vendar koliko dobrega bi lahko storil tukaj marljiv učitelj z dobrim naduči-teljem, kakor ga pričakujemo, združen s farno duhovščino, ne samo v šoli, ampak tudi v javnosti! To pa še posebno, ako bi imel muzikalične in pevske zmožnosti 1 Tu bi lahko imenitno vspevalo bralno in pevsko društvo! Naj še omenim nekaj za pisatelja knjižice »Anton Hajšek, zlatomašnik«. Pisatelju te knjižice, g. dr. Jos. Vošnjaku, so šmartinski farani posebno pri srcu kot narodni neza-vedneži. V tolažbo naj mu naznani »Slov. Gospodar«, da je letos kljub slabemu vremenu, gorelo na predvečer praznika sv. apostolov Cirila in Metoda okoli dvajset kresov po šmartinjkem Pohorju; samo v šmartinski občini jih je gorelo pet; pri glavnem kresu proti Slov. Bistrici užigali so umetni ogenj in streljali dve uri. da se je tresel ves hrib — vrli šmartinski fantje, ne da bi bili od koga najeti. To je pač znamenje, da je šmartinska mladina katoliško-narodna. —Na Visolah pa nismo opažali kresa. — Za danes končam. Bom se še pa oglasil in Vam, gospod urednik, še marsikaj zanimivega poročal, ako mi ljubi Bog zdravje da. Šmartinski samotar. Razne stvari. Iz domačih krajev. Politično zborovanje pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo. Katoliško slovensko politično društvo »Sloga« v Ormožu priredi dne 30. avgusta 1903 ob 3. uri popoldne pri Sv. Lenartu nad Veliko Nedeljo v gostilni g. Alojzija Dolinšek občni zbor, kjer bodeta poročala naša poslanca gg. dr. Miroslav P 1 o j o svojem delovanju v državnem zboru in o političnem položaju in Ivan Kočevar o deželnem zboru. Zadnji bode tudi govoril o gospodarstvu. — Slovenci! Prvokrat zboruje društvo »Sloga« v tem lepem kraju! Pridite v mnogobrojnem številu na to zborovanje ter pokažite s tem, da se zanimate za svoje politične in gospodarske težnje. Pritisk na naš narodni obstanek je velikanski in treba se bo postaviti javno in glasno v bran zoper kršenje naših pravic. — Odbor društva »Sloga«. Politično zborovanje v Hotinjivasi pri Mariboru se vrši dne 30 avg. pri g. Francu Primée. Začetek ob 4. uri popoldne. Govorila bosta g^. drž. poslanec Fr. R o b i č in dr. Fran Rosina. Kmetje iz slivniške, hočke, framske, Sentjanške in sosednih župnij pridite v obilnem Številu na shod! V nedeljo na svidenje v Hotinji vasil Osebne vesti. Okrajni glavar v Brežicah Julius pl. Vistanni je prestavljen k namest-ništvu v Gradec. Poročil se je danes, dne 27. t. m gosp. H nko D r o f e n i k, c. kr. davčni pristav z gospodično Emico Vavroh, hčerko prefi-sorja na učiteljišču g. Vavroha. Zaročil se je g. Franc Lampreht, uraduik c. kr. drž. ravnat, v Beljaku, doma od Sv. Lovrenca nad Mariborom, z gospdč. Gustko R o d i č iz Maribora. Iz poste. Pri poŠti Šnarje pri JelSah se nastavi poštni pet, ki bode obhodit dvakrat na teden sledeče kr*je: Bonovce, Preloge, Btlo, Srejno, Koritno, Ž^rovo, Gaj, Korpule, Sv. Barbara, Cerovec, Kamenek, Dol, Drsgo-milo, Sv. Tomaž, Sv. Rok, ZaderSe, Globoče, Predtl, Senovica, Vrh, Močle, Vodenov, So-tensko, Sv. Nikolaj in Zastranje. — Mesto postne upraviteljice v Š;. Juriju ob Taboru je podeljeno g Juliji Južna. Porotne obravnave v Mariboru se pričnejo v pondeljek, dne 7. septembra in se bodo zagovarjali: dne 7. sept, poštna upra-viteljica Marija Wagner od Sv. Barbare pri Mariboru zaradi uradnega poneverjenja in zlorabe uradne oblasti; dne 9. septembra Matija Radih zaradi prestopka nravnosti in Antonija Hölbl iz Breznika pri Marenbergu zaradi nameravanega umora svojega moža; 10. septembra Anton Urajnik zaradi tatvine ; 11. sept, hlapec Franc Mlaker zaradi uboja. Mariborske novice. V petek, 21. t. m. je umrl mizarski mojster Joži! Volčič v 68. letu svoje starosti — Celjska „Domovina" hoče v zadnji Steviki z znano gostobesednostjo zagovarjati svoj istotako nesramen kakor neumen napad na mladeniSke shode. Da si olajša dtlo, podtakne nam prav pogumno, da smo jo obdolžili zavezništva s »Štajercem«, »Deutsche Wacht« itd. potem pa v polu svojega, obraza bije po tej namišljeni »naši« trditvi. Otročje! Svojih natolcevanj, da bi mlade-niski shodi ne bili dovolj narodni ali celo Škodovali narodni stvari, pa noče preklicati! K stari nepoštenosti pridruži le novo nepoštenost! To je nag odgovor na obširno brbljanje zadnje »Domovine«. Ogenj. V četrtek, dne 20. t. m. zjutraj ob 2. uri je vdarilo v opekarno Jožefa Heu v Selnici ob Dravi ter jo upepeiilo. — — V torek, dne 25. t. m. dopoldne je pogorela hiša posestnika po domače Citina v Podlogi pri Gotovljah. Zgorel je tudi kozolec. — V ponedeljek, dne 24. avg. je zgorela hiša in hlev posestnika Janeza Goldner pri Si. Miklavžu pri Mariboru. Kako je cgenj nastal, se ne ve. Nesreče. V Bukovcih pri Sv. Marku niže Ptuja so se peljali 17. t. m. 4 moži v čolnu čez Dravo. Ker je bila reka deroča, je nesla čoln pod neki dravski mlin, pod katerega je potegnilo čoln in vse štiri osebe, ki so se krčevito prijele čolna, na katerem je stal mlin. Tako so viseli cele četrt ure, ker klicanje vsled ropotanja mlina ni n:č pomagalo. Slednjič je vendar jeden ponesrečencev prijel za neko verigo in splezal v mlm, od koder je poklical pomoči, da so ostale rešili. — V sredo, dne 19. t. m. je strela udarila v vojaka domobranca, ki je stal pri smodnišnici v Celju z nasajenim bajonetom na straži. Dozdaj je še pri življenju, toda dvomi se, če bode okreval. — Ponesrečil se je dne 23. avg. na postaji Zidanmost delovodja Gregor Strubl. Spodrsnilo mu je pri vlaku 1er si je zlomil levo roko in nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Umrl je v Podčetrtku lekarnar g Si-gismund Watzulik. — V Cerknici na Kranjskem je umrl c. kr. notar g Leop. Vehovar, rojen na Pristavi pri Šmarju pri Jelšah. Posnemanja vredno 1 Občina Smolnik je odpravila dvojezične krajevne napise ter jih nadomestila s samo-slovenskimi. »Mar-burgerca« pa že javka, da se smolniškim Nemcem krivica godi. Koliko jih pa je? 0! Ptujske novice. Tukajšnji sodmji so izročili: 20. t. m. kočlarja Janeza Gašpariča iz Placer, ker je na sumu, da je ukradel dve žepni ur>; 19. t. m. dninarja Jožefa Satler iz Strajne, ki je tudi na sumu tatvine; zaradi prestopka zoper nravnost 14 letnega viničar-skega sina Franca Ferberger iz Tomajne. — Kolo je bilo ukradeno 16. t. m. nekemu pi-jonirskemu častniku. Znanje slovenščine naših poštnih uradnikov. Pisalo se je že, kako morajo pisma s slovenskim naslovom dostikrat romati križem sveta, predno dospejo na svoje mesto, ker postni uradniki ne vedo, ali nočejo vedeti slovenski. Zopet dva slučsja! Pismo oddano na poŠti v Ivanjkovcih (pri Ljutomeru) z razločno pisanim krajem namemb^: Sveti Peter pri Radgoni, je šlo najprej v Št. Peter na Kranjskem, od tam k Sv. Petru pri Gradcu in Se-le četrti dan je dospela k Sv. Petru pri Radgoni. — Ši lepše: 23 avgusta 1901 je bila oddana v Ljutomeru razglednica, naslovljena v Središče. Strmite, kod in kako dolgo je hodila ta razglednica po svetu! Šj isti dan je bila na pošti v Radgoni-, dva dni pozneje že v Nagy Szredistye na Odrskem, štiri dni pozneje zopet dvakrat v Radgoni in še-le 30. avgusta je srečno dosptla na pravo mesto, v Središče. Torej celi teden je potrebovala od Ljutomera do Središča, kjer je razdalje samo tri ure peš hoda. Omenjena razglednica je na naslovni strani polna raznih opazk s svinčnike m, črnilom, rdečilom in prilepljenimi listki, kakor: »vihsza«, »nach Polstrau (Središče)«, »per versecs«, »Isme-retlen-Inconnu«. — Slovenec, tako delajo s tvejim jezikom na tvoji zemlji oni, ki jido tvoj k^uh! „Grmanski zmaj" v Slov. Bistrici. Strmeli smo, ko smo slišali, kaj je mogoče v takozvani »Slovenski« Bistrici. Da je tukajšno gasilsko društvo, ki je seve v nemčurskih rokah, priredilo na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva bakljado, to je prav lepo in vse hvale vredno, a vsaj neumestno je bilo, da se je slišalo po obhodu na čast cesarju hajlanje (Gg. nemčurji, ali ne veste, da se kliče pri takih priložnostih »Hoch«, ne pa »hajl«, ki je le nesramno izzivanje slovenje-bistriških Slovencev!?) In čujte, kaj se je zgodilo! Nek dijak-radikalec si je dovolil strašansko smelost, pa je zavpil pri tej priložnosti »Živio!« To je bil nemški pogum, ko so se zadrli vsi okolistoječi Nemci vanj! Najbolj pa se je skazal znani posilinemec Bratuša s svojo nežno polovico ter je celo vedel, da je to »gemajnhajt« ako poslavi Slovenec Nj. Veličanstvo s klicem »Živio!« A najlepše je še prišlo. Namesto, da bi se dotični BratuSa sramoval svojega klica, namesto tega je Sel isti Bratuša po redarja in ta si je zapisal res ime — slovenskega dijaka! Tedaj tako daleč smo že v Avstriji. Slovenci zapomnite si to dobro, ako se kliče cesarju »Zivio«, je to »gemajnhajt«. No, Slovenci v Slov. Bistrici menda to že vedo, zato pa se niso upali nastopiti proti takemu izzivanju. Ta dogodek, ki je sicer precej malenkosten, osvetluje vendar z vso svetlobo tukajšne od-nošaje. Jako čudno je, da se tukajšni Slovenci prav nič ne gibljejo, ampak gledajo z mirnim očesom, kako prodira »grmanski zmaj« v našo slovensko domovino ter se šopiri z vso mogočnostjo po naših tleh! Od Sv. Bolfanka v Slov. goricah se nsm poroča: dne 13. t. m. je bila tukaj pri nas huda nevihta, da stari ljudje ne pomnijo take. Strela je udarila dvakrat; prvič v hišo Janeza Muršec v Bišečkem vrhu, in čez četit ure v hišo Janeza Habjanič na Koz-lovcu, oboje v župniji Sv. Bolfank. Povsod so se gospodarska poslopja z veliko težavo rešila, ker so bila blizu hiše. Iz Slovenjgradca se nam poroča: Cesarssa slavnost dne 18. tv mes. se je pri nas posebno slovesno vršila. Ž o na predvečer je naznaojal > pokanje topičev in šviganje raket slovesen dan. Mudil se je ta dan pri nas deželno-brambovski polk St. 4 iz Celovca. Slovesna sveta maša, katero je služil naš prečast. gosped nadžupnik, se je vršila pod milim nebom. Udeležilo se je iste vse vojaštvo, Šolski otroci s svojimi gg. učitelji in velikanska množica ljudstva. Od Sv. Jakoba v Slov. gor. K tukajšnjemu trgovcu in krčmarju Francu Sitar, ki ima nemški napis »Gasthaus, Kleidermacher und Gemisehtwarenhandlung« je prišla neka nemška gospa nekaj lupovat. Pa kako se je čudila gospa, ko se nista mog'a nemški pogovarjati, ker g. Sitar ne zna nemški, čeravno ima tako lep nemški napis. Morala se je poslužiti slovenščine, da se je ž njim razumela. Je pač g. Sitar Slovenec, čeravno noče biti. — Naš župan g. Š'i« f se te dni sem nekako skriva, še celo k maši ga ni bilo zadnjo nedeljo. Zakaj le? — Tukaj sta se stepla dva zakonska, in zdaj je mož ves opraskan na obrazu. Pil je baje neko i 1 j tj. 3 O ar a š k: a cesta štev. 13 >-■ priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In str<~ vsakovrstnih ponev, kijučalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (itorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. H?" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ' V4 IID * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * Postrežba točna. mm wm m SR m* Siran Š: slovenski gospodar: Nove, suhe gobe kakor vse deželne pridelke ^M^S^Stmma ANT. KOLENO, - trgoveo v Celju. - Priporoča tudi slavnemu občinstvu svojo brgato zalogo vsakovrstnega 0®* specerijsLtega, folaara. na debelo in drobno. 358 10—7 II §1 II II TBT 158 10—7 I. F. PAV E R, kamnoseški mojster v Mariboru, Kokoschinegg- in Hilariusstrasse. Predno se kdo odloči za nakup nagrobnega kamena, naj se prepriča jgUj o moji ceni ier si naj ogleda mojo veliko in raznovrstno zalogo čez 100 izgotovljenih in zelo lepih nagrobnih kamenov. Vsakomur dam vedno uljudno pojasnila ne da bi ga silil k nakupu. Priporočam se tudi v izdelovanje vseh v mojo stroko spadajočih P§ kamnoseških in kiparskih del posebno altarje, krstne kamne, obhajilne gftp klopi ter poslužim radovoljno z vzorci in proračuni. Zelo solidna postrežba pri nizkih cenah! _______________________ m 11 unn******************** M * n g kamnoseški mojster v Mariboru ^ SchiSlersirasse 25» ^ se priporoča v izvrševanje vseh cerkvenih del, grobov, nagrobnih Rarol Kociančič 00 «5 poslopja, pohištva in uprave za soba in prodajalnice, ter vsakovrstno tlelo v šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in najpriprostejšega izdelka. Načrti in proračuni so na razpolago. I * DEMETRIJ GLUMAC, kotlar y Mariboru X Kaserngasse št. 13. nm-m Kaserngasse št. 13. priporoča svojo veliko zalogo kotlov za kuhanje žganja, kotlov za perilo in peronospera brizgalnice. Izdeluje in popravlja vsakovrstna v njegovo stroko spadajoča dela točno in po ceni.i 265 15 Naznanilo. V Ijolii pri Žusmu vršili se bodo lelo štirje novi sejmi in sicer: 13. aprila, 20. julija, 25. avgusta in 12. septembra. Kadar pride eden teh dni na praznik ali nedeljo, bode sejem prihodnji dan. Že letos se bodeta torej vršila dva sejma namreč: dne 25. avgusta in 12. septembra. Sejmišče leži tik okrajne ceste, železn. postaja je Št. Jurij. zanaprej vsako 435 3—2 s * vzorci in proračuni._ *********** Z^OOOOOOOOOOtg učenca i g s poštene hiše, z dobro šolsko izobrazbo Sprejme takoj g tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kor. nI. 5. Kmetijsko društvo v Dobrepoljah priporoča za jesensko setev seme „zlate pšenice" ki je prinešena iz Amerike ter se tudi v naših krajih izborno ponaša. V vsakem oziru je bolj&a kakor navadna domača pšenica. Razpošilja se v vrečah po 50 kg za 15 K in v vrečicah po 5 kg za 3 K. 413 3—3 Preselitev. Uljudno naznanjam cenj. p. n. občinstvu, da sem se preselil s svojo izdelovalnico pil v Tegetthoffovo nlico št. 26. Franc Ks. Kantner, p i 1 a r. 414 3-3 vabilo na občni zbor Kmetijskega drnštva v Leskovcn ki se bo vršil dne 6 septem. 1903, ob 3 uri popol. v društvenih prostorih. Dnevni red: 1 Izvolitev enega odbornika v načel-.tvo. 2. Slučajnosti. — Opomba. V slučaju, da zgoraj skl cani občni zbor ne bi b.l sklepčen, sklicuje se s tem drugi občni zbor ob 4. uri na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo sVl/nsl brez ozira na število vdeležencev. 438 l—l NACELSTVO. Objava. 440 1-1 Na deželni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru vršil se bode v dobi od 22. do 26 septembra 1.1. tečaj za porabo sadja in povrtnine. 0 tej priliki poučevalo se bode, kako naj se sadje obira, prebira (sortira), razpošilja, brani ali kako se naj primerneje od njega napravljajo trpežni izdelki. Poučevalo se bode teoretično in praktično. Tudi konserviranje (ohranjevanje) raznih po-vrtnin po najprimernejših načinih se vdeleženci tečaja lahko nauče. Vse, kar je v učnem načrtu tega tečaja, poučevalo se bode tako, da bode zamogel vsak sam za se tudi istinito porabiti. Število vdeležencev omejeno je s 30 osebami. Teoretičen in praktičen pouk traja vsak dan od 9. do '/s 12. ure dopolne in od 2. do 4. ure popoldne. Šolnine ni treba za ti» nikake plačati. Za sprejem v tečaj se oglaša lahko do 15. septembra 1.1. pri ravnateljstvu štajerske deželne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Cena vžigalio: 6 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-— franko Ljubljana 2% popusta 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52'— franko Ljubljana 2% popusta VŽIGALICE družbe s>v. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdano v Ljubljani JTm. P0L02I oTd £OMU NA Alta*: Te vžigalice~~~ sov prid družbi sv Cirila in Metoda vLJUBLJANI rt c 03 03 O. Mravljinska jajca 439 n^f kupuje "»a s i po najvišji ceni trgovec M. Berdajs, Maribor, Zofijni trg. Gospica Gustka Eodič is Maribora in 445 France Limpreht, uradnik c. kr. drž. ravnat, v Beljaku. -s-f- zaročenca. UdajatslJ ta uUeinik tisk. droitro. Odgovorni ■ndnik: Ferdo Letkovar. Današnji list ima „Naš Dom16 kot prilogo! Tuk tiskarn« it. Cirila.