SPREMEMBE ORGANIZIRANOSTI V DRUŽBI DROBNO POHIŠTVO
Tekoči rezultati poslovanja v obdobju I - V, kjer smo dosegli 242,3 mio SLT realizacije in pri tem ustvarili pogoje za nadaljnje pozitivno stanje, kažejo v obsegu poslovanja dosledno izvajanje nalog, začrtanih v gospodarskem nacrtu za leto 1992. Dosedanje poslovanje je obenem tudi najboljša potrditev pravilnosti odločitve naših upnikov, ki so ob zaključku stečaja, decembra 1991, kar z 78 % podprli naš predlog zaključitve postopka s prisilno porav-
navo. S stabilno in že doseženo pozitivno naravnano proizvodnjo v okviru sedanje organiziranosti so v podjetju Drobno pohištvo dani pogoji za prehod iz sanacijskega v razvojni projekt, kjer je neobhodno treba upoštevati nekatera svojstva podjetja, ki se kažejo zlasti na zmogljivostih sušenja, decimiranja in lepljenja, ter jih je vsled tega možno še ustrezneje organizirati za potrebe ostalih podjetij sistema Novoles, kakor tudi za potrebe
zunanjega in domačega tržišča. Pri tem moramo zasledovati zahteve po nižji stopnji specializiranosti, ki bo omogočala tudi nadaljnji razvoj kooperacije, ki v domači lesni industriji še ni doživela pravega razmaha, čeprav je eden izmed temeljnih pogojev konkurenčne sposobnosti. Dovolj zgovoren dokaz so razvojne smeri lesne industrije na zapadu, kjer jo odlikuje zlasti visoka stopnja kooperativnosti, ki se kaže v množici manjših tovarn, ki so se sposobne
hitro in konkurenčno prilagajati iz dneva v dan zahtevnejšim potrebam tržišča. Podobno kot v ostalih industrijah prihajajo v ospredje zahteve po celovitem obvladovanju kakovosti in doslednem spoštovanju ostalih dogovorjenih obveznosti med poslovnimi partnerji. Količine in trg se torej spreminjajo v korist manjših serij, v pestrosti ponudbe, kakovosti in cim hitrejših terminih izdobave.
Značilnost podjetja Drobno pohištvo, ki se odraža v:
-	primarni proizvodnji: decimi-ranje žagarskih sortimentov lesa iglavcev in listavcev ter sušilne zmogljivosti
-	proizvodnji polizdelkov: lepljene plošče
-	finalni proizvodnji: program stolov
je ob predhodno navedenih ugotovitvah podlaga ustreznejšemu organiziranju zaokroženih tehnoloških procesov, ki se bodo odražale v ustanovitvi dveh novih družb:	TOVARNA STOLOV in
TOVARNA LEPLJENIH PLOŠČ
Z navedenim preoblikovanjem želimo razmejiti mejna področja med primarno in finalno obdelavo lesa v industrijskem kompleksu Straže, pri tem pa zlasti zasledujemo naslednja vidika nove delitve:
PROGRAMSKO - TRŽNI VIDIK
Kadar govorimo o starem podjetju DROBNO POHIŠTVO, imamo vedno v mislih zajeten del industrijskega kompleksa NOVOLES, ki ima vrsto primerjalnih prednosti, katere pa so bile podrejene vodilnemu kolonialnemu programu stolov za Ameriko. S preusmeritvijo iz ameriškega na evropski trg, ki zahteva uvajanje prilagodlivejše proizvodnje, pa je podrejenost instaliranih primarnih zmogljivosti tovarne učinku stolarne dohodkovno nesprejemljiva. Taka podrejenost reproverige pri sedanjem obsegu proizvodnje ne omogoča posodabljanja in preoblikovanja v manjše tržno prilagodlivejše enote. Z osamosvojitvijo priprave surovine, vključno z lepljenimi ploščami, postavimo obstoječo reproverigo na trg, to je v enakovreden položaj z ostalimi porabniki v in izven sistema Novoles.
RAZVOJNO - TEHNOLOŠKI VIDIK
Upoštevajoč že postavljeno infrastrukturo bodo sedanje organizacijske spremembe omogočale nemoten razvoj tako primarnega dela, proizvodnje polizdelkov, kot tudi finalne proizvodnje, ne da bi pri tem druga drugo ovirale. Pri tem je ena od možnosti tudi finalizacija vezanega, slojastega in lepljenega konstrukcijskega lesa, ki pomeni obenem tudi prednost za razvoj industrijskega kompleksa Novoles.
Pri tem ugotavljamo, daje prehod na prilagodlivejše tržno gospodarjenje v neposredni zvezi z miselno prenovo, svežim znanjem in strokovnostjo, zato bomo namenjali posebno skrb nadaljnjemu izobraževanju in strokovnemu izpopolnjevanju zaposlenih.
Jože Zadel
Naša mnenja o - lastninjenju
Janja Davidovič, Novi ambienti, delavka, 14 let v Novolesu: "O lastninjenju ne vemo kaj dosti. Zavedamo pa se, da smo delavci dolga leta vlagali v to tovarno in zato seveda pričakujemo, da je vendarle nekaj te lastnine naše. Vrednost, ki jo delavci pričakujemo od delnic je seveda odvisna od staža v tovarni in od višine plače. Ce pa bodo delnice naprodaj, čeprav s popustom, si jih bomo kaj težko kupili, kajti naše plače komaj zadoščajo za preživetje. Od lastninjenja pa pričakujem tudi več reda pa tudi več posluha za delavce, saj naj bi končno znali ceniti delo."
Franc Škoda, delavec, Novi ambienti,
25 let v Novolesu: "Kaj dosti prida rešitve si ne obetam. Prevečkrat smo bili že ojjAhfHfooJSkrbel za napredek, za red. Vendar pa jeni, da bi še komu zaupali. Mislim pa;dobi 1 obstaja bojazen, da bo tudi to, pravzaprav delavci tudi kupili delnice, če bi si tako težko pričakovano lastninjenje prineslo lahko zagotovili določeno varnost in delov- nove krivice, zato se ga je treba lotiti zares no mesto. Smo v negotovosti, ki nas plaši. preudarno."
Čeprav smo leta poslušali, da je tovarna
77 Niko Simi
popustom za razliko od izplačanih OD do celega izplačila po kolektivni pogodbi. To bi bilo tudi močno spodbudno dejstvo, saj vendarle prevladuje mnenje, da je tovarna od delavcev."
Jože Begovic, vodja proizvodnje, Novi ambienti, 22 let v Novolesu: "Menim, da bi moral biti delež ki naj bi ga delavci kupili s popustom, večji, saj so se leta odpovedovali deležu plač za nakupe strojev, za razvoj tovarne. Če bi delnice dobili (tako razmišljajo delavci, saj jim po njihovem mnenju pripadajo), pa je vprašanje, ali jih ne bi želeli v veliki večini takoj prodati. Osebno menim, da je dobro čim prej preiti na večinskega lastnika, ki bo z več interesa
naša, sedaj vendarle ni tako. Vendar mislim?® da se bodo z lastninjenjem razmere spremenile, da bo večja odgovornost in več poštenja, saj bo v interesu lastnika, da bo dobro delo plačano, slabega pa ne bo prenašal. Do sedaj je bilo veliko grajenega na stahu, namesto na zavesti delavcev, zato se je nedelo lahko skrilo, pošten delavec pa ni smel nič reči, ker so v nasprotnem primeru sledili ukrepi."
Tone Raubar, sindikalist, Novi ambienti, 17 let v Novolesu: "S spoznanjem in izkušnjami delavca in sindikalista menim, da nam del tovarne že pripada. Sicer o lastninjenju še ne vemo veliko. Vendar za nakup delnic ni kaj dosti možnosti, saj so naše plače prenizke. Posebno vprašanje so delavci, ki so "na čakanju ", pa so vendarle v tej tovarni delali 20 ali celo še več let. Tudi ti delavci so puščali svoje moči in del denarja tukaj za nakup strojev... Bojim se, da bo pri lastninjenju veliko odprtih vprašanj. Prav sindikat bo imel zato veliko dela in potrebovali bi sindikalista strokovnjaka in profesionalca. Čeprav bo vse potekalo po zakonu, je pri tem še vedno potreben buden nadzor oziroma spremljanje sindikata. Delavci se tudi boje, da bodo šefi pokupili tovarno. Vse to pa povzroča slabo vzdušje in nezaupanje, kar ne vpliva dobro na delo."
Tatjana MaresiČ, poslovna sekretarka, Nov/ ambienti, 5 let v Novolesu: "Predlog, da bi delavci kupovali delnice s popustom, je za delavce gotovo vabljiv le v toliko, če bi si tako lahko zagotovili tudi varnost, delovno mesto. Sicer so plače tako nizke, da je z njimi težko preživeti, toda gotovo bi si odtrgali kje drugje, da bi le imeli možnost zagotoviti si kruh za v bodoče. Druga, boljša možnost pa je nakup delnic s
(O Ši mrak, NOE, 18 let v Novolesu: "Glede na višino naših osebnih dohodkov bo verjetno malo zanimanja za nakup delnic, čeprav bi bile z visokim popustom. Vendar menim, da je prav za NOE lastninjenje nova priložnost in da si sam od tega veliko obetam. Menim, da bo točno določena lastnina omogočila jasne razmere, več reda. Ker smo majhen kolektiv z zahtevnim in zanimivim programom, si želimo predvsem dela in primernega plačila za to. Menim, da v našem kolketivu ne bo večjih problemov, da bo lastninjenje sorazmerno enostavno izpeljati."
Franc Mavsar, delavec NOE: "18 let sem v tej tovarni in imam občutek, da je delček nje tudi moj. Delnic zato ne mislim kupovati. Ce pa bi jih dobil, torej, če bi bil del delnic razdeljen med delavce, bi jih zadržal. Nikakor jih ne bi prodal."
Jože ZupanČiČ, predstavnik sindikata NOE, 2 leti v Novolesu: "Težko zaupamo in verjamemo v poštenost vsega, kar se pripravlja v zvezi Z lastninjenjem, ker imamo pač za seboj precej grenkih izkušenj. Mislim pa, da bi delavci morali dobiti vsaj simboličen delež svojega vloženega truda in denarja v tovarno. Le če bi bila jasno vidna prihodnost in če bi bila ta vredna zaupanja delavcev, bi kljub slabemu materialnemu stanju verjetno kupili delnice."
Brane Bobnar, delavec NOE, 8 let v Novolesu: Ce bomo videli svoj interes, bomo kupili tudi delnice. Ker smo bili že velikokrat opeharjeni, bomo pri nakupu delnic, pa naj bodo še s takim popustom, veliko bolj previdni. Vlagali bi le v nekaj varnega in dobrega za delavce."
*
NALOŽBE V
IZOBRAŽEVANJE
Hiter znanstveni, tehnološki in tehnični razvoj ter družbenoekonomske spremembe terjajo vlaganja v znanje. Tehničnega in gospodarskega napredka si namreč ne moremo zamisliti brez stalnega izobraževanja in usposabljanja vseh zaposlenih v podjetju, od vodilnih kadrov do tistih najnižjih.
Tudi v Novolesu smo ponovno začeli uveljavljati načelo stalnega izobraževanja, kajti kadrovska sestava zaposlenih je izredno slaba.
Glede izobraževanja smo si zastavili naslednje cilje:
1.	Izvajanje dolgoročne štipendijske politike in s tem trajna zagotovitev ustreznih kadrov
2.	Zagotavljanje izobraževanja ob delu:
- dokončanje šolanja za tiste, ki se že izobražujejo ob delu
-	prekvalifikacije
-	organiziranje izobraževanja za poklic obdelovalec lesa
-	podelitev novih šolnin za izobraževanje ob delu
3.	Namensko izobraževanje na vseh področjih, zlasti pa za:
-	poslovodne in ostale vodilne kadre
-	področje zunanje trgovine
-	področje obveščanja
-	tuji jeziki
-	področje energetike, S naprave varilcev itd.
-	področje kakovosti
4.	Izvajanje pripravništva naših štipendistov, ki bodo končali šolanje
5.	Izvajanje prakse in proizvodnega dela
štipendistov in učencev po potrebi
Vse načrtovane dejavnosti smo že začeli izvajati. Tako je bil v letošnjem letu organiziran interni tečaj računalništva z naslovom "Delo na PC-jih za začetnike z osnovami operacijskega sistema", ki ga je obiskovalo okoli 50 delavcev. Prav tako je 8 kandidatov uspešno zaključilo osvežitveni 40-urni tečaj angleškega jezika. Trenutno pa poteka v Novolesu začetni 60_urni tečaj nemškega jezika. Vzporedno s temi rednimi tečaji po potrebi organiziramo seminarje oz. predavanja s področja kontrole kakovosti. V planu pa imamo tudi organiziranje raznih predavanj z različnih področij glede na teme, ki bodo v tistem času pomembne. Skozi vse leto bo potekalo tudi namensko izobraževanje za vodilne in vodstvene delavce, ki se izobražujejo in izpopolnjujejo predvsem v Centru za usposabljanje vodilnih in vodstvenih kadrov na Brdu pri Kranju ter v Centru za zunanjo trgovino v Radencih.
Za izvajanje vseh teh aktivnosti bo potrebna podpora vodstev podjetja ter sodelovanje vseh zaposlenih. Žal ugotavljam, da se velika večina ljudi v Novolesu še premalo zaveda, da je ravno izobraževanje ena izmed najbolj donosnih naložb.
Na koncu bi še povabila vse, ki se zanimajo za katerokoli obliko izobraževanja ali želijo biti seznanjeni z oblikami izobraževanja, naj se osebno zglasijo v KSS - izobraževanje.
Jasna Šiška
SOLIDARNOSTNI DAN ZA ODPRAVO POSLEDIC NARAVNIH NESREČ
Zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v delu, ki ureja obveznost plačevanja prispevka solidarnosti iz plač (t I enodnevni julijski zaslužek) še vedno velja.
Delavci plačujejo prispevek solidarnosti iz plač, v višini enodnevne neto plače, dosežene v mesecu juliju 1992.
Na podlagi Pravilnika o obračunavanju in plačevanju sredstev solidarnosti (Ur. 1. SRS, št. 8/75) so osnova za obračun tega prispevka plače, izplačane v mesecu juliju, zmanjšane za davek in prispevke iz plač ter vsa nadomestila plač, prejeta za mesec julij.
Tudi za izpolnitev te obveznosti lahko v podjetju ali drugi pravni osebi s področja gospodarstva dodatno organizirajo delo preko polnega delovnega časa in tako dosežene plače obračunajo v bruto znesku kot prispevek solidarnosti.
Oblikovana sredstva solidarnosti pravne osebe uporabljajo kot kratkoročna likvidnostna sredstva, vplačajo pa jih na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije.
Odločitev o organiziranju dela na prosto sob-to v mesecu Juliju je na vodstvu podjetja.
Direktor skupnih služb: Bojan Bencik, iur.
SOLIDARNOST ZA BEGUNCE
Skupščina republike Slovenije je sprejela zakon, po katerem bo vsak zaposleni prispeval 2,5 % od brutto plače (ali nadomestil za čas odsotnosti z dela) izplačane za mesec junij 1992.
ZAVAROVANJE AVTOMOBILOV
Vsi delavci Novolesa imajo možnost urediti zavarovanje svojega avtomobila kar v podjetju pri referentu za zavarovanje. Obvezno avtomobilsko zavarovanje (AO) je možno podaljšati že en mesec pred registracijo. Trenutno je plačilo v 4 obrokih brez obresti s 5 % popustom ali v enem obroku z 20 % popustom.
Pri kasko zavarovanju (AVK) je priznan 10 % popust (na kolektivno zavarovanje), za prvo sklenitev AVK pa se lahko določena bonifikacija prenese tudi iz AO na AVK. Plačilo poteka z odtegovanjem iz OD v 10 obrokih brez obresti.
Enako velja tudi za ostale vrste vozil (motorna kolesa, traktorje itd.). Vse ostale informacije v zvezi z zavarovanjem lahko dobite pri referentu za zavarovanje, telefon 84-500 interna 363.
KNJIŽNE NOVOSTI V NAŠI KNJIŽNICI
KNJIGE
1.	Lužnik K: Priročnik za izdelavo investicijskega programa
2.	Sudar J.,G. Keler: Promocija
(Tema:	ekonomska propaganda,
pospeševanje prodaje, osebna prodaja, odnosi za javnostjo, ekonomska publiciteta)
3.	Trebar A., D. Brum, J. Teran: Priročnik za izdelavo poslovnika kakovosti
4.	Ivanko S.: Raziskovanje in projektiranje organizacije
5.	Goman C. K.: Ustvarjalnost in poslovna uspešnost
6.	Maddux R.: P overjane nalog za boljši uspeh
7.	Maddux K: Oblikovanje teama
9.	Raber M. F., G. Dyck: Duševna vitalnost in čilost
10.	Florjančič J.: Vhodno-izhodni dokumenti KIS v podjetju
11.	Mihelčič M.: Ekonomika poslovanja za inženirje
12.	Kief H. B.: NC/CNC HAND-BUCH, 92
13.	Grant E. L., W. Iresan, R. S. Leavenvvorth: Principles of engineering economy
REVIJE - domače
1.	ARS V1VENDI
2.	BANČNI VESTNIK
3.	BILTEN - za industrijsko lastnino
4.	GOSPODARSKI VESTNIK
5.	MANAGER
6.	MOJ MIKRO
7.	MONITOR
8.	MEDIA MARKETING
9.	NAŠ DOM
10.	NOVICE _ (Ministrstvo za znanost in tehnologijo)
11.	PRAVNA PRAKSA
12.	PRAVNIK
13.	PODJETNIK
14.	SPOROČILA (Urad RS za standardizacijo in meroslovje)
15.	Vzgoja in kadri
16.	URADNI LIST RS
REVIJE - tuje
1.	CHIP
2.	HOLZ UND MOBELIND USTRIE
3.	HOLZZENTRALBLATT
4.	INTERNACIONAL BUSINESS WEEK
5.	MOBELMARKT
6.	DIE HOLZBEARBEITUNG
7.	QUAL1TAT UND ZUVERLASSIG-KE1T
8.	VDI - ZE1TZCHR1FT
USPELA PREVENTIVNA REKREACIJA
Po dveletni prekinitvi, ki je bila posledica znanih ekonomskih težav Novolesa, smo se ponovno odločili in organizirali "preventivno rekreacijo" v Bohinjski Bistrici. Namen tega je, da s pomočjo rekreativne aktivnosti pripomoremo k boljšemu fizičnemu, kot tudi prihičnemu počutju udeležencev -zaposlenih. K sodelovanju pri izbiri prve skupine smo povabili vsa naša podjetja, kot tudi Akripol in Kolpo. Odziv je bil po posameznih podjetjih različen, vendar velik, saj je skupina štela 22 udeležencev m sicer: Drobno pohištvo - 3, Novi am-bient - 1, Lignus - 2, Vezan les - 3, Energetika in storitve - 1, Žaga Soteska - 1, ERGO - 1, krovno podjetje - 2, iz podjetja Akripol - 2 m iz podjetja Kolpa 5 udeležencev.
Program sedemdnevne rekreacije v Bohinjski Bistrici je obsegal: planinske izlete, ogled naravnih znamenitosti, rekreativno vadbo v telovadnici, na prostem in v bazenu, družabne igre in zabavni del. Vse aktivnosti smo prilagodili skupini, kot tudi danim vremenskim razmeram.
V dopoldanskem času smo se navadno odpravili na krajši planinski izlet. Tako smo si ogledali dolino Voj, s slapom Mostnice, Slap Savice, Planina jezero, Vogel in Soriško planino. V popoldanskem času pa smo si nabirali novih moči v telovadnici ali pa smo šli na sprehod proti izviru Bistrice, na Koblo, po soteski Vindgar, okoli

tOOV/

Blejskega jezera.
Za večino je bilo pravo doživetje izlet do enega od Triglavskih jezer "Planina jezero" s 1400 m nadmorske visine. Pa ne samo zaradi jezera, ampak zaradi spoznanja o lepotah gorskega sveta, ki sploh niso daleč. Hodili smo tudi po "lanskem" snegu, tisti z malo bolj izurjenim očesom pa so videli tudi kozoroga. To, da je bilo vreme "kislo", ni nikogar motilo. To je le eden od utripov z izletov.
Nekateri so prvič spoznali lepote tega dela Slovenije.
V času našega bivanja v Bohinjski Bistrici je bilo vreme pomladansko muhasto, vendar smo kljub temu izpolnili program.
Ob večerih so nam krajšale čas tudi razne vesele družabne igre. Da
se je skupina dobro počutila, dokazuje tudi slika. Sem pa tja je kdo staknil kakšen žulj na nogi, vendar smo to strokovno zdravili s pomočjo naše Alenke, kije skrbela za^ te zadeve. Ob večjih "srčnih" težavah pa nam je priskočil na pomoč dr. primarij.
Ob zaključku našega druženja so udeleženci potrdili, da jim je tako pripravljen program preventivne rekreacije ustrezal in da bi se radi še kdaj udeležili take rekreacije. Izrazili so željo, da za to skupino posebej organiziramo planinski izlet. Nismo odklonili. V veselje nam je, da so udeleženci spoznali, da so tudi planine lahko prijeten kraj oddiha.
Ža jesen pripravljamo rekreacijo za drugo skupino.
*##*###########################*###############*##########*#############
NOVO SLOVENSKO POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAR0V0VANJE, KI JE
ZAČELO VELJAT11. 4.1992
Glede na to, da so bili v razpravi o novem zakonu dosedanji starostni pogoji ocenjeni kot izjemno blagi, najblažji v Evropi, je novi Zakon določil, da bo od 1,1. 1997 dalje lahko pravico do starostne pokojnine pridobil zavarovanec, ki bo dopolnil starost 63 let oziroma zavarovanka 58 let in pokojninsko dobo 20 let. Da pa ne bi bil prehod na nove pogoje prehiter, se bodo potrebna leta starosti, ki so pogoj za upokojitev, postopno povečevala, Tako bo v preostanku leta 1992, ob pogoju 20 let pokojninske dobe, pridobil pravico do starostne pokojnine moški, ko bo dopolnil starost 60,5 leta oziroma 55,5 leta ženska, nato pa se bo vsako leto do 1.1.1997 zahtevana starost povečevala za pol leta.
Zavarovanec, ki nima dopolnjene pokojninske dobe 20 let, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 65 let moški oziroma 60 let ženska, ko dopolni 15 let zavarovalne dobe. Ta določba je povzeta iz prejšnjega zakona in se pogoji zavarovalne dobe in starosti ne spreminjajo.
Po prejšnjem zakonu je bilo možno pridobiti pravico do starostne pokojnine tudi ne glede na dopolnjena leta, če je zavarovanec dopolnil 40 let oziroma zavarovanka 35 let pokojninske dobe. Nov zakon pa tudi pri dopolnitvi polne pokojninske dobe predpisuje potrebno starost, ki bo od 1.1.1998 znašala 58 let za moške oziroma 53 let za ženske. Tudi v tem primeru bo navedena starost uveljavljena postopno, po prehodnem obdobju, ki pa se bo začelo izvajati šele s 1. 1,1993, Začetna starost od 1.1.1993 do 31.12.1993 znaša 55,5 leta za moške
in 50,5 za ženske. Nato se starost v nadaljnjih letih prehodnega obdobja povečuje po pol leta na leto.
Možnost predčasnega upokojevanja je bila po prejšnjem zakonu zasnovana široko kot splošna pravica, saj ni bila vezana na druge pogoje kot na dopolnjeno starost 55 let za moškega oziroma 50 let za ženske in dopolnjeno pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let.
Krog možnih upravičencev do predčasne pokojnine je v novem pokojninskem zakonu bistveno zožen. Predčasno pokojnino lahko uveljavi zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja, redne likvidacije delodajalca in mu ni možno zgotoviti druge zaposlitve, zavarovanec, ki mu je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, zavarovanec, ki je nezaposlen in je na Zavodu za zaposlovanje prijavljen kot iskalec zaposlitve, ter zavarovanec, kije delovni invalid. Medtem ko so ostali pogoji pokojninske dobe za predčasno pokojnino nespremenjeni, pa se bo zahtevana starost postopno povečevala, Od 1.4.1992 do konca tega leta bo veljal pogoj starosti 55,5 leta za moške in 50,5 leta za ženske, ob izpolnjeni pokojninski dobi 35 let za moške in 30 let za ženske. V prehodnem obdobju se bo nato zahtevana starost povečevala vsako leto za pol leta, tako da bo zahtevana starost od 1.1.1997 dalje 58 let za moške in 53 let za ženske.
Referent za socialno delo: Mojca Pavlič