M eteIko V slovenskem slovstvn. 47. Posebna osoda je bila, da 24. dec. 1860 — skor o smerti Metelkovi — prineso Novice sostavek: ,,Ozir na dozdanje slovenske alfabete — dovzete in ponujane*, ter v njeni pomenljive besede: nPri vseh novarijahj»je nasebna primernost najbolja priporočba . . . Ni nam treba na dolgo in široko preiskovati in dokazovati vzrokov, zakaj je izmed znanih dveh novarij za slovenski alfabet pred in po gajici ena za vselej že padla, druga se pa, pri vseh ponudbah in prestrojih, le še ne zasadi". Perva dveh novarij, ktera je po teh besedah padla za vselej, je bila Metelčica; drugo pa je snoval več kot trideset let Jožef Poklukar, korar stolne cerkve, bivni c. kr. učenik moralne in pastirske vednosti (r. v Gorjah 1. 1791, u. v Ljubljani 1. 1866). Sprožil jo je bil po Novicah že 1. 1849 popraševaje: nKako dolgo še ne bomo lažnivosti svojiga pravopisa slovo dali"? Odgovori mu prav šaljivo tedaj Podlipski v Sloveniji, in potem v Novicah: nPišimo, kakor smo pisali". Poklukar vendar snuje in sklada svoj pravopis, ter naznanivši ga v Novicah 1. 1851 da posebej na svetlo nemško knjižico: MAnkundigung eines Universal- oder Welt-Alphabetes, mit Beigabe eines Brevi manu-Vorschlages des slovenischen Alpbabetes als Probe. Laibach, 1851. 8. S. 42." — Poslal je bil neki to svojo osnovo v Mnihov in v Moskvo, pa od nikoder ni bilo ne duha ne sluha o njej. Stroji jo sam ter vedno prenareja, in 1. 1860 jame zopet ponujati svojo rposkušnjo novih domestivnih čerk za slovenski alfabef (Novic. 1. 34. 48.), kar mu v 52. 1. Abecedar (menda spet Podlipski t. j. P. Hicinger) razun drugih resnic pove tudi, da »prepozno je misliti na vpeljavo le nekterih domestivnih čerk, če še toliko ugodnih, ker nam — Slovencom — že terka na dnri . . . Cirilica". — L. 1861 da Poklukar tretji in zadnji natis svoje abecedne poskušnje v Novice s pristavkom, da bode omenjeno delo pod naslovom: ,,Al]gem. Slov. und Universal- oder Weltalphabet" z nanalitiko in sintetiko lat. alfabeta" v Ijubljanskem muzeju za 3000 gld. na ponudbo. — Vem, da so tedaj nekteri, siti vse abecedarije, smeje poprašeševali, jeli on ponuja toliko svoto, ktero je celo v svoji oporoki odmenil za dobrotne naprave?! — Metelko pa je v svoji Pismenici o Poklukarjevi poskušnji zapisal si te-le besede: »Potreba poprave čerkopisa je sosebno v slovenskem narečji silno velika, in vsako delo, ktero pomaga to popravo prej dognati, ima gotovo velike zasluge". Kar je v svoji abecedi cenil Metelko naj više, to mu je v omenjenem oziru (Novic. 1860 1. 52) grajal Abecedar naj hujše: npologlasnik, češ, da je namestoval mu sam vse petere glasnice ojstro naglašene, ravno kakor nekdanji gimnazijalni adjunkt tudi vse šestere učenike (naglažkane), kadar je kterega zmanjkalo v kterem koli višjem ali nižjem razredu; da pologlasnik, ki je bil tako rekoč serčna žila vse te znajdbe, prav za prav ni bil druzega, kot lepeto kolo tega novočerškega voza" (str. 416). — Toda — le gimnazijski vodja ve, kako vgoden je nadjunkta, kadar oboli ta ali uni nprofesor", in — le voznik ve, kako dobro je peto kolo, kadar se potre mu — četerto! Jako je čislal Metelkota gimnazijski ravnatelj J. Nečasek, in kadar koli je o njegovem godu prišel mu čestitat, dobil je vselej 10 gld. za ubožnico gimnazijsko. Po smerti Metelkovi je 1. 1860 koj 3. jan. v zgodovinskem društvu priobčil zanimive čertice iz njegovega življenja^ v ,,Programm u. Jahresbericht d. 0. Gymn. S. 58" pa po virih sam skerbno sostavil mu spomenico ter kratko pa dostojno popisal življenje, lastnijo in delovanje njegovo. V tem spisku so poleg že znanih reči brati tudi besede: „— iiberdiess verfasste Metelko mehrere Uebersetzungen und kleinere Aufsatze, welche in den Mittheilungen des historischen Vereins fiir Krain enthalten, einzelne noch im Manuscripte (z. B. eine sloven. Literatur-Geschichte) vorhanden sind." — L. 1852 je dr. Miklosič pisal v ,,Lautlehre der neuslov. spr." str. 230: BDer vocal r lebt im slovenischen fort... Die neuslovenischen grammatiker sind indessen nicht zur erkenntniss der vokalischen Natur des r gelangt, indem sie serce, terpeti und sogar kardelo (jarnik) schreiben; selbst Metelko hat sich, wie es scheint, von der altslovenischen schreib\veise bestimmen lassen, dem vocal r einen halbvocal beizugesellen, den er dem r vorsetzt: smsrt, obgleich jer im slovenischen ausnahmslos dem rnachgesetzt erscheint; bloss in den fiir die ungariscben Slovenen gedruckten biichern wird richtig srce, trpeti u. s. w. geschrieben, so dass auch hier die einfalt richtiger sieht als der verstand der verstandigen.." — Po Miklosiču so očitali Metelku to isto profesorji A. Lesar (Jahresb. U. Realsch. 1861), J. Macun (Novic. 1. 1862), V. Jagič (Književnik I, 1.) itd. — MMorebiti je ravno ranjki Metelko v svoji sicer izverstno izdelani slovnici največ pripomogel, da se nismo do sedaj pravega poprijeli, ter po krivi neki misli, kot da ne bi poznal samoglasne narave te pismenke, v njegovo (!) slovnico str. 3 pisal je: terd, smart, parst i. t. d., kot da bi bil pred r polglasnik, kar pa ni res. (Glej Miklosič vergl. Lautlehre str. 227. 230)". Tako odgovarjajo tudi Novice 1. 1862 na vprašanje: ,,Zakaj izpuščajo tihi c in pišejo črko r kot samoglasnik" ? — Da pa to ni res, in da je r osamel po zatrenji sprednjega ali naslednjega pravega glasnika, uči po Boppu Miklosiču nasprot A. Schleicher in to naj vsem, ki ne verjarnejo, o priliki skaže stric slovanski! Človek, kteri glede na slovansko vzajemnost ni tolikanj zoper pisavo kolikanj zoper uk, bi celo po borbi, ki je vsled tega nastala v novoslovenščini (Vid. Učiteljski Tovarš 1864. Novice 1862. 1864. 1865), poredno djal z Miklosičem: ,,dass auch hier die einfalt (Metelko) richtiger sieht als der verstand der veistandigen"! L. 1862 piše v Novicah str. 399 Levstik naznanovaje Miklosičev staroslovenski slovar: MMiklosič vedno tudi sam še napreduje . . . Vedno napredovanje kaže dušno zmožnost, ostajanje dušno medlost. čuditi se je tedaj Metelku, da od leta 1825, kar je bil dal med Ijudi svojo zares globoko premišljeno, za tiste čase jako učeno, če tudi po Dobrovskem osnovano slovnico, potlej do smi'ti nej nič velicega spisal, ali vsaj spisanega popravil, pomnožil." — Iz doslej razkazanega je pač slehernemu očito, da Metelko nikakor ni ndušno medlel", marveč napredoval marljivo do zadnjega če tudi bolj natihoma delovaje, in da so nasprot preresnične besede, ktere je v Drobtincah 1. 1862 str. 75 pisalo njem iskreni Slomšek: rKoliko je častiti Franc Metelko za čisto slovenščino storil, nam kaže njegova mojsterno zložena pismenost, nam pričajo Metelkove mnogoverstDe zbere in dela. Tihemu potoku podoben, ki lepe senožete in ravne polja rosi, je delal Metelko do svoje sive starosti kakti naš drugi Dobrovski. Bil je Metelko ves Slovenec, in pa Dolenec. Bodi mu slava!