Strokovni œlanek
UVEDBA IN EVALVACIJA
PROTISTRESNEGA PROGRAMA
ZA POLICISTE
INTRODUCTION OF POLICE
OFFICERS ANTI-STRESS
PROGRAMME EVALUATION
P O V Z E T E K  
V referatu so opisani vzroki za uvedbo protistresnega programa za
policiste v Sloveniji, njegovi cilji in dve evalvaciji. Protistresni
program za policiste je bil kot del preventivnega modela
psihohigienske dejavnosti leta 1998 umeøœen v program
usposabljanja policije. Po opravljenih øestih protistresnih
programih je bila v Sektorju za zdravstveno varstvo in varstvo pri
delu kadrovske sluæbe in s sodelovanjem Visoke policijsko-varnostne
øole na podlagi anketiranja udeleæencev2 opravljena evalvacija
programa. Glede na pozitivne ocene se je program nadaljeval. Po
petih ponovitvah je leta 2007 evalvacijo opravila tudi Policijska
akademija. Tudi podatki oziroma ocene te evalvacije so zelo
pozitivni. V referatu so predstavljeni obe evalvaciji in rezultati, ki
kaæejo, da je taka oblika protistresnega usposabljanja veœ kot
sprejemljiva komponenta na podroœju psihohigienske dejavnosti v
slovenski Policiji in drugih varnostnih organih.
K L J U ΠN E  B E S E D E
Policija, stres, protistresni program, dihalne tehnike, sprostitvene
tehnike, meditacija, samospoznavanje, preventivni program.
Hedviko Viønikar1 in Simon Turk1
151
1 MNZ – Policija, Slovenija.
2 Ocena protistresnega programa za policiste, revija Varstvoslovje øt. 3/2001, Visoka policijsko-varnostna øola,
str. 202
A B S T R A C T
This paper describes the reasons for introducing an anti-stress
programme for police officers in Slovenia, the programme’s
objectives and presents two evaluations of the programme. The 
anti-stress programme for police officers was introduced into their
training programme in 1998 as a part of the prevention model of
psycho hygienic activity in the Slovenian Police Force. After six
executions of an anti-stress programme, its evaluation was
performed on the basis of a poll conducted among the participants2.
The evaluation was carried out by the Personnel Service and by the
Sector for Health Care and Occupational Safety in cooperation with
the Faculty of Criminal Justice and Security. Due to its positive
assessment, the implementation of the programme continued.
Following five more executions of the programme in 2007, the
Police Academy carried out its own evaluation. The data or the
results of the latter were very positive as well. This paper presents
both the evaluations and results which confirm that such a form of
anti-stress training is a more than adequate component within the
scope of psycho hygienic activity in the Slovenian Police Force and
would be adequate in other security authorities as well.
K E Y  W O R D S
Police, stress, anti-stress programme, breathing techniques,
relaxation techniques, meditation, self-recognition. preventive
programme
RAZLOGI ZA UVEDBO PROGRAMA
Razliœne øtudije kaæejo, da je delo policistov med najbolj stresnimi3 in 
nevarnimi4. Vsak dan se sreœujejo z razliœnimi nepredvidljivimi dogodki, kot so
umori, ropi, hude prometne nesreœe, samomori, povoæene osebe ter nasilje 
proti drugim in njim5. Pri njihovi obravnavi morajo ohranjati mirnost, zbranost
UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE
152
2 The Assessment of an Anti-stress Programme for Police Officers, Varstvoslovje Magazine, no. 3/2001, 
Faculty of Criminal Justice and Security, p. 202.
3 Zadovoljstvo z delom pri policistkah in policistih, Poroœilo o raziskavi, Visoka policijsko-varnostna øola,
Ljubljana 2002.
4 Analiza stresnih dejavnikov v policiji in prepreœevanje njihovega vplivanja. VØNZ. Ljubljana. 1994, Dan
raziskovalne enote 35–41.
5 Policijski stres u profesionalnom kontekstu, Izbor, Zagreb 1990.
in profesionalnost. Iz sluæbe se øe vedno pod stresom vraœajo domov, kar vpliva
tudi na kakovost odnosov v druæini. S slabøanjem odnosov v druæini pa se stres
prinaøa v sluæbo, kar vpliva na delovno okolje. Tako se posameznik kaj hitro
znajde v zaœaranem krogu stresnih dogodkov doma in v sluæbi, kar moœno 
vpliva na njegovo zdravstveno stanje in povzroœa razliœne bolezni6.
Glede na stresno delo policistov je Oddelek za zdravstveno varstvo in varstvo
pri delu policije, ki deluje v okviru kadrovske sluæbe, predlagal, da je treba veœ
pozornosti nameniti preventivnemu modelu psihohigiene delavcev, kar sta v
raziskavi ugotovila tudi Seliœeva in Umek7. Hkrati je predlagal, naj se poskusno
zaœnejo preventivni programi, s katerimi se bodo policisti v stresnih situacijah
nauœili uporabljati razliœne tehnike. Preventivne protistresne programe je zaœel
izvajati Zavod za razvoj œlovekovih vrednot8.
CILJ I  PROGRAMA
Cilj programa je veœplasten, saj spoznavajo udeleæenci sebe na razliœnih ravneh
obstoja, opazujejo svoje odzive in obœutke na teh ravneh. V glavnem lahko cilj
razdelimo na dva podcilja, in sicer poglobiti znanje o stresu na izkustveni ravni
ter nauœiti se tehnik za njegovo zmanjøevanje.
Poglobiti znanje
Udeleæenci se v protistresnem programu sooœijo s procesi samospoznavanja, ki
dajo udeleæencu uvid v delovanje uma, œustev in spominov. V program so zajeti
tematski sklopi: kako zaznamo stres, kako se odraæa stres na fiziœni ravni, kako
lahko vplivamo na stres oziroma ga zmanjøamo, o vrednosti dihanja kot sredstva
za notranje umirjanje, omilitev œustev in osredotoœenje uma ter dihanja kot
sredstva za pridobivanje energije, vrednosti pravilne prehrane in telesne 
aktivnosti ter nazadnje tudi o sprejemanju odgovornosti v sluæbi, doma in v
okolju, kjer æivimo.
Hedviko Viønikar in Simon Turk
153
6 Psihologija bolezni naøega œasa. Zbirka Sophia. Ljubljana, 1999.
7 Psihohigienska dejavnost – nujna skrb za policiste. Policija na prehodu v 21. stoletje, 1993.
8 Zavod za razvoj œlovekovih vrednot je del mednarodne organizacije Art of Living Fundation (AOL), ki je
neprofitna organizacija in izvaja protistresne programe ter programe samospoznavanja v veœ kot 140 dræavah
sveta. Je nevladna organizacija (NGO) pri ECO SOC Organizaciji zdruæenih narodov in je uradni svetovalec
mednarodne zdravstvene organizacije WHO. Njen ustanovitelj je Sri Sri Ravi Shankar, ki je znanje in 
modrost z uœnimi delavnicami prilagodil potrebam danaønjega œloveka. Podobno prilagojen program poteka
v ZDA kot vladni program za pomoœ zapornikom. V Sloveniji je potekal program za zapornike, ki ga je 
financiral Zavod za razvoj œlovekovih vrednot. Za delavce zaporov na Ministrstvu za pravosodje pa je 
protistresni program financirala Evropska skupnost (PHARE).
Nauœiti se tehnik
Vse pridobljeno znanje se nadgrajuje z uporabo razliœnih tehnik. Udeleæenci
protistresnega programa se tako nauœijo uporabljati dihalne tehnike, ki umirjajo
in sproøœajo psihiœno in fiziœno napetost ter poveœajo telesno odpornost, kar
izboljøa psihiœno in fiziœno zdravje. S posebnimi vajami za razgibavanje telesa
in dihalnimi tehnikami se dihanje poglobi, pospeøi se izloœanje toksinov iz 
telesa, izboljøa krvni pretok, vse to pa pripomore k boljøi telesni gibljivosti,
umski koncentraciji in uravnoveøenosti. Nauœijo se tudi sproøœanja, ki poglobi
poœitek in dvigne raven energije.
IZVEDBA PROGRAMA IN EVALVACIJA
Protistresni program za policiste je bil uveden leta 1998, poteka torej æe 10 let.
Namenjen je policistom, ki to sami æelijo, saj je nujno dejavno sodelovanje
vsakega posameznika. Program poteka v Vadbenem centru Gotenica ob koncih
tedna, saj so takrat zagotovljene najboljøe razmere za njegovo izvedbo. Do zdaj
se ga je udeleæilo veœ kot 350 delavcev Policije.
Da bi ugotovili ustreznost programa, predvsem pa zadovoljstvo udeleæencev, sta
bili opravljeni dve evalvaciji. Prva, ki je bila opravljena v Sektorju za zdravje in
varstvo pri delu ter na takratni Visoki policijsko-varnostni øoli (v nadaljevanju
VPVØ), je deloma predstavljena v tem œlanku, ki je bil leta 2001 v celoti objavljen
v reviji Varstvoslovje øt. 3. Leta 2007 je Policijska akademija, kot organizacijska
enota Policije, ki je odgovorna za kakovost izpopolnjevanja in usposabljanja, na
podlagi anonimnega anketiranja udeleæencev opravila evalvacijo programa.
Ocene in mnenja udeleæencev so predstavljeni v drugem delu prispevka.
CILJ I  EVALVACIJE
Anketna vpraøalnika sta bila vsebinsko podobna, saj je bil cilj obeh anket ugotoviti,
kako udeleæenci ocenjujejo vsebino programa, prenos znanja in njegovo uporabnost,
ter dobiti mnenja in predloge udeleæencev. Razlika med vpraøalnikoma je bila v
ocenjevanju posameznih trditev, saj so anketiranci v prvi evalvaciji ocenjevali
posamezne trditve na lestvici od ena do sedem, v drugi pa na lestvici od ena do pet.
Evalvacija, opravljena v VPVØ
S prvo evalvacijo smo æeleli ugotoviti predvsem:
– kako udeleæenci ocenjujejo program;
– ali bi ga priporoœili sodelavcem, prijateljem, druæinskim œlanom; 
UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE
154
– kako ocenjujejo primernost vsebine in izvedbo;
– kako program vpliva na udeleæence ob koncu teœaja in po nekaj mesecih;
– ali uporabljajo pridobljene znanje in tehnike v vsakdanjem æivljenju;
– kateri so vzroki, œe jih ne;
– kaj predlagajo za izboljøanje programa.
Poøiljanje vpraøalnikov
Prva raziskava o mnenju in uœinkih programa je bila opravljena na vzorcu 116
udeleæencev z dræavne (61), regionalne (30) in lokalne (25) ravni. Njihova 
starost je bila od 21 do 52 let, med njimi je bilo 24 æensk in 92 moøkih.
Policisti, udeleæenci programa, so bili z razliœnih ravni, z razliœnimi 
odgovornostmi (od policista na lokalni ravni do direktorjev policijskih uprav in
inøpektorjev v generalni policijski upravi).
Vrnjeni vpraøalniki
Od 116 poslanih anonimnih vpraøalnikov je bilo vrnjenih 65 izpolnjenih, kar
pomeni 56 odstotkov vseh. Starost respondentov je bila od 25 do 52 let oziroma 
povpreœna 38,2 leta. Povpreœna delovna doba udeleæencev je bila 15,8 leta. 
Najdaljøi delovni staæ je bil 35 let, en udeleæenec pa je øele zaœel delati. Glede
na spol je odgovorilo 14 (21,5 odstotka) æensk in 51 (78,5 odstotka) moøkih.
Ocena protistresnega programa
Udeleæenci so na lestvici od ena do pet ocenjevali protistresni program. Veœ kot
polovica (56,9 odstotka) je ocenila program kot zelo dober. Kot dobrega ga je 
ocenilo 38,5 odstotka udeleæencev, dva udeleæenca se nista mogla odloœiti (3,1 
odstotka), en udeleæenec pa ga je ocenil kot slabega. Nadaljnje trditve so udeleæenci
ocenjevali na lestvici od ena do sedem. Primernost vsebine programa so ocenili s
povpreœjem 6,05. Skoraj 70 odstotkov udeleæencev je ocenilo vsebino programa z
oceno øest ali veœ, le eden pa jo je ocenil kot neprimerno. Protistresni program je
pripravil zunanji sodelavec, zato smo æeleli ugotoviti strokovnost njegove izvedbe.
Udeleæenci so izvedbo ocenili s povpreœno oceno 6,3 pri œemer jo je 86,2 odstotka
respondentov ocenilo s øest ali veœ. Z znanjem, kaj je stres in kako se izraæa, ter
uœenjem preprostih tehnik so udeleæenci dobili orodje, s katerim si lahko pomagajo
zmanjøevati stres. Na vpraøanje, ali uporaba znanja, pridobljenega na protistresnem
programu, stres resniœno zmanjøuje, so odgovorili s povpreœno oceno 5,63. Na
vpraøanje, ali se po uporabi tehnik, nauœenih v protistresnem programu, vpraøani
Hedviko Viønikar in Simon Turk
155
poœutijo bolj sproøœeni, so udeleæenci odgovorili s povpreœno oceno 5,6. Z oceno 5
in veœ je na vpraøanje odgovorilo kar 83 odstotkov vpraøanih. 
Evalvacija, opravljena v okviru Policijske akademije
Leta 2007 je Policijska akademija opravila anonimno anketiranje udeleæencev
protistresnega programa, in sicer po petih tridnevnih teœajih, na katerih je bilo
skupaj 111 udeleæencev.
Anketiranci so s pomoœjo lestvice od ena do pet ocenjevali posamezne trditve,
ki so se nanaøale na organizacijo, vsebino programa, izvedbo itn., ob vpraøanjih
pa so navedli tudi pripombe in predloge, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
Tabela 1: Rezultati ocen organizacije, vsebine, uœnih metod in doseganja ciljev
protistresnega programa.
UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE
156
Ocena organizacije usposabljanja
Usposabljanje je bilo dobro pripravljeno in organizirano. 4,7
Dejavnosti so bile dobro usklajene in naœrtovane. 4,7
Ocena vsebine protistresnega programa in praktiœne uporabnosti
Moja priœakovanja so izpolnjena. 4,5
Pridobljeno znanje bom uporabil pri svojem vsakdanjem delu. 4,3
Ocena uporabljenih metod uœenja in doseganje ciljev 
protistresnega programa
Z razliœnimi metodami uœenja je bilo poskrbljeno, da smo bili aktivni. 4,7
Uporabljene so bile ustrezne uœne metode. 4,7
Znam uporabljati dihalne tehnike za uravnoveøanje psihofiziœnega 
stanja celotnega organizma. 4,4
Poznam druge telesne vaje, ki vplivajo na sprostitev in koncentracijo. 4,2
Ozavestil sem pomen samospoznavanja in samoopazovanja. 4,4
Vem, kako pri sebi prepoznam stres. 4,3
Vem, kako se spoprijeti s stresom. 4,3
Ozavestil sem vrednost pravilne prehrane in aktivnega preæivljanja 
prostega œasa. 4,1
Skupna povpreœna ocena vseh trditev 4,4
Na vpraøanje, ali bi kaj spremenili ali dodali usposabljanju, so odgovorili:
– razøiritev programa na veœ dni (5–7), da ne bi potekal prehitro in bi bilo veœ
œasa za premislek;
– veœ prostega œasa med vajami;
– morda veœ gibanja v naravi;
– œas za spoznavanje drugih in œas za rekreacijo;
– mogoœe predvsem to, kako zmanjøati ali odpraviti vzroke v policiji, zaradi 
katerih do stresa sploh pride;
– moænost mesne hrane.
Anketiranci so bili naproøeni, naj na kratko opiøejo ali naøtejejo najkoristnejøe
vsebine usposabljanja. Odgovori so bili:
– tehnike sproøœanja;
– odlaganje bremen;
– znanje o pozitivnih stvareh in odstranitvi negativnih;
– spoznanje, kako lahko energija drugih vpliva nate; 
– pogovor;
– razgibalne vaje;
– kako vzpostaviti oziroma doseœi ravnovesje in ga z dihanjem ohraniti;
– spoznavanje stvari, ki so pomembne za æivljenje;
– odpravljanje nenavadnega obœutka v æelodcu;
– spoznanje o pomembnosti tega, da je œlovek miren, sproøœen, skoncentriran;
– programa bi se morali udeleæiti vsi policisti na terenu in v pisarnah;
– spoznavanje sebe, drugih in smisla æivljenja;
– delovanje stresa;
– zbranost v kritiœnih situacijah;
– œiøœenje negativnih spominov;
– obvladovanje svojega uma – vzeti si œas tudi zase;
– drugaœe gledati na teæave in prijetne stvari;
– zmanjøati stres in nervozo, ki je pogosta pri meni doma in tudi v sluæbi.
Na vpraøanje, kje bodo uporabili pridobljeno znanje, so anketiranci odgovorili:
– pri harmoniziranju svojega stanja, kar posredno vpliva na kakovost dela;
– pri odnosu s strankami, sodelavci in vodstvom;
– povsod v æivljenju;
– predvsem pri ustrezni komunikaciji (bolje posluøati ljudi);
– pri sooœanju s teæavami;
Hedviko Viønikar in Simon Turk
157
– predvsem po opravljenem stresnem delu;
– pri vodenju kolektiva (pogovori, sestanki);
– znanje mi bo koristilo, da bom znal prepoznati znake stresa ter se pravilno
odzvati, si na primer pomagati s tehnikami dihanja;
– pri nastopanju pred drugimi.
Anketirancem je bila dana moænost za pripombe in pohvale. Te so bile:
– usposabljanje je bilo opravljeno strokovno in zanimivo;
– usposabljanje mi je pokazalo nov smisel æivljenja, zato je neponovljivo;
– nujen bi bil tudi nadaljevalni program;
– pohvala PA za organizacijo takih usposabljanj;
– velika prizadevnost obeh predavateljev;
– naj se udeleæijo posamezniki na svojo æeljo;
– menim, da bi seminar pomagal tudi drugim, zaposlenim v policiji, ne samo
policistom.
SKLEP
Ugotovitve øtudij o vzrokih in posledicah stresa v varnostnih organih v svetu
kaæejo, da so delavci zelo izpostavljeni stresu in da je treba ljudi vse bolj 
usposabljati, da se zavedo stresnih situacij in znajo primerno ukrepati. Pri tem
pa je nujno sodelovanje posameznika in organizacije9.
Uresniœeni protistresni programi za policiste in rezultati obeh anket kaæejo, da
policisti tako znanje potrebujejo, prav tako si æelijo njegove uporabnosti, da
lahko znanje in tehnike prilagodijo svojim potrebam. Visoke povpreœne ocene,
ki se nanaøajo na trditve o primernosti vsebine programa, prenosu znanja, 
doseganju ciljev in druge navedbe anketirancev pa kaæejo, da je program 
kakovosten in uporaben tudi na drugih podroœji dela oziroma v drugih 
varnostnih |organih. Od 797110 policistov se je zaradi omejenih finanœnih 
sredstev protistresnega programa do zdaj lahko udeleæilo le pribliæno 4,5
odstotka zaposlenih v Policiji, potrebe in tudi æelje pa so bistveno veœje. To
kaæe, da bo treba v prihodnje na tem podroœju storiti øe kaj veœ. Z 
zmanjøevanjem stresa pri posamezniku se namreœ spreminjajo tudi medsebojni
odnosi v domaœem in delovnem okolju, to pa pripomore tudi k izboljøanju
timskega dela in rezultatov, kar je eden od ciljev vsake organizacije.
UVEDBA IN EVALVACIJA PROTISTRESNEGA PROGRAMA Z POL IC ISTE
158
19 Stress in Security Forces, Causes and Management, The Icfai Univerity Press, Hyderabad 2007, str. VIII.
10 Povzeto iz podatkov, objavljenih na http://www.policija.si/.
LITERATURA
Anson, R. H., (1990): Policijski stres u profesionalnom kontekstu. Izbor, Zagreb, 123–131.
Brown, J., (1998): Stres in viøji policijski menedæerji v Veliki Britaniji. Preuœevanje in 
primerjalni vidiki policijske dejavnosti v svetu, VPVØ, Ljubljana, 140–151.
Seliœ, P., Umek, P., (1993): Psihohigienska dejavnost – nujna skrb za policiste. Policija na 
prehodu v 21. stoletje, 88–106.
Seliœ, P., (1999): Psihologija bolezni naøega œasa. Zbirka Sophia. Ljubljana. Znanstveno in
publicistiœno srediøœe.
Seliœ, P., Umek, P., (1994): Analiza stresnih dejavnikov v policiji in prepreœevanje njihovega
vplivanja. VØNZ. Ljubljana. Dan raziskovalne enote 35–41.
Umek, P. Areh, I., (2002): Zadovoljstvo z delom pri policistkah in policistih, Ljubljana. 
Poroœilo o raziskavi VP-VØ.
Viønikar, H., Meøko, G., (2001): Ocena protistresnega programa za policiste, revija 
Varstvoslovje øt. 3 /2001, Visoka policijsko-varnostna øola, str. 202.
Varma, A .(2007): Stress in Security Forces, Causes and Management, The Icfai University
Press, Hyderabad.
http://www.policija.si/portal/predstavitev/OPoliciji/OsebnaIzkaznica.php?submenuid=001.
Hedviko Viønikar in Simon Turk
159