Politični ogled. Avstrijske dežele. Letos se vleko razprave o drž. proračunu čudno na dolgo. Nic manj, kakor 600 govornikov se je oglasilo y podrobni razpravi. Dobro, da je mogoče njib število skrčiti. To dela tudi de.snica drž. zbora prav, kakor je potrebno. Le dvoje, troje od vsake strani dobode besedo. potem pa se predloži ,,konec razprave" in tedaj si ostali govorniki volijo ,,glavnega govornika", se ve, da storite to obe stranki za se. Navadni dobi večino glasov najbolji govornik ali pa tudi tak, ki ima še posebnih želj. Sedaj so prišli že srečno črez ,,ljudske šole". Naših poslancev je v tem govoril korar stolne cerkve v Ljubljani. č. g. Klun. Ozeral se je še na žalostne razmere ki so na ljudskih šolah po slov. Koroškem. Upajmo, da ni govoril zastonj! Koroški poslanec g. Hock mu je odgovarjal, toda le ene reči mu ni mogel ovreči. — V nedeljo, dne 12. junija ima ,,šulverein za Nemce" (ne nemški šulverein) velik zbor v Gradcu. Na ta zbor vabi tudi trdi (!) Nemec g. clr. Glantsclmigg v Celjski ,,D. Wi' svoje ljudi. Človek, ko bi imel muhe v glavi, vprašal bi pač lehko ta šulverein, kaj bi storil, ko bi mu kje kedaj g. dr. Glantscbnigg svoje otroke ponudil v podporo. Ali bi jih le izpoznali ti možje za nemške. Kolikor, toliko bi jib. že spravil v zadrego. — Na Koroškem seza šulverein rad po slov. otrocih, le-ti so tako prav za-nj, saj postavlja svojo šolo najrajši na cisto slov. kraju. Sedaj ga roti nekdo v umazanem nemškem listu, ki izhaja vBeljaku, naj napravi šolo v Golšovem — v vesi, ki ne šteje prav nobenega Nemca, koga naj reši tedaj ondi za nemštvo ? — Po kranjskih planinah je bilo uno soboto padlo tu in tam precej suega: v LjubIjani so pa imeli že orešnje na trgu. Zorele so pri Vipavi. V sredo. dne 11. maja, je nastal ogenj v prahaluici tik mesta Kanmik. Nevarnost za mesto je bila tem večja, ker je bilo v prahalnici več ceutov žvepla. Ko bi se to unelo, bilo bi po vseli prebivalcih; zato pa so bile izbežale že blizu vse ženske in otroci, samo tnoški so še ostali ter branili in sreono so tudi ubranili — žveplo. Tedaj pa tudi večje nesreče ni bilo. — Tudi na Primorskem je padlo uuo soboto snega, posebno pa še na Trebižu in na Predelu, ki veže Primorje s Koroškim. — Mestne volitve v Grorici se vrše takrat brez vsega hrupa, volijo pa se iz večine le italijanski možje. — V Grox*ici je umrl A. Hribar. vodja na c. kr. učiteljišou. Hvala gre za njim v grob, da je bil vseskozi izvrsten mož, tako v šoli kakor zunaj nje. — Naj bode na novi obrtni šoli v Trstu podučni jezik tudi slovenski, poganjajo se sedaj tamošnji narodni možje. Vrli poslanec v državnem zboru. g. I. Nabergoj, je stavil glede tega posebno interpelacijo do naučuega ministerstva Kakor pa je podoba, nima minister veliko volje upreti se italijanskim moževom, ki so zoper to. Tu pač ni strah na pravem mestu. — Poslancu Gr. Tuškanu so domoljubne gospe v Zagrebu podarile srebrno kupo, ko je prišel iz zapora. To pa je madjarsko vlado koj spravilo iz kože ter bi rada še sedaj gospe dala v kazen, toda niboe se ne najde, ki bi povedal njih imena. To je moško. Ogerskemu drž. zboru je iztekla doba ter bodo že meseca junija nove volitve. Slovaki in sedaj tudi Rumunci ne bodo volili, ker pritiskuje madjarska vladiia stranka preveč na volilce. Sila ni kaj prida. Vunanje držaye. Glede Bosne in Hercegovine so se uneli po novinah z nova pre» piri. Iz njih vidi se pa le to, da nam njiji ne privošči nobena država. — Iz Bolgarije ni izvedeti nobene resnice in je torej bolje, če ne kvarimo z vestmi, ki se dobodo od ondot, papirja. — V Srbiji se sestavlja sedaj novo ministerstvo, v to pride sicer dr. Ristič, ki ni prijazen Avstriji, vendar pa se zatrjuje, da še ostane Srbija tudi naprej Avstriji prijazna. Slabq finance, prazne kase so neki krive, da se miiiisterstvo poraja le po času. Druga vest pa pravi, da ostane staro ministerstvo. — Ru- sija nalaga poslej tujim ladijam precej veliko carino, to pa zato. ker se preveč tujih reči uvaža v Husijo. Car in carica sta se podala v dolnjo Rusijo b kozakom ob Donu, ter ostane car dalje časa pri njib. — Nemoija se vtrjuje na vseh straneh, najbolj v novem času na mejah Francije. Trdnjave JStrassburg, Metz in Poznanj bodo znatno porazširili. Tako hoče železni kancelar. — V Belgiji je novo razgrajanje po delalcih. Uporni delalci gred6 kar s sekirami nad druge, če ne potegnejo h kratu z njimi. Pravi se, da je sedaj več ščuvarjev prišlo med tamošnje delalce iz drugih držav. Mogoče. — Med Anglijo in Rusijo se ne more narediti pogodba glede na meje v Afganistanu. Nobena vlada ne prijenja in se je torej sedaj že iz nova pogajanje razdrlo. Boja pa menda za voljo tega ne bode med njima. Anglija se boji, da še ne izgubi kje Indije, ako se zaplete v nesrečno vojsko. — V Franciji se ruši miniaterstvo, ker se obotavlja drž. stroškov za toliko prirezati, da bode mogoče izhajati brez novih davkov. To je seveda težko, s čem pa bi potlej plačevali ministri može iz svoje stranke? — Na velikem italijanskem otoku, na JSiciliji je velik deuarni polom, nihče že skoraj ne ve, ali še ima kaj premoženja ali pa je v tem že vsega izgubil. Dobro, da so v Palermi še poprej volili ministra Crispija, sedaj bi gotovo propadel. — V Mehiki, t j. v državi, kjer so nadvojvoda Maksimilijana. brata presvitlega cesarja, svoje dni umorili — imajo aedaj moža na čelu svoje vlade, s katerim so popolnem zadovoljni. Možu je ime Porfirij Diaz. Verjetno sicer ni a dobro, če je tako. — V New-Yorku v severni Ameriki misli se na novo postavo, vsled katere se ostro kaznjuje, kdor pošlje dinamit ali poprek reči, ki so nevarne življenju, pa jih ne napovč, kedar jih da na železnico. Cudno, da se ni take postave.