|| =i ia Tn VETERAN KAZALO: Foto-utrip: Cerklje 2001 R. Zorko: Skupaj v vojni — skupaj v miru! R. Zorko: Priéevanja in analize S. Granda: Proslave so mimo-kaj sedaj? oo... ccc eeeeeceeeeceeeeeenee 9 J. Molk, I. Miklavéié, Z. Acalinovié: Razstava vojha za Slovenijo ’91 D. Kokot: Zahvala veteranom za izkazano pomoé . A. Kovaéié: »Bojim« se revolverasov .. R. Klinar: Nova knjiga Zgormja Gorenjska 1990-1991 .. A. Zuntar-Atanasov: Razstava TO in SV v Kanadi D. Klemenéié: Priznanja ZVVS D.Grmek; R. Klinar: Pohod na Triglav .. A. Stritih: Junij 1991 na Lijubelju D. Naraglav: Kako smo vojno doZivljali Savinéani 17 D.Cop: Spominsko obele%je v Mozlju 2 4 6 . 10 Veteranov dopisnik M. Milié: Podpis listine M. ToS: Samostojno Slovenijo smo izbojevali skupaj S. Petric: Veterani Dolenjske so proslavili D.Cop: Finanéna pomoé otrokoma R. Zorko: Posavje v boju ... R. Zorko: Krsko 2001 R. Zorko: Kum po desetih .. R. Zorko: Razstava karikatur .... R. Zorko: Sladak je sad dela T.Sircelj: Aktivnosti OZVVS Postojna .. OZVVS Trzié: Postavili obelezji ........... B. Tucovié: Odkritje spominske ploSée Jerneju Molanu R. Zorko: Ob obletnici na Medvedjeku .. R. Zorko: Na svetini razvili prapor F. Klementié: Nikoli veé L. Cajnko: Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991 .. R. Klinar: Novice iz OZ VVS Radovljica-Jesenice .... D. Naraglav: Zbor OZ VVS Sp. savinjske doline In memoriam OZVVS Grosuplje: V spomin Alojzu Sparoveu .. OZVVS Zasavje: V spomin Jozetu Vrtaéniku .... Sport A. Hudarin: Sportne veteranske igre 2001 o..c..cccescccscccscesccetscseeeseeseee D. Grmek: Tek v spomin na junijske dogodke . D. Grmek: Veterani pod koSem D. Cop: Orijentacijski tek R. Zorko: Memorial Jerneja Molana ... R. Murn: nagradna krizanka St. 15.. M. AlaSevic: karikature 38 .. 18, 20, 27,29 Kr 25 Ter, \ALPETOUR AT TE Za vse, ki ste Zeljni prijetnih doZivetij ALPETOUR PA organizira: izlete, potovanja in pocitnice doma in v tujini. V tem trenutku aktualno in ugodno: ENODNEVNI IZLET SPLAVARJENJE PO SAVI 15.09. cena: 7.600 SIT OKTOBERFEST 29.09. cena: 6.900 SIT VECDNEVNA POTEPANJA IN LETOVANJA SPANIJA V JESENI 14.-23.09 cena: 67.900 SIT BAVARSKI GRADOVI 22.-23.09. cena: 19.800 SIT VODICE - 15.-22.09. cena: 42.900 SIT NOVI VINODOLSKI 15.-22.9. cena: 31.500 SIT MOSCENICKA DRAGA 29.09.-6.10. cena: 33.800 SIT RABAC 9.-18.10. cena: 32.700 SIT MOZNOST OBROCNEGA ODPLACEVANJA! Z vami na vseh poteh sveta! Izdajatelj: Predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, p.p. 2780, Rojéeva 16, 1110 Ljubljana; tel.: (01) 524-17-84, faks: (01) 524-26-88; matiéna &t.: 1211293, davéna st.: 20075715; P.R. NLB-posl. Moste, Ljubljana, st.:02012- 0089693246. Glavni in odgovorni urednik: Renato ZORKO, p.p. 109, 8250 Brezice, tel.: (07) 45-22-094, gsm: (031) 332-853, e-poSta: Renato.Zorko@zvvs.si.. Clani urednistva: Rina KLINAR, Joze KUZMAN, Vojko STEMBERGAR, Stane GRANDA. Zunanji sodelavei: Rut ZLOBEC (lektorica), Milan ALASEVIC (karikature, aforizmi), Rudi MURN (krizanka). Grafiéni prelom in tisk: Grafika Gracer Celje. Naklada: 17.300 izvodov. Naslovnica: Mesto Koper; foto: Zdravko Primozié - FPA d.o.o. Po mnenju Urada vlade za informiranje se za glasilo VETERAN, skladno s 7. toéko 25. élena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.list RS st. 89/98) za nosilce besede, slike in zvoka, obraGunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Skladno s 1. toéko 12. Glena so plaéniki davka na dodano vrednost davéni zavezanci, ki opravijo promet blaga in storitev, od katerega se obra¢unava in plaéuje DDV. Prispevke za naslednjo Stevilko Veterana poSljite na urednikov naslov. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Prispevke za naslednje glasilo nam obvezno poSljite na ra¢unalniskih disketah 3,5” v urejevalniku besedil Word for Windows do zakljuéka redakcije 25. novembra 2001. ISSN 1580-4518 REKLAMNI TISK Marjan Urbanija, s.p. Kresni&ki vrh 34, SI-1281 Kresnice Tel: 01/8977-275, GSM: 040-380-092 VI IZBERITE MATERIAL, NASE DELO JE, DA GA POTISKAMO Tiskamo na vse vrste materialov: PAPIR vizitke, kuverte, mape, kartonske embalaze, plakate, slavnostna vabila, zahvale, obletnice, priznanja PLASTIKA nalepke razliénih oblik in barv, pvc ovitki, dezniki, torbe KOVINA magnetne folije za avtomobile, reklamne tabele in smerokazi, napisi za sejemske prostore TEKSTIL delovne obleke, majice, kape, Sportna oblaéila POKLICITE NAS, DA BODO DRUGI IZVEDELI ZA VAS! | | veteran.p65 3 4.9.01, 11:52 || Pas 11 VETERAN SKUPAJ V VOJNI - SKUPAJ V MIRU Cerklje ob Krki, 23. junij 2001 V vojasnici - letaliséu Cerklje je potekala osrednja slovesnost ob 10 - letnici vojne za samostojno Slovenijo v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenije in Zdruzenja Sever. Obe veteranski organizaciji iz prelomnega obdobja 90/91 sta podpisali listino o sodelovanju, predsednik RS Kucan in naéelnik GS SV Lipié sta prejela zlato plaketo ZVVS. od geslom »Skupaj v vojni - skupaj v miru« se je v Cerkljah ob Krki zbralo preko 5500 veteranov osamosvojitvene vojne iz vse Slovenije. Ze sam program prireditve je je napovedoval pester dan. Veterani so si v dopoldanskih urah lahko ogledali razstavo fotografij iz vojne v Posavju ’91, razstavo posavskih likovnikov in karikaturista Milana AlaSeviéa ter na samem prizori8cu - letali8cu, tehniéni zbor oklepnih enot SV, letalstva SV in specialne enote MNZ, ponudbo pa so popestrile tudi razne prodajne in gostinske stojnice. Na osrednji slovesnosti je navzoéim veteranom najprej spregovoril Milan Kuéan, predsednik Republike Slovenije: »V teh dneh se ob Stevilnih priloZnostih spominjamo velikih dogodkov pred desetimi leti, ko smo Slovenci razglasili samostojno Slovenijo. Odlo¢itev o svoji drzavi smo morali ze naslednji dan braniti v vojni, ki nam jo je vsilila nekdanja federalna vojska. Vsak od nas ima na leto 1991 in zadnja leta razpadajocée jugoslovanske drzave svoje spomine in iz tistih éasov osebne izkuSnje. V vseh nas pa Se vedno ostaja prepricanje, da velikega osamosvojitvenega dejanja in tudi vojaske zmage ne bi zmogli, ée ne bi bili enotni v zavesti, da imamo prav in da stoji da naSo odloéitvijo visoko moralna utemeljitev. Ta nam je dajala moéi za zdruZitev naSe volje in dejanj, ki so bile izraz izjemnega medsebojnega zaupanja in élove’ke solidarnosti. Izjemna je bila ta povezanost in enotnost, tako kot so bili posebni tudi tisti asi. Odloéitev je imela skoraj popolno podporo vseh Slovenk in Slovencev in vecinsko soglasje drzavljank in drzavljanov neslovenske narodnosti. Decembrski plebiscit leta 1990 je to samo potrdil. Na vas, takratnih policistih in pripadnikih Teritorialne obrambe, je bila posebna odgovornost, da prvi, z orozjem ubranite novo drzavo in zvezni vojski prepre¢ite, da zasede prehode na drzavni meji Foto: R.Z. Milan Kucan, predsednik Republike Slovenije ter komunikacijska srediSéa. Sirom Slovenije ste jo sréno * ee branili z velikim pogumom in z Republika Slovenija visoko moralo, ki je bila naia 10 let samostojnosti najveéja prednost v boju z veliko bolje oboroZenim nasprotnikom. Izid je znan. Svoboda je bila ubranjena, demokratiéna odloéitev zavarovana, in po brionskem mirovnem sporazumu, ki je prvi mednarodni sporazum, ki ga je podpisala Republika Slovenija, je jugoslovanska armada Ze leta 1991 zapustila slovenska tla. Tudi po desetih letih lahko le obzalujemo, da so takratni zvezni in srbski organi napaéno presojali polozaj v Jugoslaviji. Napaéno so presodili in tudi precenili sposobnost in pripravljenost tedanje zvezne armade za vojasko reSevanje politiénih nesoglasij med narodi in republikami skupne drzave. Napaéno so tudi presojali in podcenili enotnost in odloéenost slovenskega naroda in vseh prebivalcev Slovenije, da iz takratnega brezupa stopimo na samostojno pot, na pot svobode in upanja, trdne odlocenosti, da za svojo usodo sami prevzamemo odgovornost. In napaéno so ocenili sposobnost in pripravljenost nase Teritorialne obrambe in tedanje milice, da ubranita novo samostojno drzavo. Spregledali so tudi priprave Manevrske strukture narodne zaséite, znotraj katere so povsem legalno tekle priprave na vojasko obrambo mlade drzave. Te napaéne ocene so privedle do neZelenega vojaskega spopada, do vojne za samostojnost, suverenost, za ozemeljsko celovitost in za dostojanstvo nove evropske drzave - Republike Slovenije. Na obeh straneh so padala mlada Zivljenja, ki jih iskreno obZalujemo, a napadalci so morali vedeti, da bo orozje zahtevalo Zrtve. Opravicila za tak&no nasilje nad Slovenijo ni bilo in ga tudi ni moglo biti. Se posebej, ker svoje odlocitve nismo sprejeli ali uveljavili zoper nikogar drugega in ne v Skodo enakih pravic drugih. In tudi ne brezbriZno do usode tistih, s katerimi smo dotlej Ziveli v skupni drzavi. Tudi tokrat se je potrdila znana izkuSnja. Kdor misli, da je moénejsi, je tako zagledan v svojo voja8ko moé, da mu je uporaba sile najlazZji in najhitrej§i na¢in za reSevanje problemov in sporov in za zagotavljanje svojih interesov. Kaj hitro je pripravljen pozabiti vse svoje dotedanje naéelne besede o sodelovanju, o mirnem soZitju in mirnem reSevanju sporov. Prav to se je zgodilo tudi tedanjemu politiénemu in vojaskemu vodstvu nekdanje skupne drzave. Zato je verjelo, da lahko s silo pokori tudi Slovenijo. Zmotilo se je in doZivelo poraz. Slovenija se je zavedala pravicnosti svojih interesov in svoje pravice do lastnega odloéanja o svoji usodi. Slovenija se je trdno odlogila in se je zavedala svoje mo¢i. Zaupala je v sposobnost in pripravljenost svoje Teritorialne obrambe in svoje Milice, da se po potrebi tudi z orozjem upreta nasilnim posegom zvezne vojske. Dokazali sta, da je bila njuna organiziranost in strokovnost na visoki ravni in sta na svojem ozemlju bili sposobni organizirati u¢inkovito obrambo zoper Stevilénejso in bolje oboroZeno, vendar bistveno manj motivirano in celo demoralizirano JLA. V takratnem Predsedstvu republike in nasploh v vodstvu Slovenije smo se zavedali nevarnosti, da bi se zacetni spopadi lahko razSirili v Sir8o in dolgotrajnej$o rusilno vojno z vsemi posledicami za naSe ljudi in za na§ prostor, kakrSnim smo bili pozneje priéa in Zal smo jim Se danes v drugih delih nekdanje skupne drzave. Vedeli smo, da mednarodna skupnost na&i odloéitvi ni naklonjena in da marsiéesa, kar je 4 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | veteran p65 4 4.9.01, 11:52 || Pas 1 VETERAN bilo povezano s krizo v takratni skupni drzavi, ne razume. Vzporedno z vojaskim odporom smo zato storili vse tudi na politiénem, informativnem in diplomatskem podro¢ju, da bi to prepre¢éili. Skupaj z vami in predvsem zaradi vaSega junaStva nam je to tudi uspelo. Svojo samostojnost smo dosegli in ubranili, to lahko reéemo, z najmanjsimi moZnimi izgubami na obeh straneh. Dokazali smo tako nasprotniku kot tudi mednarodni skupnosti, da nam je bila vojna vsiljena, da je sami nismo Zeleli niti je nismo zaéeli, da pa smo bili odloéeni uporabiti vsa dovoljena sredstva za zakonito samoobrambo in uveljavitev svoje demokratiéne odlocitve o samostojnosti. Temelj te odloénosti in te moéi so bili enotnost, narodna zavest in ponos slovenskega naroda, enotna podpora vseh prebivalcev nae republike osamosvojitvenim in obrambnim prizadevanjem, ter moéno vojaSko izrogilo naSega naroda. Temelj naSe odloénosti in poguma je bil narodno zaveden in odloéen pripadnik Teritorialne obrambe in Milice. Temelj te naSe moéi ste bili vi, ki ste neposredno sodelovali v tem vojaskem spopadu in v njem zmagali. Na sodelovanje v tem dogajanju, na miroljubno, zakonito in racionalno ravnanje in delovanje v politiénem in v vojaskem osamosvajanju, na odgovorno skrb, da bi bilo im manj Zrtev, predvsem pa na konéni uspeh osamosvajanja, smo lahko ponosni vsi Slovenci in vsi prebivalci nage drzave. Na svoje delovanje ste lahko ponosni vsi neposredni udeleZenci vojaskih operacij, ki ste se jih udeleZili kot pripadniki Teritorialne obrambe, Milice in drugih drzavnih organov Slovenije. Inna vas, na udelezZence vojne za Slovenijo, smo ponosni mi vsi. A vendarle moramo zdaj, bolj kot kadarkoli doslej, misliti in delati predvsem za prihodnost naSe drzave, za sreéno in varno Zivljenje njenih ljudi. Potrebna bosta nova zmagovalna volja in pogum, da oblikujemo Slovenijo kot vzorno evropsko drzavo in kot priloZnost za prijazno Zivljenje prihodnjih rodov. Spomini na preteklost naj nam bodo pri tem vzpodbuda in moralna podpora, da bomo izbirali prave in ucinkovite poti. Verjamem, da boste tudi vi, udeleZenci danaSnjega zborovanja, pri tem sodelovali z enako vnemo, kot ste jo pokazali pred desetimi leti. Verjamem, da ste iz srca privrzeni svoji, naSi skupni drzavi, da se veselite in da ste ponosni na vse, kar smo v njej v teh desetih letih dosegli in ustvarili.« Navzoéim veteranom vojne za Slovenijo pa sta spregovorila tudi Sretko Lisjak, predsednik ZVVS in Davorin Bratu8, predsednik policijskega veteranskega zdruzenja »Sever«. Sretko Lisjak: »Zmaga se priéne v srcu, nadaljuje v glavi in konéa z rokami. Pred desetimi leti smo se morali odloéiti ali domovino braniti ali pa je nikoli imeti. Pred desetimi leti smo zmagali, ker smo bili enotni in odloéni, ker smo hoteli in znali, ker smo dojeli éas in prostor, ker smo imeli srénost in hrabrost obrniti tok zgodovine v_ dobro — slovenstva. Veterani smo skupaj z veliko vecino prebivalcev Republike Slovenije svojo dolznost do domovine opravili éastno in posteno, z orozjem, s krvjo in tudi z Zivl]jenji na8ih sobojevnikov. Tedaj, pred desetimi leti, se je zgodilo tisto, kar se je moralo zgoditi in kar je prav, da se je zgodilo. Priborili smo si svojo samostojno drzavo in domovino. Vendar pa vsi niso branili domovine. Nekateri so se poskrili, nekateri zbeZali, nekateri so nam nasprotovali, nekateri pa so stali na nasprotnih okopih. Lahko jih pomilujemo, lahko celo sprejemamo njihovo pravico do svobodne izbire in opredelitve, vendar resnica ostaja nespremenjena. S takimi ljudmi si domovina ne takrat in ne danes ne more zagotavljati varne in trdne prihodnosti, saj lastne interese postavljajo pred interese domovine in skupnosti vseh Foto: R.Z. Srecko Lisjak, predsednik ZVVS naSih ljudi. Prav oni dnevno potrjujejo pregovor, da ima zmaga sto oéetov, poraz pa je sirota. Vsi skupaj se zavedamo, da smo v trenutku stiske in preizkuSnje lahko sprejeli pravo odlocitev tudi zaradi vseh posameznikov, ki so za svobodno in suvereno slovensko domovino v dolgi zgodovini naSega naroda zavestno darovali svojo ustvarjalnost, praviénost, pogum, odloénost in poZrtvovalnost, pa tudi osebno sreéo ter tisto najbolj dragoceno — svoje Zivljenje. Zato predlagam, da z minuto molka poéastimo spomin na vse tiste, kiso v zgodovini darovali svoja Zivljenja za dobrobit slovenstva. Hvala. Zmagali smo tudi zaradi naSe skupne preteklosti, ki v sebi skriva veé pogumnih kakor strahopetnih dejanj, veé poStenosti kot neéastnosti, veé dajanja kot sprejemanja, sicer bi kot narod tako dolgo ne mogli preZiveti. Vendar »éast in slavo zasluZi tisti, ki delo konéa in ne tisti, ki delo zaéne«. Veterani obeh organizacij smo zramo ob rami, skupaj s prebivalstvom, podprli Slovenijo, ko nas je najbolj potrebovala, da ni omahnila nazaj v preteklost. Za tako odloéitev je Slovenija potrebovala stoletja generacij. Potrebovala pa je tudi naSo generacijo in posameznike, ki so se morali vsak zase nedvoumno in jasno odloéiti. Brez pokonénih ljudi, ne more biti pokonénega naroda. Brez ljudi, ki so pripravljeni v trenutku skupnih stisk zastaviti svojo ustvarjalnost, znanje, pogum in tudi svoje Zivljenje za skupno dobro, ne bi bilo varne, svobodne in demokratiéne Slovenije. Za nami prihajajo generacije, ki odraSéajo v samostojni drzavi. Nihée veé jih ne bo vzgajal kot hlapce tujcem in jih silil praznovati tuje zmage, poraze in resnice. To je zasluga nas vseh. Prav zato imamo pravico biti ponosni veterani ponosne in éasti vredne domovine in upraviéeno pri¢éakujemo od drzave, da nam zagotovi tisti status, ki nam pripada. Mi vsi skupaj smo postavili temelje svobodi in demokraciji. Obranili smo drzavo Slovenijo. Zato si podajmo veteranske roke sodelovanja in povezovanja za skupno dobro Slovenije in slovenstva danes in v_ vseh jutri§njih dneh.« Davorin Bratu’: »»Cas neustavljivo hiti, spomin bledi, tezko se je spomniti podrobnosti, ki so se dogajale na danaSnji dan pred desetimi leti. V svoji belezki sem prebral, da smo tisti dan s predstavniki slovenske vojske imeli sestanek, na katerem smo doloéali “blokadna” mesta in naloge slovenskih vojakov in policistov na njih. Zveéer sem nastopil deZurstvo v koordinacijski skupini. V kopici dogodkov iz tistih dni je tezko izluS¢éiti manj in bolj pomembne. Vsi so bili med sebo] povezani, vsi so bili odvisni VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 5 | | veteran.p65 5 4.9.01, 11:52 VETERAN drug od drugega, vsi so nas peljali k enemu samemu cilju. Imeti svojo drzavo. Tisoéletne sanje so se uresnicile in razglaSena je bila samostojna, suverena dr¥ava Slovenija. Ze dan prej in v noti, ko je mnozZica Se proslavljala, so tanki sovrazne vojske zadrdrali po slovenskih cestah. Ni bilo veé dvoma, da bomo morali tisto, kar smo z veliko veéino izglasovali na referendumu, braniti z vsemi silami, tudi z orozjem. To smo storili skupaj, z ramo ob rami, policisti, vojaki teritorialne obrambe, novinarji, gasilci, civilna za8cita, prostovoljci, zdravniki, skratka vsi, ki smo si globoko v srcih Zeleli svobodnega Zivljenja. Tudi éloveska Zivljenja na eni in na drugi strani so bila izgubljena, vendar nam je uspelo. Usoda je hotela, da nas je tok po tako plemenitem delu odnesel na razliéne bregove. Ustanovili smo dve organizaciji, eno v vojski in eno v policiji. Kljub temu smo ves éas iskali skupne poti. V Zdruzenju SEVER smo veé let obujali pobudo po ustanovitvi krovne organizacije, ki bi zdruZevala vse veterane, s tem da nobena od organizacij ne izgubi svoje identitete. Uspelo nam je. Spet smo skupaj, skupaj smo presko¢éili plotove in zelo sem vesel , da bom danes lahko podpisal dogovor o medsebojnem sodelovanju med Zdruzenjem veteranov vojne za Slovenijo in Zdruzenjem “SEVER”. Zel pa le ostaja nekaj grenkega priokusa. Moja velika Zelja je bila, in Se vedno ostaja, podpis pogodbe o medsebojnem sodelovanju z vsemi sorodnimi a et he iia a = Davorin Bratus, predsednik policijskega Veteranskega zdruzenja Sever Foto: R.Z. organizacijami, tudi z Zvezo zdruzenj borcev in udeleZencev narodnoosvobodilne borbe. Na regionalnem in lokalnem nivoju nam je to Ze uspelo. Upam, da nam bo to tudi na vrhu, kot ljudje radi reéemo. Dokazali smo in Se bomo, da smo lahko skupaj, saj smo tako moénejgi. Pa ne zato, ker bi si Zeleli privilegijev. Radi bi samo, da nam drzava, ki je brez nas ne bi bilo, to tudi prizna.« R. Zorko PRICEVANJA IN ANALIZE BreZice, 21.-22. junij 2001 V organizaciji Zveze zgodovinskih druStev Slovenije, Posavskega muzeja Brezice, Centra za vojaskozgodovinsko dejavnost SV, ZVVS, Zdruzenja Sever PO ZVVS Posavje in Zdruzenja Sever za Posavje je v ViteSki dvorani posavskega muzeja BreZice je potekal simpozij pod naslovom »Slovenska osamosvojitev 1991-pricavanja in analize, katerega pokrovitelj je bil Borut Pahor, predsednik DZ RS. Delno povzemamo nekatera pricevanja tvorcev slovenske drzave. MM: da je mogoée reéi, da neka drzava, teritorij, dezela Sele z mednarodnim priznanjem postane zares prava drzava z vsemi atributi drzavnosti. Vi lahko vojasko osvojite neko podroéje, z njim upravljate in ga nadzorujete, pa vendarle Dimitrij Rupel: Mednarodno priznanje Slovenije brez mednarodnega priznanja to podroéje ne more biti polnovredna drzava. Tako moram Steti zaéetek slovenske drzave Sele od decembra oziroma jeseni ’91 naprej. Mnoge glavne atribute drzavnosti smo postavili Ze mnogo prej, vendar nam je manjkalo tisto zadnje, mednarodno priznanje, vse do 19. decembra, ko so Slovenijo priznale Neméija, Islandija in Svedska... Mednarodno priznanje je bilo poseben problem zaradi konteksta, v katerem se je godilo, ter zaradi spleta okoli8¢in na mednarodnem politiénem prizori8éu. V najsirsem pomenu predstavljata ta kontekst dva dogodka, in sicer padec berlinskega zidu in razpad Sovjetske zveze... Takoj, ko smo razglasili neodvisnost, sem pisal vsem Slovencem, ki so delali v jugoslovanski diplomaciji in jih povabil k sodelovanju. Vsi, brez izjeme, so stopili na naSo stran in delali za Slovenijo. Nekateri so za Slovenijo delali Ze prej, to moram re¢i, ko jim tega nihée ni ukazal ali dal navodila, to so poéeli iz prepri¢anja. To je dokaz, da smo Slovenci takrat znali razumeti zgodovinski izziv in da smo se nanj pravilno odzvali... Ne bi bilo dobro, ée bi pozabili nekatere temeljne pogoje in koordinate takratnega dogajanja, ko je priSlo do bistvenih sprememb, preloma in prodora, ki pa ga ne bi bilo brez Demosa. Nekateri o tem razmiSljajo nekoliko drugaée; sliSal in bral sem celo teorijo o tem, da je imela Ze prej&nja Sinigojeva vlada pripravljene vse elemente za samostojno Slovenijo; ob¢udujem pogum tistih, ki tako razmi8ljajo; vendar to z realnostjo nima nobene zveze in to govorim z vso odgovornostjo. Ne mislim se odpovedati resnici, ker bi to bilo za vse nas zelo slabo. Ce je mogoée falsificirati to resnico, je mogoée storiti karkoli... 6 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | veteran p65 6 4.9.01, 11:52 e VETERAN Nae osamosvajanje in mednarodno priznanje je potekalo z toko v roki. To je bilo dogajanje, ki je bilo kljub vsej anarhiénosti, notranjim razlikam in prepirom, skrajno disciplinirano in v temelju enotno, usmerjeno v zgodovinsko priloZnost: dobiti svojo drzavo. Izkoristili smo Spranjo, ki se je pokazala v nekem trenutku in $vignili skoznjo ravno pravi éas. Za nami so se vrata zaprla. Kako so se zaprla, s kakSnim treskom so se zapirala ta vrata, smo vsi lahko obéutili, videli, doZivljali in spremljali zadnjih deset let. Janez JanSa: Vojaske priprave na slovensko osamosvojitev Ministrstvo za obrambo je takoj po konéani vojni naredilo zelo podrobne analize dogodkov. Do danes to Se ni iz8lo v knjizni obliki. Bilo je zbranega veliko gradiva takoj v letu 91, ko so bili spomini Se sveZi. Dve kljuéni ugotovitvi analize sta bili naslednji: obramba Slovenije je bila dobro pripravljena, Slovenija kot takSna je bila pripravljena na poseg JA in tudi na druge razliéne morebitne oblike agresije; in druga: formula strateSkega uspeha obrambne vojne je bila v uspe&ni hitri propagande, pogajanj, oborozenega boja do diplomacije. Leta ’90 smo Ziveli v drzavi, ki je razpadala, predvsem zaradi dejstva, da smo v eni drZavi imeli dva politiéna sistema. NaSe osamosvajanje je sovpadlo tudi s éasom razpada VarSavskega pakta in éasom velike bojazni na zahodu, da bo priSlo do divje dezintegracije Sovjetske zveze in mozne nekontrolirane uporabe jedrskega orozZja. To dejstvo je negativno vplivalo na odnos mednarodnega okolja do nas. Osamosvajali smo se na osnovi nepreklicne plebiscitne odloéitve, ki je ni sprejel politiéni organ ali institucija, ampak Je Slo za veéinsko odloéitev Slovenk in Slovencev, drzavljank in drZavljanov. Spomladi leta 91 smo bili pri¢éa spopadu dveh konceptov osamosvojitve. Prvi koncept lahko nekako lociramo v vladajoéo koalicijo Demos in drugega v takratno opozicijo. Opozicija je zagovarjala koncept neskonénih pogajanj, o Gemer obstaja nekaj pisnih dokumentov, kjer je bilo zapisano...»> da je bolje, da se pogajamo tudi sto let kot en dan vojskujemo« ... da ustvarjanje slovenske vojske nima nobenega pomenax ... V takratni viadni koaliciji Demos je bilo na drugi strani dokaj radikalno vzduSje glede ukrepov osamosvojitve. V takratni skupSéini, kjer sta se ta dva koncepta spopadala, je bilo mnogokrat zelo vroée. Tistih éasov se nekateri najraje ne bi spominjali... To nerazumevanje vloge realne sile pri nastajanju drzave v tistih éasih precej vecje, kot pa bi si kdo Zelel danes priznati... V éasu slovenskih obrambnih priprav smo imeli nekaj tisoé ljudi vpoklicanih na vojaske vaje. V kljuénem éasu so éasopisi objavili deklaracijo za mir, kjer je pisalo, da Slovenija ne vrhovnega poveljstva, drzave, tretjina vlade in mnogi ugledni posamezniki v Sloveniji... caf a Igor Bavéar: Slovenska policija in osamosvojitve V slovenski policiji poglobljene analize, ki bi jo izdelala institucija sama, ni bila opravljena, tudi arhivi Se niso urejene. To delo je bilo prekinjeno v éasu ministrovanja ministra Stera, ni bilo veé financiranja in projekt se je ustavil, kar je po mojem velika Skoda... Slovenska policija je pred, med in tudi po vojni prevzemala para - vojasko vlogo, ves éas pa je opravljala klasiéno policijsko delo. Po konéani agresiji, v ¢éasu moratorija in odhoda jugoslovanske vojske iz Slovenije, je takoj za¢ela demontirati svojo para - vojasko razseZnost in se ukvarjati z normalnim policijskim delom... Zaradi dejstva, da je bila policija ves éas sooéena tudi s svojim klasiénim policijskim delom, se je zdelo, da si vojska prilaséa veéje zasluge v osamosvojitvenih dneh. Policija, ki je bila vsesploSno prisotna, pokrivala teren, ki je ves éas razvijala tudi svojo para - vojasko strukturo posebnih enot milice, specialne enote v sodelovanju z TO, je morala hkrati pokrivati tudi vrsto delovanja obiéajnega policijskega dela. Ce danes pogledate policijski arhiv iz éasov slovenske osamosvojitve, so v njem poleg poro¢éil o spopadih in akcijah, sestavnega dela koncepta slovenske osamosvojitve, tudi porocila o prometnih nesreéah, nesreéah pri delu...Policija torej tudi v éasu deset dnevnega spopada ni v nobenem trenutku zanemarila svojih osnovnih opravil, kar se mi zdi pomembna okoliS¢ina... Prvi strate8ki cilj napada na slovensko drzavo je bil osvojitev meje. Slovenska policija je na 546 km meje s Hrvasko takrat opravila celoten posnetek terena in doloégila nacin, kako bo to mejo varovala, z osmimi kontrolnimi to¢ékami, ki so bile tudi takoj predmet agresije... Izmenjava informacij, delo s sodobnimi elektronskimi sredstvi, sta dobavljali dve kljuéni instituciji, ki smo jih v tistem éasu imeli: varnostno-informativna sluzba Ministrstva za notranje zadeve in varnostna sluzba Ministrstva za obrambo. Zelo dobro plasirani informatorji in tehniéna oprema, ki nam je omogoéala pred in med osamosvojitvijo kljuéni, skoraj popolni nadzor aktivnosti JA in njihove vojaske varnostne sluzbe... Med vojno je kriminalistiéna sluzba opravila izjemno pomembno delo, o katerem veliko ne vemo. Z avtobusi in ponarejenimi potnimi listinami je po celi takratni Jugoslaviji in predvsem po HrvaSki zbirala slovenske vojake, ki so dezertirali VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 7 | | veteran.p65 7 4.9.01, 11:52 ia Tn VETERAN iz JA injih pripeljala v Slovenijo. Zbirni centri so bili doloéeni ob posameznih toékah ob jadranski obali, na HrvaSkem, v Bosni in Hercegovini... Kriminalistiéna sluzba MNZ je to delo opravljala, ko so se druge strukture bojevale...Celotna logistiéna podpora MNZ je opravila izjemno pomembno vlogo pri varovanju takratnih zapornikov, vecinoma visokih oficirjev JA. To je dejstvo, ki ni zelo poznano... Lojze Peterle: Odnosi med Beogradom in Ljubljano pred slovensko osamosvojitvijo Kljuéno vpraSanje je bilo, kako realizirati ta projekt oziroma kako ga voditi v relaciji do nekdanje skupne drZave in kljuénih ljudi v tej drZavi, eno je bilo predsedstvo, drugo Markoviéeva vlada in tretje druge inStitucije... Mismo Zeleli ta projekt izpeljati po miroljubni poti, dogovorno, vendar pa nam na ta na¢in ni uspelo. Ko sem bil prisoten na prvi seji zvezne vlade, sem si zapisal: ée bi se kdo ne zavedal, da je Jugoslavija kot drzava veé ali manj mrtvo telo, bi moral na tisti seji Markoviceve vlade ugotoviti, da se je zgodilo to dejansko zgodilo. Markovié je Se nastopal kot mo7Z, ki naj bi obvladoval Jugoslavijo, vendar praktiéno realne moéi ni imel veé. V politiénem smislu sem na tej seji sli$al Sest razliénih jezikov. Sicer smo na seji dosledno govorili slovensko, za nami so to prakso ubrali tudi Makedonci... torej ne glede na te jezikovne razlike smo se mi, kar se jezika tiée, povsem dobro razumeli, nobenih besed ni bilo potrebno prevajati ali pojasnjevati... V kontaktih z zvezno vlado smo nastopali mirno, formalistiéno. Videli smo nekatere razlike v izjavah kljuénih ljudi, bila je neka razlika med tistim, kar je govoril Markovié in med tistim, kar je govoril Kadijevié. Markovié je potem, ko se je odprlo vpraSanje nabornikov in bilo znano na¥e stalisée, bil neprimerno tr8i kot Kadijevi¢. Kadijevié je name deloval celo kot intelekt in rekel: »Vi ste se odloéili, mi to jemljemo na znanje; dokler tega dejanja niste izvedli, smo formalno skupaj in bomo zahtevali svoje, ko pa boste razglasili drzavo, bo nastopilo novo formalno stanje...« Ob obisku pri Joviéu, ki se je tudi obnaSal fomalisiténo, je kmalu potem, ko sem zapustil njegov urad, bojda dejal: »Jo$ jedan slovena¢ka deklaracija!« Tega stavka sem se na nek naéin razveselil, ker kaze, da so nas takrat podcenjavali... Ze z odhodom Kuéana in drugih iz Beograda...takrat niso Sli vsi z isto hitrostjo...to so zanimive zgodbe, kako je to potekalo in glede na to, da danes to razliéno interpterira, bi rad vpraSal: kam pa bi sicer Sli na8i komunisti, ée ne v Ljubljano? Oni so prvi vedeli, da je zgodbe internacionalizma in Jugoslavije Jelko Kacin: Vloga medijev v osamosvojitveni vojni konec. Druge destinacije ni bilo kakor Ljubljana in ponovna opora na nacionalno idejo... Bitka za interpretacijo je kljuéna stvar pri vsakem dogodku... Tega smo se zavedali, to je kljuéno vpraSanje, na katero je treba dati odgovore prej, preden se sporo¢cijo javnosti. Slovenija se je svojega projekta osamosvajanja lotila zelo legalistiéno. Slo ji je za to, da dokaZe kontinuiteto. Slovenija je dokazovala, da svojo samostojnost gradi na obstojeéem pravnem sistemu... Primer: na podlagi Zakona o SLO in DSZ je bila najdena reSitev — narodna zaS¢ita, s éimer smo zakonito vzpostavili nadzor nad Teritorialno obrambo, saj so ji vsiljevali drugaéno poveljnisko strukturo... Za naéelnike NZ so v nekaterih pokrajinah bili imenovani ljudje, kiso opravljali funkcijo pomoénika poveljnika za politiéno delo, v klasiénem jeziku bi rekel polit-komisarji, partijski ljudje so nosili kljuéne funkcije v nekaterih pokrajinah, ko je Slo za manevrsko strukturo narodno zaS¢ite... kar pomeni, da smo se zavzemali na eni strani za kontinuiteto in na drugi za participacijo... Naértovali smo tri tiskovne konference dnevno. Potrebno je bilo poskrbeti Se za to, da bi bilo tiskovno sredi8ée_ tako servisirano, da se novinarjem - dopisnikom iz tujine »ne bi ljubilo« oditi iz Ljubljane in bi uzivali v Ljubljani, skratka, morali so ostati v Ljubljani, kjer smo mi naértovali toliko dogodkov, da je odtehtalo vse tisto, kar bi pravzaprav oni videli na terenu. Nismo se bali, da bi hodili po terenu in izvedeli kaj zase, Zeleli smo se le izogniti temu, da bi pri svoji pretirani vnemi ne opravili verodostojnega izvidniskega potrjevanja aktivnosti JLA. Mi smo Zeleli, da bi JLA pogledala CNN in videla natanéno poroéilo o tem, kar se je na boji$éu na njihovi strani dogajalo. To je bila poanta. Ze pred plebiscitom smo poskrbeli za to, da so ravno elektronski mediji Se kako odloéilno vplivali in pomagali ljudem k razmisleku in odloéitvni. Tak primer je bil posnetek, ki smo ga odstopili nacionalni televiziji, sproducirali pa smo ga sami. Govoril je o preizkuSanju novih oroZj, ki jih je dobila TO. Ne samo, da smo oroZje imeli, oroZje smo preizkusili, preizkus pa posneli z veé kamerami. Dokazali smo, da imamo protioklepno oroZje, ga uporabljamo, da to orozje prebije tankovski oklep. S poéasnim posnetkom smo kazali, kako izstrelek prebija oklep... Izbor opravil in po magnetofonskem zapisu priredil R. Zorko 8 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | veteran p65 8 4.9.01, 11:52 || Pas 1 -$- ia Tn VETERAN PROSLAVE SO MIMO - KAJ SEDAJ? Proslavljanje desetletnice naSe drZavnosti, za katero imamo povsem nedvoumne zasluge tudi veterani, so mimo. Priznati moramo, da jih ni bilo malo, da so bile spoStljive in tudi bogate. Na svoj raéun so prisli politiki, navadni drZavljani in znotraj njih tudi veterani. Znastveniki so skupaj z poglavitnimi akterji slovenskega osamosvajanja zborovali v BreZicah 21. in 22. junija in osvetljevali takratno dogajanje. O slovenski drZavi, zlasti njenemu nastajanju, je bilo razmeroma veliko napisanega. Ce ne znamo skopariti z o¢itki na ra¢un vodstva slovenske drzave, moramo biti tudi tokrat posteni. DolZni smo pohvale in nenazadnje tudi zahvale. Iz vsega skupaj smo lahko razbrali, da slovenska drzava ne pomeni nekaj velikega le njenim drzavljanom, ampak tudi njenim voditeljem, éeprav pogosto ne vedo najbolje, kaj naj bi z njo pravzaprav poéeli. NajlepSe ob vsem pa je bilo, da so tisti vidni Stane Granda Slovenci, ki imajo najveé zaslug za slovensko samostojnost dokazali, da so kljub navidezno nepremagljivim politiénim razlikam, Se vedno sposobni med seboj normalno komunicirati, biti najprej ljudje in drzavniki in Sele nazadnje politiki. To je najboljSa garancija za naSo prihodnost. Veterani naSega velikega trenutka nismo najbolje izrabili. Razmeroma veliko je bilo narejenega, vendar premalo, da bi opozorili na svoje probleme. V primerjavi z drugimi slovenskimi veterani, smo Se vedno preveé zapostavljeni. Tisti, ki smo normalno zaposleni in lahko delamo, se nimamo kaj pritozevati. Posebne pozornosti in skrbi bi morali biti deleZni tisti, ki nosijo neozdravljive posledice, svojci padlih in invalidov, bolni, nezaposleni in upokojeni veterani, skratka vsi tisti, ki tezko Zivijo. Slovensko drzavo v zadnjih letih vsi molzejo, iz njene blagajne pobirajo, kot bi bila vreéa brez dna. Temu se ne moremo in ne smemo pridruZiti, saj je potem vse naSe prizadevanje brez smisla. Zahtevati moramo le éloveSki pristop do tistih, ki so pomoéi potrebni, skratka izenacitev z drugimi. Ob tem ne mislimo na tanko plast privilegirancev. Najveéja pomanjkljivost veteranske organizacije pa je dejstvo, da nismo dovolj storili za uravnoteZzen pogled na slovensko osamosvojitev. Se vedno je v ospredju politika, sledijo boji, preveé pa so pozabljene stotinje ljudi, ki so stali v ozadju in bistveno pomagali, da so se stvari sreéno iztekle. V mislih imamo Stevilne vojaske in varnostne strokovnjake, organizatorje oskrbe, oboroZitve, zdravstvenega varstva.... So posamezniki, nasprotniki naSe osamosvojitve in tudi bolestni posamezniki, ki Se vedno povezujejo slovensko osamosvojitev s kriminalom. Ni bilo vojne v zgodovini, ki ne bi omogoéila vojnega zasluzkarstva. Ko pa se obtozuje konkretne ljudi, pa je treba navesti konkretne dokaze. Parlamentarne preiskovalne komisije niso znale, mogle ali smele priti do rezultata. Prepricani smo, da ne zato, ker tega niso bile sposobne, ampak zato, ker je treba vzdrzevati kriminalno psihozo nad slovensko osamosvojitvijo. Ze beZen pogled na razSirjevalce take miselnosti pokaZe, da so najaktivnejsi tisti, ki so iz ideolo&kih ali jugoslovanskih nazorov nasprotovali naSi osamosvojitvi. Ker so na celi fronti propadli, sedaj na prefinjen naéin blatijo slovensko osamosvojitev, s tem pa tudi slovensko drzavo in nas. Zal jim ponekod nasedajo tudi veterani, ki niso sposobni misliti z lastno glavo. Kako presoditi tiste, ki so protestirali zoper nastop nem&kega predsednika vlade? Clovek bi Se nekako razumel, da so protestirali proti njemu kot socialdemokratu, ker nas ti ne takrat in Se dolgo potem niso podpirali, protestirali so proti njemu kot Nemcu. Toda on je reprezentant drzave, ki nam je izjemno pomagala in s tem nemSki nacizem in njegovi zloéini na Slovenskem nimajo niti minimalne zveze. Nekateri veterani se dajo prehitro zmanipulirati! Slab spomin imamo in bati se je, da ob naslednjem okroglem jubileju ne bo malo tistih, ki bodo sramotili vse, ki so nam pomagali in se zahvaljevali vsem, ki so nam nasprotovali: MiloSevicu ter njegovim politiénim in idejnim sopotnikom. Slovenskim veteranom nalog za prihodnost ne zmanjkuje. Ne smemo postati politiéna organizacija, kot del civilne druzbe moramo biti nevtralni, kot posameznik pa se naj odloéa vsak po svojem prepri¢anju. Ne smemo biti “druzbeni upokojenci”, ki le moledujejo. Poskrbeti moramo, da bo ideja slovenske drzavnosti bolj prepojila in prekvasila slovensko druzbo. Dejstvo je, da vecina Slovencev ne zna biti slovenski drzavljan. Zato nas neprestano pitajo o slovenski deZeli, majhnosti, nepomembnosti, brezperspektivnosti. Samo v Evropi je kar nekaj drzav, ki so manjSe od Slovenije, pa teh tezav njihovi drzavljani nimajo. Nihée normalen drzavljan Luxemburga ali Lichtensteina tako ne “jamra” nad seboj kot ravno Slovenci. Pomagajmo, da pride slovensko drzavljanstvo ljudem v polno zavest. Poskrbimo, da bomo dobili ¢imprej] muzej slovenske osamosvojitve. Po mojem vedenju je zanj najveé pripravljenega v Posavskem muzeju v BreZicah, tudi slovenski generalStab ima kar nekaj |judi, ki vedo, kaj je treba storiti. S prednaroéili in nakupi knjig po svojih sposobnostih pomagajmo avtorjem, ki poSteno piSejo o slovenski osamosvojitvi. Veliko je Se neznanega. Ostaja pa Se poseben problem in to je slovenska Sola. Na simpoziju v BreZicah, ki je bil namenjen v veliki meri slovenskim Solnikom, je bilo teh le za vzorec. Res je bil to éas, ko se je iztekalo Solsko leto, Se bolj pa je res, da slovenska Sola prireditve povezane s slovensko drzavnostjo na nek svoj na¢in bojkotira. To smo doZiveli Ze 1998. leta ob stopetdesetletnici Zdruzene Slovenije in tudi tokrat v Brezicah. Mogoée zato, ker sta bili obe prireditvi popolnoma neideoloski - zgolj in samo slovenski. Bo ze menda res, da tisti, ki vpijejo, da je éas ideologij minil, da so zoper to, da bi v Soli nekdanjo ideologijo zamenjala druga, tega ne mislijo resno. Organizirajte nekaj ideoloSkega, uciteljstva ne bo manjkalo - organizirajte nekaj drzavno tvornega, boste sami. Drzavljanska vzgoja nam je potreba. Bodimo najprej slovenski drzavljani, nato pa kar je komu vSeé. Le tak vrstni red zagotavlja prihodnost slovenski drzavi. Obratnega Stejejo mnogi za temeljno znacilnost “balkanstva”. Stane Granda | | veteran.p65 9 4.9.01, 11:52 || ira 3 Tie Tn VETERAN RAZSTAVA VOJNA ZA SLOVENIJO 1991 Organizator razstave Center za vojaSkozgodovinsko dejavnost MO je v svojem osrednjem oglasu objavil, da je pripravil “najvecjo” in kar je najpomembnejSe “ najpopolnejSo razstavo o osamosvojitveni vojni”. Avtor razstave Janez Svanjcer je ob odprtju razstave povdaril, da se moramo dogodkov iz leta 1991 spominjati spoStljivo. Sodelovali smo v pripravi in tudi obiskali smo razstavo “Vojna za Slovenijo 1991” na Kardeljevi ploSéadi 19 v Ljubljani. UZaljeni smo prisiljeni posredovati organizatorju in avtorju razstave javno protestno pismo. Na razstavi “Vojna za Slovenijo 1991” ste zavestno razstavili kos razminirane tankovske gosenice, kot posledico bojnega dogodka v Komendi, éeprav vam je bila dostavljena iz Vrhnike kot dokaz izredno pomembnega bojnega dogodka dne 27.06.1991 na Vrhniki, ki je zanesljivo moéno vplival na nadaljnji razplet vojne. S tem ste zopet omalovazevali osamosvojitvene dogodke na Vrhniki. Novo in najhujse pa je, da ste grobo zlorabili zaupanje dveh éastnikov in veteranov, ki sta zadolZena za ljubljansko pokrajino prevzela od nas eksponate za potrebe razstave. Zahtevamo, da tako] spremenite predstavitev omenjene tankovske gosenice na podlagi opisa tega dogodka s strani poveljnika diverzantskega voda TO Vrhnika. Citiramo njegovo pisno pri¢evanje: 27.06.1991 Tanki so zapustili kasarno Ivana Cankarja. Smer Ljubljana po Trzaski cesti in avtocesti. Ukazem popolno bojno pripravijenost. Cakamo na ukaze iz poveljstva 53.0bmS8TO. Okoli 04.00 ure se vraca tank M84 po Triaski cesti. Ocitno ima teZave s krmiljenjem, vozi cik-cak. Pri gostilni Majolka se krajani prepirajo s posadko tanka. Komandir jim zagrozi s pusko. Posadka je Zivéna, ker se ne more umakniti po cesti zaradi barikade pri Kovinarski. Proti kasarni se zato vrne po kolovozu med potokoma Tojnscica in Podlipscica. Dobim ukaz, da z bojnimi sredstvi zavarujem barikado pri Kovinarski. Obiscejo nas novinarji (Majda Juvan) RGL. Vod razporedim v 4 skupine z nalogami: 1. skupina - Miniranje in zascita barikade. 2. skupina - Miniranje in zascita mostu pri Oblaku na Trzaski cesti. 3. skupina - Miniranje in zaScita mostu na stari progi 4. skupina - Miniranje in zascita mostu pri Rozniku na Trzaski cesti. Eksploziv aktivirati samo v primeru poskusa proboja tankov proti Ljubljani. Ogenj odpirati samo ce oni zacnejo prvi. Zahtevam okrepitve in jih dobim: - 5 borcev iz Lj.Moste z armbrusti - div. vod iz Lj. Siska minira most za naso bazo na smeri Drenov grié - Horjul. Okrepim skupine na polozajih. Ukazem miniranje kolovoza po katerem se je umaknil tank. Okoli 17.00 ure dobim sporocilo, da se po kolovozu proti Sinji gorici pomikata dva tanka. Minsko polje zavarujem z dvema borcema z armbrusti, dvema z zoljami in trem z AP. o Sledi mocna detonacija - tank je zapeljal na mino in se zvrnil v graben. Mucna tisina in napetost. Tank je bil namenjen za odstranjevanje ovir, za njim pa je bil tank M-84. Posadk ne vidimo. Zvecer dobimo nove okrepitve - protioklepni vod iz Litije. Ponoci agresorjevi vojaki s pomocjo reflektorja iscejo mine in zaScitijo tank. Na HruSevci viigajo tanke. Smo v stalni pripravljenosti. S poveljnikom 53.ObmSTO sem ves Gas na zvezi. 28.06.1991 Agresor popravija tank. Obiscejo nas novinarji. Na polozajih imam 30 vojakov. Po megafonu pozivamo oficirja naj se preda. Zacuti, da mu postaja vroce in se skupaj s tankom umakne v kasarno. Previdno preiscemo teren. Najdemo razstrgano gosenico in sporocilo. ( dobesedno) “ To je deo vase DEM - OKRACTE, pridemo spet” ( oficir je bil kapetan Zika ...c.0.00... ) Mi samo dopisemo: “NA MINO” V kolikor vam ni do resnice in povmitve éasti, vam bog pomagaj, mi lahko zahtevamo eksponate, ki smo jih odstopili takoj nazaj. Predsednik OZVVS Vrhnika - Borovnica Predsednik OZSC Vrhnika - Borovnica Clan predsedstva OZSC in OZVVS Joze Molk, Igor Miklavéié, takratni Vrhnika - Borovnica takratni poveljnik 53. ObmSTO obve&devalec v 53. ObmSTO Zeljko Acalinovié, takratni namestnik poveljnika diverzantskega voda ZAHVALA VETERANOM ZA IZKAZANO POMOC Sem élan OZVVS Rue. Pri 26 letih sem zbolel za multiplo sklerozo in sem Ze nekaj let na invalidskem voziéku. Moral sem se upokojiti, saj sem v vsem odvisen od svoje Zene in mame. Vse do lanskega leta sem z druzino Zivel pri starsih, kjer pa je bilo potrebno premagati kar po 16 stopnic, ki so me logile od narave oziroma od toplih sonénih Zarkov. Kljub bolezni sem si ustvaril svoj dom prilagojen mojim zdravstvenim zmoznostim in se v oktobru lanskega leta tudi vselil. Moje domaée, zeno Polono, sina Matica, starSe in druge sorodnike pa s tem razbremenil, saj me ni veé potrebno hositi po strmih stopnicah. S pomoéjo prijateljev in s finanéno pomoéjo veteranskih organizacij iz vse Slovenije pa smo letos v mesecu januarju lahko pognali tudi higno dvigalo, ki me zdaj vsakodnevno prevaza v spalnico. SpoStovani veterani! Vsem in vsakemu posamezniku se osebno zahvaljujem za izkazano pomoé, saj brez vaSe pomodi problema ne bi zmogel reSiti. Lep pozdrav in veliko lepega pri nadaljnjem delu. Drago Kokot z Zeno Polono in sinom Maticem 10 | | veteran p65 10 4.9.01, 11:52 | | || Pas 1 -$- ia Tn VETERAN “BOJIM” SE REVOLVERASOV... Ke je v zapisu napisano, da se pri¢akuje »podrobnejSa zgodovinska analiza in utemeljitev trditve, da se za osamosvojitev in samostojnost moramo zahvaliti predvsem borcem iz leta 1941 in NOB, tu ni nikakrsne dileme (kar ni toéen zapis izjave)... in €e se je gospod Kovatié boril Ze leta 1941 za samostojno Slovenijo, nato pa 50 let éakal na prelomno leto 1991 in takrat s kalaSnikom v roki izbojeval slovensko svobodo in neodvisnost... in ker se pri¢akuje opravicilo vsem veteranom vojne za Slovenijo 1991« posredujem piscu élanka in vsem Clanom ZVVS naslednje pojasnilo: 1. Na seji Glavnega zbora ZVVS, ki je bila 10. marca 2001 v Trzinu, je predsednik delovnega predsedstva - Alojza Kovaciéa posebej predlagano stalisée v zvezi z izjavo za jJavnost OZ VVS Ljubljana ob nedavni podpori tujcem in ekonomskim azilantom s strani ZZB NOVJ in predsedstva ZVVS, ki ga je na zboru prebral predsednik OZ VVS Ljubljana in predvsem zaradi sporoéila »da osamosvojitvena vojna nima nobene in nikakrSne zveze z NOB, obenem pa je tudi neizpodbitno dejstvo, da se je osamosvajanje pricelo v 90-letih in ne Ze leta 1941...«, ki ga je zbor sprejel v naslednjem besedilu: »Zaradi upornistva na Slovenskem v zadnjih 100 letih je potrebno sodelovanje med veteranskimi organizacijami ob upostevanju dogodkov, ki so pomembni za samostojno drzavo. Brez upora generala Maistra 1918 ne bi bilo danaSnjih mej na severu drzave, brez upora proti okupatorju 1941-1945 ne bi bilo nove prejsnje drzave, ki je Slovencem dala moZnosti, da smo 1991 lahko izvedli osamosvojitev drzave Slovenije. Brez spoStovanja preteklosti tudi ni prave prihodnosti!« (»ZA« sprejem takSnega stali8éa je glasovalo 69 delegatov, 5 delegatov je bilo »proti«, 2 sta se vzdrzala ) Zapisano stalisée torej ni le mnenje podpredsednika ZVVS Alojza Kovaciéa, ampak mnenje vecine delegatov Glavnega zbora ZVVS v Trzinu! 2. Ceprav nisem zgodovinar (sem univ. dipl. org. dela), izpostavljam vsaj nekatera dejstva, ki kaZejo na to, da je bilo osamosvajanje slovenskega ljudstva dolg proces in da so za izvedbo bili potrebni doloéeni pogoji: - glede slovenske drZavotvornosti v preteklem obdobju je potrebno poudariti, da je bila po koncu I. svetovne vojne od oktobra do 1. decembra 1918 Zdruzba Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je kasneje postala Kraljevina SHS (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev), - pomemben korak v procesu nastajanja slovenske drzavnosti pomeni sklep Vrhovnega plenuma OF, ki se je 6. septembra 1941 razglasil za Slovenski narodno osvobodilni odbor, ki v Gasu osvobodilne borbe edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod na vsem ozemlju. To se je zgodilo dobre tri tedne po tem, ko sta voditelja ZDA in Velike Britanije podpisala znamenito Atlantsko listino »o naéelih politike svojih drzav, na katerih temeljijo upi za boljSo prihodnost sveta«, in eno od teh - konec leta 1941 je Vrhovni plenum OF sprejel Se dve temeljni to¢ki OF in sicer : »v skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevellta in Stalina, bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Zdruzene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odloéal slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi«, in »razglaSa se, da iz slovenskih narodno osvobodilnih éet in narodne za8cite na slovenskem ozemlju raste slovenska narodna vojska. (ta partizanska vojska je resniéno postajala vse moénej§a udarna sila osvobodilnega gibanja in je pomenila tudi eno izmed bistvenih prvin suverenosti in drzavnosti slovenskega naroda ), - konec leta 1942, ko se je na zasedanju v Bihacéu konstituiral Avnoj, je IzvrSni odbor OF objavil posebno izjavo, v kateri je poudaril: »da bo svobodna in zdruzena Slovenija stopila v novo Jugoslavijo z vsemi tistimi pravicami, ki ji bodo omogoéile, da bo na njenih tleh gospodaril slovenski narod sam. - februarja 1944 so na zasedanju slovenskega parlamenta v Crnomlju sprejeli posebno deklaracijo, s katero so »ugotovili, da se je slovenski narod svobodno, po lastni volji, zdruzil z drugimi narodi na teme ju pravice vsakega naroda do samoodloébe«. Pravico do odcepitve so ugledni slovenski pravniki oznaéili kot bistveni element suverenosti slovenskega naroda, kar se je pokazalo kasneje za zelo pomembno, saj je bila ta pravica zapisana v vseh ustavah povojne Jugoslavije in je bila tudi bistveni element v prizadevanjih za mednarodno priznanje slovenske osamosvojitve ob razpadu SFRJ. Mogoée je zanimivo tudi dejstvo, da je takrat Kocbek opozarjal, da se »staro ne sme vrniti« in da smo »spremenili znaéaj slovenskega éloveka! « 3. Glede ocene, od kdaj imamo »slovensko vojsko«, je mogoée omeniti vsaj naslednje datume: - prvié smo imeli slovensko vojsko ob razpadu Avstro - Ogrske monarhije po I. svetovni vojni ob nastajanju drzave SHS, ko je general Rudolf Maister zavzel del slovenskega ozemlja na Avstrijskem KoroSkem in prispeval velik delez k sprejemu in postavitvi severne meje naSe drzave, - drugié smo imeli samostojno slovensko vojsko v II. svetovni vojni od zaéetka pa vse do marca 1945, ko je bila ukinjena in zdruzena v skupno jugoslovansko armado. JA je bila takrat tudi naSa vojska in naSa zaS¢itnica, ki pa je kasneje ob nastopu srbskega nacionalizma postajala vedno bolj tuja in je ob ukrepih osamosvajanju Republike Slovenije bila povsem na drugi strani in je z orozZjem Zelela prepreciti slovenske cilje! Ob tem pa je potrebno zapisati tudi dejstvo, da se je po II. svetovni vojni spremenila meddrzavna meja po rapalskem dogovoru predvsem zaradi vojaskih uspehov in dosezkov [X. korpusa SNOV, ki so priborili Primorsko nazaj k Sloveniji - ée tega ne bi bilo takrat, bi se kolo zgodovine vrtelo zanesljivo precej drugaée!? - tretjié je slovenska vojska nastajala ob pripravah na osamosvojitev Republike Slovenije in ob agresiji JA na Slovenijo, ko so vojaki s ponosom nosili nove znake TO in ko so izvedli vojasko osvoboditev samostojne Slovenije 11 | | veteran.p65 11 4.9.01, 11:53 || Pas 11 3 Tie Tn VETERAN Menim, da je dovolj zapisanih podatkov z Zeljo, da bi lahko bolj celovito gledali na preteklo obdobje! V Zelji, da bi €lani ZVVS poznali vsaj del moje dejavnosti v éasu priprav in agresije JA na Slovenijo, pa Zelim zapisati Se naslednje: Kovaéié se leta 1941 ni boril za samostojno Slovenijo, ker sem rojen leta 1948, pa tudi leta 1991 nisem imel »kali8nikov« v roki. V éasu osamosvajanja RS sem bil naéelnik Oddelka za obrambne zadeve Ob¢ine Maribor (v upravnem organu sem bil od 1976 leta dalje) in od 26.05.1991 namestnik vodje Operativne podskupine za obmoéje Maribora in VzhodnoStajerske pokrajine. Resni¢no sem ponosen na obdobje obrambnih priprav v Sloveniji, ki so v upravnih organih za obrambo potekale od 10. decembra 1990 dalje (ko smo izvedli premik naborne in vojaske dokumentacije in ko smo delovali pod nenormalnimi pogoji vse do agresije JA), pa do prispevka civilnih struktur in organov oblasti v Mariboru v éasu pekrskih dogodkov in seveda izvajanja ukrepov ob agresiji JA na Slovenijo. Za svoje dosedanje delo na Stevilnih podrogjih sem dobil nekatera priznanja: pisno priznanje RSLO 1979, medaljo zaslug za narod 1980, gasilsko odlikovanje I. stopnje PGZS 1983, zlato Gallusovo znatko 1985, zlati znak civilne za8¢ite RS 1986, srebrni znak MNZ RS [992, bronasto medaljo Slovenske vojske 1993, plaketo Zveze slovenskih éastnikov 1995, ... V ta priznanja je vtkano skupno delo mojih sodelavcev na vseh podrogjih, saj se dobro zavedam, da ni uspeha brez dobrega in predanega kolektiva. Resniéno sem imel sreéo, da sem lahko sodeloval v delovnih okoljih, ki jim je bila zadana naloga veé kot le naloga. Po svojih moéeh in znanju smo poizkuSali narediti vedno vse, kar se je le dalo narediti!!! Za zakljuéek Zelim poudariti svoje prepri¢éanje, da niso zasluge za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo na sreéo le v desetdnevni vojni, ampak Stevilne uspeSno izvedene naloge in ukrepi v dolgem obdobju slovenske zgodovine ter dozoreli pogoji za realizacijo te Zelje slovenskega naroda. V prihodnje ne bom veé polemiziral na temo obraéunavanja s preteklostjo in zakljuéujem pisanje z opozorilom: Zelim Ziveti v svobodni in demokratiéni domovini, »bojim« pa se revolveraSov in Rambotov!!! Alojz Kovaéié, univ. dipl. org., podpredsednik ZVVS Hiti pocasi. Nic ni nemogoce. ; 7, GO RN AE a NJSKA Okno v svet 1990- 199 1 Modrost pod Triglavom NOVA KNJIGA ZGORNJA GORENJSKA 1990-1991 Deset let imamo svojo drzavo, Slovenijo. Spominjamo se priprav in obrambe samostojnosti komaj rojene drzave. Spomini ostajajo, tudi bledijo, dobivajo novo podobo in obraze. V Obmoénem zdruzenju veteranov vojne za Slovenijo Radovljica - Jesenice so se odlocili ob tem jubileju izdati knjigo. Da bi tudi drugim predstavili aktivnosti Stevilnih, tistih z oroZjem in civilistov, na Gorenjskem in predvsem na Zgornjem Gorenjskem, v tedanjih ob¢inah Jesenice in Radovljica. V njej avtorica Rina Klinar, tedaj predsednica IzvrSnega sveta SkupS¢ine obéine Jesenice, na 416 straneh predstavlja utrinke iz (pred)osamosvojitvenih dni. Opisano je delo vseh treh delov obrambe: pripadnikov Teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve in civilnega dela. Predstavljeno je delo carinikov, upravnih organov obéin, zdravstvenih delavcev, Zelezni¢éarjev, radioamaterjev, gasilcev, lovcev, Rdeéega kriza, postavljanje barikad, spopadi in pogajanja z JLA, spomini vojakov na sluzenju vojaskega roka, poroéanje medijev itd. 923 imen je zapisanih vkazalu imen, objavljeni 102 fotografiji, pri nastajanju knjige so sodelovali Stevilni, tako s priéevanji kot fotografijami. To je prvo tako obSirno delo o dogodkih v letih 1990 in 1991 v tem delu Slovenije, kjer leta 1990 v Stirth obéinah (izmed petih na Gorenjskem in izmed Sestnajstih v Sloveniji) niso oddali oroZja pod nadzor JLA. Leta 1991 je bila Zgornja Gorenjska tudi slovensko okno v svet, saj je bil mejni ptehod Jesenice vseskozi odprt in ga JLA ni zasedla, na podlagi jeseni8kega dogovora oumiku pa so se z vseh mednarodnih cestnih mejnih prehodov v ob¢ini Jesenice 1. julija 1991 umaknili pripadniki JLA in zvezni miliéniki in na mejnih prehodih pustili oboroZitev, ki je bila potem na razpolago drugim enoam TO v Sloveniji. S karavl so se umikali od 30. junija do 3. julija 1991. Na Zgornjem Gorenjskem je bila leta 1991 veéina vojaSnic, karavl in mednarodnih mejnih prehodov na Gorenjskem. Knjigo lahko naroéite ali dobite na Obmoénem zdruzenju veteranov vojne za Slovenijo Radovijica - Jesenice, Gorenjska cesta 27, 4260 Radovljica, telefon/faks 04 5312571 ali 041 486 946. R. Klinar 12 | | veteran p65 12 4.9.01, 11:53 e VETERAN RAZSTAVA TERITORIALNE OBRAMBE IN SLOVENSKE VOJSKE V KANADI Mesto Waterloo Ze nekaj let gosti lane Kanadskega druStva za zbiranje medalj in vojaSkih oznak (Canadian Society Of Military Medals & Insignia), ki zdruzZuje na tisoée Clanov v Kanadi in ZdruZenih drzavah Amerike. Tam je tudi letos potekala letna skupS¢ina druStva. V poéastitev 10 - letnice samostojnosti Slovenije je na pobudo gospoda Furlana, dolgoletnega Clana druStva, uprava drustva odstopila prostor za razstavo in tako omogotila, da Slovenci v Kanadi s pomot¢jo Obmotnega zdruzenja Zveze vojnih veteranov Slovenije (OZVVS) - Ljubljana obelezijo pomembno obletnico Slovenije tudi v zamejstvu. N: srecéanju z veé kot sto razstavljalci razliénih vojaskih predmetov, odlikovanj, zna¢k, dokumentov ter druge vojaske opreme, je pogled na slovensko zastavo, ki ji je ob boku stala zastava Slovenske vojske, v obiskovalcih slovenske narodnosti vzbudil nemalo obéutkov. Od pripadnosti domovini, do ponosa, da je med razliénimi narodi, ki so se borili za svoj obstoj in neodvisnost, predstavljena tudi vojaska zgodovina Slovenije. Razstava je z obsezZno in podrobno predstavitvijo éasa pred in po osamosvojitvi drzave vzbudila velik odziv. Ogledati si je bilo mogoée veé kot 1000 eksponatov, 17 uni- form in veliko vojaskih kap in éelad. Uniforme na stojalih so dale razstavi unikatni peéat in hkrati opozarjale, da vsi eksponati niso zgolj neme stvari, ampak zgodovinski dokazi, ki so jih ne tako daleé nazaj nosili Slovenci v boju za Slovenijo. VojaSke in policijske uniforme so obiskovalce kot éastna straza popeljale najprej h glavnemu panoju naslovljenem »Teritorialna obramba in Slovenska vojska Republike Slovenije 1991- oznake in uniforme«. Osnovni podatki o Sloveniji in mapa Evrope z vrisano Slovenijo so predstavili geografski polozaj drzave. Sledili so panoji z na8itki, ini, znacékami in vitrine z ordeni, medaljami, pasnimi sponkami, zna¢ékami ter vojaSke kape in éelade. SUCWEMEEA ‘HSI SUVLRHOPHIMORSEA POERUINA baie sie Razstava je bila organizirana po kronoloSkem redu. Na prvem panoju so bile oznake, ki so jih borci nosili ob samem zaéetku spopadoy, platnene oznake, trakovi civilne za8éite za rokav ter platneni nasitki pripadnikov TO in civilne zaS¢ite. Kopenska vojska je bila predstavljena z oznakami kopenske vojske, s ¢ini, trakovi za medalje, bojnimi znaki, znaki takratne brigade MORIS v veéini variant naSitkov. Kopenski vojski so sledili letalstvo, mornarica, planinske enote, policijske oznake, carinska sluzba, gasilske oznake, oznake slovenskih enot v sluzbi Zdruzenih narodov in veteranske oznake. Panoju z emajliranimi prsnimi znaki vojske na usnjenih nosilcih, od padalskega znaka, poloZajnih znakov do razliénih znakov specialnosti, je sledil pano z oznakami za rokave, ki jih nosi slovenska vojska sedaj. V steklenih vitrinah so ordeni in medalje spominjali na leto 1991, kjer je njihov poloZaj (liki generala Maistra obrnjeni v levo ali desno) nakazoval, kdaj so bili pridobljeni, med ali po vojni. REPUBLIC OF SLOVES DLA TERRITORIAL DEFENCE AND ARMY 1991-200] = ESSN AID LONI OE LES =~ Sledila so pokrivala. Zanimive so bile oznake ter znacke za kape slovenskih vaSkih straz in slovenskih domobrancev, gorenjskih, kranjskih in primorskih. Med eksponati ni bilo nié partizanskega, nobene triglavke, kape zna¢ilne za slovenske partizane. Pomanjkanje omenjenih pokrival gre pripisati dejstvu, da jih je tezko oziroma nemogoée dobiti, saj so vse triglavke po takratnem ukazu z juga slovenski komisarji uniéli in jih zamenjati s titovko ze 1943. leta. Nasprotno ni manjkalo pokrival slovenskih teritorialcev, civilne zaS¢ite in policistov iz leta 1991, med njimi so bile zanimive Gelade civilne zaScite, maskimo prebarvane éelade jugoslovanske vojske iz Vuzenice, padalski tip éelade brigade Moris ter prva izdelava nove slovenske éelade. Med plaketami so bila izredno redka prva odlikovanja, podeljena tujim diplomatom za podporo Sloveniji in najnovej§i VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 13 | | veteran.p65 13 4.9.01, 11:53 ia Tn || ira VETERAN éastni spominski znak “Za udeleZbo v vojni.” Zadnjega je prejelo tudi nekaj kanadskih Slovencev za svoje prispevke za svobodno Slovenijo leta 1991. Dlje v preteklost je posegel pano Znapisom »Jugoslovanska armada nekoé in sedaj«, z uniformo vojaskega policista, sveéano uniformo generala, redko zanimivostjo uniformo generala jugoslovanske garde iz obdobja 1991, sedanjo vojasko uniformo, uniformo specialnih policijskih enot, posebnim kombinezonom 63. padalske bri- gade, ter osebno uniformo »Arkana« skupaj z zastavo njegove osebne enote iz Erduta. Za popestritev so bile na ogled maskirne uniforme in pokrivala ter éelade iz 1991. Na éas s konca prve svetovne vojne je kot zanimivost spominjala razstavljena obleka in bluza srbskega generala. Veéina razstavljenih predmetov pripada zbirki Marjana Furlana, pri postavitvi razstave je bil v veliko pomoé Bogo Avsec. Da Pogled na del razstave je med kanadskimi, angleSkimi in ameriSkimi eksponati visela tudi zastava Slovenske vojske, gre posebna zahvala polkovniku Majcenovicu in njegovi soprogi z Ministrstva za obrambo. Eden izmed eksponatov je preSel nazaj v slovenske roke po éudnih poteh; potrebno ga je bilo odkupiti od ameriSkega oficirja, ki je novo slovensko uniformo s cinom polkovnika, na kateri je Se ime bivSega lastnika, skupaj s spodnjo majico, pasom, baretko in oprtaéi dobil v dar na obisku v Ljubljani. Razstava je bila organizirana na pobudo veteranov iz Ljubljane, ki so hoteli na najveéjem kanadskem sreéanju predstaviti Slovenijo in njeno pot do osamosvojitve kanadski javnosti, posebno pripadnikom kanadske vojske in ameriSkim zbiralcem. Razstavo si je ogledal tudi slovenski éastni konzul Republike Slovenije Joze Slobodnik, eden izmed dobitnikov éastnega spominskega znaka “Za udelezbo v vojni”. Pomembnost obeleZitve 10. obletnice samostojnosti Slovenije je strnil v izjavo: “Vsakié, ko se ime Slovenije pojavi v javnosti, pripomore k veéji prepoznavnosti drzave in manj§a je moZnost, da nas bi Se kdo uvrstil v isti koS z drzavami s podobno zvenecimi imeni.” Sreéanje Glanov Kanadskega dru&tva za zbiranje medalj in vojaskih oznak ni bila edina priloZnost, da se Slovenija predstavi svetu, saj so od organizatorjev priSla povabila za razstavo na drugih sreéanjih v Kanadi in Zdruzenih drzavah Amerike. Razstavo si bo najverjetneje moé ogledati na Vojaski razstavi v Torontu v Kanadi in skoraj zagotovo jeseni v Pensilvaniji v Zdruzenih drzavah Amerike na najveéjem svetovnem sreéanju zbirateljev Max Showu. Andreja Zuntar Atanasov Tie Tn PRIZNANJA ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO V glasilu Veteran vojne za Slovenijo, Stevilka 13, marec 2001, je v prilogi med drugim objavijen tudi Pravilnik o priznanjih ZVVS. V 2. Clenu pravilnika so naStete vrste priznanj in za kaj se le ta podeljujejo. Res da drugi odstavek omenjenega Clena dopuscéa obmocnim zdruzenjem ZVVS, da lahko podeljujejo svoja priznanja, vendar menim, da bi lahko Ze 7. Clen (Castni naziv »Slovenska druzinaw) poleg naStetih pogojev za podelitev vseboval Se najmanj enega. Lepo je, da so se podelila priznanja »Slovenska druzinac tistim posameznikom in druzinam, ki so preprecili odtujitev orogja s strani JA oziroma so to oroze Cuvali na svojih domacijah, tistim, kiso v Casu vojne prostovoljno nudili prostor in materialno tehnicna sredstva Teritorialni obrambi RS in tistim, ki so Zrtvovali svoja zivijenja za samostojno Slovenijo. Mislim pa, da bi omenjeno priznanje zasluzili tudi posamezniki in druzine, ki so nudili pomoé slovenskim fantom, ki so pred in med vojno pobegnili iz enot JA. mojem primeru sta to dve slovenski druzini v Republiki Avstriji, ki sta me bili pripravljeni po pobegu iz JA vzeti pod svojo streho, kljub temu, da sta s tem krSili veljavne predpise svoje drzave. Na ta naéin sta tudi ti dve druZzini pokazali pripravljenost pomagati Slovencem in tudi pripadnost slovenskemu narodu. Ker pa drugi odstavek 10. élena doloéa, da morajo biti predlogi za priznanja ustrezno utemeljeni, sem se odloéil, da na kratko opiSem svoj primer. Na sluzenje vojaskega roka sem septembra leta 1990 od&el v Solo rezervnih oficirjev v Sarajevo. Po uspeSno konéanem Solanju sem marca leta 1991 kot »stazist« odSel v Ogulin. Zaradi takratnih razmer sem se odloéil, dane bom sluzil vojski, ki deluje proti mojemu narodu. Tako sem konec maja leta 1991 (po dogodkih v Mariboru) s pomoéjo oéeta in brata pobegnil iz JA. Po svetovanju takratnega vrha TO RS sem pobegnil v Republiko Avstrijo. Izkazalo se je, da je bilo svetovanje vrha TO RS in moja odloéitev pravilna, saj me je doma kmalu iskala VP JA. V Republiki Avstriji sem bil najprej nekaj dni nastanjen pri druzini Mitter. Ker so se ukvarjali izkljuéno s turizmom in so se bali, da bodo zaradi krSitve avstrijskih predpisov kaznovani, sem se s pomogjo Matice koroSkih Slovencev in poslanca g. Karla Smoleta kasneje preselil k druzini LepuSic (Lepuschitz). Pri njih sem bil vse do ponovnega odprtja mejnega prehoda Ljubelj, ko me je na mojo Zeljo takoj prigel iskat o¢e. Po vrnitvi v RS sem se takoj prikljucil enotam TO RS. Obe druZini sta mi nudili vse, kar je bilo v njihovi moéi, zato sem jima Se danes zelo hvaleZen. Mislim pa, da bi tudi oni in vse podobne druzine zasluzili kakSno priznanje, ali vsaj nekaj zahvalnih besed predstavnika drzave Slovenije. Zavedati se moramo, da je tudi pomoé posamezniku in s tem posredno 14 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | veteran p65 14 4.9.01, 11:53 | | || =i e ia Tn VETERAN celemu slovenskemu narodu hvale vredno. Glede na to, da so se do danes podeljevala priznanja predvsem tistim, ki so sodelovali v aktivnostih, o katerih se je veliko govorilo ter pisalo, sem se odloéil, da vas tudi spomnim na posameznike, ki smo pred in med vojno pobegnili iz takratne JA. Tudi to dejanje za posameznika in njegove bliZnje ni bilo lahko. Vsi smo bili pod velikim pritiskom in tudi s tem smo vrhu JA dali vedeti, da njihove enote niso veé enotne. Slovenski fantje iz enot JA nismo pobegnili zaradi Zelje po avanturi, ampak zaradi ljubezni do svoje domovine. Za to pa je bil marsikdo pripravljen zrtvovati tudi svoje Zivljenje. Verjetno smo bili takrat premladi in nas je bilo premalo, da bi bilo vredno za naSa dejanja zgubljati preveé besed. Ze leta 1991 so se podeljevala priznanja »Obranil domovinox«. Prejel naj bi ga tisti, ki je med 27.06.1991 in 07.07.1991 sodeloval v bojnih akcijah TO RS pri obrambi_ slovenske svobode in neodvisnosti, pri Gemer je tvegal svoje Zivljenje. Kot mi je znano je v Trziéu to priznanje prijel tudi pripadnik TO RS, ki je bil med vojno v isti enoti kot veéina fantov, ki smo pobegnili iz JA in tako sodeloval tudi v istih bojnih akcijah. Zato ne vem, kakSni pogoji so bili poleg naStetih pogojev Se pomembni za podelitev tega priznanja. Upam, da se tako pomembno priznanje ni delilo tudi po sistemu »ob pravem ¢asu na pravem mestu«. S tem mislim prisotnost ob pravem éasu na pravem mestu predvsem po vojni, ko so se pisali seznami zasluznih pripadnikov TORS. Sem eden tistih, ki smo zadnji zakljuéili Solanje v SRO v JA. Zaradi tega sem Se bolj opazil, koliko drzava in tudi ZVVS ceni naSe dejanje. Generacije, ki so Solanja v SRO in sluzenje vojaskega roka do konca odsluzili pred nami, se danes lahko ponaSajo najmanj s inom podporoénika. Meni (verjetno tudi ostalim) pa do danes ostaja edino priznanje to, da sem iz milajSega vodnika (vpisan Gin v vojaski knjiZici) po novi zakonodaji »napredoval« v desetnika. Pri tem se mi postavlja Gudno vpraSanje. Ali sem glede na to, da sem pobegnil iz JA in se kasneje prostovoljno prikljucil enotam TO RS kot dezerter obravnavan tudi v Sloveniji — drzavi, zaradi katere sem pobegnil? Kajti ée bi v JA ostal Se nekaj dni, bi danes imel vsaj podéastniski ¢in — vodnik. Zgoraj napisano ne jemljite kot proSnjo za priznanje ali Gin. Zelim vas spomniti tudi na tiste, s katerimi verjetno nimate veliko stikov. Saj na Zalost opazam, da dejanja, o katerih se ne govori ali pige, niso kaj prida vredna in spoStovana, ne v nasi drzavi in nev ZVVS. Upam, da mi je uspelo na kratko opisati bistvo in da ste tudi vi pri8li do spoznanja, da so tudi tisti, ki so nam pomagali pri pobegu in tudi mi sami nekaj naredili za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Dejan Klemenéié Na Triglavu, 13.- 14.julij 2001 Na 16.spominskem pohodu na Triglav, simbolu slovenstva,so Glani OZVVS Domzale ob 10.obletnici samostojnosti vojne za Slovenijo, razpeli bojne bojne zastave enot Teritorialne obrambe iz leta 1991 iz sestave 55.Obmoénega Staba za teritorialno obrambo DomZale,ki so bile slavnostno podeljene na medobéinski proslavi ob Dnevu DrZavnosti dne 22 junija v Mengsu. POHOD NA TRIGLAV Na Triglav pa so se med drugim podali tudi €lani in élanice OZVVS Radovljica-Jesenice. UdeleZilo se ga je veé kot 400 pohodnikov, med njimi 132 élanov Zveze veteranov vojne za Slovenijo in 40 élanov zdruzenja Sever. dr. Anton Grizold. 13. julija so na Kredarici élani OZVVS Radovljica - Jesenice zapeli veteransko himno in izroéili prvi CD predsedniku republike. 14 udelezencev pohoda na Triglav je priSlo pes iz Ankarana in se povzpeli vrh Triglava. Na slavnostnem zakljuéku pohoda na Pokljuki, kjer se je 14. julija zbralo veé kot 5000 judi, je zbranim spregovoril obrambni minister prof. D. Grmek in R. Klinar VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 15 | | veteran.p65 15 4.9.01, 11:53 || ira VETERAN JUNIJ 1991 NA LJUBELJU (I. del) Dest: nas loéi od prelomnih dogodkov, ko je bilo potrebno odloéno obraniti plebiscitarno odloéitev slovenskega naroda. Dogodki tistih dni poéasi tonejo v pozabo, s éasom, ki mineva pa obstaja tudi velika verjetnost, da pride do izkrivljanja zgodovinske resnice. Menimo, da je dolznost ohranjati verodostojen zgodovinski spomin, Se posebno smo dolZni to storiti tisti, ki smo v éasu priprav in v dneh vojne za Slovenijo, z orozjem ali kako drugaée aktivno sodelovali v odporu proti agresiji JA. V Obmoénem zdruzenju VVS Trzié smo se v letoSnjem letu lotili naértnega zbiranja pisnih dokumentov, priéevanj in ostalih gradiv o pripravah in vojni za Slovenijo v letih 1990/91, z Zeljo, da aktivnosti enot TO - operativne skupine Trzi¢, predstavimo v zborniku. Dogodke bomo sku8ali predstaviti kar se da objektivno in argumentirano z dokumenti in dokazljivimi prigevanji udeleZencev. Del gradiva in priéevanj prvih dni agresije smo strnili v povzetku, katerega predstavljamo tudi bralcem Veterana. Clanek naj bo hkrati tudi odgovor na pisanje g. Milana Klemenéiéa objavljenem v policijskem glasilu Varnost posebna izdaja, stran 30. S tem ¢lankom Zelimo pojasniti dejansko stanje na Ljubelju in demantirati neresniéne navedbe g. Milana Klemenéiéa poveljnika 5. éete ZEM o aktivnostih enote TO na Ljubelju junija 1991. Osebno menim, da tovrstno pisanje ne more biti temelj za dobro medsebojno sodelovanje dveh veteranskih organizacij, kajti kljub razliénim pogledom na dogajanja tistih dni, obstajajo dejstva, ki pajih ne moremo predvsem pa ne smemo izkrivljati. S policijo in Se posebno s pripadniki PEM, ki jih je vodil g. Milanom Klemenéié smo v pripravah na vojno, predvsem pa pri varni disperziji oroZja v tajna sladiSéa zelo dobro sodelovali, zato nas je objavljen Glanek Se posebno neprijetno presenetil. 2 = ar ey , ? tie . “hg Cestna zapora je zaustavila oklepnike - Cegeljse nad Trzicem Foto: M. Kunsié NaS namen ni polemizirati s policijo oziroma z g. Milanom Klemenéiéem in dokazovati svoje resnice, Zal pa bodo nekatera argumentirana dejstva, ki bodo objavljena v na8em zborniku za nekatere posameznike zelo neprijetna. Dejstvo je, da enota TO, kljub tezkemu taktiénemu polozaju na Ljubelju ni razmisljala o umiku v Avstrijo, (Gemur bi se reklo lahko tudi kako drugaée). Resnici na ljubo pa je potrebno povedati, da se je temu naértu uprl tudi del enote milice, na éelu z inSpektorji Brajnikom, Miheliéem in Gabrom. Za boljSe razumevanje odgovora posredujemo citat spornega élanka, ki vsebuje vrsto netoénosti: Mejni prehod Ljubelj so vojaki JA potem v celoti obkolili'. Zaradi tega so bili miliéniki na mejnem prehodu odrezani od »svetac’, enota TO, ki pa je bila nastanjena v hotelu Kompas na Ljubelju, pa se ni hotela vkljuéiti v obrambo mejnega prehoda’. Njihov poveljnik je izjavil, da bodo strelno oroZje uporabili le Vv primeru, ée bodo neposredno napadeni. Zaradi tega sem se z naéelnikom uprave dogovoril, da se poveze z Avstrijci, in da bi enota PEM in ostali aktivni in rezervni policisti prestopili na njihovo ozemlje. Avstrijci bi vse miliénike sprejeli, vendar pa je bil problem priti do predora in nato na avstrijsko stran, saj je bilo do predora priblizno 100 m brisanega prostora, z leve strani in nad predorom pa so bili vojaki*, ki so imeli poleg ostalega orozZja in tromblonskih min tudi minomete’. 'Mejni prehod nikoli ni bil v celoti obkoljen, celotno vznozje (in pobogje) BegunjScice (levi bok) je bil od Prevale do Zelenice pod fiziénim nadzorom enote TO, na tem prostoru so bili vodi TO stalno prisotni. °Glede na dejstvo, da je bil levi bok pod nadzorom TO in je bila s tem dana moZnost umika v smeri Prevale, ne moremo govoriti o odrezanosti od sveta, prav tako je v najbolj kritiénem dnevu 27. 6. na Ljubelj uspelo priti reSevalno vozilo z dvema zdravnikoma ZD Trzié, pripeljan je bil sanitetni material in odpeljan pripadnik TO, je dozivel zivéni zlom. > Od 25. 6. dalje je enota TO izvajala vse naloge in ukrepe, ki so bili opredeljeni v ukazu 31.ObSTO, s teZis¢em nudenja ucinkovite ognjene podpore enoti milice v primeru spopada. S ciljem pomoéi in sodelovanja smo 27. 6. dodelili enoti milice dva pripadnika TO z armbrusti, da bi preprecili oklepnikom dostop do mejnega platoja. Miliénikom, ki se nebi odloéili za odhod v Avstijo smo predlagali delovanje v okviru TO - prikljuéitev nai enoti, (ponudbo so z veseljem sprejeli). *Celotni levi bok je bil pod nadzorom TO, brisani prostor po je enota milice na¢rovala prevoziti z lastnimi vozili, ki so bila Ze obrnjena v smeri Avstrije. >Enota JA na Ljubelju nikoli ni imela MM, dejstvo pa je, da so imeli dodeljene plinske tromblonske mine, domnevamo, da za kratkotrajno onesposobitev (verjetno solzilec). Uvod v dogodke na Ljubelju Glede na realno moZnost odkritega spopada z JA, smo izvajali priprave poveljstev in enot TO Ze v letu 1990. V sklopu teh priprav je bil izdelan tudi naért varovanja mejnih prehodov v sodelovanju z enotami milice. Za nalogo varovanja mejnega prehoda Ljubelj je bila formirana enota jakosti éete, sestavljena iz preverjenih in mlajsih letnikov takratnega 61. KodTO in dela poveljstva OSTO Trié. (se nadaljuje) Anton Stritih Tie Tn 16 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | veteran p65 16 4.9.01, 11:53 || =i -$- ia Tn VETERAN KAKO SMO VOJNO DOZIVLJALI SAVINCANI Px kratkim smo se spomnili Pekrskih dogodkov, ki so bili nekak&8na predhodnica poznej§e junijske 10-dnevne vojne za slovensko samostojnost, ki je, kot Se nikoli prej, zdruzila Slovence v eno samo in odloéno nacijo, Zeljno ubraniti na plebiscitu izrazeno voljo po lastni drzavi. Mnogim med nami je tisti odloéilni éas, ko je bilo potrebno prijeti v roke oroZje, pomenil poosebljeno grozo, strah, vpraSujoé pogled in tezko doumljivo dejstvo. Nikoli nismo bili navajeni tankov na naSih ulicah in letal v zraku, ki so Ze na vojaskih paradah delovali zastrahujoée. Potem pa to naenkrat niso bili veé nai tanki in ne naSa letala. In vojaki niso bili veé na&i, nié veé narodni. Postali so njihovi, postali so okupatorski, bili so na oni strani dobrega. V dovéeraj&nji na&i, ljudski armadi, smo imeli pred sabo okupatorja in sovraznika. Kar je bilo nemogoée, je postalo mogoée. Na sreéo je Savinjska dolina bila nekakSna oaza miru, éeprav budno pripravljena in odloéena, da se postavi po robu agresorski Jugoslovanski armadi. Kako se tistih dni spominjajo nekateri nakljuéno izbrani Savinjéani pa v pri¢ujoéi anketi. Janez Rukav: » Morda je naklucje, da me o tem spraSujete prav na danaSnji dan, ko si ravno urejam status veterana vojne za Slovenijo. Kar pomeni, da sem bil neposeredno udeleZen pri teh dogodkih. Ze teden pred zaéetkom vojne, sem bil vpoklican na éuvanje vojaSnice na Finzgarjevi v Celju, potem sem priSel za dva dni domov, po proslavi in agresiji pa sem bil znova vpoklican. Ni bilo lahko , Se manj prijetno, a na sreéo se je kmalu konéalo.« | Franjo Zimaj: »Mineva deset let od Slovenske vojne, ki se je potem kot poZar Sirila v druge republike tedanje Jugoslavije. Ta vojni sindrom pa Zal tudi po desetih letih Se ni konéal svoj pohod, ki ga je povzroéila velikosrbska teZnja po nadvladi. Jaz sem doZivljal napad na Slovenijo kot napad name in mojo druzino. Ceprav moje korenine é r niso pognale na Slovenskih tleh sem bil pripravljen zanjo narediti vse kar bi bilo v moji moéi. Janko Grobelnik: « En teden pred zaéetkom vojne, sem bil kot rezervist na oroZnih vajah JLA. ob Smartinskem jezeru. Bili smo takorekoé prisilno mobilizirani in zato brez prave volje.Ko se je zaéela agresija, kar verjeti nisem mogel, da je JLA s svojim poveljstvom, ki je bilo dirigirano iz Beograda, sklenila s tanki in drugim oroZjem prepreciti samostojnost Slovenije. V Gasu vojne sem predvsem deZural v firmi, saj je veliko fantov bilo v TO. » © Ferdo Sanca: » Kot pripadnik enote TO za vezo sem bil najprej en teden na Lovski koéi Rinka nad Gotovljami. Ko se je zaéela vojna sem bil tri ure doma, nato pa sem mesec dni bil v Lovski koéi na Golavi, kjer sem skrbel za . prehrano nase enote, ki je imela pomembno nalogo vzdrzevanja vez med poveljstvom 81.obmoéja in drugimi i enotami TO. Svoje delo smo dobro opravljali, éeprav smo marsikdaj pogledovali v nebo, saj je center vez pogosta taréa sovraznika.« Magda Cvetkovié: » Pred desetimi leti sem bila Se Solarka. Vem, da me je bilo precej strah, ko so tulile sirene, ki so naznanjale zraéni napad. Ceste so bile takrat Cisto prazne, mi pa smo se zatekli v klet in Gakali kaj bo. K sreéi do napada ni priSlo, v moji glavi pa se je motalo cel kup misli. Nikakor mi ni bilo jasno, kako je naenkrat ljudska armada postala sovraznik Slovencev, ée pa smo prej Ziveli skupaj. Ze dolgo mi je to jasno, hkrati pa sem vesela, da | smo jo tako odnesli.« Niko Pavié: » Vsaka vojna je kruta, vsaka pusti posledice tudi ée je Se tako kratka. Vojna za slovensko samostojnost ni bila dolga, a je kljub temu terjala Zivljenja, poruSene objekte, uniéena vozila in psihiéno zlomila mariskatero osebo. Mene, ki sem takrat bil Ze upokojenec ni bilo strah, videl pa sem, da vsi niso bili ravnoduSni. K sreéi se je vse dobro izteklo, a bilo bi lahko precej bolj hudo.« VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 17 | | veteran.p65 17 4.9.01, 11:53 | | || Pas 11 3 Tie Tn VETERAN Sretko HruSevar: » Danes, po desetih letih, si tisti Gas, ko je rozljalo oroZje tudi na slovenskih tleh, kar tezko zamislimo. Hkrati pa smo sreéni, da smo jo tako poceni odnesli znotraj vroéega balkanskega kotla. HrvaSka ter Bosna in Hercegovina, sedaj pa tudi Makedonija so tisto nad Gem se lahko zamislimo. Obéutki ob tem, ko so iz vojagsnic krenili tanki in ko so nebo preletavali Migi, so bili éudni in strah zbujajo¢éi.« Joze Zohar: » Tisti dan, ko so iz kasarn JLA krenili tanki sem delal zidarska dela v Storah. Pravzaprav kar nekaj éasa nisem vedel, kaj se dogaja. Je pa bilo nekam éudno, ko sem se z avtom naslednji dan peljal domov po takorekoé prazni cesti. Pa tudi ljudi ni bilo skoraj nikjer videti. Malo prej sem sliSal sireno, a mi ni priglo na pamet, da opozarja na nevarnost zraénega napada. Dobro, da se je tako izSlo kot se je.« D. Naraglav SPOMINSKO OBELEZJE V MOZLJU Obmoéno zdruzenje VVS Koéevje in Obcina Koéevje sta v pocastitev 10. oblemice osamosvojitvene vojne za Slovenijo v vasi Moczelj pri Koéevju postavila spominsko obeleze. Spominsko obelezje je postavljeno pred zgradbo tamkajSnje osnovne Sole, ker je v njej med vojno od 30. junija do 15. julija 1991, takratni 27. obmoéni Stab TO naértoval, izvajal in nadzoroval izvajanje bojnih dejanj na svojem obmogju. Otvoritveni in slavnostni nagovor sta imela Zupan obéine Koéevja Janko Veber in takratni poveljnik 27. obmoénega Staba TO major Milan Bavdek. Odkritju spominskega obelezja so prisostvovali élani takratnega poveljstva 27. obmoénega Staba TO iz obéin Koéevja in Ribnice ter o veéje Stevilo Glanov veteranske organizacije in prebivalci Mozlja in Koéevja. Kot osnova obelezju je postavljen betonski tetraeder, ki je znaéilna protitankovska ovira iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo na katero je vgrajena granitna plo&éa z napisom: V TEJ STAVBI JE 27. OBMOCNI STAB TO V VOJNI ZA SAMOSTOJNOST REPUBLIKE SLOVENIJE OD 30. JUNIJA DO 15. JULIJA 1991 NACRTOVAL, IZVAJAL IN KONTROLIRAL BOJNE NALOGE. Po konéani otvoritvi spominskega obelezja so se udelezenci prikljuéili veliéastni proslavi na mestni ploséadi v Koéevju v poéastitev 10. obletnice dneva drzavnosti. Darko Cop Pripadniki 27. obmoénega Staba TO in Zupan Janko Veber s soprogo na otvoritvi spominskega obelezja v Mozlju. Foto. Studio »S« Express Kocevje 18 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | veteran p65 18 4.9.01, 11:53 | | e VETERANOV DOPISNIK VETERANOV DOPISNIK PODPIS LISTINE Ljutomer-Cven, 2. junij 2001 Po skoraj dvomeseénih pripravah in usklajevanj so se veterani vojne za Slovenijo iz obmocnih organizacij veteranov iz Gornje Radgone, Lendave, Ljutomera in Murske Sobote zbrali na centratni regijski proslavi na Cvenu ob 60.obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in 10. obletnici vojne za Slovenijo skupaj z borci NOV in pripadniki Zdrugzenja Sever Pomurja ter podpisali listino o medsebojnem sodelovanju. a proslavi so bili prisotni tudi visoki gostje iz sosednjih regij ter predstavniki hrva8kih veteranskih organizacij iz Cakovea in Varazdina. Slavnostni govornik je bil Borut Pahor, predsednik Drzavnega zbora RS. V listini so izpostavljena tri obdobja in sicer: borba za severno mejo pod vodstvom generala Maistra 1918/19, ustanovitev OF in upor proti okupatorju 1941 in vojna za Slovenilo 1991. Veteranske organizacije podpisnice te listine se ne bodo obremenjevale z vplivi dnevne politike in ne bodo dovolile, da bi jih kdorkoli izrabljal za svoje ozke strankarske interese. Podpisnice kot del civilne druzbe so samostojne in enakopravne v medsebojnih odnosih in se povezujejo v neformalni koordinacijski odbor na nivoju regije oz. pokrajine. Med skupne temeljne programske usmeritve in akcije so zapisali predvsem naloge v namen ohranjanje spomina na upornistvo slovenskega naroda, sodelovanja pri oblikah domovinske vzgoje ter obrambne vzgoje, sodelovanja z SV in Policijo, zbiranjem zgodovinskega arhiva ter skupni nastopi pred organi lokalne skupnosti. Marko Milié, sekretar OZVVS Ljutomer SAMOSTOJNO SLOVENIJO SMO IZBOJEVALI SKUPAJ Lenart, 2. junij 2001 Srec€anje veteranov vojne za Slovenijo iz VzhodnoStajerske pokrajine in Pomurja. Razstava v obdcinski avili izziv za temeljito zgodovinske proucevanje takratnega dogajanja. enart je bil prvo junijsko soboto prijazen gostitelj udelezencev sre¢anja veteranov vojne za Slovenijo in predstavnikov policijskega Zdruzenja Sever VzhodnoStajerske pokrajine in Pomurja. Med njimi so bili tudi Zupani ob¢in iz lenarskega obmo¢ja in drugi gostje. Najprej so v obéinski avli odprli zanimivo razstavo dokumentamega gradiva iz éasov slovenskega osamosvajanja z naslovom »Cas odlocitve 1990 in vojna 1991«, ki jo je ob finanéni podpori ob¢in Lenart in Benedikt ter v sodelovanju z lenarsko Mati¢no knjiznico pripravilo obmoéno zdruzenje veteranov vojne za Slovenijo iz Lenarta. Slavnostni govornik je bil lenarSki zupan mag. Ivan Vogrin, ki je med drugim poudaril, da je velike doseZke (in slovenska osamosvojitev mednje zagotovo sodi) mogote doseti samo, ¢e smo enotni. Slovenija je postala samostojna drzava, zdaj si prizadevamo, da bo ekonomsko moéna in socialno pravicna in to bo vojna, ki nas ¢aka v prihodnjih desetih letih. Ob 10. obletnici slovenske samostojnosti se je zahvalil vsem, ki so sodelovali v teh prelomnih éasih in dejal, da so samostojno Slovenijo izbojevali trdni ljudje, ki so vedeli, kaj hoéejo in na te smo lahko ponosni, saj so zbrali dovolj poguma in bodo tudi v prihodnjih prizadevanjih za slovensko dokazovanje zelo pomembni. Velik napredek dosegajo ljudje, ki odstopajo od priznanih norm, je Se dejal lenar$ki Zupan Ivan Vogrin ob otvoritvi skrbno pripravljene razstave, ki so si jo lahko ogledali tako obéani ob¢in Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana kot seveda pripadniki obeh veteranskih organizacij in sodelavei Manevrske strukture Narodne zaStite. Ti so na lenarskem obmo¢ju odigrali odlocilno vlogo. Razstavo je obSirneje predstavil predsednik lenarskega obmoénega zdruzenja veteranov vojne za Slovenijo Peter Leopold. Posebej je poudaril, da je namenjena ohranitvi zgodovinskega spomina in ljudem, takratnim junakom, ki so veliko tvegali in prispevali k slovenski osamosvojitvi. Izrazil je zadovoljstvo, da so k sodelovanju uspeli pritegniti takratne poveljnike in aktivne udelezence spopadov. Pri zbiranju arhivskega gradiva so namre¢ Zal ugotovili, da je v arhivih zelo malo originalnih dokumentov, zato so dogodke v letih 1990/91 osvezili s pomotjo osebnih zapisov nekaterih Castnikov takratne TO. 8 svojimi prispevki in spominskimi zapisi so prispevali veliko gradiva, ki bo pomembno prispevalo k nadaljnemu proucéevanju novejSe zgodovine. Posebej pa je izpostavil dejstvo, da so bili na otvoritvi Ljudje, ki so v takratnem obdobju odigrali pomembno vlogo in za katere do danes niso ali pa nismo hoteli vedeti. Ti ljudje bodo lahko ob razstavljenem gradivu spregovorili in povedali, kako je bilo v usodnih €asih slovenske zgodovine. Sicer pa je Peter Leopold me drugim dejal:« ....ne smemo porabiti, da so naSe enote skupaj s policijo pregnale pripadnike JLA iz obmoéja mejnega prehoda Trate-Cmurek. Diverzantski vod pod poveljstvom Danila Kovacitu je zavaroval mejni prehod tako, da ni bil niti en dan zavzet ali zaprt.V najbolj kriti¢énih trenutkih smo se lahko naslonili na prebivalstvo. Veliko obéanov je sodelovalo razliénih situacijah. Mnogi so bili vkljuéeni v izdelavo blokad na cestah in v varovanje blokad skupaj s policijo. »Cas odlogitve 1990 in vojna 1991« kronoloSko prikazuje dogodke leta 1990 in 1991 iz naSega okolja takratne ob¢ine Lenart. Razstavo zakljucujemo s pregledom obrambnih aktivnosti pripadnikov enot TO iz ob¢ine Lenart, ki so aktivno sodelovali v bojih izven naSe obCine ter angaziranje obéanov, ki so aktivno sodelovali v neoborozenih oblikah odpora proti okupaciji JLA« V doZivetem kulturnem programu so nastopili Darinka Cobec, ucenci lenarske osnovne in glasbene Sole ter pihalni orkester MOL. Drugi del jubilejnega sretanja ob 10. letnici slovenske samostojnosti se je nadaljeval s kasnej$im prijetnim druzenjem in prijateljevanjem prilovskem domu v Dobravi. Tam so obujali spomine in utrjevali prijateljstvo, ki je za obe veteranski organizaciji Se kako pomembno. mag. Marjan Tos 19 | | dopisnik.p65 19 4.9.01, 12:07 VETERANOV DOPISNIK VETERANI DOLENJSKE SO PROSLAVILI Novo mesto, 2. junij 2001 Obmocéno zdruzenje veteranov vojne za Slovenijo Dolenjske je v novomeski vojasnici pripravilo slovesnost ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije. uvodnem nagovoru je Franc Smerdu, predsednik OZVVS Dolenjske pozdravil dolenjske Zupane in Sre¢ka Lisjaka, predsednika ZVVS, ki so bili med gosti. Franc Smerdu se je v svojem nagovoru spomnil velikih dogodkov na Pogancih, Medvedjeku in Krakovskem gozdu. Dolenjski teritorialci so ob pomoéi ostalih struktur in sluZb uspeSno ustavili in kasneje bojno onesposobili oklepno enoto, ki je prodirala proti Ljubljani. Clani dolenjskega veteranskega zdruzenja so ob tej prilozZnosti odnesli vence na grob padlega teritorialca Franca Ursiéa ter na prizoriSée bitk v Pogancih in na Medvedjeku. Slavnostni govornik je bil tedanji poveljnik TO Dolenjske in kasneje tudi naéelnik general8taba slovenske vojske general Albin Gutman. V svojem govoru je pohvalil dolenjske teritorialce za izvrstno opravljeno delo, saj jugoslovanski armadi na Dolenjskem ni uspelo izpolniti nobene naloge. Dolenjski veterani so iz rok Srecka Lisjaka, predsednika ZVVS prejeli tudi svoj prapor, Franc Smerdu, predsednik OZ VVSD Dolenjske, pa ga je predal praporséaku. Zupan mestne obéine Predsednik dolensjkega veteranskega zdruzenja veteranov vojne za Slovenijo Franc Smerdu predaja prapor praporscaku Senadu Muslimovicu Foto: M. Klinc Novo mesto dr. Tone Stare pa je OZ VVS Dolenjke presenetil s kljuéi druStvene pisare in jih predal predsedniku. Tako bodo imeli veterani vse svoje aktivnosti v bodoée lahko na eni lokaciji, na naslovu: OZVVS Dolenjske, Rozmanova 30, 8000 Novo mesto, tel.: (07) 39-35-210. Sreéko Petric FINANCNA POMOC OTROKOMA Koéevje, 3. junij 2001 OZVVS Koéevje je zaprosila Zvezo veteranov vojne za Slovenijo za dodelitev enkratne finanéne pomodi za druZino oziroma otrokoma umrlega veterana Marka Miliéeviéa, ki je to pomoé tudi odobrila. Proce Marko Miliéevié je bil v éasu vojne za Slovenijo aktivni pripadnik takratne 1. specialne brigade MORIS in je v osamosvojitveni vojni za Slovenijo aktivno sodeloval. Leta 1998 je nenadoma umrl, kmalu za njim pa tudi njegova soproga. Ostala sta dva otroka, héi Marjana, ki obiskuje srednjo Solo v Ljubljani in sin Ivan, ki obiskuje osnovno Solo v Koéevju. Da bi vsaj malo ublazili boleéino in predvsem gmotno stanje v druzini Miliéevié je Predsedstvo ZVVS oziroma pristojna komisija odobrila vsakemu otroku 50.000,00 SIT finanéne pomoéi. Clani predsedstva OZVVS Koéevja smo ta sredstva osebno vroéili oskrbniku otrok in otrokoma na domu na Mlaki pri Koéevski Reki. Sreéanje je bilo zelo prijetno, pomoéi pa so bili zelo veseli. Skupno smo tudi malo poklepetali in obudili spomin na umrla star3a in otrokoma zazeleli dobre uéne uspehe. Darko COP, predsednik OZVVS Koéevje 7 * 5 i mio a E Hci Marjana, oskrbnik otrok ter Clani predsedstva OZVVS Kocevje. Foto: A. Campa 20 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | dopisnik.p65 20 4.9.01, 12:07 e VETERANOV DOPISNIK POSAVJE V BOJU Krsko, 8. junij 2001 Pokrajinski odbor ZVVS za Posavje je v sodelovanju s Posavskim muzejem BreZice predstavil razstavo pod naslovom »Posavje v boju za osamosvojitev Slovenije«, ki so jo pripravili Vinko Cancer in Slavko Gerié, pomoé pri postavitvi pa so nudili tudi Mitja Teropsic, Stanislav Zlobko, mag. Tomaz TeropSic, Andrej Bobek, Ludvik Divjak in Uros Mlakar. azstava prikazuje dogodke v Posavju Med letoma 1989 in 1991. Zaéne se z predstavitvijo usposabljanja Teritorialne obrambe in Milice ter obrambo juZne meje leta ’89, nato nadaljuje z nastankom in razvojem maneverske strukture narodne zaS¢ite in skrivanjem oroZja. Razstava prikazuje tudi Se: poveljniska mesta, vzpostavitev juzne meje, slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti Republike Slovenije, utrinek iz vojne, predvsem pa iz bojev v Posavju leta 1 991. V predstavitev dogodkov izpred desetih let je vkljuéen Se boj na Medvedjeku, v katerem so sodelovale tudi enote iz Posavja. Prikazano je tudi zavarovanje Nuklearne elektrarne Krkko, diverzije na daljnovodih in objektih ter nenazadnje odhod porazencev, razminiranje minskih polj. Prisotne goste je najprej nagovoril Mitja Teropsié, predsednik PO ZVVS Posavje: »Vse preveé je tistih, ki odmahujejo z roko in ciniéni dodajajo: »KakSna vojna neki! Kaj le hoéejo’«. »Nié«, jim odgovarjam, mogoée le kanéek spoStovanja do vseh tistih miliénikov, vojakov teritorialcev, narodnih zaSéitnikov in drugih, ki so tudi za ceno lastnega Zivljenja z orozjem ali kako drugaée po svojih moéeh varovali osamosvojitve. Kot je bilo zaustavljati tanke in oklepnike samoumevno, jih napadati in uniéevati le z lahkim pehotnim in protioklepnih orozjem brez podpore raket, topniStva in letalstva. Ukazi vojaskih ali policijskih poveljnikov »Orozje napolni! Streljaj!« so zveneli drugaée in tudi posledice so bile hujse, kot sprejemanje odloéitev nekje v kabinetu, ko se je izreklo: »Ali se strinjate s sprejetimi odlo¢citvami?«. Razstavo z naslovom Posavje v boju za osamosvojitev Slovenije je odprl Franci Bogovié, Zupan obéine Krsko z naslednjimi besedami: »Zagotovo je naSa zgodovina, ki se je pisala v zadnjem stoletju dosegla svoj vrhunec v letu ’91 z vojno, vojno za samostojno Slovenijo in hkrati s priznanjem Slovenije kot samostojne neodvisne drzave. Mislim, pa je po desetih letih éas Andrej Bobek, predsednik Zdruzenja Sever za Posavje, Ernest Breznikar, poveljnik OSTO Brezice ’91, Mitja Teropsic, predsednik PO ZVVS za Posavje in Franc Bogovic, zupan obcine Krsko med ogledom razstave Foto: R.Z. in primeren trenutek, da se vsem, ki ste v tej vojni sodelovali, zahvalimo za va§ velik napor ter hkrati zbistrimo spomin in pogledamo naprej.« Namen razstave ni interpretirati bliznje preteklosti temveé dati o njej informacije, ki so nadvse zgovorne. Govorimo o éasu in ljudeh, ki so se morali odloéiti. Svet, ki so ga poznali se je podiral hitreje kotje vecina priéakovala. Zaradi mnogih ¢loveSkih in objektivnih okoliséin je bila odloéitev razumljivo toliko teZja. Veéina prebivalstva se je opredelila za samostojnost Republike Slovenije in jo po svojih moéeh branila in obranila. Posebno priznanje si zasluZijo tisti, ki so tudi za ceno lastnega Zivljenja to storili z orozjem. Razstava je od 3. septembra 2001 na ogled v Osnovni Soli Dobova. R. Zorko KRSKO 2001 Krsko, 9. junij 2001 Na Trgu Matije Gubca v Krskem je pred tamkajsnjim kulturnim domom v okviru prireditev ob obdinskem prazniku potekala osrednja slovesnost ob 10. obletnici osamosvojitvene vojne, 56- letnici osvoboditve in vrnitve iz izgnanstva, 60 letnice izggnanstva, 60 letnice upora proti okupatorju,in 60 letnica ustanovitve krske borbene skupine. béina Krsko je v sodelovanju z Pokrajinskim odborom ZVVS Posavje, policijskim zdruzenjem Sever za Posavje OZ Borcev NOB, koordinacijo druStva izgnancev in skupnostjo borcev in aktivistov OF Kozjanskega pripravila sveéanost ob zgodovinskih obletnicah in zdruzila spomin na prelomna dogajanja v preteklem stoletju. Ob pozdravnih besedah Franca Bogoviéa, Zupana obéine KrSko je bila slavnostna govornica Spomenka Hribar, ki je obudila spomine na trpljenje izgnancev, se poklonila prvim Zrtvam krSke partizanske Gete in se nenazadje dotaknila tudi osamosvojitvene vojne in delovanja mlade drzave:»Letos praznujemo tudi 10. obletnico osamosvojitve, Najbrz se res sli8i patetiéno, ampak dejstvo je, da je bila osamosvojitev in ustanovitev lastne drzave slovenska sanja od programa Zedinjene Slovenije dalje. Ali smo zadovoljni s svojo drzavo? Ce bi rekli, da smo Sisto nezadovoljni, bi bilo preveé, povsem zadovoljni pa tudi nismo... Menim, da nam naSe ravnanje v preteklosti, pa saj smo bili del protifasizma in tudi osamosvojitvene vojne, daje temelj za veliko veé nacionalnega ponosa, kakor ga kazemo. Nacionalnega ponosa kar nekako ni. Kdo bo varoval dostojanstvo slovenske nacije, ée ne slovenska drzava? Saj zato smo jo tudi ustanovili.« V pestrem kulturnem programu so sodelovali moSki pevski zbor Svoboda Brestanica, meSani pevski zbor Svit Krsko, mladinski pevski zbor OS J. Dalmatin Kréko, pihalni orkester Videm, élani simfoniénega orkestra glasbene Sole Krsko, posavski plesni klub Lukec in recitatorji. R. Zorko VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 21 | | dopisnik. p65 21 4.9.01, 12:07 ia Tn || Pas 11 VETERANOV DOPISNIK KUM PO DESETIH LETIH Kum, 16. junij 2001 Obmoc€no zdruZzenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavja je na Kumu pripravilo zdaj Ze tradicionalno srecanje Zasavéanov pod geslom »45.540 odloénih in 1673 oborozenih«, ki je potekalo v svecanem vzduSju in spominu na dogodke pred desetimi leti. Priznanja ZVVS so prejeli David Srebnotnik, Dusan Skorjanc in Joie Ranzinger. N: tradicionalnem sreéanju na Kumu se je tudi takorat zbralo preko 1500 veteranov-Zasavéanov, ki so s svojo prisotnostjo poéastili spomin na dogodke pred desetimi leti. Zbranim je spregovoril Srecko Lisjak, predsednik ZVVS: »Pred desetimi leti nismo Gakali tiste, ki so hodili za nami in nismo hodili za tistimi, ki so hoteli hoditi pred nami, zato smo dosegli svoj cilj, to pa je svobodna, samostojna in demokratiéna Slovenija. Pred desetimi leti se je bilo potrebno odloéiti — domovino in drzavo braniti ali pa je nikoli imeti. Mi smo pred desetimi leti zastavili vse svoje moci, svoj pogum in svoje élovesko dostojanstvo v obrambo domovine in svobodnega Zivljenjskega prostora za vse prebivalce Slovenije. Na tej poti nismo bili osamljeni, z nami je bil slovenski élovek s svojimi dejanji in Zeljami. Na tej poti uresnititve tisocletnega sna slovenskega éloveka o samostojni drzavi smo zmagali, ker smo bili enotni in odloéni, ker smo hoteli in znali, ker smo dojeli éas in prostor, ker smo imeli srénost in hrabrost obrniti tok zgodovine v dobro slovenstva. Podprli smo Slovenijo, ko nas je najbolj potrebovala, da ni omahnila nazaj v preteklost. Za tako odlocitev je Slovenija potrebovala stoletja generacij, potrebovala pa je tudi naSo generacijo, potrebovala je nas posameznike, ki smo se morali vsak zase in vsak posebej nedvoumno odloéili... Vi, veteranke in veterani Zasavja, ste naredili vse, kar je bilo mogoée in potrebno, da je naSa slovenska domovina lahko postala drzava. To je neizpodbitna zgodovinska resnica. Vasa dejanja, napori in kri vasih soborcev Sirom Zasavja in Se posebno tukaj na Kumu, so in bodo ostali za vedno zapisani v narodni biti in zgodovini. Braniti Kum proti tehniéno neprimerljivo moénejSemu nasprotniku in v takSnih pogojih zagotavljati prenos slike in besede v svet je herojsko dejanje. Na to ste lahko ponosni, kakor na vse aktivnosti od zavrnitve predaje oroZja in projekta MSNZ v letu 1990. Vsi ti uspehi so bili moZni predvsem zato, kot ste zapisali v vabilu na danaSnjo slovesnost: »V Zasavju na je bilo 45.540 odloénih in 1673 oboroZenih«. Zaradi vsega tega imate pravico biti ponosni veterani, ponosne in éasti vredne domovine Republike Slovenije... a | Pees, eee, Predsednik Lisjak je nato najbolj zasluznim élanom podelil tudi priznanja, ki so jih prejeli: David Srebotnik, rojen v Trbovljah in bo éez tri dni praznoval 49. rojstni dan. Zdaj Zivi in dela v Hrastniku, in sicer na izpostavi za obrambo kot referent za voja8ke zadeve. Od leta 1974 je dejaven na obrambnem podroéju - najprej je bil aktiven v teritorialni obrambi, v éasu tik pred osamosvojitveno vojno pa je bil vkljuéen v manevrske strukture narodne zaS¢ite, za kar je bil leta 1992 odlikovan z znakom Manevrske strukture narodne za8Cite Slovenije 1990. Ministrstvo za obrambo ga je odlikovalo z bronasto medaljo Slovenske vojske, je pa tudi nosilec spominskega znaka Zmagali smo. V Zvezo veteranov vojne za Slovenijo se je vkljuéil v zaéetku leta 1995 in od takrat je vseskozi zelo tvoren, saj je tudi ustanovni ¢lan Obmoénega zdruzenja veteranov vojne za Slovenijo. V predsedstvu Obmoénega zdruzenja vestno izvrsuje vse naloge in tvorno prispeva k delu organizacije in njenemu ugledu. Predsedstvo Obmoénega zdruzenja veteranov vojne za Slovenijo je Davida Srebotnika zaradi njegovega pozrtvovalnega dela predlagalo za prejemnika bronaste plakete Zveze veteranov vojne za Slovenijo in danes mu to priznanje slovesno izrocéamo. DuSan Skorjanc je bil rojen 17. avgusta leta 1959, od leta 1980 do 1991, je bil pripadnik stalne sestava teritorialne obrambe Slovenije, danes pa je pripadnik Slovenske vojske , zaposlen v 82. brigadi Celje kot naéelnik sektorja S-3.V éasu sluzbovanja v Teritorialni obrambi je bil v letu 1990 vkljuéen v Manevrske strukture narodne zaS¢ite, za kar je prejel 1992. leta znak Manevrske strukture narodne zaSéite 1990. Je nosilec naslednjih odliéij: bronaste medalje slovenske vojske, srebrne medalje slovenske vojske in spominskega znaka Obranili domovino. V Zvezo veteranov vojne za Slovenijo je bil vélanjen leta 1995 in od samega zaéetka aktiven v Pokrajinskem odboru zveze veteranov vojne za Slovenijo. Leta 1998 ga najdemo med ustanovnimi ¢lani Obmoénega zdruzenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje, izvoljen je tudi v predsedstvo, kjer Se danes aktivno dela. Predsedstvo Obmoénega zdruzenja je predlagalo, da se DuSanu Skorjancu podeli bronasta plaketa Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Joze Ranzinger bo desetega julija dopolnil 63 let, rojen je bil v Gornji Radgoni , Ze vrsto let pa je Zasavéan, Zagorjan, Izlaéan. Od leta 88 do 91 je bil zaposlen v pokrajinskem Stabu teritorialne obrambe v Trbovljah, potem do leta 1995 kot naéelnik oddelka za obrambo v Zagorju, od leta 95 do upokojitve v letu 1998 je bil direktor uprave za obrambo Trbovlje. V zdruZenju veteranov vojne za Slovenijo je vélanjen od konca leta 1994 in od ustanovitve pokrajinskega odbora organizacije je bil élan predsedstva. Tudi Joze Ranzinger je ustanovni ¢lan Obmoénega zdruzenja veteranov vojne za Slovenijo in v njem Se vedno aktivno dela. V letu 1990 je bil eden organizatorjev Manevrske strukture v Zasavju in je za to prejel znak Manevrske strukture narodne zaS¢ite 1990. Poleg tega je imetnik bronaste in srebrne medalje slovenske vojske ter srebrnega znaka civilne zaS¢ite. Na osnovi vsega povedanega in Se veé doZivetega je Obmoéno zdruzenje veteranov vojne za Slovenijo za Jozeta Ranzingerja predlagalo, da dobi srebrno plaketo Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Tradicionalno sreéanje na Kumu se je nadaljevalo z druzabnim sreéanjem in obujanjem spominov na prelomne dogodke, ki so za vedno zaznamovali spomin prebivalcev Kuma. R. Zorko Nagovor Srecka Lisjaka, predsednika ZVVS Foto: R. Z. 22 | | dopisnik. p65 22 4.9.01, 12:07 e VETERANOV DOPISNIK RAZSTAVA KARIKATUR Cerklje, 22. junij 2001 V Galeriji vojaSnice Cerklje ob Krki je bila odprta razstava karikaturista Milana AlaSevica, rednega sodelavca glasila Veteran. a Slovenskem verjetno ni ne €éasopisa ali revije, kjer se ne bi obéasno pojavila karikatura Milana AlaSeviéa. Njegov slikarski talent je priSel do izraza Ze v osnovni Soli, saj je risal za Solski éasopis, delezen pa je bil tudi dvomov urednikov, ée8, da slike kopira in prerisuje. Kmalu se je pokazalo, da je karikature ustvarjal sam, najprej na osnovi tekstovnega humorja, ki ga je prelival v risbo, kasneje pa se je specializiral za t.i. karikaturo brez besed, ki daje veé moZnosti ustvarjalnemu duhu in miselnemu procesu tako avtorja kot opazovalca. Danes so njegove slike in karikature prepoznavne po slikarskem slogu, identiénemu le njemu samemu. Njegovo karikaturo zaznamuje preprosta, a izredno natanéna linija oziroma osnovna érta, ki s svojo ucinkovitostjo izraza vso avtorjevo satiriénost, ko se z odprtimi oémi in umom odziva in reagira na tezave ljudi okoli sebe in druzbe kot take. Je vztrajen, trdovraten, po srcu in duSi nezen samouk, saj je z lastnim trudom in vztrajnim delom nadomestil uradno akademsko Solanje. Od leta ’94 je Milan AlaSevié samostojni kulturni delavec: karikaturist-slikar. Danes Zivi in dela v Celju. Od leta ’96 je i Karikaturist Milan v akciji... Foto: R.Z. Milan tudi redni sodelavec glasila »Veteran« Zveze veteranov vojne za Slovenijo, kjer objavlja svoje tematske karikature, katerih rezultat je tudi dotiéna razstava. Vrednost in vpetost njegovega dela v druzbeno in socialno okolico, v kateri Zivi in dela, pa lahko presodite sami z ogledom razstave. Milan AlaSevié je od leta’76 prejel kar 15 razliénih nagrad in priznanj na raznih nateéajih po svetu in tudi razstavljal je v 31 drzavah. R. Zorko SLADAK JE SAD DELA Ljubljana, 23. junij 2001 V prostorih Muzeja novejse zgodovine Ljubljana je potekla slavnostni zbor Ijubljanskih veteranov. Odprli so razstavo, podelili Castni spominski znak ob 10. letnici vojne, srebrno plaketo ZVVS pa so prejeli Ljubica Lija Debeljak, Joze Musar in Marjan Furlan. Kr najStevilénejsih obmoénih zdruzenje veteranov vojne za Slovenijo, Ljubljana-mesto, je pripravilo slavnostni zbor ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije, ki se ga je udelezilo preko 450 élanov in gostov, hkrati pa so odprli tudi razstavo zasebne vojaske zbirke z eksponatov iz obdobja 90/91. | } Wi Predsedstvo OZVVS Ljubljana — mesto med slavnostnim zasedanjem Foto: R.Z. Andrej Jamnik, predsednik OZVVS Ljubljana—mesto je kritiéno ocenil dosedanje obnaSanje drzave do osamovojitevljev in braniteljev Slovenije im med drugim dejal: »Kljub maéehovskemu odnosu s strani drZzavnih vladajocih struktur in skorajda ignorantskem odnosu s strani sedanje Slovenske vojske, kar pa nas glede na strukturo zaposlenih, ki jo na Zalost sestavlja tudi kader nekdanjih prestopnikov iz agresorske jugo-armade, ki zaseda v slovenski vojski visoke polozaje sploh ne éudi, nam je v tem jubilejnem letu uspelo izdelati spominske medalje in plakete iz lastnih sredstev, da bodo lahko vsi plemeniti ljudje, ki so tedaj prispevali svoj delez pri obrambi domovine, dobili vsaj deléek tistega, kar jim pripada.Taka odlikovanja bi morala nam veteranom dati Slovenska vojska in drzava. Toda bridko je spoznanje, da s strani obeh veterani vojne za Slovenijo nismo vredni niti kos¢ka ploéevine in samo po sebi se nam potem poraja vpraSanje, ali je ta drzava in vojska sploh vredna, da se imenuje slovenska. Veterani vojne za Slovenijo pa vemo, da smo ravno mi zgradili to drzavo in Se sedaj tvorimo njeno najbolj zanesljivo, sicer neuradno obrambo. Svetlo zvezdo danico pri pomoéi delovanju ljubljanske veteranske organizacije pa predstavlja slovenska policija in vodstvo generalne policijske uprave, ki je pokazalo izreden posluh za veteransko gibanje in nam nudilo nesebiéno in tovarisko pomoé pri postavitvi muzejske zbirke, kar je samo Se pika na i na8i skupni zmagoviti borbi v vojni za Slovenijo 1991.« Navzoée goste je pozdravil tudi mag. Du’an MIKUS, VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 23 | | dopisnik. p65 23 4.9.01, 12:07 VETERANOV DOPISNIK wear i i 3 y . a it ES Nagovor mag. DusSana Mikusa, predsednika PO ZVVS, Ljubljana, Foto: R. Z. predsednik PO ZVVS Ljubljana: »Pred 10 leti smo se znali sprotno prilagajati vsem spremembam in izzivom éasa, ki so bili neizogibni del naSega obstoja. Pred oémi smo imeli vselej le obstoj in napredek. Nas samih, naSih najdrazjih, druzin in domovine. Ko so krenili z vsem tistim mogoénim Zelezjem nad nas, se med nami nismo spraSevali: “Kaj lahko komaj rojena drzava naredi za nas?,” temveé je v zraku viselo tisto znano osebno vprasanje; “Kaj mi lahko naredimo za to novo in naSo drzavo, ki jo Zelijo v kali zatreti?” Skupaj smo kot ena sila delovali - tako tisti, ki so iz prepriéanja in po poklicni dolZnosti opravljali razliéne obrambne naloge, kot tisti, ki jih je vpoklicala drZava, ali pa jih je med prostovoljce v vojni za Slovenijo vpoklical klic srca in domoljublja. Nag bo] je bil boj za nae ognjisée, za naSo civilizacijo v dobrem - kot so po njej hrepeneli Ze na8i predniki pred stotinami let. Vzeli smo si pravico do izbire, kako in s kom bi radi Ziveli. Domovina pokliée redko. Toda ko pokliée, se ji po pravilu odzovejo resni in odgovorni ljudje. NaSe delo pa je samo navidezno konéano, saj je veteran prvenstveno posameznik, obenem pa tudi druzbeno bitje in kot tak je po bistvu stvari bojevnik za civilizacijo. Civilizacija namreé cveti takrat, kadar cveti tudi gospodarstvo in vlada blagostanje. Kadar vsi ljudje, ki to Zelijo, dostojno Zivijo od svojega dela in kapitala.« Ob zakljuéku sveéanega zbora je sledila Se podelitev spominskega éastnega znaka OZ VVS Ljubljana-mesto »Za udelezbo v vojni«, ki ga je oblikoval Odbor Eéastnega znaka “Za udelezbo v vojni”. V pocastitev 10.obletnice vojne za Slovenijo 1991 je OZVVS Ljubljana-mesto izdalo jubilejni spominski znak - medaljo OZVVS Ljubljana “Za udelezbo v vojni 1991-2001.” Enakostranicna zunanja trikotna oblika medalje predstavlja protitankovsko oviro enakostranicni tetraeder - piramido, simbol koncentracije pozitivne energije in nezlomljive trdne moci, ki s svojo konico sprejema kozmicno moé ter jo navzdol matematicno premo-sorazmerno do zakljucenega temelja povecuje, kar predstavija trdno slovensko voljo, ustvarjeno v koncéno trdno in nezlomljivo kamnito in jekleno gmoto, ki predstavija tisocletno nezlomiljiv in vecen obstoj slovenskega naroda. Notranji enakostranicni trikotnik simbolizira neskoncni zaprti Zivljenjski ciklus: levi rob stvarjenje in zacetek; konica - vzpon in realizacija Zivljenjskega smisla; desni rob - uspesen zakljucek smisla Zivijenjske biti. Trikotnik skupaj s svojimi stranicami tvori obliko simbola vsega slovenstva, mogoénega Triglava in simbolizira vero in pripadnost v slovenstvo. Bela, modra in rdeca barva pa prezentirajo barve slovenske trobojnice, ki pomenijo bel zasnezen vrh Triglava, sinje Jadransko morje ter rdeco kri, ki se je v vseh tisocletjih prelivala za obstoj slovenskega naroda na slovenski zemiji. Zlat lipov list na sredini ponazarja najstarejsi simbol vsega slovenstva, mogocne in neuklonijive slovenske lipe. Zlata barva pa nosi pomen in sporocilo, da je edino zlato in vse kar je sijajnega samo nasa domovina Slovenija in slovenski narod, ki mu ni para na vsej zemeljski obli. Vsaka medalja je na hrbtni strani oStevilcena od 0001 do 1000, prejeli pa so jo clani OZVVS Ljubljana, kakor tudi ostali zasluzni borci, ki so zvesti domoljubnim idejam in usmeritvam OZVVS Ljubljana in ki so dali svoj prispevek v vojni za samostojno Slovenijo. Vsaka medalja je bila podeljena s pripadajocim certifikatom odlikovancu osebno. Castnega spominskega znaka »Za udelezbo v vojni 1991-2001 « ni mogoce kupiti ali kako drugace pridobiti ter neupraviceno nositi ali posedovati. R. Zorko 24 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | dopisnik. p65 24 4.9.01, 12:08 || =i e AKTIVNOSTI OZVVS POSTOJNA udi letos, kot Ze vsa leta doslej, se je delegacija OZVVS Postojna ob 10. obletnici osamosvojitve Se posebej slovesno poklonila spominu padlega pripadnika Staneta Pozarja, kateremu je bil leta 1993 v spomin na tragiéni dogodek pri vojasnici Pivka postavljen spomenik. V okviru prireditev ob 10. obletnici osamosvojitve, ki so potekale v obéini [lirska Bistrica je bila v spomin na oboroZeni spopad v letu 1991 med pripadniki Teritorialne obrambe in milice z enoto jugoslovanske armade 25. junija odkrita spominska ploSéa v Kosezah pri [lirski Bistrici. Na tej prilozZnosti je bil slavnostni govornik polkovnik Sreéko Lisjak, predsednik ZVVS, sodelovala sta tudi éastna straza 2. OPP SV in vojaSki pevski zbor 247. polka Llirska Bistrica. Iztoéasno je bila v knjiznici Makse Samsa v Ilirski Bistrici na ogled razstava fotografij in Glankov o dogojanju v osamosvojitveni vojni. Prav tako pa je bila Ze v aprilu odprta razstava fotografij in élankov o dogajanju v letu 1991 v Pivki, kijo je v sodelovanju z OZVVS Postojna pripravil Simon Krnel. Clani OZVVS Postojna so se 23. junija z dvema avtobusoma udelezili osrednje drzavne proslave veteranov vojne za Slovenijo, ki je potekala v Cerkljah. Tradicionalo sreéanje veteranov OZ VVS Postojna na MaSunu je letos potekalo 30. junija. Tega se je udeleZilo veliko Stevilo veteranov in njihovih druZinskih Clanov. V slavnostnem nagovoru je udeleZence pozdravil predsednik OZVVS Postojna Vojko Stemberger. Posameznikom ter podjetjem in organizacijam, ki so v osamosvojitveni vojni storili in pomagali dosti veé, kot se je priéakovalo, je bilo podeljenih 48 plaket OZVVS Postojna. Hkrati pa so bile podeljene tudi 4 spominske plakete Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Kulturni program sta popestrila Godba na pihala iz [lirske Bistrice in voja8ki pevski zbor 247. polka Ilirska Bistrica. Za prijeten ostanek popoldneva in ples pa so ob tradicionalnem golazu poskrbeli znani zvoki ansambla SneZnik. Ob tem je potrebno omeniti, da so v letoSnjem letu élani OZVVS Postojna poleg vabila na tradicionalno sreéanje na MaSunu prejeli tudi spomisnko medaljo 1991-2001 ZVVS. Clanom, ki VETERANOV DOPISNIK le-te morebiti Se niso prejeli, bo odlikovanje ob plaéani letni élanarini, poslano skupaj z novoletno éestitko. V juliju so se nekateri Glani udelezili Ze 16. pohoda veteranov in éastnikov na Triglav. Na Dan drzavnosti, 25. junija, pa so tudi aktivno sodelovali na tradicionalnem teku na Vrsié. Oba dogodka sta potekala v organizaciji OZVVS Radovljica- Jesenice. V dopustniskem éasu pa smo vsi skupaj nabirali nove mo¢i za prihajajoéi jesenski in zimski éas, ko nas v OZVVS Postojna éaka Se veliko dela in aktivnosti. Tatjana Sircelj POSTAVILI OBELEZJI Ljubelj in Trzié, 24. in 25. junij 2001 redsedstvo OZVVS Trzié je s prostovoljnim delom in ob finanéni podpori obéine Trzié ter sponzorjev, zgradilo spominsko obelezje pred nekdanjo straZznico marsala Tita na Ljubelju. Spominsko obeleZje na Ljubelju je pomnik dogodkov, posvecéeno vsem pripadnikom enot TO obéine Trzié, ki so s svojimi dejanji, odloéno obranili komaj rojeno slovensko drzavnost. Obelezje je odkril brigadir Peter Zupan, v éasu vojne za Slovenijo poveljnik TO gorenjske pokrajine. Foto. M. Kunsié Spominsko obelezje v Trzicu Predsedstvo OZVVS Trzié se je odloéilo, da postavi spominsko obeleZje tudi na hiSo, kjer je bilo do leta 1991 skladi8ée orozZja enot TO Trzié. Menimo, da je bila odloéitev o ne oddaji orozja JA pogumno dejanje. Popolnoma razoroZenim nam gotovo ne bi uspelo zaustaviti agresije enot JA v juniju in juliju 1991. OSTO Tr¥ié je bil eden izmed 16-ih Stabov v Sloveniji, ki ni izvr8il ukaza JA o predaji oroZja. Pripadniki TO so oroZje in strelivo fiziéno varovali od 17.maja 1990 in vse do junija 1991, ko je bilo uporabljeno za odloéen odpor agresiji JA. Veéje koliéine oro%ja je OSTO Trig iz tega skladi8éa odstopil tudi severno - primorski in dolenjski pokrajini. ObeleZje je na dan pred praznikom ob kraj&i slovesnosti odkril Ivko Bergant, dolgoletni poveljnik TO in kot upokojenec prostovoljec in aktiven udeleZenec vojne za Slovenijo. OZVVS Trzié VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 25 | | dopisnik.p65 25 4.9.01, 12:08 ia Tn || Pas 11 VETERANOV DOPISNIK ODKRITJE SPOMINSKE PLOSCE JERNEJU MOLANU BreZice - BukoSek, 25. junij 2001 Breziska lovska druzina se je z odkritjem spominske plosée na stavbi lovske koée v Dobravi od 10. obletnici osamosvojitvene vojne poklonila spomin na svojega Clana Jerneja Molana. pominjam se zdaj ze davnega 25. 6.1991. Sem poveljnik enega izmed oddelkov posebne enote milice. Opravljamo patruljiranje v Dobovi in njenem zaledju. Posebnosti ni. Ljudje opravljajo svoje naloge in opravke. Navidezno vse normalno. Vendar vsi spremljamo poroéila medijev. Okoli 17.00 ure se zgodi varnostni pojav na Zelezniski postaji Dobova. Smo najblizji, zato nas stalna sluzba pri UNZ Krsko, napoti na ta kraj. Sluéajno ravno ob te] priliki objavijo sveéano vest iz Ljubljane, da je Slovenija samostojna, zato se nekaj trenutkov Se zadrzim ob radijskem sprejemniku v sluzbenem vozilu milice. Ko izstopim, sreéam znanko Olgo Molan. Kot znanca si izmenjava mnenje o razglasitvi samostojnosti Slovenije. Seveda oba to odobravava, vendar ne veva, kakSne posledice bo to prineslo. Takoj zatem odideva vsak po svojih delovnih nalogah, Olga na svoje delovno mesto, sam z oddelkom pa na mejno toéko 3 na ObreZje, kamor so prinesli sLovensko zastavo, ki je bila sveéano izobeSena. Dne 26. 6. 2001 je bilo precej pestro. Mediji aktivno poroéajo o vdorih enot “jugo” vojske na ozemlje samostojne Slovenije. Na ObreZju je mirno, kljub nenehnemu obletavanju “jugo” aviacije in helikopterjev. Popoldan so zadeve éedalje bolj napete, varnostni pojavi se stopnjujejo in ObrezZje delno obkoli tankovska enota JLA iz garnizije Karlovac. Ker so vedeli, da smo kot pehota milice vsekakor dobro pripravljeni, niso napadli, ampak so privolili k pogajanjem. Seveda smo ob neprimerljivi premoéi JLA, ki je bila v oklepnih vozilih privolili, da zapustimo mejno tocko 3, ObreZje. Ob umiku na zbiralisée postaje milice BreZice so nas v Trnju pri BreZicah prestregli obéani in nas obveSéali, da je priSlo do podobnega napada kot na Obrezju tudi v Rigoncah pri Dobovi, kjer je bilo tudi streljanje in naj bi bil na na&i strani nekdo mrtev. Ljudje so priéakovali, da bomo kot dobro organizirana skupina krenili v Dobovo, vendar so le razoéarano opazovali na§ odhod v BreZice. Na dvoriséu postaje milice Brezice smo poveljniki prejeli nova povelja in moStvo pripravili na nove naloge. Vseskozi so nas v nizkih letih zastraSujoée preletavala letala JLA. Na istem dvori8éu je bil tudi Obéinski Stab teritorialne obrambe obéine BreZice, odkoder je naenkrat prispela vest, da je v Rigoncah padel njihov pripadnik Jernej Molan, zelo hudo pa je poSkodovan njegov soborec. Vest je bila Se toliko bolj obremenjujoéa, saj so starsi ravno v tem éasu vozili v prvo sluzbo miliénike, ki so konéali Kadetsko Solo za miliénike. Poveljniki smo umirili podrejene in z njimi v popolnem zaupanju odéli na nove delovne naloge v preprecevanju agresije na Slovenijo. Obéutke in Custva smo odrinili v podzavest. Ponovno smo jih oZivili ob pogrebu pokojnemu borcu za samostojno Slovenijo Jerneju Molanu, ko nas je delovna pot vodila skozi Tmje pri BreZicah, ko smo lahko le nemo opazovali nepregledno mnoZico pogrebnikov na breziskem pokopaliséu. Zal se tega pogreba zaradi zagotavljanja varnosti obéanov pred agresorjem nismo mogli udeleZiti. Jerneja Molana smo mnogi spoznali v trgovini Elektrotehna v BreZicah. Se veé pa na druzabnih sreéanjih, saj je bil zelo druzaben. Sreéevali smo se tudi kot sosedje, sokrajani in znanci. Z njim ni bilo tezko vzpostaviti stika in navezati prijateljskih odnosov. Bil je namreé zelo komunikativen in zelo prijeten élovek. Zaradi njegove komunikativnosti in aktivnosti v kraju, smo ga kot takSnega opazili tudi lovci. Nagovarjali smo ga k pristopu k “zeleni bratovséini“, vendar je imel vedno kakSen izgovor. V letu 1990 pa je vendarle pristopil. Takoj je bil zelo aktiven. Ze v zaéetku je doZivel nekaj lovskih uZitkov, ki jih nekateri éakajo precej dolgo. Bil pa je tudi precej aktiven tudi na gojitvenem podrogju, saj Se danes stoji visoka preza, ki jo imenujemo “Molanov stant,” pa tudi krajev njegovih solnic se spominjamo. Njegovo druzenje z nami ni bilo dolgotrajno. Lovei smo bili Zalostni, da se od njega nismo smeli posloviti niti z obiéajno lovsko salvo. Odloéitev pristojnih je bila, da ni primerno streljati in s tem izzivati JLA. Se bolj Zalostni smo bili, ko smo Zeleli objaviti spomin nanj v reviji Lovec. Popolnoma birokratsko nam je bilo pojasnjeno, da za to obstaja navodilo, po katerem je moZno objaviti tak élanek le, ée je bil preminuli lovec, élan upravnih organov lovske organizacije vsaj deset let. Tako je bila v reviji Lovec Stev. 11/11991, objavljena le vest o preminutju naSega élana, iz katere pa ni razvidno, da je izgubil Zivljenje, ko je branil domovino. Ob odkritju spominske plosce pri lovskem domu LD Brezice, Foto: B. Pocek Predéasno nenaravno prekiniti Zivljenje je najbolj zlo¢insko dejanje v etiki in morali GloveStva. Ravno to se je zgodilo naSemu Jerneju. Vendar pa se je to zgodilo na najbolj nemoralen in kako ironiéno, tudi na najbolj éasten naéin. Na obrambnih okopih domovine, ko braniS domovino, domaée ognjisée in svojo druzino. Jernej, slava ti! Tega ¢astnega dogodka smo se vseskozi zavedali njegovi soborci, Se posebej pa smo gojili spoStovanje do tega dogodka njegovi tovarisi v lovskih vrstah. Jerneju smo se Zeleli vseskozi oddolzZiti. Kmalu smo ugotovili, da to ne bo lahko. Zato smo zadevo preloZili na poznejsi primernej8i éas, okrogli jubile} spomina nanj. StareSina LD Brezice Teodor OrSanié je z nesebiénim in osebnim prizadevanjem dosegel, da je zadeva Castnega spomina na preminulega solovea, borca za samostojno Slovenijo Jerneja Molana priSla na dnevni red ene izmed osrednjih slovesnoti ob 10. letnici samostojnosti Slovenije v obéini BreZice. Ob tej priloZnosti smo se Jernejeu Molanu skuSali oddolZiti z odkritjem spominske plosée na lovski koéi LD BreZice in tekmo v lovskem streljanju, v poéastitev njegovega spomina, ki bo ostala Tie Tn 26 | | dopisnik. p65 26 4.9.01, 12:08 || =i | | dopisnik. p65 27 e tradicionalna. Prireditev je potekala dne 25.6.2001 pri lovski koci LD BreZice v Dobravi. Slavnostni govornik je bil Mitja Terop8i¢, aktivni éastnik Slovenske vojske, poveljnik Obéinskega Staba TO Obéine BreZice v Gasu osamosvajanja Slovenije. Prisostvovali so aktivni ustvarjalci druzbenega in politiénega Zivljenja v VETERANOV DOPISNIK Posavju, lovei iz Posavja, gasilci PGD BukoSek, soborci, sokrajani, prijatelji in druzinski élani Jerneja Molana. Jernej, Se enkrat, slava ti in na veéni spomin! Branko Tucovié, LD BreZice OB OBLETNICI NA MEDVEDJEKU Medvedjek, 28. junij 2001 Deset let po zaustavitvi kolone bojnih vozil JLA na Medvedjeku so se na priloznostni slovesnosti zbrali borci- teritorialci in policisti, ki so preziveli krst prvega bojnega spapada ter prejeli spominski znak Ministrstva za obrambo ob 10. letnici osamosvojitve Slovenije. N: Medvedjeku se je tistega usodnega dne leta’91 spopadlo preko 700 teritorialcev iz Trebnjega, Novega mesta, KrSkega in BreZic. Osamosvojitelje je kot slavnostni govornik na sreéanju pozdravil: brigadir Alojz ZavrSnik, poveljnik 3. operativnega poveljstva SV in poveljujoci éastnik boja na Medvedjek: » Zgodovina je uciteljica. Kdor ne razume, noée razumeti ali noée upoStevati zgodovine, ta ne pozna sedanjosti, kaj Sele prihodnosti. Pred desetimi leti smo nazorno pokazali, da smo razumeli nauk zgodovine. Opredelili smo se za uresniitev stoletnih Zelja slovenskega naroda. Razumeli pa smo zato, ker smo razumeli pretekle dogodke. Za domovino smo zastavili vse, kar smo imeli, svojo prihodnost in Zivljenja. Pokazali smo, da smo za samostojno Slovenijo in smo jo pripravljeni tudi braniti. V preteklih letih smo lahko sliSali razliéne ocene o dogodkih pred desetimi leti. Osebno nimam nié proti, ée se isti dogodek ljudje razliéno razumejo in interpretirajo. Moti me, ée kdo govori, da v Sloveniji ni bilo vojne. Vsi, ki smo bili tukaj, smo obéutili stran, strah, ki ga Glovek obéuti, ko gre za tvoje Zivljenje. Obéutili smo, kako je, ée streljajo po tebi. Zato nam nihée ne more re¢i, da to ni bila vojna. Bila je realna in kruta vojna. pe, at Delegacija veteranov ob polozitvi venca na obelezje bojev na Medvedjeku Foto: RZ. Bodimo ponosni, da smo bili na Medvedjeku, da smo dali svoj prispevek domovini, takrat ko nas je najbolj potrebovala.« Na sreéanju, za katerega je v celoti poskrbelo 32. vojasko teritorialno poveljstvo SV iz Novega mesta, je sledila podelitev spominskih znakov Ministrastva za obrambo ob deseti obletnici samostojne slvenije, ki ga je prejel vsak udelezenec boja na Medvedjeku, sreéanje pa se je zakljucilo z druzabnim klepetom in ogledom zajetih oklopnih vozil in samega bojiSéa. R. Zorko Vojaku je tezko korakati naravnost, ce ga ljudstvo gleda po strani. (F Ceé) 27 4.9.01, 12:08 ia Tn VETERANOV DOPISNIK NA SVETINI RAZVILI PRAPOR Svetina, 30. junij 2001 Pri Vrunéevem domu na Svetini je OZVVS Store odkrilo spominsko ploséo in razvilo druStveni prapor. organizaciji Obmoénega zdruzenja veteranov vojne za Slovenijo Store, Zdruzenja borcev in udelezencev NOB Celje in veteranskega zdruzenja Sever Celje je pod pokroviteljstvom Obéine Store na Svetini potekala sve¢anost ob 10. obletnici osamosvojitve in 60. letnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Na slovesnosti je bil ob uglednih gostih, predstavnikov politiénega Zivljenja, predstavnikov SV in veteranskih organizacij, prisoten tudi Zupan obéine Store Franc Jazbec: » Vemo, da se je osamosvajanje pricelo Ze sredi osemdesetih let in trajalo vse do 25. oktobra ’91, ko je JLA preko luke Koper zapustila naSo nacionalno ozemlje. Slovenci smo takrat dojeli pomen éasa in daljnoseZnost trenutka, ki je ponudil priloZnost, da zares udejanimo svoj tisoéletni sen.« Slavnostni govornik je bil Ivan Dolniéar, predsednik ZZB NOB Slovenije, ki je tako ocenil dogodke pred desetimi leti: » Naloge in odgovornosti, ki smo jih prevzeli, je naSa generacija iz sredine prejSnjega stoletja, je éastno izpolnila; dopolnila in konéala pa jih je generacija iz zadnjega desetletja istega stoletja. Zgodovinsko gledano imata obe dejanji, ne glede na teZo, dolzZino trajanja in Zrtve isti pomen. Seveda pa drugega ni moglo biti brez prvega. To, kar se je zgodilo 27. aprila 1941 in se nadaljevalo skozi Stiri letni boj, je bil vrh slovenskega upomiStva a te: Ob odkritju spominske ploxde ZVVS in usodno dejanje v obrambi slovenstva in njegovega obstoja. To, kar se je zgodilo 25. junija 1991, pa je bilo logiéno zadnje dejanje osamosvojitvenega gibanja, ki je skozi rodove zbiralo moé na ideji Zedinjene Slovenije. Sanje, upanja in hotenja predhodnih rodov so s temi dejanji izpolnjena.« Po kulturnem programu, kjer so sodelovali pevsko drustvo upokojencev Celje, godba na pihala iz Stor, pevski zbor OS Store in recitatorji kulturno-umetniskega dru&tva »Zarja« iz Tmovelj, je sledilo odkritje spominske plo&e OZVVS Store na Vrunéevem domu, hkrati pa je Srecko Krizanec, predsednik OZVVS Store, razvil tudi drustveni prapor. R. Zorko NIKOLI VEC Gornja Radgona, 3. julij 2001 Med 28. junijem in 3. julijem 1991, ko je v obmejni Gornji Radgoni »pustoSil« polkovnik jugoslovanske vojske Beri§a Popov, je poleg dveh padlih in vedje Stevilo ranjenih, nastalo tudi veliko materialne Skode. Pri obnovi in odpravi posledic vojne je pomoc prihajala od vsepovsod. Spomin na vojne dogodke pred 10-imi leti in na obletnico samostojnosti Slovenije, je bila v torek 3. julija zvecer v Gornji Radgoni zadnja letoSnja drzavna proslava. Med gosti je bil tudi predsednik drzave Milan Kucan. V spomin na dogodke iz pred 10 letje bilo v Gornji Radgoni ta vecer odkrito spominsko obeleze. Gornji Radgoni so na veécer 3. julija letos v organizaciji Obéine Gornja Radgona, tukajSnjega Zdruzenja Sever in Zveze veteranov vojne za Slovenijo pripravili zadnjo letosnjo drzavno proslavo kot spomin na odhod vojakov iz tukajSnjega obmejnega kraja. Na obmo¢gju Gornje Radgone je namreé med 28. junijem in 3. julijem 1991 polkovnik JLA Beri§a Popov povzro¢cil tukaj Zivecim ljudem veliko gorja. Na pohodu iz OrmozZa proti Gornji Radgoni je bil v blizini Radencev ubit nedolzen domain civilist Alojz Gaube, v Gornji Radgoni pa svetovni popotnik in filozof Janez Svetina iz okolice Bleda. Se dan pred smrtjo je imenovani predaval radgonskim osnovnoSolskim uéiteljem. Seveda pa domaéini niso stali krizem rok, saj je skupina mladih Radgonéanov in okoliéanov iz takratnega podjetja Elrad po nekaj minutah ustrelitve Janeza L stm a ga ae acl Foto: M. Klemencié i a 1 aa ist tn Svetine naperila na oborozeno kolono molotovke in drugo. Ob tem je nastala za agresorja vecja materialna skoda, ubit pa je bil vsaj en jugo vojak. V Gornji Radgoni je Popov s svojimi vojaki poleg tega, da je ob zajetju mednarodnega mejnega prehoda s sosednjo Avstrijo, uniéil v neposredni blizini tega prehoda veé stanovanj in hiSi Se z raketiranjem poZgal objekte v blizini. Med njimi je bil tudi stolp cerkve svetega Petra v Gornji Radgoni. Odprava posledic vojne v Gornji Radgoni je stekla takoj po odhodu vojakov. Kot je v pridigi maSe za domovino v radgonski cerkvi, s katero se je priéelo letoSnje osrednje praznovanje ob 10 letnici vojne za Slovenijo v Gornji Radgoni, povedal Andrej 28 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | dopisnik. p65 28 4.9.01, 12:08 || =i e VETERANOV DOPISNIK Zrim, radgonski Zupnik, je pomoé za to prihajala tako, kot da bi darovalci med seboj tekmovali, kdo bo hitrejsi in kdo bo veé dal. Na prizori8éu osrednje prireditve ob 10. obletnici vojne za Slovenijo in deseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije, na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni, v neposredni blizini tega trga se je namreé odvijala vecina dogodkov pred 10-timi leti, je nastopil 12. gardni bataljon. Tukaj je predsedniku Republike Milanu Kuéanu podpolkovnik Leon TuSak pozdravil gardni bataljon. Predsednik se je poklonil bataljonu. Sledil je uro in pol dolg bogat program, v katerem so spregovorili Miha Vodenik, Zupan obéine Gornja Radgona, 85 - letni Franc Puncer, upokojeni duhovnik, éastni obéan obéine Gornja Radgona in Milan Kuéan, predsednik Slovenije, ki je med drugim dejal: »Prav je, da je spomin na dogodke, ki so se zgodili tu v Radgoni pred desetimi leti, umeSéen med pomembna drzavna proslavljanja. To zasluzijo. VojaSki spopadi v na8i osamosvojitveni vojni so tukaj dosegli enega svojih najbolj dramatiénih vrhuncev. V Radgoni so se tedaj zgodile hude reéi, tudi tragiéne. Se zmeraj imam v oéeh poSkodovane hiSe, uniéen zvonik, zgorele tovornjake, prazne tulce po cestah, opustoSen mejni prehod. Ta prehod je bil povod za pohod jugoslovanske vojske, ni pa bil tudi globlji vzrok zanj. V resnici je bil to napad na svobodo, ki smo si jo izbrali za svojo usodo, na pravico do Zivijenja, ki bo spoStovalo demokratiéna merila in temeljilo na vladavini élovekovih pravic, brez meja med ljudmi in narodi. Dejanja Radgonéanov so tako kot odpor po vsem Pomurju in po vsej Sloveniji pomembno vplivala na sreéen izid slovenskega upora proti zvezni vojski, ki ne bi bil uspeSen, ée ne bi teritorialcem in policistom pomagalo celotno prebivalstvo. Radgonski dogodki so vzoren primer vse ljudskega odpora in so zato z velikimi érkami zapisani v zgodovino slovenske drzave. TakSna so dejstva, nepreklicna, za zmeraj veljavna«. Na slovesnosti v Gornji Radgoni z naslovom »Nikoli veé« (vojne), katero je obiskalo preko 2000 judi, je Franc Puncer, sam je bil v éasu II. svetovne vojne veé let v tabori8éu Dachau v Neméiji, orisal zgodovinska prizadevanja Slovencev za samostojnost drzave od kralja Sama preko SlomSka do Cankarja v éase iz pred 10 let. Ob tem je Se posebno poudaril, da bi morebitni prihod Ivana Cankarja med na&e ljudi tega razzalostil in da bi nas v glavnem poimenoval »hlapci« in se ob tem obregnil, ée8, kako ste krasili svoje domove za Hitlerja, pa potem po revoluciji. Po Puncerjevem je pri nas vse preveé rabe angleS¢ine. Pri tem je spomnil na opozorilo papeza Janeza Pavla v Postojni, ko so mu mladi zapeli angleSko zdravico, kako nas je posvaril »Jaz pa sem mislil, da sem priSel v Slovenijo«. Tudi povedani stavki Franca Puncerja iz svetega pisma: » Nikomur ne vraéajte hudega s hudim. Vsem ljudem skuSajte delati dobro. Koliko je odvisno od vas, Zivite v miru z vsemi ljudmi. Odklanjate zlo, oklepajte pa se dobrega. Tekmujte v medsebojnem spoStovanju,« so prav gotovo veliko opozorilo za vse nas, ki smo pogosto brezbrizni do naSe domovine Slovenije. Slovesno praznovanje ob 10 - letnici samostojnosti Republike Slovenije in 10 - letnici vojne v Gornji Radgoni je bilo sklenjeno z odkritjem in blagoslovitvijo treh spominskih obele7Zij na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni tik ob radgonski cerkvi. Po besedah avtorja spomenika Mirka BratuSa radgonskega rojaka akademskega kiparja, gre za spomenik, ki je graje iz treh delov. V prvem delu je ostanek tanka iz tukaj&nje vojne, v dugem a Foto. M. Klemencié spominska ploSéa z napisom Nikoli veé in v tretjem z devetimi nerjavecimi stebri viSine med 1,2 metra in 2,8 metra z bronastimi kapiteli, ki predstavljajo novo obdobje po osamosvojitvi. Vsi trije deli spominskega obeleZja so postavljeni neposredno v negovano travo trikotne zelenice, na kateri stoji lipa, ki je bila posajena 25. junija 1991. Ta veéer so v Gornji Radgoni odprli Se nekaj razstav v spomin na junijsko julijske dogodke v letu 1991 in to na mednarodnem mejnem prehodu inv »Pirgersspitalu«. Sledila pa je prireditev, kjerje bilo vsem, ki so ta veéer priSli v obmejno mesto, ponujena hrana in pijaéa. Ta veéer je bila Gornja Radgona zopet poenotena, kot je to malokdaj. Franci Klemenéié VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 29 | | dopisnik.p65 29 4.9.01, 12:08 || Pas 11 VETERANOV DOPISNIK OHRANIMO SPOMIN NA DOGODKE V LETU 1991 Pruj 6. julij 2001 Tak&en je naslov dokumentarne razstave o dogodkih ob osamosvojitvi Slovenije pred desetimi leti, ki jo je pripravilo Obmoéno zdruzenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj v sodelovanju z Mestno obdino Ptuj. N: obénem zboru zdruZenja, v katerega je vkljucenih 372 élanov s celotnega obmoéja takratne obéine Ptuj (sedaj 15 obéin, na obmoécju katerih Zivi blizu 2000 upravicencev), so med drugim v program dela zapisali Zeljo, da se poiSée in zbere gradiva, fotografski in drugi material, ki zadeva tisti éas - kar ga je seveda moZno najti, saj vemo, da je dobrSen del dokumentarnih gradiv Ze bil prepeljan v drzavni arhiv v Ljubljano, fotografski aparati pa marsikje niso bili zaZeleni. Zbrati kar je Se moZno je nujno zato, da se ohrani resnica o dogodkih ne le aktivne desetdnevne vojne (kot se radi obregnejo takratni skrivaéi in “begunci’’), marveé o dogodkih in pripravah, ki so potekale vsaj Ze eno leto poprej. Kaj kritiki vedo o skrivanju oroZja in streliva, evidenc in dokumentacij? Kaj vedo o delovanju operativne in rezervne sestave varnostne sluzbe, o pripravah enot teritorialne obrambe, milice, upravnih organov za obrambo in Stevilnih nikoli imenovanih drzavljanov, ki so pripomogli, da smo se uspeli zoperstaviti tehniéno in Steviléno veliko moénej&i armadi? Se bolj je narekoval zbiranje gradiv namig, da v kronologiji takratnih dogodkov v Sloveniji Ptuj sploh ni omenjen, éeprav pa je ravno na Ptuju izstreljen prvi strel iz vojaSnice JLA na civilista Borisa Frasa izven vojasnice, ko je opravljal svojo delovno dolZnost, in to Ze 24. maja 1991. S tem dogodkom je JLA dovolj jasno pokazala svoje namere. Da ni na Ptuju prislo do bolj rusilnih bojnih dejstev in vegjih zitev, gre v veliki meri zahvala takratnemu obmoénemu poveljstvu TO na Ptuju in predsedstvu Ob¢éinske skupS¢ine, ki sta s trdimi pogajanji in ostrimi zahtevami zadrZevali in prepreéili SirSe bojne aktivnosti. Dovolj razlogov torej, da je vodstvo OZVVS Ptuj zaéelo intenzivno zbirati dokumentarna gradiva. V zeéetku je slabo kazalo, a se je kmalu pokazalo, da je tega gradiva veliko ohranjenega. Del obilice zbranega gradiva so Zeleli predoéiti. Sirsi javnosti, zato so se odloéili za postavitev razstave “Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991”. Odprli so jo v sodelovanju z mestno obéino Ptuj v njenih prostorih. Sprejem pri Zupanu To pa je bil tudi primeren trenutek, da je Zupan mestne obcine Miroslav Luci povabil na sprejem invalide Borisa Frasa, Ivana Buk&eka, Smiljana Tropa in Franca Sirovnika, ki so bili ranjeni ali popSkodovani ob agresiji. Na sprejem je povabil je tudi Milana CuSa, takratnega komandirja postaje Milkice Ptuj; Jozeta Murka, takratnega namestnika uénega centra TO v Pekrah in Mirana FiSerja, takratnega poveljnika obmocénega poveljstva TO Ptuj. Zupan se je zahvalil vsem, ki so v prelomnem tistem éasu stali na braniku samostojne Slovenije: » Bili ste pripravljeni tudi na zrtve. Hvala vam! Pripravljeni pa so bili tudi pogajalci, ki so prepreéili, da bi priSlo do hujsega fiziénega nasilja in uniéenja Ptuja z okolico. Da bi to preprecili, smo omogoéili nemoteno oskrbo vojagnice z Zivili in zdravili.« Na prejemu v mestni hiSi so gostje strnili nekaj spominov na dogodke izpred desetih let: Milan Cus: Lahko smo ponosni na tiste dni, ki smo jih skupaj preziveli z istim ciljem — svobodno Slovenijo. Vsi smo si prizadevali in se borili za isto stvar. Brez sodelovanja policije in teritorialne obrambe, pa tudi drugih, uspeha ne bi bilo.« Miran Fifer: » Tiste dni je prislo do reorganizacije TO in zaéeli smo z neposrednimi pripravami na obrambo. Zavedali smo se, da imamo Ptuj, najstarejSe mesto v Sloveniji, ki je biser kulturne zgodovine, zato je bilo potrebno sprejemati premiSljene odloéitve in izvajati odloéilne ukrepe, postavljati blokade, se trdo pogajati. Pogajanja so bila trda, vendar brez éloveSka brez omalovazevanja nasprotnika. S takim na¢inom dela nam je uspelo, da je vegje Stevilo éastnikov in vojakov JLA zapustilo vojasnico, nekateri so celo prestopili v naSe vrste. Uspelo nam je! Do uniéenja ni prislo in tudi do veéjih Zrtev ne, éeprav nismo mogli prepreciti, da ne bi bil nihée ranjen ali poSkodovan.« a Sprejem pri Zupanu Foto: L. Cajnko Joze Murko: »Takrat sem bil namestnik poveljnika uénega centra v Pekrah, kjer je bilo na usposabljanju tudi precej fantov s ptujskega. Sedaj je pomembno, da so z nami fantje, ki so takrat imeli najveé smole. Skrbeti pa nas mora, kako je sedaj za njih poskrbljeno, saj vemo, da se obljube hitro pozabijo. Zato moramovedno znova dokazovati, kar je dokazano. Dokazati, da smo bili in da smo branitelji samostojne Slovenije« Smilijan Trop: » Bilo je hudo, a vojna je vojna, lahko bi bilo Se hujge. Zuivljenje teée naprej, stvari pa se pozabijo, ali pa tudi ne.« Ivan BukSek: »Ob tej priloznosti se zahvaljujem Damirju Finzgarju, ki me je tisti veéer izvlekel in mi pomagal, ter osebju ptujske bolniSnice, kjer so resniéno dobro poskrbeli zame.« Otvoritev razstave Sledilo je slavnostno odprtje razstave. Ob bogatem kulturnem programu Ptujskega kvarteta in godalnega kvarteta ptujske glasbene Sole, sta razstavo odprla Miroslav Luci, Zupan mestne obéine Ptuj in podpolkovnik Joze Murko, predsednik OZVVS Ptuj. Zupan je poudaril: »Danes smo se zbrali, da z otvoritvijo dokumentarne razstave poéastimo spomin na dogodke v letu 1991, spomin na osamosvojitveno vojno za Slovenijo, ko so se TO, policija, ob¢inska in civilne strukture na Ptuju in drugod po Sloveniji, odloéili upreti JLA in ohranili suverenost Slovenije.« Opozoril je tudi na zgodovinski pomen 25. julija 1991 in tisoéletno teZnjo slovenskega ljudstva po samotojni drzavi. Joze Murko, predsednik OZVVS Ptuj: »Vedeli smo, da se spuséamo v boj z nasprotnikom, ki je igral na karto strahovlade, Tie Tn 30 | | dopisnik. p65 30 4.9.01, 12:08 saj je imel za to moéna sredstva. Vedeli pa smo tudi, da imamo mi svoje najmoénej§e oroZje, svoje ljudi in svojo odloénost, da samostojno Slovenijo priborimo in obdrzimo. Izredno veliko zaslug za to, da so bili obéani sprotno obveSéeni o dogajanjih na ptujskem in zato, da je tudi danes na voljo zgodovinski material o dogodkih, imajo novinarji in Radio- Tednik Ptuj. Veterani vojne za Slovenijo Zelimo, da nam danes po desetih letih in v bodoée ne bo potrebno dokazovati, da je vojna bila in da smo z veéino drzavljanov to vojno dobili.« Stevilnim obiskovalcem na osvoritvi razstave je vsebino le-te podal Stanko Megli¢, podpredsednik OZVVS Ptuj, ki je bil tudi vodja ekipe za pripravo in postavitev: »Razstavo smo razdelili na tri osnovne sklope. Prvi predstavlja dogodke, ki so potekali do napada na Slovenijo. Tu je prikazano usposabljanje posameznih enot TO, sledi prva zaprisega slovenskih vojakov v Pekrah in razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. V drugem sklopu se prepletajo predvsem dogodki, ki se nanaSajo na vojaski spopad in dogodke, ki so se odvijali v tistem éasu na Sirsem obmogju Ptuja in se prepletajo v dejanjih takratnega obmoénega staba TO, postaje milice, oddelka za obrambo, izvrsnega sveta in obcinskega vodstva na Ptuju. V zadnjem sklopu pa je prikazano Zivljenje med vojno, éas predaje vojasnice, njene rekostrukcije, ki je po letu 1992 namenjena 4 a4 Foto. L. Cajnko Otvoritev razstave usposabljanju vojakov SV. Na koncu se predstavimo Se kot organizacija OZVVS Ptuj« Razstava je bila na ogled dober mesec dni, v prihodnje pa jo bodo ponudili na ogled vojakom ptujske vojaSnice, Solskim ustanovam in obéinam, iz katerih izhajajo élani OZ VVS Ptuj. Ptujski veterani se Ze intenzivno pripravljajo na osrednjo prireditev OZ VVS Ptuj, ki bo 20. septembra. Lojze Cajnko NOVICE IZ OZVVS RADOVLJICA - JESENICE GORSKI TEK NA VRSIC Ob dnevu drzavnosti so pripravili Novice Extreme, TD Kranjska Gora in SD Rateée Planica tekmovanje v gorskem teku na Vrsié. Na pobudo OZ VVS Radovljica- Jesenice se je teka letos prvié udeleZilo tudi 45 élanov Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki so tekmovali v dveh kategorijah, do in nad 40 let. Tekomovanje bo odslej tradicionalno. PECAT OBCINE RADOVLJICA Ob radovljiskem ob¢éinskem prazniku 5S. avgusta so letos prvié podelili tudi peéat obéine, ki ga je prejelo tudi OZVVS Radovljica - Jesenice. Na slavnostni prireditvi 4. avgusta v radovljiskem kopaliséu, kjer je bil slavnostni govornik veslaé Iztok Cop, je predsednik zdruzenja Janez Koselj prejel peéat Ob podelitvi pecata obcine Radovijica Obmocnemu zdruzenju veteranov vojne za Slovenijo Radovijica- Jesenice obéine Radovljica za »prispevek veteranov obmoénega zdruzenja ob 10. obletnici osamosvojitve«. NACRII Do konca leta naértujejo v obmoénem zdruZenje sreéanje 16 poveljnikov TO, ki leta 1990 niso oddali oroZja pod nadzor JLA, 26. oktobra bodo na sreéanju veteranov v Radovljici podelili spominske znake ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije, 11. novembra se bodo povzpeli na Krn, decembra pa se bodo kot obiéajno, sreéali élani v Bohinju. Rina Klinar VETERANOV DOPISNIK VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 31 | | dopisnik.p65 31 4.9.01, 12:09 || ira VETERANOV DOPISNIK ZBOR OZVVS SPODNJE SAVINJSKE DOLINE dvorani Gasilskega doma Zalec so se na svojem rednem letnem obénem zboru zbrali veterani vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline. Ocenili so svoje delo v minulem obdobju in si zastavli nove naloge. Te bodo zaradi praznovanja 10- letnice osamosvojitvene vojne Se toliko bolj zahtevne in pomembne. Sicer pa obmoéno zdruzenje veteranov, kateremu predseduje Alojz Kampu§, sodi med zelo dejavne in prodorne tovrstne organizacije v Sloveniji. Ne nazadnje je to pokazal tudi minuli zbor, ki se ga je udeleZilo lepo Stevilo veteranov in gostov. Pred zaéetkom uradnega dela zbora je sledil kulturni program, ki so mu dali vsebino élani vokalne skupine Cantemus pod vodstvom Matjaza Kaéa in Jozica Ocvirk, ki je program tudi povezovala. Obéni zbor je s pozdravom vsem udelezenem odprl predsednik predsedstva Obmoéne ZVVS Spodnje Savinjske doline Alojz Kampu8, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva in drugih organov zbora tudi podal poroéilo o delu veteranske organizacije v minulem obdobju. Iz njegovega poroéila je bilo razbrati vsestransko aktivnost veteranske organizacije. Zasluga za to gre zlasti aktivnemu predsedstvu, ki je skupaj s ¢lanstvom izpeljalo vrsto aktivnosti na Sportnem in druzabnem podrogju. Pomembno pa je tudi, da se je v lanskem letu organizacija okrepila kar za 85 novih €lanov, kar pomeni 22% poveéanje. Zdruzenje Steje sedaj Ze 389 Elanov, v postopku za vélanitev pa je trenutno Se 25 veteranov. Sicer pa je v lanskem letu bilo poslanih kar 450 obvestil o moZnosti vkljucitve v njihovo organizacijo in urejanje statusa veterana pripadnikom TO iz vojnega seznama enot. Alojz KampuS je v nadaljevanju svojega govora spregovoril o posameznih Sportnih in druzabnih aktivnostih, ki so zaznamovale preteklo leto. Ob tem se je zahvalil za pomoé vsem, ki so kakorkoli pomagali uresniciti zastavljen program ter izrazil Zeljo, da tudi v prihodnje pomagajo pri delu in aktivnostih njihove organizacije. Opozoril je tudi na dva datuma in sicer na 22 junij, ko bo v Zalcu osrednja proslava zduzenja ob 10- letnici osamosvojitvene vojne in na 23 junij, ko bo skupni veteranski praznik slovenskega zdrzenja veteranov v Cerkljah pri BreZicah. Kampué je v svojem govoru Se poudaril dobro sodelovanje z Upravno enoto Zalec, boréevsko organizacijo in drugimi obmoénimi zdruzenji veteranov. Svoj govor pa je zakljucil z besedami, da je poslanstvo veteranov ¢uvanje in Clani OZVVS Sp. Savinj. doline na zboru, Foto: D. Naraglav oznanjanje resnice o tem prelomnem éasu slovenske zgodovine, katero desetletnico obelezujemo v tem letu. V nadaljevanju zbora je sledilo poroéilo predsednika nadzornega odbora prof. Milana Dobnika, ki je sicer v éasu osamosvojitvene vojne bil tudi na krmilu Zalske obéine. Po podanem poroGéilu je predsednik delovnega predsedstva Zdenko Terpin odprl razpravo na podani poroéili in dal besedo gostom. Zbranim so spregovorili: Viljem Petek iz Obmoénega odbora ZZB NOV Spodnje Savinjske doline, Iztok Rumf predstavnik organizacije Sever, Henrik Kranje predstavnik Zveze slovenskih éastnikov in predstavnik Slovenske vojske major Emil Pizorn. Vsi so izrekli pohvalo in zahvalo za delo in dobro sodelovanje. Predstavnik borcev je ob tem dejal, da bi tako zgledno sodelovanje moralo biti z veteransko organizacijo tudi na republiskem nivoju, predstavnik Slovenske vojske pa se je opravicil za poéasnost pri aktivnostih za postavitev spominskih obelezij. V nadaljevanju je zbranim spregovorila predstavnica Upravne enote Zalec Melanija Zvikart, ki je podala pregled vloZenih in reSenih zadev o vojnih veteranih. Potrdila je tudi, da se je krog upraviéencev za pridobitev statusa vojnega veterana razsiril, poéasneje pa se reSuje pri pridobivanju pravic po 50. letu starosti. Pavlika Gosteénik iz Upravne enote Zalec pa je Se dala pripombo na Zakon o vojnih veteranih, ki je zajel ozek krog ljudi, ni pa upoSteval vseh, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa. Zboru je predlagala, da vlozi pripombe na zakon. V zvezi z njenim predlogom sta bila nato sprejeta tudi dva sklepa. S prvim naj bi se formuliral osnutek predloga o dopolnitvi zakona o vojnih veteranih, z drugim pa je bilo sklenjeno, da mora dopolnitev zakona o vojnih veteranih zajeti vse strukture ljudi CZ, kurirje in delavce nekdanje ljudske obrambe. Glede tega, da je na UE Zalec precej vet reSenih vlog za staus vojnega veterana, kot je Clanov veteranske organizacije, so na zboru tudi sprejeli sklep o nadaljnih aktivnostih glede vélanjevanja novih élanov. Na koncu razprave sta navzoce pozdravila Se Zupan obéine Braslovée Dusan Goriéar in predstavnik obéine Prebold. Sledil je sprejem programa dela za tekoée leto. Uvodoma se je predsedujo¢éi zbora zahvalil predsedniku Kampusu za dosedanje delo in prisotne pozval, da po svojih najboljSih moéeh pripomorejo k izvedbi letoSnjega programa, ki ohranja vse dosedanje aktivnosti in prinaSa Se nekatere nove. Poseben poudarek pa bo dan zlasti 10- letnici osamosvojitve. V okviru tega je bila nato tudi predlagana posebna pet élanska komisija za popis zgodovinskega materiala, ki jo bo vodil Emil Pizorn. V njej pa so Se Adi Vidmajer, Henrik Kranjc, Zdenko Terpin in Bo&tjan Lesjak. Na zboru je bila imenovana tudi Se pet ¢lanska komisija za Sport. To bo vodil Joze Golié, pomagali pa mu bodo Se Mirko Udrih kot podpredsednik, Darko Son, Dugan Urankar in Milan Vogrinc. Ob koncu obénega zbora so veterani potrdili Se drugega praporséaka Borisa Topovska, ki bo pomagal lansko leto izvoljenemu praporséaku Milanu Vogrincu. D. Naraglav Tie Tn 32 | | dopisnik. p65 32 4.9.01, 12:09 || =i -$- IN MEMORIAM SPORT IN MEMORIAM a~ a ALOJZ SPAROVEC 6.5. 1955 - 2.8.2001 V zaéetku avgusta smo se zadnji¢ poslovili od élana predsedstva OZ WS Grosuplje Alojza Sparovea. V vojni za Slovenijo je bil pripadnik posebne enote v sestavu 30. razvojne skupine, ki je kasneje prerasla v I. specialno brigado MORIS. V veteranski organizaciji je bil aktiven od vsega zaéetka. Bil je med pobudniki za ustanovitev OZVVS Grosuplje, na zadnjem zboru pa je bil izvoljen za élana predsedstva. Zeleli smo mu zaupati najodgovornej%o funkcijo, vendar ga je prezgodnja smrt prehitela in ga iztrgala iz naSe sredine. Ohranili ga bomo v trajnem spominu ! OZVVS Grosuplje Eg JOZE VRTACNIK 7.4.1047 - 24.8.2001 V zadnjih dneh avgusta smo se poslovili od naSega prijatelja, vojnega veterana, ¢lana predsedstva ZVVS Zasavje, JozZeta Vrtaénika iz Hrastnika. Kot vojak po du8i je v Teritorialni obrambi v protidiverzantski éeti obéine Hrastnik v éasu osamosvojitvene vojne, opravljal naloge referenta za varnostne in obveScevalne zadeve. Nobena naloga ni bila zanj preteZka v tistih usodnih Gasih, ko smo ustvarjali Slovenijo. Dober, poZrtvovalen strareSina, zaupen tovari§ in iznajdljiv vojak so bile odlike s katerimi je motiviral za delo precej mlajSe pripadnike svoje enote. Bil je med ustanovitelji obmocénega zdruzenja in do zadnjega dne, ko ga je huda bolezen iztrgala iz naSih vrst, je deloval v naSem predsedstvu. Ohranili ga bomo v lepem spominu! OZVVS ZASAVJE 33 | | in memoriam, sport.p65 33 4.9.01, 12:11 | | || ira 3 Tie Tn SPORT SPORT SPORTNE VETERANSKE IGRE 2001 letu 2001 je Zdruzenje veteranov vojne za Slovenijo a ae naértovalo organizacijo 1. mednarodnih Sportnih veteranskih iger v Sloveniji. Da bi preverili zanimanje élanstva za Sportne igre in izbrali kandidate za reprezentanco v naértovanih Sportnih panogah, je na pobudo sekretarja ZVVS Jozeta Kuzmana in predsednika OZVVS Velenje Alojza Hudarina predsedstvo ZVVS sprejelo sklep o organiziranju veteranskih Sportnih iger 2001, kjer bodo sodelovale ekipe - D \ i Obmoénih organizacij veteranov vojne za Slovenijo in tudi ekipe veteranske policijske organizacije Sever. Program organiziranja tekmovanj je pripravil Alojz Hudarin, ki je bil na predlog ma j . j uni j predsedstva imenovan tudi za predsednika komisija za Sport. V Alojz Hudarin komisijo za Sport so bili imenovani Se: Dominik Grmek, Boro Ligina, Anton Re&ek, Darko Cop, Franc Omerzu in Jo%e Kuzman. Pred zaéetkom tekmovanj je bila izdelana zgibanka - razpis, kjer so bila objavljena osnovna pravila tekmovanj, panoge in to¢kovanje. Vodjem tekmovanj v posameznih panogah, ki so hkrati tudi ¢lani komisije za Sport, je bilo na drugem sestanku komisije pojasnjeno, kako naj v posameznih primerih vodijo tekmovanja. Ker je komisija imela informacijo, da je nastal problem pri izdelavi veteranskih izkaznice in vsi Glani le-teh Se ne bodo imeli, je bil sprejet dogovor, da za identifikacijo tekmovalcev in prijavo ekip za prvo tekmovanje v letu 2001 velja prijavnica, napisana na uradnem dopisnem papirju obmoéne organizacije, podpisana s strani predsednika OZVVS, ki prijavlja ekipo in potrjuje verodostojnost podatkov tudi s peéatom. Ker je bilo to prvo tekmovanje med vojnimi veterani in Se ni bilo moZnosti oceniti odziva OZ VVS in Stevila prijav, smo v komisiji odstopili tudi od pravila, da je potrebno vloZiti morebitni protest ali pritozbo takoj po zakljucku tekmovanju ter vplaéati kavcijo za protest. Ta bi se sicer v primeru pozitivne reSitve pritozbe vrnila prijavitelju. Pri¢akovali smo namreé korekten pristop in izvedbo tekmovanj tako s strani organizatorjev tekmovanj posameznih panog kot tudi prijaviteljev. Vsekakor smo tekmovanje organizirali z izkljuénim namenom kot prispevek k popularizacije élanstva v naSi veteranski organizaciji, ve¢anja pripadnosti, mnoZiénosti in organiziranja Se drugih, neformalnih oblik druzenja Clanov ter predstavnikov OZVVS. Potrdilo se je, da so Sportno-rekreativne aktivnosti ene od najpopularnejgih oblik druZenja tudi v na8i organizaciji. Izvedba Sportnih iger Veteranov vojne za Slovenijo je naletela na zelo pozitiven sprejem pri ¢lanstvu. Pri izvedbi tekmovanj in na samo organizacijo ni bilo pripomb, razen v enem primeru. Sodelovalo je kar 21 ekip iz 13 obmoénih zdruZenj, kar kaze, da so v OZVVS ta medsebojna sreéanja skozi Sportne aktivnosti sprejeli zelo dobro, in da so kljub temu, da se v nekaterih OZVVS Se vedno ukvarjajo s problemom organiziranosti in ¢lanstva, sprejeli kot novo obliko dejavnosti OZ VVS, ki bo prispevala k Se tesnejSim stikom med élani in organizacijami. Zgornjo trditev potrjuje tudi podatek, da je bila udelezba zagotovljena v vseh 6 razpisanih panogah. Sodelovale so ekipe iz naslednjih obmoénih veteranskih zdruzenj: Ljubljana, Maribor, Koéevje, Krsko, Ribnica, Velenje, Ruse, Trzi¢, Slovenske Konjice, Kamnik, Litija, Vrhnika in ekipa Zdruzenja Sever Celje. Kot sem Ze omenil, je tekmovanje potekalo korektno, le v primeru tekmovanja v streljanju je priSlo po tekmovanju do protesta dveh ekip zaradi sestave ekipe iz Koéevja. PritozZbi sta bili obravnavali na komisiji za Sport in tudi na predsedstvu ZVVS, kjer smo sprejeli sklep, da se do naslednje seje, ki bo sklicana predvidoma v zacetku meseca septembra, pridobijo pisna potrdila o élanstvu predstavnikov ekipe iz Koéevja. Zaradi zapleta tudi ni bilo sveéane razglasitve skupnega zmagovalca in podelitve pokalov zmagovalcem v posameznih Sportnih panogah na osrednji prireditvi v Cerkljah ob Krki, 23. junija 2001. Na seji komisije za Sport je bil sprejet predlog, da bi v jesenskem delu sveéano podelili pokale na eni od prireditev, ki jih organizirajo obmoéne organizacije. Clani komisije za Sport so na zadnji seji sprejeli tudi sklep, da se za Sportna veteranska tekmovanja za leto 2002 pripravijo dopolnjena pravila za posamezne panoge in izracun rezultatov, da ne bi pri8lo do podobnih zapletov kot v letoSnjem letu. Ponovno smo izpostavili namen teh sreéanj, in sicer da morajo biti Sportna tekmovanja veteranov vzpodbuda za mnoZiénejSe vkljucevanje OZVVS ter njenih élanov in ne tekmovanje, kjer bo edino merilo vrhunski rezultat. V letoSnjem letu je priSlo celo do pobude, da bi v posameznih panogah razpisali veteransko Sportno ligo (spomladanski - jesenski del), ki bi zagotavljala veékratna sreéanja med élani oziroma ekipami OZ VVS. Predlog bomo obravnavali na komisiji za Sport predvidoma v mesecu septembru, predhodno pa bomo zamisel in pripravljenost sodelovanja v ligi preverili med OZVVS. Realizacija programov in aktivnosti tudi komisije za Sport bo odvisna tudi o finanénih sredstev, ki bodo namenjena za to dejavnost v letu 2002. Ker se je organizacija 1. mednarodnih veteranskih Sportnih iger prestavila na leto 2002, smo na zadnji seji komisije za Sport sprejeli sklep, da so vodje posameznih tekmovanj praviloma tudi selektorji reprezentanc ZVVS v posameznih panogah. Reprezentanco ZVVS zastopajo najbolje uvrséene ekipe OZ VVS v tekmovanju 2001, ki paso dopolnjene s posamezniki iz ostalih veteranskih ekip OZ VVS. Na predlog selektorjev bosta sestavo reprezentance dokonéno potrjevala komisija za Sport in predsedstvo ZVVS. Alojz Hudarin predsednik komisije za Sport ZVVS 34 | | in memoriam, sport.p65 34 4.9.01, 12:11 || =i e ia Tn SPORT TEK V SPOMIN NA JUNIJSKE DOGODKE 1991 V spomin na junijsko-julijske dogodke leta 1991, je 55.0bmSTO Domiale v letu 1993 prvié organiziral gorski tek pripadnikov slovenske vojske in pripadnikov slovenske policije, s katerim je obelezil dogodke v juniju in juliju 1991, ter tako na Sportno- manifestativen natin zacel utrjevati spomine na enotnost,ponos,pogum in zmago, ki jo je slovenski narod izboril in ubranil. K: se je tekmovanje Ze dobro prijelo, je gorski tek dobil Se Sirsi pomen. Tekmovanje se je preimenovalo v “tradicionalno tekmovanje slovenske vojske v gorskem teku”, katerega se je v letih 1993 do 2000 udeleZilo preko 1300 tekaéev obeh spolov, v razliénih vojaSkih,policijskih, éastni8kih, veteranskih in civilnih kategorijah.Do leta 1997, je bil cil) gorskega teka slovenske vojske na Kamniskem sedlu, na nadmorski viSini 1858m.Za dosego cilja so morali teka¢i premagati viSinsko razliko 1257m,kar je postavilo ta tek ob bok gorskim tekom doma in v tujini in je postal izziv za Se ekstremnejSe gorske teke pri nas. Tudi udeleZba in rezultati so bili temu primerni. V letih 1993 do 1997 so v absolutni kategoriji zmagovali gorski tekaéi-drzavni zmagovalci.Cas 53 minut in 16 sek. za 10.300 m dolgo tekaSko preizku&njo iz Kamniske Bistrice do Kamniskega sedla na visini 1858m,8e vedno ni izboljSan.Rekord proge ima gorski tekaé Igor Melinc iz Kobarida. V letih 1998 do 2000 , torej letos Ze Getrto leto zapored, pa je tekaSka proga nekoliko lazja, éeprav je po dolZini daljSa za 3km.(13.5km)K]jub spremembi cilja, ki je na samem startnem prostoru, morajo tekaéi na kroZni trasi teka premagati skupno 750 m viSinskih razlik.Organizatorji teka z novo traso teka zagotavljajo Se boljSo organizacijo in izvedbo teka,niso veé odvisni od vremenskih razmer v visokogorju,hitrejSa in uéinkovitejSa je eventuelno potrebna zdravstvena oskrba in pomoé poskodovanim in onemoglim tekacéem in skrajan je éas tekmovanja.Kar pa je najbolj pomembno pri tem je dejstvo, da trasa teka ni veé ekstremno tezka in omogoéa udelezbo vsem vrstam tekaéev, tako gorskim kot ravninskim.Poleg izredne mnozice doma¢ih tekmovalcev, so organizatorji Ze Stiri leta gostitelji tekaéev iz drugih dr7av, iz vrst pripadnikov avstrijske vojske in drugih .V pravilih teka so naértovani tudi dve starostni kategoriji za veterane vojne za Slovenijo in udelezba zadnjih treh let potrjuje vse vegje Stevilo udelezencev.Tekmovalci po prispetju v cilj izrazajo zadovoljstvo in pohvale dobri organizaciji, ter Cudovitemu naravnemu ambientu ob vznozju Kamnisko-Savinjskih alp.Osvojitev ene od ” plaket gorskega tekaéa SV” so Zelje vseh, vendar te prejmejo le najboljsi. Sodelovati, se dokazovati,vztrajati pri kolektivnem premagovanju naporov,preverjati lastno psihofiziéno kondicijo in sis tem zasluZiti jubilejno spominsko medaljo 9.GT SV, ob 10.obletnici samostojnosti naSe drzave, pa je bil Sportni izziv in realen cilj tekmovalk in vseh tekmovalcev tudi letos. Vsi, ki so startali in pritekli do cilja so bili zmagovalci gorske tekaSke preizkuSnje v dolzini 13.500 m, ki jo je sposoben premagati le tisti, ki hoée in zmore obvladovati eno od veS¢éin, ki krepi telo in duha in je predpogoj za premagovanje Se tezjih psihiénih in fiziénih naporov tako vojakov, kot podéastnikov in éastnikov SV, pripadnikov slovenske policije,veteranov vojne za Slovenijo ,¢astnikov idr.V tem je tudi éar in cilj ljubiteljev tradicionalnega gorskega teka SV, ki ga je v letu 2001 organiziralo poveljstvo 231.gorskega polka SV.Letos je bila trasa teka Se posebno zanimiva tudi zato, ker so ob celotni poti v dolzini 13 km,bili postavljeni naSi slavni spominski bojni znaki,ki so tekmovalce seznanjali ali jim obudili marsikateri spomin, na bitko ali spopad v juniju in juliju 1991 Start devetega tradicionalnega teka Slovenske vojske v gorskem teku je uspel. Tekmovanja se je udelezilo 114 tekacev iz vrst Slovenske vojske,Slovenske policije,Zdruzenja slovenskih éastnikov in Zveze veteranov vojne za Slovenijo in civilnih kategorij. Tekmovanje je uspeSno organiziralo in izvedlo poveljstvo 231.gorskega polka Slovenske vojske,v sodelovanju s poveljstvom 23.VTP SV in 52.br.SV,odprl pa ga je poveljnik 2.0PP SV, kapitan bojne ladje Ljubomir Kranjc-predsednik organizacijskega odbora 9.GT SV. Najhitrejsi med clani ZVVS nad 40 let je bil Cvajnar Bojan s €asom: 00:52:36.0 (na sliki) Zasluzeno plaketo gorskega tekaca je prejel iz rok predsednika ZVVS polkovnika Srecka Lisjaka. Najhitrejsi med clani ZVVS pod 40 let pa je bil Kosmac Peter s casom 01:09:17.7 Rezultati: Najhitrej§i teka¢i v kategoriji-vojaki na sluzenju vojaskega roka: 1 Silar Sebastijan iz 132.GORB SV s éasom:00:55:57.4 2.Kosmaé Teodor iz 1/62.BR SV... 00:57:48.3 3.Rednak Zoran iz 1/62.BR SV... eee 00:58:52.7 Clani najboljgih treh ekip v kategoriji MNZ! 1.PU Ljubljana-1.ekipa s skupnim éasom 02:50:43.3 2.PU Maribor-1.ekipa ......... eee 02:51.53.4 3.MNZ SPS-1 ekipa..c.ccscsccccceseeeeeees 03:01.11.3 Dominik Grmek VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI 35 | | in memoriam, sport.p65 35 4.9.01, 12:11 SPORT VETERANI POD KOSEM DomZale, 2. junij 2001 OZVVS Domiale je organiziralo v hali komunalnega centra v Domialah tekmovanje v koSaki (trojke) okviru I. veteranskih Sportnih iger ZVVS, ki se jih je udelezilo samo 6 ekip ( od 9 prijavijenih ) in sicer: OZVVS Domiale, OZVVS Ribnica, OZVVS Velenje, Zdruzenje Sever -Celjsko obmocje, OZVVS Moravée in OZVVS Kranj. V uvodnem delu tekmovanja je vse prisotne v imenu predsednika ZVVS Sreéka Lisjaka pozdravil Dominik Grnek, obrazlo7Zil pravila tekmovanja in vsem igralcem-veteranom éestital ob 10.obletnici samostojnosti naSe drzave. Tekmovanje se je prigelo ob 10.uri. Potekalo je po sistemu igre vsak z vsakim v skupini A in B ter medsebojnem igranju med ekipami skupinama A in B. Na osnovi doseZenega Stevila tock, sta bili na koncu odigrani tekmi za 3. in 4.mesto in finale za 1.in 2 mesto na turnirju. Ob zakljuéku tekmovanja so najbolj§e tri ekipe prejele medalje, vsi igralci pa pismeno priznanje za sodelovanje. Medalje in priznanja sta podelila Glan predsedstva ZVVS Bojan Konéan in predsednik OZVVS Domzale Dominik Grmek. Po konéanem uradnem delu tekmovanja so vsi udeleZenci koSarkarskega turnirja, sodniki in organizatorji prejeli toplo malico v gostiséu Keber v DomZalah, si izmenjali marsikatero Sportno in veteransko razmiSljanje ter se poslovili z Zeljo, da se v naslednjem letu, pa Geprav za eno leto starej$i “veteran vojne za Slovenijo” spet sreéamo pod koSarkarskimi koi. Veteranska koSarkarska akcija pod kosem... Rezultati: L.mesto je pripadlo ekipi Zdruzenja Sever iz Celja , ki je je bila nepremagljiva . Ekipo so sestavijali: Janez Skerljak,Goran Halilovié, Dejan Valencak in Primoz Herlah. 2.mesto so osvojili Clani OZVVS Velenje v sestavi: Vlado Seitl,Marko Mraz, Alojz Hudarin in Janez Pogorelcnik. 3.mesto pa so osvojili Clani OZVVS iz Ribnice v sestavi: Anton Perhaj, Vladimir Sega,Marko Lavrié in Branko Dejak. Konéni vrstni red ekip: 1. Zdruzenje Sever iz Celja, 2. OZVVS Velenje, 3. OZVVS Ribnica, 4. OZVVS DomZale, 5. OZVVS Kranj, 6. OZVVS Moravée Dominik Grmek ORIENTACIJSKI Kocéevje, 16. junij 2001 Skladno z letnim naértom dela OZVVS Koéevje in razpisom ekipnih veteranskih Sportnih iger ZVVS v letu 2001 je bilo v Koéevju organizirano tekmovanje v orientacijskem teku po mednarodnih pravilih orientiranja IFO in OZS, ki je bilo tudi prvo tovrstno tekmovanje. TEK Pe v dolZini 7140 metrov sta pripravila in postavila na terenu élana Skofjeloskega orientacijskega kluba. Za orientacijski tek so se prijavile Stiri ekipe in sicer ekipa OZVVS Ribnica, OZVVS RuSe, OZVVS Krsko in OZVVS Koéevje. Ekipe so Stele tri lane in en rezervni élan. Proga in tekmovanje je potekalo po razgibanem in zahtevnem terenu v okolici Salke vasi pri Ko&evju. Ena od kontrolnih to&k je bila pri vhodu v Zelenjske ali Ciganske jame, ki so znane po arheoloskem najdiSéu iz ledene dobe. Tekmovanje se je odvijalo v lepem vremenu, v prijateljskem in tekmovalnem razpoloZenju. DoseZeni so bili naslednji rezultati: 1. mesto: ekipa OZVVS Koéevje z doseZenimi. 117,12 to¢kami 2. mesto: ekipa OZVVS Ribnica z doseZenimi 120,54 to¢kami 3. mesto: ekipa OZVVS RuSe z dosezenimi 123,37 to¢kami. 4. mesto: ekipa OZVVS Krko z doseZenimi 180.00 to¢kami Po konéanem tekmovanju je bila slavnostna podelitev zlatih, srebrnih in bronastih kolajn élanom posameznih zmagovalnih ekip, organizator OZVVS Koéevje pa je poskrbel, da je tudi éetrto uvrSéena ekipa prejela tolazilno nagrado, leseni kipec kodevskega medveda, ki je kiparsko delo domaéega umetnika — samorastnika Matije Kobola iz Salke vasi pri Koéevju. Clani zmagovalne ekipe v orijentacijskem teku prejemajo zlate kolajne in priznanja za sodelovanje Foto: M. Benegalija Priznanja za doseZene rezultate je podelil gost tekmovanja in predstavnik ZVVS Ivo Kru&ec. V svojem prijetnem in krajSem nagovoru je poudaril potrebo po medsebojnemu spoznavanju preko takih in podobnih tekmovanj, preko druZenj veteranov in zdruzenj med razliénimi kraji po Sloveniji. Pohvalil je dobro pripravo in potek tekmovanja na katerega ni imel pripomb. Pripomb tudi ni bilo s strani tekmovalcev niti njihovih vodij ekip. DruZenje se je nadaljevalo ob zasluzZeni pogostitvi in klepetu o izkuSnjah pri veteranskih aktivnostih in delu v zdruzenjih. Darko Cop Tie Tn 36 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI | | in memoriam, sport.p65 36 4.9.01, 12:11 || Pas 1 e SPORT MEMORIAL JERNEJA MOLANA Bukosek, 18. avgust 2001 Prostovoljno gasilsko drustvo BukoSek je v sodelovanju z OZVVS BreZice izpeljalo I. gasilsko tekmovanje za memo- rial Jerneja Molana. 4 ev zgodnjih popoldanskih urah se je priéelo, kljub visokim temperaturam, merjenje ekip v gasilskih spretnostih, saj je v kar petih kategorijah nastopilo 21 ekip oziroma preko 200 tekmovalcev-gasilcev. Po napornem Sest umem popoldanskem tekmovanju, ki so ga ob koncu popestrili tudi z merjenjem moéi v vieki vrvi, je navzoéim tekmovalcem najprej spregovoril Boris Poéek, predsednik PGD BukoSek in v kratkem orisal razvoj gasilstva v vasi, ki letos praznuje svojo 75 letnico delovanja, v ta namen pa so izdali tudi zbornik: » Naa zgodovina je zelo burna. DoZivljali smo vzpone in padce, iz katerih smo se vedno znali pobrati in iz njih znali izvle¢i kar najveé izkuSenj, Krize so bile skoraj vedno odraz druzbenega polozaja v drzavi. Eno takSnih sega v polpreteklo obdobje, konec osemdesetih in zaéetek devetdesetih let, ko so naSe, sicer tradicionalne prireditve zamrle. V tem obdobju, leta ’91, ko se je rojevala naSa nova drzava Slovenija, je druStvo doZivelo hud udarec, sa] smo v osamosvojitveni vojni izgubili naSega predsednika Jerneja Molana.« Memorial Jerneja Molana pa so spremiljali tudi brezi8ki veterani vimenu katerih se je Mitja TeropSié, predsednik PO ZVVS za Posavje takole spominjal soborca: »Gasilci ste praznovanju 10. obletnice osamosvojitvene vojne dali svoj peéat. Skupaj lahko ugotovimo, da je spomin na tiste dogodke Se Ziv. Posebej sem vesel, da ne tone v pozabo ime Jerneja Molana, ki je v usodnih dneh podaril domovini najveé, kar je lahko-svoje Zivljenje. Priznam, da je spomin na Jerneja Molana-teritorialca, vojnega tovaripSa, lovca in gasilca, moZa in oéeta Se vedno boleé. Bil je namreé eden tistih redkih teritorialcev, ki smo mu ze leta 1990 zaupali éuvanje vojasskega oroZja doma in ga na Prejem prehodnih pokalov iz rok Jerneje in Jasmine Molan Foto: R. Z. to razdelili v enoto za posebne namene-intervencijski vod. To seveda ni bilo nakljucje. Izbrali smo ga zato, ker smo verjeli, da bo s svojimi gasilskimi, lovskimi in vojaSkimi izkuSnjami in znanji kos zahtevnim nalogam, ki so bile pred nami. Njegova enota je prva v Posavju bojno delovala proti prodirajocim oklepnim in mehaniziranim enotam JLA, ki so iz vojasnic na Hrvaskem prodirale proti mejnim prehodom in Sloveniji.« Sledila je razglasitev rezultatov. V kategoriji pionirjev je 1. mesto osvojila domaéa ekipa BukoSka z rezultatom 975,56 toéke, pred ekipo OreSja. Med mladinci so zmago slavili gasilci izb Sromelj z 867,4 toéke pred ekipama Dol. PiroSice in Buko&ka, med mladinkami pa je slavila ekipa Loke, ki je zbrala 751 toék. V élanski konkurenci, kjer je sodelovalo najvecje Stevil ekip pa so tako v Zenski kot moSki konkurenci zmago osvojili ekipi Staro Ciée iz Hrvake, ki so iz rok Jerneje in Jas- mine Molan prejeli tudi prehodni pokal. R. Zorko ia Tn Zveza zgodovinskih drustev Slovenije, Posavski muzej Brezice, Center za vojasko-zgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zdruzenje Sever, Zveza veteranov vojne za Slovenijo - Pokrajinski odbor Posavje in Zdruzenje Sever za Posavje kot organizatorji simpozija Slovenska osamosvojitev 1991 - priéevanja in analize, poSiljajo v skladu s sklepom seje organizacijskega odbora 28. maja 2001 vsej slovenski javnosti, najvi8jim drzavnim organom in Drzavnemu zboru Republike Slovenije POZIV za fiziéno in pravno zaS¢ito vseh dokumentov in muzealij povezanih s slovensko osamosvojitvijo. Ob pripravah na simpozij smo organizatorji ugotovili, da obstaja glede arhivskega gradiva in muzejskih predmetov o pripravah na osamosvojitev, sami osamosvojitvi in izgradnji samostojne slovenske drzave nepregledno stanje. Veliko gradiva je v zasebni lasti, arhivsko gradivo in materialni ostanki - muzealije kljuénih institucij, so neurejeni in ponekod neustrezno hranjeni oziroma zavarovani. Za ureditev zaskrbljujocih in slovenske drzave nedostojnih razmer, niso potrebna nobena izjemna finanéna sredstva, ampak predvsem volja posameznikov - nosilcev najvisjih drzavnih funkcij in Drzavnega zbora Republike Slovenije. Drzavni zbor Republike Slovenije, kot naslednika izvajalca vseh zakonskih osamosvojitvenih procesov pozivamo, naj takoj naro¢i ustreznim ministrstvom in njihovim specializiranim sluzbam, da kot prednostno in hkrati trajno nalogo izvedejo vse potrebne ukrepe za zaS¢ito in strokovno varstvo arhivalij in muzealij iz obdobja osamosvajanja. Drzavljane in pravne osebe, ki imajo arhivsko gradivo ali predmete iz obdobja osamosvajanja pozivamo, da jih ustrezno hranijo, o gradivu obveSéajo strokovno javnost in v primeru, da jih ne nameravajo veé hraniti, izrocijo ustreznim javnim institucijam muzejem in arhivom. Drzava brez samozavestnih in ponosnih drzavljanov, ki se ne zavedajo svojih korenin in kulturne pripadnosti, nima prihodnosti. BreZice, 19. junij 2001 Organizacijski odbor: predsednik Stane Granda, Zveza zgodovinskih druStev Slovenije, podpredsednik Tomaz Teropsi¢, Posavski muzej Bredice, tajnica Barbara Satej, Zveza zgodovinskih dru&tev Slovenije. Clani: Zvezdan Markovié, Center za voja3ko-zgodovinsko dejavnost Slovenske vojske, Sretko Lisjak, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Stane Plohl, Zdruzenje Sever, Mitja TeropSié, Zveza veteranov vojne za Slovenijo - Pokrajinski odbor za Posavje, Andrej Bobek, Zdruzenje Sever za Posavje, Damjan GuStin in Jurij Perovsek, oba Zveza zgodovinskih druStev Slovenije. 37 | | in memoriam, sport.p65 37 4.9.01, 12:11 || ira Tie Tn SPORT SPORT/KRIZANKA KRIZANKA PRISTAVEK POMOL Y Fapuaov.| NEMS |i KOSTUMO- SLOV._ |DELANIE | si ov. | FIZIK, NIKOLAJ | PISATELJ- |V PISATELI Se NIKAV | NopeLo. |HISNEGA [GRAFKA Jupanoy ica BARVNIH Z + NEKATER. |vec 1919 |ZDU,_ VOGELNIK vaste |opTENKIH| NGOL! a EZELAH IZZIDEK ao igs te = | Kompost KOLAGE- Ruma Wt Po PODOBNA. - BELJAKO- VINA i DRAZILNO ‘ / SLOV. |S = SLIKARKA MEDNAR. . KOBILICA ZDRUZ. L : KNJIZEV. " 7 “ UPAN POD ZENSKA, | PLOSCA = : KIIMA | | za t : _— © loBvEsé. RAZMERJE| LEPAKE ECA N |AGENCWA SPOROC. ERANOV 2001" at [a a i KOSITER eas PEVSKI ZBOR YANKEE . JNADLEZNA PRITOK SLOV. ie ZuzeLKA, | vrsTa | REALAM | Lapuiskt | RaFKO | SENE PONASE MUZIKO- wurn |AISESA” | JEDI | Noo, | vuAK | IRGOLIC [aNGLFZ PENAY LOG KRI NOBEL 1922 Sucl (RAFAEL) POUK, ORANZADAI POLISC- NASVET SVICAR, INA SLIKAR VTIKANJE (PAUL VISOK WAN NASELIE MONOLI- NANO IME} INA POVRS. TEN ZA SMRDO, ZEMLJE KAMNIT kAVRO Zz IMENOM SPOMENIK( KONICA DUT DENARNA NZOZEM. CEBELJI ENOTA SKA MAMA SAMEC IRANA PRITRDIL- TONE NICA NOVAK VRSTA SPOJINA DRAGOC. ELEMEN- FRANC. TAS CVETOVI PREPROG| KISIKOM PREBIVA- MLINSKI MAJHNA LEC JER NIT GLAV. M. GRCWE Regitev gesla nagradne krizanke iz glasila VETERAN &t. 14: Geslo: deset let zmagovalci Nagrade prejmejo: 1. nagrado: hlaéni pas ZVVS prejme Jozef Bogataj, Godovie 105/a, 5275 Godovit 2. nagrado: kravatna zaponka in manSetni gumbi ZVVS prejme Tone Perhaj, Levstikova 7, 1310 Ribnica 3. nagrado: obesek za kljuce ZVVS Anja Bergant, HruSica 136, 4276 Hrusica Regitev nagradne krizanke St. 14 (geslo in pSolno reSitev) izpiSite izkljucno na dopisnico in najkasneje do 31. septembra posljite na naslov: UredniStvo glasila Veteran, p.p. 109, 8250 Brezice 1 nagrada: hlaéni pas ZVVS 2.nagrada: kravatna zaponka in mansetni gumbi ZVVS 3 nagrada: obesek za kljuce ZVVS 38 VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO (1991-2001) - DESET LET ZMAGOVALCI IN SAMOSTOJNI in memoriam, sport.p65 38 4.9.01, 12:12