U. ste v._Y Kranju, dne 8, aprila 1905, VI. leto. GORENJEC ======== Političen in gospodarstvi list ============ Izhaja vsako suboto zvečer. — Stane za celo leto 4 K, It pol leln 2 K, za rotit Iredništvo in u p ra vn iš t vo se nahaja v hifti št. I Po nasproti župni leta 1 K. Za irtaj« države sUne K fV6U Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve. — llpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se oznanila, sploh vse ii|iravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. ni\j se izvolijo frankirati. — Itokopisi se vračajo. Domoljubno politično premišljevanje. XIV. Omenili smo Ee zadnjič, da je narod, ki je gospodarsku oslabel in propul, izgubil najboljše orožje v boju ga svoj obstanek ter poslal nesposoben obrambi proti močnejšemu sovražniku, kateri si je nadel nalogo, da mora na vsak način podjarmiti in uničiti slahejši sos. dni narod. Tudi Nemci se poslužujejo vseh sredstev, da bi nas Slovence prej zadavili, in kol najuspešnejši piipomoček jim v dost go toga namena sedaj služi to, da nas pehajo na vseli koncili in krajih v gospodarsko bedo. Sirom slovenske domovine ustanavljajo kapitalistični Nemci posamezno ali v družbah tovarne in razna gospodarska podjetja, ki jim nese vsako leto velikanske dohodke, domačini Slovenci jim morajo pa opravljati najslabejše in najtežavnejše službe za sramotno nizke plače in še veseli morajo bili, ako sploh dobe bori zaslužek pri teh tujcih. Tuji podjetniki na slovenski zemlji oddajajo boljše službe le svojim rojakom. Ali tujH, ki so se vgnjezdili in napolnili svoje žepe ha naših tleh, ne ostanejo dolgo pti svojih podjetjih in svojih ljudeh, temveč začno predrzno posegati okrog sebe še po ostali slovenski zemlji in pravicah ondi živečega slovenskega prebivalstva. Z zvijačami in PODLISTEK. Moć spomina, uah>. Enkrat je Barbka stala na vežinem pragu župnišča in gledala na bližnjo, z debelim snegom pokrito okolico. Mimo nje pride Marijina devica in cerkvena pevka, Krevsova Lojzika in ogovori Harbko, rekoč: « Barbka, zakaj pa ti nič ne prideš v našo družbo v kapetanijo, kjer se vedno tako dobro imamo in tako pnjetno zabavamo?* »Kaj pa počnete t.am?» jo vpraša Barbka. «1, kaj počnemo,« ji odgovori Lojzika. «Beremo, pojemo in gospod Pavel nam lake pravijo, da se moramo večkrat tako smejati, da bi kmalu vse popokale od smeha. Včasih pa tudi napravimo kako igro in svojo gostilno t kapelaniji in takrat ga tako sekamo in tikamo z gospodom Pavlom,da je veselje. A le vse bolj prijetno je, kadar opravlja katera izmed nas duhovne vaje laj I mi 1» s silo poizkušajo okleniti domačine v svoje verige, jim odvzeti njih materini jezik ter jim vsiliti svojo govorico ali pa jih pregnati v druge kraje, ako jim nočejo bili v vseh zadevah le ponižni in brezpravni hlapci in sužnji! Tako pri nas oholi tujci pometajo s Slovenci povsod, kjer se začutijo zalo dovolj močne iti se jim domačini ne vpro v pravem času, Pri vsem tem pa je za nas najžalostnejšc in najusodnejše to. da naše državne oblast nije, ki bi pač imele biti enako pravične in dobrohotne vsem državljai om, stoje povsod pod pristranskim vplivom nemške, avstrijske moči ter z vso gorečnostjo in skrbnostjo pomagajo tujcem pri zatiranju Slovencev. Tudi državne blagajne, v katere morajo plače V tli vsi avstrijski narodi a ne samo Nemci, se jNenicem kaj rade odpirajo za taka dela in izdajajo se iz njih ogromne svote za nemško stvar. Tu imamo v mislili posebno na državne strošku sezidane in vzdrževane ponemčevalne šole med Slovenci in drugimi slovanskimi narodi, kakor tudi razna Slovanom škodljiva gospodarska podjetja, katera dobivajo vsako "leto siotisočerne in milijonske subvencije iz državne blagajne samo zato, da se more žnjinii uničevati Slovane! Kako vse drugače pa postopajo naše državne oblastnije proti Slovencem, ako hoče kateri i/med njih storili kaj koristnega za svoj narod! Zavira m zadržuje se ga v njegovem podjetju z vsemi mogočimi zaprekami in ugo- «Kakšne pa so tiste ?» jo Baibka zopet popi aša radovedno; a Lojzika ji odločno odvrne: Tega pa ne smem povedati, ker je to sveta duhovska skrivnost in bi imela tista, ki bi jo komu izdala, velik neodpustljiv smrtni greh. No, pa boš že tudi ti kmalu poizkusila vse to, kar poizkušamo me in potem boš suma spoznala, kako se more delati za nebesa tudi na prijeten način. Zdaj se zopet učimo neke novo igre, ki jo bomo igrale enkrat po novem letu. Takrat boš menda vendar pti*Ja gledal našo predstavo, da boš videla, kako se bomo postavile s svojimi imenitnimi govori na odru.» »Boin že prišla prav rada gledat, ako me bodo pustili gospod župnik,* pravi Barbka žalostno. Lojzika pa ji ošabno odgovori: -Zakaj bi te ne pustil? Kdo bo pa vedno čepel doma za pečjo kakur ta naš župnik! Na ta način ne pridemo v današnjih viharnih časih nikjer in nikamor naprej! Tako vedno pravijo naš blagi gospod Pavel in jaz sama spoznam, da ituajo popolnoma prav!* Po teh besedah vori in, če je le količkaj mogoče, prepreči nemška nestrpnost in krivičnost vsako tako večje delo, ki bi bilo v piid Slovencem na gospodarskem ali narodnem polju. In če se na vse zadnje vendar ustanovi k velikimi težavami in stroški tudi pri nas kaka našemu narodu potrebna in koristna naprava, pa se prosi po izgledu sodržavljanov Nemcev zanjo državne pomoči v obliki denarne podpore, tedaj ni nikoli denarja v državni blagajni za slovenske prosilce, ali pa se jim vrže le kaka drobtinica kakor nadležnemu beraču! Tudi proti našim propadajočim kmetom je Avstrija vedno skopa mačeha. Ravno tako se gospodarsko zanemarja slovansko prebivalstvo tudi v drugih slovanskih deželah zlasti v Istriji, Dalmaciji in na Primorskem, med tem ko se leto za letom dele bogate državne podpore onim deželam, ki so posejane s srečnimi sinovi in hčerami majke Germanije. Namen takega pristranskega postopanja je prozoren in očividen: Bedni Slovenci naj gospodarsko popolnoma propadejo, potem pa naj se preselijo v Amtr.ko in druge tuje kraje ali pa lakote poginejo doma, da bodo nato pohlepni Nemci tahko brez ovir zasedli njih lepo zemljo ter si na njih z državno podporo pripravili prijetno novo domovišče! Lačni ljudje se ne morejo navduševati za narodne zadeve in vsak čas radi prodado svojo zemljo in svoj materini jezik tujcem tudi za neznaten košček kruha. Zato hočejo tudi Lojzika zaničljivo zamahne z roko proti Barbki ter ponosno odide v kapelanijo. Barbka se otožna vrne v voje stanovanje in premišljuje: .To je pa res čudno, da je tako velik razloček med življenjem v župnišču in v kapelaniji. V obeh teh hišah sta gospodarja božja namestnika, v obeh se dela za nebesa in izveličanje duš, a vendar je v kapelaniji vedno tako veselo in prijetno, v župnišču pa tako dolgočasno in pusto.» Župnik je takoj opazil njeno potrtost ter jo vprašal, kaj da ji je. Ona mu je povedala, kaj je izvedela od Krevaove Lojzike ter mu je boječe razodela svojo željo, da bi tudi ona rada. šla včasih malo pogledat k svojim to-varisicam v kapelanijo. Župnik ji začne to stvar pojasnjevati z resnim licem in resnimi besedami: 'Ljuba moja, ne bodi vendar tako nestrpna in nečimrna! Sele pred nekaj dnevi si prišla k meni v alužbo, pa žu hoče:; bili povsod, kakor razvajene kmetske punice. Najprej se vendar moraš dobro naučiti vsega, kar ti je treba znali v taki službi, iu šele po- Nemci nas narodno sestradati in potem i)i I lile njih vroče želje glede nas hitro izpolnjene. Vlled lega poizkušajo posebno v zadnjem času povsod temeljilo izkoristili našo gospodarsko revščino in zanemarjenost v to, da hi nas skoraj prisilili, da kol narod kapituliramo pred njimi. Pri tej za naš narodni obstoj toliko nevarni nakani pa so Nemem kaj dobri pomočniki in zavezniki slovenski klerikalci, ki 10 prepregli vso slovensko domovino s svojimi pogubonnsnimi sleparskimi gospodarskimi podjetji ter z ljudstvo poru umljajočimi in izsesajočimi društvi in bratovščinami. In ko so Nemci spoznali, da v zatiranju slovenskega naroda ne morejo dobiti boljših pomočnikov kakor so naši brezdomovinski klerikalni sebičneži in neznačujneži, postali so jim zelo naklonjeni in hvaležni. Povsod, kjer jim ne branijo gospodarske koristi, se družijo in vežejo z našimi črimhi, volijo /njimi pri raznih volitvah in iz državne blagajne jim dado vsako leto mastno nagrado in podporo, da bi ne prišli tako hitro na kani s svojo slovarsko katoliško organizacijo, ampak da bi mogli ž njo ' še delj časa spravljali slovenskega krnela na bera.ško palico! Mestna hranilnica v Kranju. Kakor je razvidno iz računskega zaključka iu bilance mestne hranilnice v Kranju za leto 1904 kot 12. upravno dobo, katera je občinski odbor Kranjski potruil v svoji seji dne 10. marca 1904, dosegel je ta lepo in trajno napredujoči domači denarni zavod v preteklem poslovnem letu skupnega čistega dobička lepo svoto 19.910 kron 10 vin., in sicer odpade na čisti d o b i č e k p r i u p r a v n e m i m e t j u delna svota 10.2 44 kron 4 4 vin., na čisti dobiček pri splošni rezervni zakladi pa ostala svota S.666 kron 00 vin. Z doseženim vspehom srne hiti hranil-nično vodstvo povsem zadovoljno: kajti z ozirom na ugodne denarne razmere, ki so vladale v preteklem poslovnem letu in ki so zabranjevale hranilnici v ubitem številu dohajajoče hranilne vloge naložiti na več nego 4% obresti, ni bilo. nikakor pričakovati večjega čistega dobička; da, z veseljem iahko povdarjamo, da nas je tako lep vspeh mestne hranilnice presenetil z ozirom na navedene okolnosti in z ozirom na dejstvo, da tem lahko misliš na zabave in razveseljevanja. Vrhutega pa moraš tudi misliti, da v službi ni več tako kakor doma. Počakaj še nekaj časa, da se tudi utrdiš iu prestaneš poizkušajo v vsem, kar je potrebno takim dekletom za bogaboječe krščansko življenje. Opravljati boš morala še posebne duhane vaje zoper iz-kušnjave in zapeljevanje hudobnega duha, preden te izpustim brez vodnika ven v izprijeni in hudobni svet. Ko se boš tako utrdila zoper vse nevarnosti, ki te lahko zude-nejo v življenju, potem boš pa tudi ti lahko večkrat šla kam v kako družbo, ako te ne bo veselilo, da bi bila vedno tu v stanovanju pri meni; večkrat pa ti bom dal brati tudi kake take zanimive in kratkočasne knjige, da ti bo tudi doma pri bianju čas hitro in veselo potekel in ti ne bo več dolg čas.» Unije urin hranilnico znatno obremenjujejo vedno naraščajoči upravni stroški, nadalje renlni davek, katerega plačuje hranilnica za svoje vlaga • lelje, in pa pridobninski davek od vsakoletnega čistega dobička. Iz nadaljnega poročila, podanega v seji občinskega odbora Kranjskega dne K), marca t. I.. posnamemo še naslednje podatki-, ki jasno pričajo o razvoju mestne hranilnice v preteklem poslovnem letu : Prejemkov je imela mestna hranilnica v letu 11*04 pri upravnem imetju 2,173.752 K 97 vin., izdatkov pa 2,18:5,248 K 83 vin.; tedaj denarnega prometa pri upravnem imetju 4,357.001 K 30 vin. Nadalje je bilo prometa pri splošni rezervni zakladi 116,960 K 54 vin., pri posebni rezervni zakladi A 19.098 K HO vin. in pri posebni rezervni zakladi B 2.601 K — vin.; skupni denarni promet Ifltfl 1904 iznaša torej 4,487.646 K 64 vin. Na hranilnih vlogah je tekom lela 1904 4.918 strank vložilo 1.240.550 K 87 vin., vzdignilo pa 3.599 strank 950.114 K 03 vin., tako da vloge presegajo vzdige za 290.442 K 84 vin. Ako prištejemo k tej svoti v letu 1904 nevzdignjene in vsled tega k glavnici pripisane (kapitalizovane) vložne obresti v znesku 127.;">10 K 18 vin., pomnožile so se hranilne vloge v preteklem letu za svoto 417.909 K 92 vin.; z ozirom na to pa. da je bilo koncem leta 1908 hranilnih vlog 8,172.089 K 57 vin., iznašajo hranilne vloge koncem leta 1904 3,590.648 K 59 vin. Ta svota naložena ju na 5.9.>7 vložriih knjižicah, katerih vsaka je povprečno vredna 004 K 79 vin. V letir^ 1904 izdala je hranilnica 1.388 novih vložnih knjižic, realizovala pa jih je 866, tako da se je število v prometu se nahajajočih vložriih knjižic pomnožilo za 473. Na hipotečnih posojilih izplačala je hranilnica tekom preteklega poslovnega leta 70 strankam 145.070 K — vin., vrnilo seje pa hranilnici 91.885 K 89 viri., tako da so st hipoteke tekom leta 1904 povišale za 53.784 K U vin. Ker pa je stanje istih koncem leta 1908 iznašalo 1,959.282 K 14 vin., iznašajo hipotečna posojila koncem leta 1904 2,013.066 K 25 vin., to je 56'O0ty, hranilnih vlog. Koncem leta 1904 imela je hranilnica 1.193 hipoLčnih dolžnikov, katerih vsak jej je povprečno dolgoval 1.687 K 39 vin. Ker je 34 strank popolnoma poplačalo svoje dolgove, povišalo se ju število hipotečnih dolžnikov v letu 1904 le za 30. Občinsko posojilo, katero je koncem leta 1903 Unašalo 11.152 K 17 vin., se je nekoliko znižalo in iznaša koncem preteklega leta še 10.553 K 94 vin. Stanje eskomptovanih menic, katero je koncem leta 1903 iznašalo 6.100 K, znižalo se je za 3.200 K in iznaša koncem leta 1904 le še svoto 2.900 K. Stanje vrednostnih papirjev (efektov) iznašalo je koncem leta 1903 085.43H K 00 vin. in se je tekom leta 1904 vsled prodaje in kurzne razlike zmanjšalo za 51.874 K 50 vin., tako da iznaša stanje efektov po kurzu 31. decembra 1904 633.504 K 10 vin. ali 17 04 °/0 hranilnih vlog. Stanje hranilničnega, pri raznih denarnih zavodih v tekočem računu nalo-lenega denarja, katero je koncem leta 1903 iznašalo 445.910 K 09 vin., povišalo se je lokom preteklega poslovnegu leta za 421.540 K .">4 vin. ter iznaša koncem istega 867.468 K 23 vin., to je 24110% hranilnih vlog. Aktiva hranilničnega upravnega imetja iznašajo z dnem 31. decembra 1904 3.023.998 K 15 vin., pasiva 3,007.753 K 71 vin.; čisti dobiček pri upravnem imetju pa 10.244 K 44 vin. Ako se k temu čistemu dobičku prišteje še čisti dobiček iz poslovanja splošne rezervne zaklade 3.005 K 00 vin., tedaj iznaša skupni čisti dobiček za leto 1904 19.910 K 10 vin. Splošna rezervna zaklada iznašala je koncem leta 190;» 2*95»'4 hranilnih vlog, to je 93,440 K 69 vin. Ako se k tej svoti prišteje še poslovni dobiček pri upravnem imetju za leto 1904 v znesku 10.244 K 44 vin. in njen lastni čisti dobiček za leto 101)4 v znesku .'1005 K 00 vin., tedaj narasle splošna rezervna saklada koncem leta 1904 na 113.356 K 79 vin., to je na 8-16 % vseh hranilnih vlog. Posebna rezervna zaklada A (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih upravnega imetja) iznašala je koncem lela 1903 21.837 K 02 vin.; ako se k tej svoti prišteje še njen lastni čisti dobiček za leto 1904 882 K 22 vin., iznašati bi morala 22.719 K 84 vin. Ker se je pa iz iste pokrila kurzna razlika pri vrednostnih papirjih upravnega imetja v znesku 1.222 K 50 vin., znižala se je koncem lela 1904 na 21.497 K 34 vin. Posebna rezervna zaklada B (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih splošne rezervne zaklade) iznašala je koncem leta 1903 3.008 K S7 vin. Ako se prišteje še lastni dobiček te zaklade za leto 1904 141 28 vin., iznašati bi morala ista 3.750 K 15 vin. Ker se je pa iz te posebne rezervne zaklade pokrila kurzna razlika pri vrednostnih papirjih splošne rezervne zaklade v ::nesku 800 K; znižala se je ista do konca preteklega leta na 2.890 kron 15 vin. Vse tri hranilnične rezervne zaklade iznašajo skupno svoto 137.744 K 28 vin. Ko sklepamo to poročilo dovoljujemo si mestno hranilnico v Kranju priporočati kar najtopleje prečastiUm in slavnim uradom, društvom in korporacijarn ter slavnemu občinstvu sploh, ter iste uljudno prositi, da jej blagovolijo še nadalje ohraniti dosedanjo naklonjenost in dosedanje zaupanje, ter1 da jo izvolijo še nadalje podpirati bodisi z vlaganjem denarja, bodisi z odjemanjem posojil; hranil-ničnemu vodstvu pa, katero se ne ozira ne na desno, ne na levo, pa bode vedno skrbelo za to, da se bode vredno izkazalo tega zaupanja in naklonjenosti do hranilnice s previdnim in umnim gospodarstvom, katero je prvi pogoj hranilničnega trajnega razvoja. Konečno si dovoljujemo slavno občinstvo opuzoriti tudi na to, da čim več pod-pirateljev bode imela hranilnica, tem preje bode mogla iz vsakoletnega čistega dobička prispevati v občekoristne iu dobrodelne namene, in menimo, da je že z ozirom na to hranilnica vredna podpore, in sicer ne samo od prebivalstva Kranjskega mesta, ampak tudi od strani prebivalcev njegove okolice. Dopisi. Iz Stare Loke. Seja občinskega odbora z dne 17. m. m. Navzočih 12 odbornikov: predseduje župan g. Franc Dolenc, Zupan I. priloga „Gorenjcu" št 14 iz 1.1905. imenuj« overovatoljem zapisnika te seje občinska odbornika Franceta Hafnerja in Martina Lo-gonderja. Zapisnik zadnje seje izza b*. decembra 1904 se prebere in odobri. Izvolita se pre-gledovalccm občinskih računov za leto 1904 občinska svetovalca Ivan Bergant iu Janez Za kotnik. Odbor je občinske račune za leto 1904 z dohodki K, 15.090 42 in z izdatki K 12.729-45, torej z blagajnini prebitkom K 2i>00 97 enoglasno odobril. — Prošnjo Frančiške Dolenc v Stari Loki za prodajo žganja čez ulico sklene odbor ne ugoditi z ozirom na to, ker je krajevna potreba že pokrita. Prošnji Frančiške Fajdiga iz Dorfarjev glede podelitve koncesije za izvrševanje gostilniške obrti odbor sklene ne ugovarjati. Apoloni ji Relek v Stari Loki odbor mesečno podporo zviša od 5 na 7 kron. Odbor sklene ušotanju vasi Planica v Bukovšd ugovarjati z ozirom na to, ker bi otrokom v zimskem času rudi slabih in strmih potov ne bilo možno hodili in sklene ne ugovarjati ustanovi ekskurendne šole v Bukovšci dotlej, da se zgradi novo šolsko poslopje. Slednjič se neugodno redi ena prošnja za sprejem v občinsko zvezo. •» Ii blejske okolice. iKonceJ Morda se pa tudi tukaj idušči z mojo nepoklicano pomočjo kak tu navaden slovenski biser 'i Poizkusimo! Blejski dopisnik pravi, da na Bledu še vedno manjka, dobrih gostiln za promet tujcev in da je imel dve leti v najemu gostilno «pri Lovcu* nek zagrizen Nemec, ah ker- je bil zmoten za gostilniško obrt, ker je imel dobra vina, dobro kuhinjo in ni bil predrag, je neki imel vedno dosti tujcev in tudi nekaj Cehov. Prav nič ne dvomim nad resničtiostjo teh dopisnikovih besedi, a s tem, kar je hotel on natveziti širnejši javnosti s Umi besedami, se nikakor ne moi*m strinjati. S to svojo izpo-vedbo je dat dopisnik le sam sebi jako slabo izpričevalo. Ali smo mar Slovenci res tako zabiti,'da ne moremo niti srednjevelike gostilne dobro: urediti brez pomoči tujcev in moramo zdnj klicati Nemce na Bled, da nas ti nauče gostilniške umetnosti in delajo pri tem se konkurenco domačim gostilničarjem?! Ako se hoče kdo blejskih Slovencev učiti gostilniške obrti na vsak način pri Nemcu, morda bi bilo za Bled pa vendar boljše, da bi se dotični ukateljni del učit v kak nemški kraj? A po mojem mnenju vseeno'tii potreba«a dobro ureditev srednje gostilne tako vehkunske podjetnosj, zmotnosti in učenosti kakor to misli blejski dopisnik.1 Vsled te moje odkritosrčne izjave me ..-bo on gotovo zupet povabil, čes, pa biti prišel na Bled in nam pokazal, kako se napravi dobra gostilna! Na to povabilo mu jaz že naprej odgovorim, da ne more vsakdo, kdot bi hotel,-kar čez noč postati posestnik gostilne in prekupec hotelov, ali vendar naj bo prepričan, da bi vedno in vselej storil svojo narodno in gostilniško' dolžnost tudi takrat, ako bt postal Ham kaj takega. Ako me bo morda kdaj„ pozneje doletela sreča in čast, da bom postal gostilničar na B.edu ali pa kje drugje, tedaj pa bom prav gotovo pokazal ludi v dejanju, da ni Slovenec samo zato na svetu, da bi bil le za sužnja in tlačaua tujcu in-da bi v vseh zadevahi po opičje »lepo posnemal le njega, ampak, da tudi on lahkot kaj stori in premore, ako se le resno potrudi izkoristiti zaklade, ki mu jih je podaril Bog: Napravil bom t BMijhuimi stroški in s svojo pametjo tako gostimo, da me bodo zaradi aje zavidali. ft« stroko v njaški blejski gostilničarji ter »e hodili učit k meni. Kajti iz lastne izkušnje vem, da so slabe gostilne res veliko zlo za popotne in druge potrebne ljudi. Oj kolikokrat je bil moj želodec že v velikih nevarnostih v raznih slabih gostilnah, katerih je povsod mnogo več kakor dobrih! Zato nikakor ne maram za slabo gostilno pod domačo streho. Videl in poizkusil sem pa že tudi nekaj dobrih gostiln. A kar sem spoznal v kateri gostilni za dobro, to bom vpeljal tudi v svojo novo gostilno, kar se mi je zdelo slabo, to bom pa odstranil iz nje po besedah »v, pisma: -Cesar ne želiš sebi, tega tudi ti ne stori drugim !» Toda, ker sem danes nenavadno dobre volje in nisem nevoščljiv svojim rojakom, ako se nauče od mene kaj dobrega in koristnega, bodi m sedaj tu za nameček povedal še to, kako mislim urediti svojo bodočo gostilno, da se bo lahko imenovala i n. , Velika grdobija je,. da je sin Janeza Mencingerja pri sodnjji. vložil prošnjo, naj denejo očeta pod kuratelo. Storil je to neznansko hudobijo samo. zaradi tega, ker stari Mencinger, vseskoz pošten in,Častitljiv in občespoštovan q\ož, . noče plesati tako« kakor klerikalci žvižgajo. Obžalujemo, očeta , Mencingerja,, da,mu lastni sin dela tako kri- , vico ln sramoto. Ta slučaj, je pa tudi dokaz,.. kako znajo klerikalci ščuvati otroke proti s.arseni. Prepričani. smo, da bo jeseniška občina z vso odločnostjo ščitila Mencingerja. , )(ovi£ar. Ooebia vezti. Sodni pristav v Skolji Loki, , gosp. Teodor Bežek, je imenovan okrajnim sodnikom v Ilirski j Bistrici, davčni pristav v i Kranju, g. Franjo A r h, pa davčnim kontrolorjem v Vipavo. — Prestavljen je.sodni pristav g. Oskar De v z Brda v školjo Loko . in sodnim pristavom na Brdu je imenovan avskuKant g. dr. Matej Senčar. 2. priloga „Corenjcu" št. 14 iz 1. 1905. Seja občlaakega odbora mesta Radovljico dne 1. aprila 1905. Predseduje župan dr. Janko Viifan, navzočih 12 odbornikov. — Prečita se dopis c. kr. okrajnega sodišču v Radovljici, ki zahteva kot konečni znesek 10 odstotnega prispevka k zgradbi sodnijskega poslopja vsoto 2776 K. Sklene se, se vse na to se nanašajoče sodne akte natančno pregledati in v prihodnji seji o tem poročati. — Sklepa se o zahtevi dr. Vovesa. da se mu poplača svet, ki ga je moral odstopiti pred vilo za napravo svoje-,časoega irotoarja. — Pri naborni komisiji bosta zastopala občino odbornika Kunstelj in Mulej. — Prošnja vdove Hammerlitz za podaljšanje miloščine se radi nekih poizvedb preloži na prihodnjo sejo. - - Prošnji gasilnega društva se ne more ugoditi, ker je že v proračunu itak vposla vljen znesek za društvo in se ta' kredit ne more za sedaj prekoračiti. — Imenovanje novega občinskega redarja se prepusti občinskemu starešinstvu. - Slednjič se sklene, da se ob poti od javne tehtnice tik brega do Ilomannovega sveta zasadi nov drevored z 32 kostanji, in se skrbi, da se postavi na javnih prostorih nekaj klopi. „SloTeaost*1 dopisnik je zopet poslal gostobesednejsi. Menda ga je zvabil groš, katerega so ponudili iz Ljubljane od vrste za poročila iz Kranja. Dobra mu je vsaka malenkost, ki jo pošlje kol novico iz Kranja. Kolikor vrstic, toliko grošev! Najrajše priobčile kuplete našega slavnega pesnika dr. Debevca; v teh so vrstice še krajše in g rosi se še preje zaslužijo. Plača za to delo je vsekako kraljevska, če le groši niso — počeni.. Zadnjo soboto' se je novičnr zopet spravil na nas zaradi tržiške železnice. Noj bi se bil vendar raje obrnil na konzorcij, ki zadevo zavlačuje, kakor smo že pojasnili v predzadnjem (Gorenjcu*. Piše tudi, da se učileljstvu godi krivica, kar bo gotovo tako presunilo dr. Sušteršiča, da bo opustil obstruk-cijo v deželnem zboru. Potem o krivici ne bo več govora. Iz »Slovenca» smo nadalje izvedeli, da je Pintarjevo posestvo na Prim-skovein kupilo (Kreditno društvo-, čeprav slednje o tem ničesar ne ve. Po zaslugi kranjskega novičarja bo < Slovenec, postal še glasilo tukajšnjih mesarjev. Ni še dolgo tega, kar je dopisnik tarnal o draginji v našem mestu. Sedaj mu pa zopet ni prav, ker se je v zadnji seji občinskega odbora sprožila akcija v svrho znižanja cen govejemu mesu. Vrhutega še napačno poroča, da je mestni zastop sklenil, da bo sam začel z mesnicami, če se mesarji ne bodo pokorili. O tem sploh ni bilo govora in sklepalo se sploh ni ničesar, pač se pa vsled nerodnega < Slo vence vega» poročila o občinskem sklepu oglašajo zunanji mesarji, ki so pripravljeni sekati meso po izdatno nižjih cenah. Tudi gle le novozgrajene klavnice in klavniškega reda se postavlja dopisnik popolaoma na stališče nikdar zadovoljnih mesarjev. Zlasti stavba sama mu ni po volji, kar mu je ubil v glavo mesar, ki je sedel v odseku za zgradbo nove klavnice, ki je bil z načrtom takrat popolnem zadovoljen, ki pa sedaj ne more dosti zabavljati čez novo stavbo. Vidi se, da dopisnik zajemlje vir svoje učenosti pri »Pijemonte-zarju», kjer Imajo sicer dobro vino, a dele medle informacije. . . Opoiarlaao p. n. občinstvo na julrijinjo gledališko predstavo, ki sc prične zaradi dol yega všporeda točno ob g. uri zvečer. Po igri deklamacija .Domovini- in komičen prizor. — Vstopnina: Sedeži: za člane slovenskega bralnega društva 60 vin., za nečlane 1 krono; stojišče 40 vin. Sodeluje kranjska meščanska godba na lok. Popravek. V zadnjem i Gorenjcu* smo pod zaglavjom (Razkrinkano ovaduštvo* iz uvodnega članka »Slov. Naroda* od 24. marca priobčili neko notico, v kateri se kranjskemu dekanu Koblarju očita, da je ovadil nekega tukajšnjega profesorja dež. šolskemu svetu. Koblar se je riidi tega v nedeljo po dovršeni pridigi spravil na naš list, imenoval je pisca one notice lažnjivca in izjavil je odločno, da on ni imel ničesar opravili z ono denuncijacijo. Opozarjamo danes zopet enkrat Koblarja, da je le oni lažnjivec, ki namenoma piše ali govori neresnico. Izjavljano, da smo napisali ono notico, ker smo bili popolnem prepričani, da je bU (Narod« točno informiran. Vsled Koblarjeve izjave radovoijno in lojalno prekličemo, kar smo o kranjskem dekanu napisali glede denuncijacije, kajti, kakor smo že opetovano na-glašali, mi namenoma nikomur ne delamo krivice. Zato rade volje sprejmemo vsak resničen in res stvaren popravek, če se prav ne sklicuje na tisk. zakon in četudi ni napravljen v predpisani obliki. Koblar naj tedaj prihodnjič lepo pošlje popravek in naj ne spravlja na prižnico stvari, ki nimajo z božjo besedo prav nič opraviti. Koncert meščansko godbe v nedeljo dne 2. aprila 1.1. je prijetno iznenadil navzoče občinstvo. Ne le, da domače godbe prejšnja leta do Velike noči sploh nismo slišali, ker je bila od tujcev odvisna, nastopila je pri koncertu broječa 24 mož, med njimi 20 domačinov in igrala nepričakovano dobro, bodisi na pihala bodisi na godala. Posebno zanimanje in spi .širo odobrav a nje je vzbudil nastop nara-ra.*čaj« — gojencev — kateri so zasvirali povoljno dva komada. Vobče se je opažalo, da je godba v dobrih rokah, za naše razmere prav dobro izurjena in disciplirana. Z zadoščenjem smo opazovali sodelovati starejše člane gg. Rauscha, Geigerja in Jereba, kateri so zopet pristopili godbi. Slab utis so seveda naredile uniforme, kajti od 24 mož broječe godbe našteli smo le 14 različnih uniform - toda tudi temu nedostatku se v kratkem opomore, kakor nam zatrjuje odbor. Ćitalniški zbor je pod vodstvom g. Rusa izvršil svoj program povsem izborno in je sledilo vsaki točki burno odobravanje. II. Izlet Gorenjskega Sokola* se vrii dne 16. t. m. na Bled. Odhod iz Kranja ob V41. uro z vlakom do Radovlj ce. Koračne vaje za ta izlel so v četrtek dne 13. t. m. ob 9. uri zvečer. — Na Bledu sestanek z 'Jeseniškim Sokolom*. Hospitaoija. Prihodnji četrtek dopoludne od 8. do 10. ure, t. j. dne 13. aprila, se vrši hospitaoija v tukajšnji ljudski šoli. Temi: 1. ) Stenska ura*. Praktiški obravnava v H. razredu deške šole učitelj g. Fran Ivane. 2. ) (Žolna*. Praktiški nastopi z učenkami IV. rarreda učiteljica gospica Viktorija Pru-protnik. ;• Koncert pevskega sbora (Narodne čitalnice* v Kranju na korist njega pevskemu fondu se vrši dne 0. maja t. I. v prostorih (Gorenjskega Sokola*. Na vsporedu so trije kraani moški zbori domačih skladateljev, ba-riton-solo > spremijevanjem klavirja, en moški zbor s spreiuljevanjem orkestru in dve točki, ki ju proizvaja tukajšnja rmščansku godba, katera je imela zadnjo nedeljo na svojem koncertu tako lep uspeh. Na koncert pevskega zbora opozarjamo slavno občinstvo že sedaj, zajedno pa prosimo zlasti domača društva, da pri morebitnih svojih prireditvah upoštevajo ta dan. - ■ < Stoj! k svojim. Piše se nam: Nemška Kathreinerjeva tovarna povsod tudi pri nas vsiljuje z velikansko reklamo po svojih agentih, lepakih in časniških objavah svojo takozvano sladno kavo* iz navadnega prežganega ječmena. Ker se sedaj tudi na Slovenskem proda mnogo tega blaga in se s tem podpira nam sovražne Nemce, katerim smo mi dobri in ravnopravni samo takrat, kadar polnimo s svojim denarjem in svojimi žulji njihove požrešne žepe, naj bi odslej vsi zavedni Slovenci namesto Kathreinerjeve sladne kave uporabljali češko žitno kavo,- ki je mnogo boljša in cenejša kakor Kathreinerjeva ter se navaža v vrečicah po 5 kg pod tem-le naslovom: Vydrova tovarna žitne kave v Pragi VIII. (Češko). Pošiljatev po 5 kg stane 4 K 50 vin., poštnino pa plača tovarna sama. Povrhu pa Se dobiva vsak odjemalcev Vvdrove žitno kave popolnoma zastonj leposlovni list (Domači Prijatelj>•, ki izhaja vsak mesec ter prinaša lepe povesti, pe imi in razne druge zanimive, kratkočasi!« in poučne stvari, kar je tudi nekaj vredno. Umrla je na Primskovem minulo soboto gospodična Ema Remschag v starosti 37 let. — V Tržiču je umrl v ponedeljek g. Andrej Logar, oče tukajšnjega trgovca in posestnika g. Jos. Logarja. N. v m. p.! Občinske volitve ▼ lavčah pri Kraaju. Dne 0. t. m. so se vršile v Mavčah volitve občinskega odbora, Priprave za te volitve so bile take, da jih še v mestih ne poznajo tako hudih, seveda od klerikalskih privržencev. Že dva meseca ni bilo po mavški občini miru ne po dnevi ne ponoči. Će je človek le šel na cesto, že je srečal Kurulta, Zavrla, Bre-zarja, Volarja, Južnovca, Govekarja, Urhovca ali kakega druzega klerikalnega agitatorja. Ni toraj čuda, če so zmagali v tretjem razredu s 60, oziroma 64 glasovi, proti 60 našim glasovom. V drugem razredu so dobili klerikalci 21 glasov, mi pa 18 glasov. Trije naši volilci drugega razreda so prišli prepozno na volišče (imena na razpolago). Drugi razred je imel tedaj enako glasov. Prvi razred je volil samo klerikalno, ker se naši niso udeležili volitve. Volilcev je v prvem razredu 27. Klerikalci so dobili 13, oziroma 14 glasov. Tedaj komaj — komaj polovico. Na to svojo zmago klerikalci ne morejo biti popolnoma nič ponosni, ker so zmagali le z nekaterimi »Judeži* ki so nam odpadli zadnji trenotek. Da črnih gospodov ni manjkalo, se razume samoobsebi. Prišli so domači gospod Tine Klobus, ki so imeli samo tri odbornike v glavi, na četrtega se pa niso mogli spomniti. V sredi naših krščanskih mož smo zapazili tudi župnika Brenceta in Preske. Prišel je volit — srečni Mavčani, čudite in radujte se! — za škofa Antona Bonaventuro. Imel je pooblastilo s podpisom prevzvišenega. Pač redka čast za Mavče! Čudno se nam ie zdelo, da Brence ni nič protestiral, ko je videl, da nese Govekar klerikalnim ovčicam dva litra žganja, saj je on vendar strasten nasprotnik alkohola. Prišel je tudi smleški kapelan; ne vemo, ali iz rndo-vedno.ti ali za priganjača. Volil, vemo da ni nič. Će omenimo šc šmarskegu gospoda, pu imamo štiriperesno detoljco skupaj. Izprevi-deli smo, da je ti iti, na kogar se spravijo klri'ikari i .svojo jezo in svojim sovraštvom, res skoro že na lem svetu «lerdamao« Pa, gospod urednik, ne mislite, da smo popolnoma pogoreli, saj bomo s«» poplavili, kar so klerikalei zagrešili. Vidimo se zopet pri volitvi! Drugič pa < sreča junaAkar! PrtitTtJJO i. t. d. Do tega pa ne pride, da je temu sam vzrok. Napačne je zasajati vrtove kar tjavendan, brez vsake simetrije, da se vidijo drevesa kot stari invalidi pri kaki paradi! Nekateremu se ne ljubi, drugi ne zna lepo zasaditi v vrsto. Kako se na novo sadovnjak lepo, v vrsto ali simetrično in drevo pravilni vsadi, naj- služijo sledeče vrstice: Pred vsem, če hočemo zasaditi kak prostor, vedeti moramo, kako daleč narazen bodem o sadili drevo od drevesa. S prav redkimi izjemami sadimo pri nas sadna drevesa pregosto. Primerna oddaljenost bi biln m hrušk« I* do 10 m, m jabolko zadostuje 7 do 9 m, ftešplje, kjer se sade 4 m, in ravno toliko tudi zadostuje za pritlično drevje (cvergelni). Videti moramo v duhu dornščeno drevo, ne pa malo, kakišno šele sadimo. Ako jo pregosto vsajeno, kmalu raslo veje druga v drugo, nastane gostota in pod vejevjem tudi trava ne vspeva. „ „ „ Dulje pri h. ▼ Inmjft. V mesecu marcu 1905 je 430 strank vlažilo 157.038 K 02 vin.. 344 strank dvignilo 78.990 K 46 tio., 5 strankam se je izplačalo posojil 18.809 K — vin. Stanje hranilnih vlog 3,709.449 K 29 vin. Stanje posojil 8,049. K «68 ■ 10 vi«. Denarni promet 357.701 K 95 vin. Okrajna hranilnica in posojilnica t Skorji LekL V mesecu marcu 1905 je 124 strank vložilo 26.535 K 55 vin., 80 strank je dvignilo 10.024 K 84 vin., 3 strankam Se je izplačalo posojil 5.500 K — vin. Stanje hranilnih vlog 594.682 K 12 vin. Stanje posojil 550.214 K 91 vin. Denarni promet 61.231 K 79 vin. ■sitna hranilnica v Radovljici V mesecu marcu 1905 je 275 strank vložilo 66.981 K14 vin. 221 strank vzdignilo 49.270 K 97 vin. 12 strankam se je izplačalo posojil /6.390 K — vin., denarni promet 234.667 K 40 vin. Volitve v Mavćah. ) Klerikalci v Maveah diuh 90 aaar, kitko spraviti Novaka raz župsuuki stol. Nekateri med njimi so celo sklenili, žrtvovati vse v najhujši tili. ' : ' Doneči to ni bilo lahko, mogoče j« bilo le z versko močjo. Koeovraiil na* Kuralt je noč in uVu dolfa dva meseca tuinUm; na svojo .stran volilce berači). »etiko poroo«'-, župnika seboj vU.il. Od Gasteja do Medvod so hudo agitira!', pa na mnogih krajih kotite pobiral', I a drugih agitatorjev še nefcroj neprenehoma lati t' si videl okoi'; tel teden in pred volitvijo tisti duo klerikalnih agitatorjev nihče ni bil zaspan. Se tisti ta mali Volarjev Tone je bil dobre in zidan« volje, župnika in Kuralt« oko! je voail, ljudem in volileem je hudo grazil po Zbiljuh, Pra*ah, na Jami in Breg', da Novaka županom voliti je greh. ker ta bo aohrustal duhovnika vetv kakor zajca kuko lačno lovsko p*e, Ustrašil se tega je smleški kapta«, na pomoč priskočil zaposki Kala«, prifrčat se Brencelj Um doli iz Preske na Jamo jo volit, da tudi to veste, is Smartua namestnik Atojt w je s Krnceiu pripeljal na vos', veleposestnik aa lin*tej' Bnud Luka s klerikalno, močjo za trdao pa« upa, . da vržejo župana Novaka v stran, ki psi zakupu tova njem« aii bik udu*. I Tudi izpreobrnjenega Pavlusa boeeda pri agiUe'ji j« bila velic'ga pomena, jo izpreoarečat trdovratne ljudi, da bi nasproti Novaku SIL Mavčiski fajmošter Tine Klobus jo med. volitve prišel na okus, nagovarjal ključarje in druge hudi, da pri volitvi bi vdani mu b'n. Id tudi žagen Franceta Ohluka pri občinski volitvi ninogo pomaga, žegen pri njem je doma, saj sa duhovna frm brata ima ln tretji brat J ur je tudi volile«. prav U najmanjši 13 vinarski pibecl Tudi ib Besnit-e Medvod Pokora za naso. volitev je 4 1 za ceno 5 kron, Prllerjevu lastliiiskn — adravstvona- tekočina z znamko: JeHer £lSa Jluid Tedeoaki aejzn ▼ Kranju dat 3. t. m. Prignalo se je glav 183 goveje živine, 10 te-lehr, 15 prašičev, — ovac, — koz, — buš 50 kg pšenice K 10-50, prosa K 9-50, rž K 9-50, oves K 8-—, ajda K 8*50, krompir K 3*50. . Desetletnica podružnice R. A. Smekala v Zagreba. Dne l. aprila 1895 je otvoril .tvorničar gasilskega in gospodarskega orodju g. R. A. Smekal v Smichovem pri Pragi svojo podružnico in skladišče svojih proizvodov v Zagrebu ter poveril vodstvo te podružnice našemu rojaku gospodu Francu Samsu, rodom iz Kosez pri Ilirski Bistrici. V prvi vrsti je »aćela podružnica delovati v Hrvatski, hrvatska društva in občine so začele kupovati svoje gasilske potrebščine izključno le pri tvrdki Smekal. Vsaka dosla bri/gahuca se poizkusa v navzočnosti zastopnika gosp.Sam.se po poizkušencm strokovnjaku tajniku hrvatske gasilske j zveze, gospodu Mirku Kolariču, in sicer na licu mesta, v navzočnosti dotičnih gasilcev in občinskih zastopnikov. Vendar se delovanje podružnice ni omejilo samo na Hrvatsko, temveč raztegnilo po Kranjskem, Štajerskem in Primorju. Gospod zastopnik hi Zdel v svoji prodajalni, temveč podal se je med ljudstvo, kj«r jele slutil, da se snuje novo gasilno društvo ali kjer je že obstoječe društvo labilo kako novo orodje. Društvom je priporočal ne samo umestno pripravno orodje in Opravo, temveč sel je zlasti novim druStvom na roko s tem, da jim je sestavljal prošnje za pod|>ore in ko je orodje došlo, je posamezne brizgalne sam razkazoval in jih v navzočnosti občinstva preizkušal in pokazal njih delovanje. V teku de»et let, kur deluje podružnica pod tako spretnim vodstvom, nabavilo si je do 70 kranjskih društev več ali manj potrebščin pri isti in so bila dobro po-strežena, osobito kar se tiče plačila, so pogoji izredno ugodni in ni se se čulo o sitnih in nadležnih izterjanjih. Gospod tvorničar Smekal sme biti ponosen in si sme v srečo šteti, da ima tako vrlega zastopnika, dočira se o prejšnjih potnikih ni moglo pohvalno izreči, ker so le prepogostonia usiljevali za kak kraj popolnoma nepripravno orodje in so tvrdki s tem le škodovali, mesto koristili. Samsa je pa s svojim trudom pridobil tvrdki dobro ime, ki ga tudi zasluži ter ga ima med ćehi in Mora vani. Sedaj dobro poznata tvrdka Smekalova bode imela še lepo bodočnost pri Jugoslovanih, ako bode vedno poSi Ijala solidno blago v dežele, s kojim se zamore nje zastopnik lahko povsod pokazati, ne boječ se konkurence in ljudstvo jo bode z veseljem podpiralo. . i s . .. i -......... Listnioa uredztiJtva. V K i o p o! Poslanega dopisa ae moremo priob liti, ker je gospica postna upraviteljica bita opravilen« odkloniti stari denar. Tak denar lahko Kamenjate samo rs pri avstro ognki banki na Dunaju. Vila na Primskovem pri Kranju v blizini šole, s Štirimi sobami, krila s ploščami, sadnim vrtom, ki je ograjen z živo mejo, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna tudi za vsako kupčijo, kakor tudi za kakega upokojenca. Plača se lahko samo nekaj. Vec se liva ■ pri gospsj M B l a g n e na PrUnakavem. Loterijska srečka dna 1. aprila 1.1. Trst: 11 9 2R 56 81 Poštna 5 kg. pošiljka 114 K 50 h franko t! DOMAČI PRIJATELJ- vse« »sttmtictm lastsaj ssMJaai mt>tćmk. Vvdrova tovarna žitne kava Praga VIII. V kratke« izide knjiga o ,0sebni dohodnini' obsegajoča zakonska določila o osebno-dohodninskem davku z obširnimi pojasnili, naknadnimi odloki in važnejšimi razsodbami upravnega sodišča glede tega davka, kakor tudi razne vzorce za napovedi, hišne izkaze i. t. d. Uredil in sestavil Valentin Ž on, c. kr. davčni nadzornik. NaroČila se sprejemajo že sedaj pri založniku g. Ivanu Pr. Lampreta, tiskarju v Kranju. Cena knjige K 1 -20, s poštnino vred K 1 •:{(). Slavnega lekarnarja in fiziko dr. G. Srhmidta ušesno olje hitro in temeljito odstranjuje perijodično gluhoto, tok iz ušes, šumenje v ušesih in slab sluh tudi v slučaju zastarelosti.— Steklenica z navodilom o uporabi stane 4 K. — Dobiva se v lekarni «pri črnem orlu* v Oeiovon, Novi trg. 88-2 Zahvala. Podpisani odbor - Meščanske godbe v Kranju* si šteje v prijetno dolžnost, zahvaliti se tem potom cenjenemu meščanstvu za mnogobrojni obisk koncerta, kateri se je vršil dne 2. t. m., dalje cenj. pevskemu zboru -Narodne Čitalnice* za prijazno sodelovanje in »Gorenjskemu Sokolu« za brezplačno prepustitev dvorane. Preplačila vstopnine, kakor tudi prispevki, katere je odbor prejel oziroma še prejme, se bodo svoječasno izkazali in hvaležno potrdili. Proseč in računajoč na blagohotno podporo someščanov, v pokritje stroškov za nove, jako potrebne uniforme, se priporoča odbor meščanske godbe. Za odbor: Rudolf Pibronts Ferd. Hlebi tajnik. predsednik pozor! Odda se v Kranju v najem lepa, svetla prodajalna s stanovanjem, pripravna za kakega rokodelca, posebno za kakega krojača. - Kje? pove uprav ni Stvo Gorenjca'. Pravi ribniški semenski fižol, gorenjsko repno seme, lucerno in domačo deteljo, vsa travna in vrtna semena, zanesljivega kaljenja, kakor tudi domski rođLtee (gips) 4« i kemično preizkušen in priznano najboljši prodaja R & E. ROOSS trgovina z deželnimi pridelki v Kranju. ()l> času kupuje in prodaja vse vrste žita in deželne pridelke, kakor tudi krompir, suhe gobe, smrekove slerže i. t. d. Zahvala. Za presn'nf dokaze sočutja povodom »mili gospoda JUdreja loiar-ja kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega rujnika k vernemu pnfitku bodi tem potom vsem sorodnikom, prijatelj««! in znancem najiskrunejšn m hvala. 61 Žatale« »Uli. Razglas. Mestno županstvo v Radovljici naznanja, dajec. kr. deželna vlada v Ljubljani z odlokom /. dne 29. marca 1905 št. 0019 dovolila, da se preloii letošnji letni in živinski semen] od 25. na 20. april t. j. na veliki četrtek. h~i V Radovljioi, dne 7. aprila 1905. Županstvo. Neka) vos lepe otave msena se odda. Kje? pove upravnistvo eri v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.- Singer Oo. šivalni stroji, deln. družba Iajubljana, sv Petra cesta it. 4. 7-a Jtfestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje hniniiirfoa sama. 1 8 Stanje vlog K 3.631.207 72. Stanje hipotečnih posojil K 2,036.421-91. 150 81 Iz Ljubljane v Novi Tork s dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek in četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z brzoparniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brez- Zastopnik: plačno. FR. SEUNIti, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrahge). Zahtevajte pri nakupu Varstvena znanka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko »jelen*. Ono je njny> sajamčeno čisto '■jnj in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor linče dobili zares jaznčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak "komad ime „Schicht" in varstveno znamko „Jelen". 119-40 v dobiva se povsod! JURIJ SCHICHT m (Č«sKo) najveća tovarna sVoje Vrst« na cVropsKcm Kontinentu. (fo W 72 HL SiltiiF urar v Kranju priporoča svoje izborno zalogo ur, zlai-nlne m srebrnine po najnižjih conah. Ceniki zastonj in poštnino prosto. Haz-poftilja so na vso kraje sveta. NiktinavU imker«r«iiont. roskopf, telet-nleaijem doi>ro potnana, najtrpef nejAa in nutanrna ura, prav fin o kolesje. Pokrov utanovHno liel gld. it-7r>. najfinejša znamka, trl.l. $-60. 114 -40 TapettiiK in preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 [zvišuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroko lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 2K. februarja 1904. 136-30 Gričar & Mejač Ljubljana Prešernove ulice št 9 Velika zaloga izgotov-ljeiiih oblek ia gospode, dečke ln otroke. Konfekcije za dame, Solidno blago 44 p po čudovito niskih cenah. Ceniki sc razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča n m prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse v Ljubljani. Mi MOKE Oi. JU<1 HOflS COMCOURS Zobo- tehnični fltCljČ Oton $eydl pri g\ dr. E.Crloboćniku v Kranju Zobovja, I udi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe in obturatorji se izvršujejo po najnovejših metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgamu in oementu kakor tudi vse zobozdravnike operacije izvikuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. JO S. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, SloniNlcDve ulice sat. %. Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na miro-dvoru, obmejno omrežje, v »zna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd. Specijaliteta! 10:3-44 valjični zastori (Uollbalken). BI. Podkrajšek Sistem laiki * trizer ^za dame in gospode, Ljubljana, sv. Petra c. 35 priporoea za gojitev las in z«, umivanje K'uve MVDJ I dravniiiko priji iroi'eni gorku in mrzlo zračni sušilni aparat, Su7<> itiunefa ver nego 1800 receptov za pripravljanje najokusnejših jtdi domare in I uje kuhe, ima H fino koloriranih tahel in je trduo in elegantno v platno vezana. i Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in konerno van-iia gospodinja zaradi njene cene, ker ni nir dražja, nego znane nemške kuharske knjig". 10-24 MM**************************** Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg18 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnallh iz najmodernejšega in najboljšega tacenskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 221 -i6 za Sokole. mmm Tovarniška zaloga Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 pošljejo na zahtevanje zastonj. Imam v kleti 25-8 več sto hektolitrov pristnega belega in črnega vina, nekaj line rakije ln brinovca ter namiznega olja lastnega izdelka. Vse solidno postavljeno tudi v moji posodi na tukajšnji državni kolodvor po primerno nizki ceni. Ivan Pujman posestnik in trgovec, Vodnjan-Dignano (Istru) He, prijatelj! »-Kje kupuješ to barvo? Kakor raz vidim, je jako dobra, krije ter suši in se tudi veliko lahko ž njo pobarva I Glej, glej I Ako greš v Kranj od velike cerkve po glavnem trgu proti Pungratu nasproti novo zidane hiše gosp. Bedenka, pri jo dobiš vsake vrste pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schv/erspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, tako da delo lahko Izvršiš lepo, dobro ter poceni. Le notri pojdi, ti Žal ne bo, ako bi ti pa le prav ne b'lo, saj greš ven lahko. Izdaja konaorcij Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in tisek Iv, Pr. Umpieta v Kranju. 510