90,6 95,1 95,9 100,3 >'l : T H VSAK TOREK IN PETEK Je mali logistični center rešitev? Elektra na pragu polfinala Št. 34/Leto 67/Celje, 26. april 2012/Cena 1,30 EUR □ ITMT-i^ 90^ 95,1 95,9 110,3 VSAK TOREK IN PETEK JELOVICA HIŠE I OKN/\ WairSffla ©Dscds JELOVICA PSCCEUI Trgovina JELOVEF Te.:03S41305( Gsm: 041209 S4S trgovlna.celje@jelovlca.si ^ Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašič Karizmatična Sissy na otip EO Mlaji marsikje, dela vse manj Pod vtisom nedavne stavke javnega sektorja, nadaljevanja »štrajka« policistov in Glasba za vse postavljanja mlajev, vstopamo v prvomajske praznike. V boju za preživetje se ne sprašujemo več, ali to, kar počnemo za plačo, sploh radi delamo?! "SlSl^r PRILOGA Mozirski gaj tudi pri knezih? V Tabor na Šentjurski sejem ^^ _ Mercator Center Celie Sobota, 28. april, ob 10. uri. Tolkalna skupina Šus iz Žalca se predstavi ŽELEZNIMA ZA VAS DOM IN DELAVNICO!^ I POHIŠTVENE CEVI pravokotnih, kvadratnih in ovalnih profilov ter različnih debelin stene in dltnenz POCINKANECEVI ZA VODOVODNO NAPELJAVO IN RASTLINJAKE | ŽELEZNE PALICE, PROFILE, KOTNIKE IN NOSILCE PLOČEVINO črno, pocinkano, aluminijasto, navadno, rehrasto in solzasto različnih dimenzij .. POCINKANE POHODNE REŠETKE IN STOPNICE različnih dimenzij . V KOVANE CEVI, PALICE IN OSTALI ELEMENTI NERJAVNA PLOČEVINA IN PALICE c ORODNA ON OSTALA KVALITETNA JEKLA VARILNA2ICA, ELEKTRODE IN OSTALI VARILNI PROGRAM nrTMurvn rm lu ■nimiiBur imr^r ^ m PEO A GSM A PE Celje Bežigrajska 4A 3000 Celje GSM: 031801201; Tel: 03 82 80 305; Fax: 03 82 80 w Email: PECelje@lioviiitrade.sl Knvintrade PRIHRANITE 1/3 ^ iKro- VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA ^ prihranki pri stroških bivanja ^e od VOJNIŠKA GMAJNA, U7ITFK RIVANIA! 9770353734051 aktualno NOVI TEDNIK BISERKA POVSE TAŠIC UVODNIK Ljubite svoje delo? Vem, prva misel, ki se vam utrne, je, da gre ljubezen skozi želodec, in torej tudi svoje delo ljubimo prav toliko, kolikor smo zanj plačani; če ga seveda sploh imamo: delo, a plačilo zanj tudi. Poskusimo odmisliti to kruto stvarnost, da se po koncu guljenja šolskih klopi in prižiganja zvezdic v očeh o tem, kaj bomo počeli, ko bomo veliki, nekje na poti vmes zgodi pač življenje in boj za ljubi kruhek. Pritegnimo na plan tistega otroka v sebi in sanje, ki smo jih imeli kot nadebudni mladostniki. Vsakdo si je nekaj želel postati. Nekaterim se je obrnilo življenje tako, da danes služijo kruh prav s tistim, v čemer so najboljši in kar imajo najrajši. Materialno zadovoljstvo jim je ob tem malce manj pomembno. So tudi takšni, ki so prepričani, da za opravljeno delo niso nikoli dovolj plačani. A to je že tretja zgodba. Vrnimo se na začetek. Ljubite svoje delo? In kar je še bolj pomembno: si danes privoščite in si boste lahko jutri v tej Sloveniji sploh lahko privoščili delati tisto, kar imate ali bi imeli resnično radi? Ko v prvomajske praznike vstopamo pod vplivom nedavno končane stavke javnega sektorja in napovedovanega zaostrovanja policijskega »štrajka«, se le malokdo sploh sprašuje, ali ima to, kar dela za plačo, sploh rad. Ga delo osrečuje, izpopolnjuje, zadovoljuje. Ko ob tem premier sporoči, da naj vendarle nehamo producirati armado brezposelnih družboslovnih diplomantov, se človek nehote vpraša, ali bomo študirali le še to, kar dnevna politika napoveduje kot potrebno, ali tisto, kar bi želeli in za kar imamo takšne in drugačne spretnosti, sposobnosti, nagnjenja, željo. Kdo v tej državi ima sploh pravico govoriti o tem, kaj se splača danes študirati, kaj bomo potrebovali čez pet, deset let, če pa je več kot očitno, da se ne moremo dogovoriti o ničemer, kaj šele o tem, kakšen in kako kakovostno izobražen kader bomo potrebovali jutri, pojutrišnjem. Kje je dogovor o nosilnih gospodarskih panogah, na katere bomo v tej državi prisegali, jih razvijali? Ko bomo enkrat kot država vedeli, kaj je ali bo naša nosilna gospodarska panoga, potem bomo tudi potrebno delovno silo (izobražen in strokovno usposobljen kader) v sorazmerju s potrebami nagrajevali. Ali kot je menda nekoč dejal eden od politikov: »Če hočete zapolniti vrzel pomanjkanja natakarjev, kuharjev, strežnikov in kar je še ostalega kadra v turističnem sektorju, potem jih morate pač bolje plačevati!« Tako pa tavamo sem in tja in živ bog ne zna povedati, kdo v deželi tej bo sploh še zaposljiv kader čez desetletje, dve. Boj za delo, ne za obstoječa delovna mesta, se namreč ne začenja, traja že dolgo, samo v tem podalpskem sončnem vrtu smo to spregledali. Se spomnite nekdanjega Šuvarjevega usmerjenega izobraževanja? No, sama se ga. Sem bila v prvi, žrtvovani generaciji gimnazijcev, ki so jim zmanjšali kvoto biologije, kemije, ukinili latinščino, uvedli strojepisje in streljanje s puško M48 pri obrambi. Skratka, menda so nas pripravljali na potrebe trga dela in zatrjevali, da nas potrebujejo. So ustrelili kar mimo, bi rekla. Kaj kot državljani potrebujemo, da bi se danes lahko pravilno odločali, da si ne bi zagrenili življenja za jutri? Kakovostne šole, ki bodo mlade učile za življenje, jih naučile kritičnega razmišljanja, brskanja po informacijah, vrednotenja podatkov, razmišljanja s svojo glavo. Če so nas včasih učili, da bomo morda na poslovni poti zamenjali več služb, je danes res, da utegnemo zamenjati več poklicev. Toliko bolj pomembno je zato, da z vsem žarom in veseljem doštudiramo tisto, v kar verjamemo, nas veseli, ker vsi pač nismo cepljeni samo za družboslovje ali samo naravoslovje. Današnje odločanje za študij, ki nam bo jutri zagotovil delovno mesto, je zelo bosa ^loskula. Delovnih mest zmanjkuje že danes. Kakšna bodo jutri, ne vemo. Se spomnim Aste, ki nam je kot strojepiska na nacionalnem radiu znala skuhati super kavo. Novinarji, tudi pripravniki, smo se zvalili v velik naslonjač in ji narekovali tekste, čeprav bi jih lahko na pisalni stroj (tudi to delovno sredstvo je že zgodovina) napisali sami. Pred dvajsetimi leti je bilo nepojmljivo, da bo njen poklic strojepiske preprosto izginil. Toliko bolj pomembno je zato, da študiramo tisto, v kar verjamemo, nas veseli in smo prepričani, da bomo pri delu, ki naj bi ga opravljali, najboljši. Je ni stvari in denarja, ki bi v človeku prižgal tisto lučko v očeh, ki nas prepriča, da je to »učitelj, zdravnik, prodajalec, kozmetičarka, natakar z dušo, ker ima preprosto svoje delo rad. Razen če bomo morda narod mehatronikov in bomo čez desetletja ugotavljali, da tudi družboslovci niso le plevel; pod pogojem seveda, če jih bo znala družba koristno uporabiti za svoj obstoj in razvoj. Saj veste, tudi možgani imajo levo in desno hemisfero . Tudi priprave na postavitev mlaja so delo. Takole so se tovrstnih opravil lotili v Štorah. Po dobro opravljenem delu sledi druženje, na bolj »resnih« delovnih mestih pa vsaj prijetno delovno vzdušje. (Foto: SHERPA) Delo je vrednota, ki je zmanjkuje Realnost pred prazničnim koncem tedna ni nič kaj rožnata. V Sloveniji, tudi v krajih na Celjskem, čedalje bolj občutimo krizo, in to ne samo ekonomsko. Mnogi se še niso spoprijaznili s stavko javnega sektorja, drugi se bojijo posledic, ki jih bodo prinesli načrtovani varčevalni ukrepi, spet tretji udrihajo po dolgem in počez hkrati pa se pred našimi očmi vrstijo novi in novi stečaji, za katere so še najmanj krivi delavci. Torej tisti, ki naj bi jim bil namenjen 1. maj. »Delavci v mnogih podjetjih, ki so se znašla v krizi, bi bolje delali, če bi bili bolje vodeni. Smo se pač znašli v realni ekonomiji, ki potrebuje vodenje, kar pa med drugim zagotovo pomeni tudi varčevanje. V nekaterih podjetjih so žal še vedno nekatere aktivnosti, ki smo jim bili priča v prejšnjem sistemu, ko se je premalo delalo na zmanjševanju stroškov in na proizvodnjah oziroma produktih, ki bi dali večjo dodano vrednost,« ocenjuje sekretar celjske sindikalne organizacije Vojko Korošec, ki dodaja, da so slovenska realnost tudi »sposobni« me-nedžerji. »Torej menedžerji, ki jih je zanimal samo dobiček oziroma to, kar lahko potegnejo iz podjetja. Bore malo pa so se zanimali, če bodo delavci dobili plače in če so plačani prispevki. Danes smo v primežu teh, v narekovajih seveda, sposobnih menedžer-jev. Če bi bili res sposobni, bi v podjetjih imeli delo.« Zagotovo je v teh dneh na mestu vprašanje, če je delo sploh še vrednota. »Je, vendar je je čedalje manj. Še vedno velja, da smo Slovenci radi zaposleni, včasih tudi pod ceno. Nesrečni smo, sploh Korošec je omenil še eno realnost, s katero se soočajo sindikalisti. V nekaterih podjetjih, ki se navzven znajo pohvaliti z dobrimi odnosi z delavci, je namreč resnica precej drugačna. Če so delavci tiho, so dobri, kadar pa se oglasijo, je vse narobe. »Zato smo sindikati tisti, ki lahko včasih kaj rečemo namesto posameznika,« trdi Korošec in dodaja, da ponekod že mislijo, da osnovnih pravic, torej regresa, potnih stroškov, malic ^ ni treba več plačevati, čeprav so zapisane v zakonu. »Zato ne smemo pričakovati, da bi se zaposleni z minimalnimi plačami morali odpovedati pridobljenim pravicam.« generacija nad 40 let, ki je pripravljena delati pa pogosto nima dela. Opažam, da smo delavni in sposobni, marsikje bi si znali najti delo, saj vemo, da je določene stvari še vedno treba opravljati. Imamo hiše, vrtove in marsikaj drugega, kar je treba popraviti. Žal so mnogi od teh poklicev slabo vrednoteni, kar je velika škoda.« Kot pravi Korošec, bo za drugačno vrednotenje dela potreben tudi zasuk v družbi. Torej, da ne bodo cenjeni poklici samo zdravniki, pravniki in podobno, temveč tudi tisti, ki znajo nekaj opraviti. »Seveda govorim o poklicih, kjer je dela še vedno dovolj. Če si dober pleskar, avtoličar se še vedno da zaslužiti. In če si bodo znali ob tem vzeti še čas zase in za družino, bodo omenjeni poklici postali vedno bolj cenjeni.« US Vabilo na »enapikamaj« Zagotovo se boste v prihodnjih dneh udeležili vsaj ene prvomajske prireditve, ki jih pripravljajo praktično v vseh krajih na Celjskem. Različni organizatorji bodo postavljali mlaje, marsikje bodo dan pred praznikom goreli kresovi, že tradicionalno pa bodo tudi letos pripravili prvomajska srečanja, s čimer naj bi dostojno proslavili praznik dela. »1. maj. Ker sem delavec. Ker vidim krivice. Ker nisem tiho.« S tovrstnimi gesli ZSSS tudi Območna organizacija Savinjska - Celje vabi na organizirana prvomajska druženja na že znane tradicionalne lokacije. Prireditve bodo povsod na praznični dan, torej 1. maja, in se bodo začela ob 11. uri. Organizatorji napovedujejo krajši kulturni program z nagovorom predstavnikov zveze svobodnih sindikatov, v nadaljevanju pa bodo povsod pripravili družabno srečanje udeležencev. Za člane sindikata, vključene v ZSSS, bo pripravljen slasten prvomajski golaž. Srečanja bodo ob vsakem vremenu. Sindikalna organizacija bo tako tudi letos ostala zvesta svojim članom, delavnim ljudem in občanom, ki že dolga leta tradicionalno obiskujejo Celjsko kočo ob 1. maju. V sodelovanju s centrom in z mestno občino bo udeležencem srečanja zaigral Pihalni orkester Celje, pozdravni nagovor pa bo imela izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm. Med planinci V sodelovanju s Planinskim društvom Šentjur in z najemnikom Doma na Resevni bo prvomajsko srečanje tudi na Resevni. Po pozdravnem nagovoru predsednika planinske organizacije bo zbrane nagovorila sekretarka dejavnosti v celjski sindikalni organizaciji Mojca Stropnik. V kulturnem programu bo nastopila skupina pevcev, za vzdušje pa bo poskrbel narodnozabavni ansambel. Na Šmohorju pripravljajo srečanje skupaj s tamkajšnjim najemnikom planinskega doma. Po pozdravnem nagovoru predsednika PD Laško bo igrala godba na pihala iz Laškega, pozdravil pa jih bo predsednik sindikata družbe Fragmat Tim Laško Matjaž Pikl. Kot NOVI TEDNIK aktualno Med željami in življenjem Sprehodili smo se po ulicah in naključne sogovornike povprašali: »Ali imate radi svoje delo?« Janez Volhar, Celje »Mislim, da je le 10 odstotkov ljudi takšnih, ki opravljajo svoj poklic z ljubeznijo in občutkom. Ostali bolj zaradi nuje po preživetju, čeprav bi bili srečnejši, če bi delali z veseljem. A svet, v katerem živimo, je prehiter, kdo ve, kam to vodi _ Svoje delo opravljam z veseljem, res pa je tudi, da morda na življenje gledam nekoliko drugače kot ostali in imam še neke sanje. Nenazadnje je treba vsako delo opraviti najboljše. In tudi človek, ki je srečen v svojem poklicu, mora stremeti k višji stopnji. Sanje morajo vedno biti. Brez njih bi bili kot roboti Peter Štifter, Celje »Ljudje si največkrat izberejo poklic, v katerem ne uživajo, čeprav je veselje do dela najpomembnejše. In to, da počneš nekaj, o čemer si vedno sanjal. Tako bi moralo biti v praksi vedno, vendar je vprašanje, kam kakšnega človeka potisne življenjska situacija. Morda nimajo vsi možnosti takšnih izbir in delajo tisto, kar jim omogoča obstoj, ni pa to prav, ker ne sledijo sanjam. Po drugi strani je preveč tvegano poskušati v takšni krizni situaciji. Kljub vsemu mislim, da bi morali ljudje vztrajati pri začrtanih ciljih. Sam sem v življenju delal tisto, kar sem želel in kar sem imel rad, čeprav priznam, da to niso bile Janez Volhar ravno moje sanje. Bil pa sem uspešen in svoje delo sem ves čas nadgrajeval.« Nataša Pančič, Trbovelje »Želim delati v zdravstvu, zato sem izbrala tudi takšno izobraževanje, saj menim, da je treba izbrati poklic, ki ga boš rad opravljal. Se pa tudi zavedam, da bom s tem poklicem dobila tudi delo po končanem šolanju hitreje kot drugje. Tudi če bom šolanje nadaljevala, bom ostala v medicini, saj me to privlači. Če pa priložnosti za delo v Sloveniji morda ne bom našla, bom odšla v tujino. Treba je slediti sanjam, početi stvari, ki jih imaš rad, in do njih imeti tudi odgovornost. Nesmiselno bi bilo, če bi človek vztrajal pri nečem, česar ne želi v svojem življenju. » Franci Buser, Štore »V svojem življenju sem sicer imel željo početi nekaj drugega, vendar sem vesel, da Peter Stifter opažajo v sindikalni organizaciji, se je v zadnjih letih nekoliko zmanjšalo število obiskovalcev, ki se udeležujejo teh srečanj. Hkrati postajajo prvomajska druženja vedno bolj tista prava delavska srečanja, pripravljena v počastitev praznika dela. Tudi na Graško Goro Šaleško-savinjski sindikati Velenje pripravljajo ob 11. uri tradicionalno prvomajsko srečanje na Graški Gori. Slavnostni govornik bo predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Jože Janežič. Na Graško Goro bodo iz Velenja od 8. ure vsakih 30 minut vozili avtobusi s Franci Buser postaj Pesje, Gorica, Bev-če, Pri pošti, Prešernova ulica, Tržnica in Rudarski dom, iz Šoštanja pa bo avtobus odpeljal ob 9. uri z avtobusne postaje. Odhodi avtobusov z Graške Gore bodo med 15. in 17. uro. Če bo deževalo, bo prireditev odpadla. Prvomajsko srečanje pripravljajo tudi na Golteh, kjer bodo poskrbeli predvsem za zabavo z ansamblom Golte. Na Golte se obiskovalci lahko pripeljejo z nihalko (od 9. ure dalje), z avtomobilom ali pa se udeležijo Pohoda na Golte, ki se bo začel ob 9. uri na spodnji postaji nihalke v Žekovcu. ŠK, US Vikica Grobelnik JL ■ ■ ■ v v ■ ■ Žarki na pogoriščih Se bo namesto socialnih bomb našlo delo? Nataša Pančič sem opravljal delo, ki sem ga, saj sem delal z veseljem. Danes sem upokojen in do konca sem vztrajal pri poklicu, ki sem si ga izbral, čeprav so bile tudi možnosti, da bi si uresničil sanje. Danes je tega malo, več pa je ljudi, ki opravljajo nek poklic zgolj iz potrebe in ne zaradi svojih želja.« Vikica Grobelnik, Dobrna »Izobražujem se v poslov-no-komercialni šoli, vendar to niso moje sanje. Ne želim opravljati tega poklica in priznam, da ni zame. Čez nekaj let se v tem poslu ne vidim, saj tudi zdaj ne vidim prihodnosti v tem. Sanje? Želim nadaljevati študij, vendar v drugi smeri, kjer bom lahko delo opravljala z veseljem. Razmišljam o svoji viziji, ob tem pa mislim, da je dovolj možnosti za delo v Sloveniji, da mi v tujino ne bi bilo potrebno oditi.« SŠol, foto SHERPA Na širšem celjskem območju smo bili letos priča nekaterim zgodbam, ki ne govorijo ravno v prid prihajajočemu prazniku dela. Vendar je hkrati mogoče opaziti, da na pogoriščih velikih podjetij tako ali drugače nastaja nekaj novega, kar vzbuja upanje vsaj delu zaposlenih. Mnogi se še spominjajo groze po propadu dveh večjih družb v Zgornji Savinjski dolini. Kar nekaj časa so se lomile družbe znotraj na-zarskega Glina, nato je sledil še največji tekstilec Elkroj. Mnogi so govorili o socialni bombi, vendar je večina delavcev našla delo in prihodnost v drugih podjetjih. Vseeno si, vsaj zaenkrat, prvomajskih počitnic ne bo mogla privoščiti večina nekdaj zaposlenih v šentjurskem Alposu, približno 200 delavcev iz družbe Radeče papir je namesto na podaljšan konec tedna odšlo na zavod za zaposlovanje, za svoje »šihte« trepetajo v pol-zelskih podjetjih, Garantu in tovarni nogavic _ Žal tudi številni drugi zaposleni s strahom pričakujejo, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Obeti vsaj za nekatere Pa vendarle je, vsaj ponekod, v minulih dneh le posi-jal žarek upanja. V Garantu so še vedno prepričani, da bodo preživeli. V polzelski tovarni nogavic bodo menda odpustili manj delavcev, kot so prvotno načrtovali. Zdaj se število vrti okrog 60 odvečnih delavcev. Obe direktorici, tako Garantova Simona Potočnik kot noga-vičarska Karmen Dvorjak, upata, da bosta z različnimi ukrepi skupaj z zaposlenimi potegnili voz iz prostega pada proti dnu. Kot je znano, so se svetniki Občine Radeče strinjali z ustanovitvijo podjetja, ki bo poskrbelo za ponovni zagon proizvodnje v radeški papirnici, ki je od OBVESTILO Novi tednik danes izhaja v zajetnejšem obsegu. Za praznično branje smo vam pripravili posebno prilogo Glasba za vse. Med prazniki, v torek, 1. maja, časopis ne bo izšel. Redno bo na prodajnih policah ponovno v petek, 4. maja. Oglasni oddelek bo 30. aprila odprt kot običajno. tednik Prihodnost bo pokazala, če bodo v Radečah še delali papir. V ponedeljek je večina nekdaj zaposlenih v družbi Radeče papir prejela delovne knjižice, v papirnici pa je ostalo še 69 zaposlenih. Resda s polovičnim delovnim časom, gre pa za delavce, ki so pripravljeni oziroma znajo zagnati stroja štiri in pet. začetka tega meseca v stečaju. Proizvodnjo na stroju štiri naj bi zagnali v mesecu ali dveh. V Radečah morajo pripraviti poslovno-finanč-ni načrt in ga predložiti bankam. Od bank, ki naj bi projekt že podprle, občina pričakuje približno dva milijona evrov posojila, za ustanovitev podjetja pa je treba zagotoviti 7.500 evrov. Po predvidevanjih naj bi v novem podjetju delo dobilo 80 nekdanjih delavcev. Kot je mogoče slišati, se za nadaljnje delo na stroju pet, ki je namenjen izdelavi posebnega papirja za tiskanje denarja, zanimajo v eni od francoskih papirnic. Zagotovo pa bo dogajanje v vseh omenjenih družbah odvisno od reakcije oziroma pripravljenosti bank - vsi namreč računajo, da bodo za nadaljevanje ali ponoven zagon proizvodnje pridobili še kakšno potrebno posojilo. Nekaj spodbudnih vesti je slišati tudi iz Alposa, točneje iz invalidske družbe Al- pos Posebne storitve, ki se je kot ostale družbe znašla v stečaju. Že lani so ustanovili novo družbo Ispio, ki je z nadaljevanjem dela, predvsem s proizvodnjo izdelkov iz žice, verig in vzmeti, uspela zadržati večino pomembnejših kupcev. Od nekdanjega invalidskega podjetja so že odkupili preostanek zalog, seveda pa bi v prihodnosti radi odkupili tudi stroje in opremo, za kar zdaj plačujejo najemnino. V torek je pristojno sodišče do sredine decembra podaljšalo najemno razmerje, in sicer za dobrih 5.600 evrov mesečne najemnine. Tudi po napovedi stečajnega upravitelja Štefana Verena so na dobri poti, da družbo rešijo. V invalidskem podjetju je bilo ob stečaju zaposlenih 90 delavcev. Zdaj je v novi družbi 25 zaposlenih, ob realizaciji zastavljenih izvoznih poslov pa bi se lahko število zaposlenih predvidoma podvojilo. US Foto: GRUPA ČEIRIEK PETEK SOBOTA NEDEUA mrnmvmmrmm aktualno NOVI TEDNIK Vlada in sindikati nadaljujejo pogajanja Prva popuščanja znanilec skorajšnjega dogovora? Policisti so zgodba zase S pripravo ločenih pri-bliževalnih predlogov se v Sloveniji nadaljujejo pogajanja med vlado in sindikati, vladna koalicija pa tudi pri opoziciji išče podporo za potrebno dvotretjinsko večino, ki je potrebna za vključitev zlatega fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije. Pogajanja o napovedanih rezih v plače javnih uslužbencev so se nadaljevala včeraj popoldne, v ponedeljek pa vladna stran ni pristala na enoten sindikalni predlog, ki je vključeval 7-odstotno znižanje plač ob hkratni odpravi obeh četrtin plačnih nesorazmerij. S koordinacijo stavkovnih odborov so se dogovorili, da je vladna stran svoj zadnji predlog pisno posredovala sindikatom v torek popoldne, pogajanja so se nadaljevala včeraj popoldne. Sicer pa so bili sindikati in vlada glede plač že dokaj blizu, saj tudi vlada pristaja na odpravo obeh četrtin plačnih nesorazmerij, a vztraja pri 10-odstotnem znižanju plač ter 50-odstotnem znižanju mase za regres javnih uslužbencev. Že od vsega začetka je vlada pripravljena tudi na odmrznitev napredovanj v letu 2013, s čimer se strinjajo tudi sindikati - vsak na svoji strani pa ostajajo glede urejanja standardov in normativov v šolstvu. Ob tem velja znova opozoriti, da se mudi. Izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci odločali o predlogu rebalansa letošnjega proračuna in predlogu Zakona o uravnoteženju javnih financ, je bila sprva napovedana že za ponedeljek, 7. maja. Kot je v ponedeljek poudaril predsednik vlade Janez Janša, pa koalicija ne bo vztrajala pri tako hitrem sklicu in lahko izredno sejo pričakujemo okrog 10. maja. Omiljeni ukrepi za mamice in družine Ob pretresanju predloga varčevalnih ukrepov so se koalicijske stranke v ponedeljek zvečer uskladile, da omilijo varčevalne ukrepe, ki bi najbolj prizadeli družine z majhnimi otroki, spremembe glede izplačila letošnjega regresa pa lahko pričakujejo tudi upokojenci. Nadomestila za varstvo in nego otroka se bodo zmanjšala manj, kot je bilo sprva predlagano. Tako naj bi mamice na porodniškem dopustu prve tri mesece prejemale stoodstotno nadomestilo, naslednjih devet pa 90 odstotkov plače (prvotno je bilo predvideno za zadnje tri mesece znižanje na 80 odstotkov), ostaja pa, da je najvišje nadomestilo za varstvo in nego otroka navzgor omejeno z 1,5-kratni-kom povprečne plače in tako znaša 1.350 evrov neto. Dvotretjinska večina poslancev je potrebna za vključitev zlatega fiskalnega pravila v Ustavo RS, kar bi Evropi dokazalo, da v državi resno mislimo z varčevanjem in uravnoteženjem svojih financ. Kot kaže po ponedeljkovem srečanju vseh strank, so temu zaenkrat naklonjeni le v koaliciji, opozicijski PS in SD pa opozarjata, da hoče koalicija s tem preprečiti morebitne referendume na uzakonjene varčevalne ukrepe. Predsednik SD Borut Pahor, ki je sicer velik zagovornik zlatega fiskalnega pravila, je napovedal, da bo v poslanski skupini skušal dobiti podporo zanj. Da bi fiskalno pravilo čimbolj transparentno vključili v ustavo, je vladi celo predlagal, naj hkrati začne urejati tudi referendumsko področje, tako da odslej ne bi bili več mogoči referendumi o zakonih s fiskalnega področja. Bistveno omiljena je tudi prvotna namera glede vrtcev: za drugega otroka naj bi starši plačevali 30 odstotkov cene razreda, v katerega so uvrščeni, vrtec za tretjega oziroma vsakega naslednjega otroka pa naj bi ostal brezplačen (prvi predlog je bil, da bi starši za drugega in nadaljnje otroke, ki so sočasno v vrtcu, plačevali vzgojnino, ki bi bila za en razred nižja kot pri prvem otroku). Nadomestilo za nego bolnega otroka naj bi ostalo na enaki, 80-odstotni ravni in se ne bi spreminjalo. Kaj pa upokojenci? V zakonu se utegnejo spremeniti tudi določbe o regresu za upokojence. DeSUS se zavzema, da bi upokojenci, ki prejemajo manj kot 622 evrov, dobili izplačan celoten regres, tisti z več kot 622 evri pa bi delili usodo z javnim sektorjem in bi jim regres znižali (zdajšnji predlog omejuje izplačilo regresa tako, da bi ga 367 evrov izplačali upokojencem s pokojnino do 414 evrov, 111 evrov tistim s pokojnino med 414 in 622 evri, ostali pa do njega ne bi bili upravičeni). Kot je še slišati, DeSUS nasprotuje tudi zamrznitvi pokojnin za leti 2013 in 2014. IVANA STAMEJČIČ Minister spravil policiste na noge O kvoti sindikalnih ur in tudi Kaskadi Medtem ko se vlada pogaja s preostalimi sindikati javnega sektorja, policisti nadaljujejo stavko, čeprav na terenu, vsaj v odnosu do državljanov, manjše učinkovitosti policistov zaenkrat ni bilo zaznati. Toda bližajo se prvomajski prazniki. Bodo gneče na mejnih prehodih? V torek so se predstavniki obeh policijskih sindikatov sestali tudi z ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom. Ta je namreč v ponedeljek sprožil postopke za odpoved pogodb o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in policijskima sindikatoma, hkrati pa je sindikaliste pozval k pogajanjem za sklenitev novih pogodb. Takšna odločitev je padla zatem, ko je Gorenak na noge postavil policiste z izjavo na svojem blogu, da Bližajo se prvomajski prazniki, do zdaj stavke policistov ljudje niso kaj veliko občutili. Kaj pa zdaj? Policisti so skrivnostni. »Želimo ostati nepredvidljivi. Spremenili bomo stavkovna pravila in naši člani bodo o njih pravočasno obveščeni. Bi pa opozoril voznike na mejnih prehodih, da se zaradi strokovnega, zakonitega in temeljitega pregleda vozil in dokumentov lahko pripravijo na nekoliko daljše čakalne dobe,« je v imenu policijskega stavkovnega odbora (v njem sta oba policijska sindikata združila moči) dejal Zoran Petrovič, sicer predsednik Sindikata policistov Slovenije. sindikalisti »s strani davkoplačevalcev plačane ure porabijo tudi za igranje košarke, metanje pikada _ In vse to plačajo tisti, ki v realnem sektorju, za tekočim trakom, delajo tudi za 660 evrov ali manj.« Policisti so zato že zagrozili, da bodo stavko zaostrili, v torek prejete odpovedi pa bodo pravne službe obeh sindikatov pregledale, nato pa se bodo skupaj odločili, kako naprej. V sindikatih sicer pravijo, da so pripravljeni na reorganizacijo in zmanjšanje kvote sindikalnih ur, so pa menda sami že pred dvema mesecema ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da se na »račun zmanjšanja kvote ur za sindikalno delo ta nameni za dodatne dneve letnih dopustov bolj obremenjenih policistov in nagrade v dnevih plačanih odsotnosti v primeru hrabrih Občine s svojimi predlogi V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so se glede predlaganega Zakona o uravnoteženja javnih financ in sprememb v vrtcih in osnovnih šolah odzvali s svojimi pobudami. Na usklajevalnem sestanku z resornim ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so predstavili svoje predloge in pripombe, ki so jih oblikovali z vidika vpliva teh ukrepov na občine. Ugotavljajo namreč, da bi nekatere predlagane spremembe vplivale na nižanje stroškov občin, vendar so tudi takšne, ki bi posredno ali neposredno občinam precej zvišale stroške. Tako so v SOS odprli vprašanje šolskih okolišev, ki naj bi se združevali na ravni krajev, mestne občina pa naj bi imele enoten šolski okoliš. V občinah so ocenili, da bi ta ukrep lahko ponekod občutno povečal stroške za prevoze, zato so predlagali spremembo celotne ureditve prevozov v državi. Občine naj bi imele možnost, da o ureditvi šolskih prevozov odločajo same, predlagali pa so tudi ukinitev prevozov za prvošolčke. Na področju predšolske vzgoje so se v SOS zavzeli za povečanje fleksibilnega normativa za 2 otroka, še zlasti, če bo država ohranila delno financiranje vzgojnine za drugega in vse naslednje otroke v družini, ki so sočasno vključeni v vrtec. Še zlasti pa se zavzemajo za podaljšanje zmanjšanega normativa za notranje igralne površine, ob tem da naj bi večjo kvadraturo na otroka v bodoče uveljavili le za novo zgrajene vrtce. Ministrstvo so ob tem opozoril še na razpon plač med vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami, saj je ta po mnenju občin prevelik. IS SGAlZEBECd, VRUNČEVA2 3000 CELJE ^ GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50 in požrtvovalnih policistov. To bi bilo opredeljeno v posebni kolektivni pogodbi za policijo, ki ne bi posegala v enotni plačni sistem javnih uslužbencev«. Sindikalisti so se v torek z ministrom pogovarjali tudi o Kaskadi, projektu reorganizacije na lokalni in državni ravni. Minister jim je na sestanku omenil še, da bi v začetku prihodnjega leta zaposlili 250 kandidatov za policiste, nadzornike državne meje, pogovarjali pa so se tudi o možnosti višješolskega programa v policiji. V pogajanjih policisti z vlado niso dosegli sporazuma v vseh točkah, še vedno se nikakor ne strinjajo z rezom v plače, potne stroške ali regres. »Ne pristajamo, da bodo varčevanje v naših vrstah najbolj občutili tisti, ki so že tako ali tako na robu preživetja,« dodaja Petrovič. SIMONA ŠOLINIČ ZADNJI NOVICI Še prihodkovni ukrepi Vlada je ob varčevalnih ukrepih pripravila tudi že nekaj predlogov, kako povečati prihodkovno stran proračuna. Te so predstavniki poslanskih skupin vladne koalicije včeraj tudi predstavili javnosti. Kot je pojasnil poslanec SDS Andrej Šircelj, je vlada pet ukrepov za prihodkovno stran proračuna vključila že v zakon o uravnoteženju javnih financ, dodatne ukrepe, predvsem dodatne višje davke, pa bo začela sprejemati po potrditvi rebalansa proračuna. Spremembe teh davkov bodo namreč lahko začele veljati s 1. januarjem 2013. Med drugim načrtujejo uvedbo davka na finančne transakcije in spremembe zakona o dohodnini, s katerimi je med drugim predvidena višja obdavčitev najvišjih dohodkov z dodatno stopnjo in obdavčitev dohodkov od premoženja, ki se oddaja v najem. Napoveduje se tudi obdavčitev nezazidanih stavbnih zemljišč in uvedba določenih ukrepov na področju učinkovitejšega pobiranja davkov in preprečevanja davčnih utaj, vključno s spremembo ureditve davčne tajnosti. Iz »davčnega« paketa ukrepov, ki naj bi povišali prihodkovno stran v proračunu, se obetata tudi sprememba zakona o davku občanov, s katerim naj bi obdavčili vikende in stanovanja, večja od 160 kvadratnih metrov, ter sprememba nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Stavka ne bo plačana Iz ministrstva za javno upravo so sporočili, da nedavna stavka pretežnega dela javnega sektorja ne bo plačana. To pomeni, da se plača za stavkajočega za ta dan obračuna kot izredni neplačan dopust, s strani delodajalca pa se odvedejo zgolj prispevki. Pojasnili so, da stavka ne bo plačana, ker iz stavkovnih zahtev izhaja, da splošna stavka ni potekala zaradi neizpolnjevanja oziroma kršitev kolektivnih pogodb, temveč zaradi nestrinjanja z nekaterimi ukrepi, ki jih je vlada predlagala za uravnoteženje javnih financ. IS 'www.radiocelje.com VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.0.0._ Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: iiifo@vo-ka-Gelje.si www.vo-lca-celja.si Služba za prijawo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnili voda do zdrave pitne vode in prijaznega oicolja. Avtoprevozniki že nekaj časa opozarjajo, da je panoga, namesto da državi prinaša primerjalne prednosti, zaradi slabe politike v preteklosti pred kolapsom. Predvsem želijo »spodbudnejšo gospodarsko obravnavo«, saj razmere še nikoli niso bile slabše, kot so zdaj. Slovenski prevozniki so se politika se v preteklosti ni znašli v primežu podražitev cen pogonskih goriv in drugih »vhodnih« materialov ter zahtevami naročnikov prevozov, ki kljub omenjenim stroškovnim dejstvom od prevoznikov pričakujejo vedno bolj konkurenčne, torej nižje cene prevozov. »Gospodarska znala prav odzvati na zahteve prevoznikov in na njih vezane argumente, zato so se problemi bolj ali manj kopičili, prevozniki pa so začeli tudi očitno izgubljati bitko na konkurenčnem mednarodnem trgu,« vse glasneje opozarjajo avtoprevozniki. Prevozniki kot hud problem izpostavljajo nelojalno konkurenco, ki jim jo povzročajo ne tako redka roparska podjetja, ki delujejo na področju cestnega transporta in logistike. Ta na transportnem trgu praviloma poslujejo za krajše obdobje in praviloma z dumpinškimi cenami, ki so že v izhodišču preračunane na to, da poslovni partnerji, največkrat so to podizvajalci, ne bodo dobili plačila za opravljene prevoze. V teh »zgodbah« ostaja velikokrat prikrajšana tudi država, saj takšna roparska podjetja niti njej ne plačujejo svojih obveznosti. Država je s svojimi pravnimi mehanizmi neverjetno neučinkovita oziroma tolerantna, saj tovrstna podjetja, ki se izognejo plačilu z izginotjem s poslovnega prizorišča, kmalu spet nadaljujejo svojo kriminalno dejavnost pod drugim imenom. »Upravičeno pričakujemo, da bo država vendarle zaščitila svoj interes in hkrati učinkovito zagotavljala enake konkurenčne pogoje za vse avtoprevoznike. V razvitejših sosednjih državah kriminalna podjetja tega tipa dokaj hitro onemogočijo, odgovornim osebam za takšen gospodarski kriminal pa na primer za več let prepovejo ustanavljanje novih podjetij,« pravi Pišek. Bo rešitev t. i. gospodarsko gorivo? »Zaradi trenutnih razmer v avtoprevozništvu tvegamo, da bomo postali država, ki se ji bodo tranzitni transportni tokovi na daleč ognili,« je opozoril celjski avtoprevo-znik Peter Pišek, podpredsednik sekcije za promet pri OZS, kritične razmere pa ponazarja s primerjavami cen goriva. »Pravzaprav smo glede stroškov prevozniki tarnali že pred 15 leti, ko nam res še ni bilo hudo. Pa je takrat cena Slovenija v sredini Strošek dela na uro lani 14,4 evra Avtoprevozniki nizajo še druge »pobožne želje«: na primer primerljive ugodnosti, kot so jih deležni tuji prevozniki pri nakupih najsodobnejših ekoloških vozil; nujno bi bilo boljše izkoriščanje geostrateškega potenciala Slovenije; sproščen promet skozi karavanški predor ^ Malim grozi izumrtje Avtoprevozniki opozarjajo na slabe razmere - Ena od rešitev tudi mali logistični centri goriva zavzemala le 10 odstotkov stroškov prevozne storitve. Leta 1987, ko sem začel s prevozništvom, je znašala celo samo 2 odstotka, zadnje podražitve pa so jo pognale Avtoprevozniki so svoje težave in zahteve že predstavili pristojnemu ministru, sedaj pa čakajo na odgovore. Če nič drugega, se menda nafta v vmesnem obdobju še ni podražila. čez 40 odstotkov. Slovenskim malim prevoznikom ob nadaljevanju takšnih stroškovnih trendov in brez vsakršnega ukrepanja vlade grozi zanesljivo izumrtje.« Mimogrede naj povemo, da je bil strošek delovne sile pred leti 15 do 16 odstotkov, danes pa je 19 do 22 odstotkov. Tako trenutno kot najbolj žgoč predstavljajo problem stroškov za gorivo in predlagajo uvedbo tako imenovanega gospodarskega goriva, ki bi bil prevoznikom dostopen po bistveno nižji ceni oziroma bi jim država gorivo subvencionirala. Kot pravijo, vračilo dela trošarine na njihovo poslovanje nima (več) pomembnega pozitivnega učinka, hkrati pa jih po drugi strani precej obremenjuje s »papirologijo«. Problemi tudi drugje Problem, ki sicer ni tipično avtoprevozniški, marveč je aktualen nasploh, je problem (ne)delovanja pravne države. Ko gre za izvršbe zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju, prevozniki pogrešajo roke, ki bi zavezovali sodnike k razsodbi predmetnih zadev. Ker tega roka ni, so izvršbe, ki jih vlagajo avtoprevozniki, dolgotrajne, posledica pa se kaže v njihovih likvidnostnih težavah. Mali logistični centri kot priložnost Transport v celoti, posebej pa še cestni, je lahko velika priložnost pri iskanju poti iz gospodarske krize. »Že zdaj, ko mu gre zelo slabo, cestni prevoz prispeva 17 odstotkov domačega bruto produkta, lahko pa bi ga še bistveno več,« trdi Pišek, ki si osebno zelo prizadeva za uresničitev projekta graditve malih logističnih centrov na slovenskem avtocestnem križu. Ti centri naj bi ponujali razne storitve s področja transporta (nadzorovano parkiranje, skladiščenje, pretovor, zbirni promet); voznikom, ki bi se v centrih zadrževali v času počitkov in odmorov, pa sodoben bivalni standard, tudi možnostjo rekreacije. Kot pravi Pišek, od države pričakujejo, da bo priskrbela približno tretjino evropskega, seveda nepovratnega, denarja, sicer pa so se domači investitorji pripravljeni opreti na lastne finančne vire. »V zadnjih letih opažam, da pri nas med najuspešnejšimi in najhitreje rastočimi prevoznimi podjetji in logisti ni več domačih, ampak so samo še tujci. Če ne bomo ustrezno ukrepali, bodo tujci kmalu obvladovali naš transportni trg,« ugotavlja Peter Pišek. Dejstvo je, da imamo tovrstno infrastrukturo slabo razvito, potrebe oziroma povpraševanje pa obstajajo. Obstajajo tudi že zainteresirani domači investitorji, na potezi pa je država, ki naj bi omenjene objekte vnesla v državne prostorske plane. Na podlagi projekta, ki je bil narejen v ta namen, je predvidena možnost gradnje 50 centrov s površino od 10 tisoč do 30 tisoč kvadratnih metrov površine. US, foto: GrupA (Arhiv NT) Tisto, kar daje posebno vrednost načrtu malih logističnih centrov, je nedvomno to, da naj bi »promoviral« domače investitorje, med katerimi je tudi nekaj večjih zasebnih prevozniških podjetij, ki bi tako dobila možnost za nadaljnjo rast, veliko pa bi pridobila tudi država, saj bi se tako odprlo veliko število novih delovnih mest. Evropski statistični urad Eurostat je objavil podatke o javnofinančnem primanjkljaju in javnem dolgu v območju evra in Evropski uniji v letu 2011. Tako v območju evra kot v EU se je jav-nofinančni primanjkljaj lani v primerjavi z letom poprej zmanjšal, medtem ko je javni dolg v obeh območjih narasel. Razmerje jav-nofinančnega primanjkljaja do BDP se je v območju evra zmanjšalo s 6,2 odstotka v letu 2010 na 4,1 odstotka v letu 2011, v EU pa s 6,5 na 4,5 odstotka. Javni dolg kot delež BDP se je v območju evra povečal s 85,3 (ob koncu leta 2010) na 87,2 odstotka ob koncu leta 2011, v EU pa z 80 na 82,5 odstotka. Največji javnofinančni primanjkljaj kot delež BDP je bil v letu 2011 zabeležen na Irskem (-13,1 odstotka), v Grčiji (-9,1), Španiji (-8,5), Združenem kraljestvu (-8,3), Sloveniji (-6,4) in na Cipru (-6,3), najnižji pa na Finskem (-0,5), v Luksemburgu (-0,6) in Nemčiji (-1 odstotek). Najvišji javni dolg je bil zabeležen v Grčiji (165,3 odstotka), Italiji (120,1), na Irskem (108,2) in Portugalskem (107,8), najnižji pa v Estoniji (6), Bolgariji (16,3) in Luksemburgu (18,2 odstotka). Kot zanimivost še omenimo, da so stroški dela na uro v območju z evrom lani v povprečju znašali 27,6 evra, v EU pa 23,1 evra. Povprečna vrednost sicer zakriva velike razlike med državami članicami EU, saj stroški dela na uro po državah znašajo od 3,5 evra do 39,3 evra. V Sloveniji so lani stroški dela na uro znašali 14,4 evra. Stroški dela na uro so bili lani najvišji v Belgiji (39,3 evra), na Švedskem (39,1 evra), Danskem (38,6 evra) ter v Franciji (34,2 evra). Najnižji pa so bili stroški dela v Bolgariji (3,5 evra), Romuniji (4,2 evra v letu 2010), v Litvi (5,5 evra) in Latviji (5,9 evra). V Sloveniji je javni dolg v letu 2011 znašal 47,6 odstotka BDP, medtem ko je v letu 2010 znašal 38,8 odstotka. Bolj ali manj prostovoljno Med člani OZS, tudi na Celjskem, je v minulih dneh prihajalo do precejšnjega razburjenja. Včeraj so glasovali o odpravi obveznih članarin, mnogi pa trdijo, da so bili o referendumu pozno ali pa sploh niso bili obveščeni. Obvezna članarina v obrni zbornici že dlje časa buri duhove, saj se mnogi ne strinjajo, da plačujejo nekaj, v čemer ne vidijo koristi. Podobne razprave smo že poslušali tudi med obrtniki na Celjskem, nekateri med njimi pa z neplačevanjem prispevkov tiho protestirajo proti takšni ureditvi. Sicer naj bi imelo pravico glasovanja 52 tisoč članov zbornice, ki so lahko glas oddali na 62 območnih obrtno-podjetniških zbornicah. Višina mesečnih članarin se zdaj vrti od 10 do 50 evrov. Najmanj plačujejo samozaposleni, največ pa tisti, ki zaposlujejo več kot 50 ljudi. Z obrtnim zakonom je določeno, da OZS izdaja obrtna dovoljenja in vpisuje v obrtni register, članstvo pa je bilo doslej obvezno za vse obrtnike. Referendum je bil sicer posvetovalne narave, za odpravo obveznega članstva v zbornici pa bo treba spremeniti obrtni zakon. V ostalih dveh zbornicah je članstvo različno urejeno. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije bo obvezno članstvo omejeno na prejemnike subvencij in lastnike večjih gozdov, v Gospodarski zbornici Slovenije pa je članstvo prostovoljno že šest let. Mozirski gaj tudi pri knezih? CELJE - »Kot je na obrobju Mozirja na zanemarjeni gmajni vsak vrtnar uredil svojo gredico, bi tudi v Medlogu vsak poskrbel za ureditev svojega kotička,« predlaga Irena Ašič V Medlogu - na malo več kot 20 hektarjev velikem območju bivšega vrtnarstva in srednje šole za hortikul-turo in vizualne umetnosti, ki že ima vzorno urejen šolski park, ter vse do obrežja Savinje - bi meščani in obiskovalci Celja lahko dobili drevesni park. Ta bi bil ne le posebnost mesta, temveč, tako kot si ga zamišlja Ce-ljanka Irena Ašič, tudi velik izziv sožitju urbanega središča z zelenimi površinami. »Prepričana sem, da v njem ne bi uživali samo meščani, ampak bi privabil tudi veliko obiskovalcev od drugod.« »Bivša drevesnica Vrtnarstva Celje zdaj kaže žalostno podobo, a jaz vem, koliko zakladov se skriva v njej. Desetletja so se vanjo sadila drevesa in grmi, ki so zanimivi in prava barvna paša za oči. Te sadike so prerasle v velika drevesa, zato jih ni več mogoče uporabiti za prodajo. Posekati 20 hektarjev bukev, platan, javorjev, črnih borov To je preprosto nepredstavljivo,« utemeljuje svojo pobudo, da bi Celje v Medlogu dobilo svoj drevesni park Irena Ašič. Te rastline zdaj tvorijo pester park tako z botaničnega vidika, saj so zasajene tudi številne redke rastlinske vrste, kot z vrtnarskega, ko se ljudje na lastne oči lahko prepričajo, kako izgleda drevo ali grm, ki bi ga želeli ob domači hiši. »Prostor odpira tudi možnost pridelave in samooskrbe, trženja in predstavitve avtohtonih rastlinskih vrst, izdelave naravnih jezerc in ribnikov, celo naravnih bazenov,« našteva Irena Ašič. Turistični izziv »Če je vrtnarjem uspelo z Mozirskim gajem, ki zdaj letno privabi več deset tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije, bi lahko tudi nam v Celju,« pravi Irena Ašič in dodaja, da ka s povezavo do drugih turističnih znamenitosti mesta. »Tu sta Stari grad in Celjska koča, vmes staro mestno jedro z mestnim parkom in nato območje z drevesnico, vrtnarsko šolo s šolskim parkom, obstoječo vrtnarijo ter graščino Kvaternik.« Obiskovalci bi lahko obiskali le posamezne točke ali pa jih povezali med seboj, meščani pa bi izbirali, kje preživeti prosto popoldne. »Lokalne oblasti bi morale poskrbeti za osnovno ureditev in določiti, pod kakšnimi pogoji bi v brezplačen najem ponudile posamezne kotič- Čeprav se Irena Ašič zaveda, da bi bilo treba najprej razrešiti vrsto formalno zelo zapletenih zadev glede lastništva zemljišč, je prepričana, da bi bila ureditev drevesnega parka dolgoročno zelo pozitivna rešitev za to območje. »Celje bi imelo končno priložnost, da pokaže, kako lepo mesto je,« pravi in dodaja, da bi drevesni park lahko deloval kot javni zavod. »Morda bi tudi tako pripomogli k ohranitvi vrtnarske šole, pokazale bi se dodatne možnosti za zaposlitev, ohranili bi obstoječo vrtnarijo,« našteva in v ospredje postavlja zaščitena mogočna drevesa, za katera zdaj ve le redko kdo, a bi jih bilo še kako prav približati ljudem, »Ohranili bi prelepo spomeniško zaščiteno graščino Kvaternik, povezali turistične znamenitosti in kar se mi tudi zdi zelo pomembno, sodelovalo bi veliko ljudi različnih strok in nadgrajevali prvotno idejo.« Irena Ašič pred zaščiteno 47 metrov visoko platano, ki je menda najvišja v Evropi. Univ. dipl. agronomka je bila do stečajnega postopka zaposlena v Vrtnarstvu Celje: »Dolga leta sem verjela v prihodnost podjetja, v katerem sem delala, toda stvari so skrenile na pot propada. Ostal pa je prostor podjetja, ki je v neposredni bližini Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Neizkoriščen in v nevarnosti, da bi ga pozidali po izvedeni spremembi namembnosti zemljišč.« bi bilo pametno razmisliti o ohranitvi obstoječih dreves ter ureditvi drevesnega par- ke vsem tistim, ki bi jih bili potem pripravljeni urediti in presenetiti obiskovalce še s kančkom dodatne ponudbe.« Pri tem Irena Ašič misli na ureditev sprehajalnih poti, postavitev posameznih mostičkov, tunelov in podobnih naravnih igral, kjer bi se zaposlili zlasti otroci. Pa seveda manjših in okolju primernih lokalčkov, kjer bi posedeli tudi starejši. »Možnosti je veliko - v drevesni park bi se človek odpravil zgolj na sprehod, območje bi lahko bilo del športno-rekre-acijske poti z začetkom pri Špici, sem bi lahko prihajali šolarji na ekskurzije, obstoječa drevesa in zasaditve bi lahko bile zakladnica idej za priložnostne vrtnarje.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Načrt za prihodnost? »Pobudo bomo proučili,« je pooblaščenec župana Marko Zidanšek obljubil Ireni Ašič, ki je svoje zamisli s pomočjo svetniške skupine DeSUS predstavila tudi ostalim mestnim svetnikom. A kot zaenkrat kaže, ni prav veliko možnosti, da bi mesto dobilo svoj drevesni park. Ogromno prepreko že kar na začetku predstavlja dejstvo, da je malo več kot 20 hektarjev zemljišč v rokah različnih lastnikov, nič manjše pa tudi dejstvo, da bi za ureditev parka občina vendarle morala zagotoviti ne tako majhen zagonski kapital. Župan Bojan Šrot tako na vprašanje, ali je vendarle kaj možnosti za ureditev parka, odgovarja: »Možnost seveda je, ampak res ne vem, ali je čisto realna. Vrtnarstvo Celje je namreč v stečajnem postopku in ne ve se povsem natančno, čigava so posamezna zemljišča. Ob tem smo se v občini prednostno odločili za ureditev mestnega parka in mislim, da morebiten arboretum lahko ostane načrt za prihodnost.« Obstoječi prostorski akti za to območje ne predvidevajo tovrstne ureditve, večina je zaenkrat tudi poplavno ogroženega. »Za območje predlaganega celjskega arbo-retuma, ki ga je večino dolga leta uporabljalo Vrtnarstvo Celje, ni načrtovana bistvena sprememba dosedanje rabe. Trenutno bi bilo prehitro opredeljevati točno namembnost tega prostora, a v prostorskih aktih, ki jih pripravljamo, je območje vrtnarije z zemljiščem do Savinje opredeljeno kot večja zelena površina, ki bo natančneje opredeljena s podrobnejšimi izvedbenimi načrti,« pa nam je pojasnila Darja Zabukovec iz občinskega oddelka za okolje in prostor ter komunalo. IS Starši so veliki dolžniki V današnjem radijskem Odmevu ob 12.15 bomo govorili o problematiki neplačevanja vrtčevskega varstva. Za pokušino k poslušanju oddaje na Radiu Celje pišemo o razmerah v velenjskem vrtcu. VELENJE - Svetniki so na zadnji seji potrdili nove cene programov v Vrtcu Velenje, pri čemer se spreminja le sestava cen storitev, ne pa tudi njihova višina. V vrtcu cen niso zvišali že od leta 2009, kljub temu pa imajo precejšnje težave z dolžniki. Starši so vrtcu skupaj dolžni kar 124 tisoč evrov. Samo letos, torej v prvih treh mesecih, se je nabralo za kar 34 tisoč evrov dolga, toliko ga je bilo lani v celem letu. Dolgovi se tako vlečejo po več let, izterjava pa vedno tudi ni uspešna. Kot je pojasnila ravnateljica vrtca Metka Čas, vse to kaže, da starši dandanes vrtec težko plačujejo. Tudi zato se za postavitev višjih cen storitev v vrtcu niso odločili. So pa sestavo same cene malo spremenili. Po novem v velenjskem vrtcu plače predstavljajo 75,36 odstotka vseh stroškov, prej so znašale kar 82,82 odstotka. Razlog je v upokojitvah starejših delavk, ki so jih nadomestile mlajše, ki so razvrščene v nižje plač-ne razrede. Ostali stroški so se zvišali, med drugim za slab odstotek tudi hrana, ki po novem predstavlja 6,18 odstotka cene. V velenjskem vrtcu so se namreč odločili in popoldansko malico vključili v ekonomsko Vrtec Velenje deluje na območju Mestne občine Velenje, s 76 oddelki gre za enega največjih vrtcev v Sloveniji. Delujejo v 12 različnih enotah na 16 lokacijah. Vrtec ima štiri organizacijske enote: Vrtiljak, Lučka, Tinkara in Naj-dihojca, ki jih vodijo pomočnice ravnateljice. ceno vrtca, saj vedno več otrok poje tudi ta obrok. V vrtcu imajo otrok vsako leto več. Prejšnji teden so imeli za novo šolsko leto vpisanih že 180 otrok, čeprav vpis še ni bil končan. 305 otrok odhaja v šolo in Časova je prepričana, da bodo vsa njihova mesta zapolnjena. Če pa bodo obveljali vsi napovedani varčevalni ukrepi, v vrtcu že zdaj opozarjajo, da bo verjetno prihodnje leto od- delkov manj. V vrtcu je namreč kar 200 otrok brezplačno, ker so drugi otroci. Časova ocenjuje, da bi verjetno vsaj polovica teh otrok vrtca ne obiskovala več, če bi ga starši morali plačati. Ob dodatnih ukrepih, kot je povišanje normativa glede števila otrok v skupini, Časova predvideva, da bi prihodnje leto imeli v vrtcu okoli 10 oddelkov manj. Letos jih imajo 76. ŠK VSAK ČETRTEK ob 12,15 d me V www.radH^ a.diocelje LEDI IU L' Invazivke okoli nas NAZARJE - Slovenija je po številu vrst živih bitij med najbogatejšimi državami v Evropi. Na ozemlju Slovenije, ki obsega komaj 14 tisočink odstotka kopenske površine Zemlje, živita vsaj dva odstotka vseh znanih celinskih (kopenskih in vodnih) vrst živih bitij. Na to bogastvo smo sicer lahko ponosni, so v ponedeljek poudarjali v Nazarjah, vendar ga moramo ohranjati, varovati in ščititi, saj je naša na videz ohranjena narava ogrožena. Naravno sestavo rastlinskih, živalskih in drugih vrst v Sloveniji poleg drugih slabšalnih dejavnikov zelo ogrožajo tujerodne invazivne vrste, kar se dogaja tudi v Zgornji Savinjski ter Šaleški dolini. Problem so zaznali in nanj s pomočjo razstave v Muzeju Vrbovec opozorili v nazarski enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Avtorja razstave in projekta Tujerodne invazivne vrste v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini sta Marijan Denša in Marija Sodja Kladnik. »Gozdarji smo s tujerodnimi vrstami dreves v slovenskih gozdovih opravili že zdavnaj. Takoj ko smo zaznali njihov potencialni negativen vpliv na gozdne ekosisteme, smo se jim odpovedali. Največ težav povzroča robinija, bolj znana kot akacija,« je opozoril Marijan Denša. Ob tem je Marija Sodja Kladnik omenila, da se nekatere tujerodne inva-zivne vrste vse bolj razraščajo v Zgornje Savinjski dolini, čeprav je ta daleč od glavnih prometnih tokov. »Najbolj vidne so ob vodotokih, reka Dreta je okužena skoraj do izvira pod Črnivcem. Velikokrat se invazivke pretihotapijo s pomočjo gradbene mehanizacije pri vzdrževanju gozdnih cest ali pri drugih delih. Tako smo pri rezervoarju pitne vode visoko nad Robanovim kotom odkrili kanadsko nedotiko, v potoku Gračnica, ki izvira pod Terskimi, celo deljenolistno rudbekijo. Na Kašni planini na območju ve-troloma Črnivec smo odkrili izredno odporno enoletno suholetnico. Po vzdrževanju protipoplavnega nasipa v okolici Nazarij se je tam razrasel topinambur.« Vodja nazarske območne enote Anton Breznik je poudaril, da je razstava samo del projekta, s katerim želijo gozdarji obvestiti in osvestiti lokalno javnost (in tudi pristojne ustanove), da postajajo invazivke tudi pri nas vse večji ekološki, ekonomski in tudi zdravstveni problem. US Razstavo so s svojimi izdelki dopolnili učenci OŠ Nazarje. Naj pohodniki Celjske koče V nedeljo, 15. aprila 2012, smo na Celjski koči že četrtič zapored podelili nagrade petim pohodnikom, ki so se v sezoni 2011/2012 največkrat povzpeli na Celjsko kočo. Največ, kar 309 vzponov, je zbral Fikret Ramic, na drugem mestu mu je sledila edina ženska predstavnica med zmagovalci Anica Kramer, ki je zbrala 229 vzponov, tretje mesto si je z 200 vzponi prislužil Aleš Kramer, na četrtem mestu je bil Danijel Radič s 186 vzponi ter na petem Tone Anderlič s 150 vzponi na Celjsko kočo. Pohodniki so dobili nagrado Hotela Celjska koča in letos tudi darilne bone, ki jim jih je podaril City center Celje. Domačini upajo, da bo ureditev postajališča Topovlje preprečila preprodajo in vlome v vozila, ki so bila tukaj parkirana. S prenovo do večje varnosti? BRASLOVČE - Ob regionalni cesti Šentrupert-Logar-ska dolina se v teh dneh končuje prenova postajališča Topovlje. Nekdaj divje parkirišče bo direkcija za ceste preuredila v postajališče z vso potrebno infrastrukturo. Prenova bo stala slabih 120 tisoč evrov. Na divjem parkirišču so vozniki, ki so varčevali pri potnih stroških, še do nedavnega puščali avtomobile. V večernih urah naj bi po pripovedovanju domačinov na parkirišču preprodajali drogo. Okoliško prebivalstvo pa motijo predvsem hrup in smeti, ki jih nepridipravi puščajo. Komandir Policijske postaje Žalec Gorazd Trbovšek je govorice domačinov potrdil in dodal, da to še zdaleč ni edino postajališče, ki se srečuje s tovrstno problematiko. Večkrat so prejeli tudi prijave domačinov, saj je na postajališču Topovlje med drugim prišlo tudi do vlomov v vozila. Policisti so zato na tem območju povečali nadzor. Gregor Ficko iz direkcije za ceste se je na lanskem obisku v občini Braslovče z županom Branimirjem Stro-janškom dogovoril, da bodo postajališče čim prej uredili. Letos so tako že končali priključek na izvozu s po- čivališča in parkirna mesta. Postavili bodo še ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo ter klopi, mize in prostor za sanitarije. Urejeno počivališče bo služilo kot mesto za počitek in sprostitev voznikov ter pripomoglo k celostni urejenosti okolice. Komandir Trbovšek upa, da bodo v prenovo vključili tudi javno razsvetljavo, saj so ravno neosvetljena parkirišča magnet za nepridiprave. Kriminalna dejanja pa se po njegovem mnenju najlažje preprečijo z varnostnimi kamerami. ŠO, TT Foto: TT Stanovska pomoč REČICA OB SAVINJI - Že nekaj časa je minilo, odkar je požar uničil poslovne prostore in delavnice trem slovenskim obrtnikom, med njimi tudi Mizarstvu Marolt na Rečici ob Savinji ter podjetniku Matjažu Ho-hlerju v Zrečah. V območnih obrtnih zbornicah so s pomočjo ustanove za humanitarno pomoč obrtnikom, ki deluje v okviru Obrtne zbornice Slovenije, sprožili akcijo zbiranja pomoči. To so v obliki čekov oškodovanim obrtnikom izročili v ponedeljek. Tako so Viliju Maroltu na Rečici, kjer sta v začetku marca požar in posledična eksplozija v silosu povzročila za več kot 50 tisoč evrov škode, pomagali s 5.500 evri. Denar, ki so ga zbrali s pomočjo sponzorjev in prispevkov obrtnikov, bodo nakazali izvajalcem obnovitvenih del. Pri Maroltovih mizarstvo domuje že več kot štiri desetletja. »Kako ne bi bil človek prizadet, če mu pred očmi požar uničuje tisto, kar je leta gradil. Občutki so, verjemite, zelo slabi,« je obujal trenutke nesreče Vili Marolt, ki je bil deset let predsednik sekcije lesarjev pri OZS in dobro ve, kakšne posledice lahko pustijo posledice požara ne samo na objektih ali strojih, ampak tudi na samem človeku. Sicer za pomoč ni prosil, saj trenutno v delavnici dela drug najemnik, vsekakor pa bo objekt treba ponovno usposobiti za delo. »V težkih časih za gospodarstvo vsak evro nekaj pomeni,« je povedal Marolt. Lani je obrtna humanitarna ustanova pomagala članom zbornice pri odpravljanju posledic nesreč s približno 40 tisoč evri, letos naj bi zbrali še deset tisočakov več. US Viliju Maroltu (desno) sta pomoč izročila Jani Ulaga, predsednik humanitarne ustanove, in Jani Kaker, predsednik mozirske obrtne zbornice. 8 fotoreportaza NOVI TEDNIK V Tabor na Šentjurski sejem V občini Tabor pod streho spravili že 20. šentjurski sejem - Za Jožefovim največji v Spodnji Savinjski dolini Župan Vilko Jazbinšek se je z ženo in Zelenim Jurijem peljal med prvimi v povorki, na čelu katere je bila Žovneška konjenica. Za razliko od lani, ko je dež kar precej zaznamoval sejem, je letos močilo v pravem času. Aprilsko vreme tokrat Taborčanom ni le prizaneslo, temveč celo priskočilo na pomoč. Tudi kmetje zaradi slabega vremena niso imeli izgovora, da se ne bi udeležili največjega dogodka v občini Tabor. Obisk maše se je v nedeljo za Taborčane precej zavlekel, saj je večina namesto domov na nedeljsko kosilo zavila k bogato založenim stojnicam, ki so prepoznavna sestavina Šentjurskega sejma. To je osrednji dogodek vsako nedeljo pred občinskim praznikom 24. aprila. Za sejem se morajo Spodnjesavinjčani zahvaliti ne le zavetniku taborske cerkve svetemu Juriju, po katerem se je kraj dolgo imenoval Šentjur, temveč tudi trgovski tradiciji, ki je po besedah župana Vilka Jaz-binška privabila skozi kraj pomembne trgovske poti. Od modrčkov do traktorjev Letos je sejem obiskalo kar nekaj tisoč obiskovalcev. Petinštirideset razstavljavcev iz vse Slovenije je na stojnicah prodajalo, kar si je obiskovalec zaželel - od modrčkov do zelenjave. Tako so gospe po-merjale natikače, ogledovale predpasnike in izbirale kuharske pripomočke. Njihovi spremljevalci so raje zavili k novim traktorjem in h kmeč- kim pripomočkom. Otroci so starše cukali za rokave v želji po igračah, ki so jih prodajali Kitajci. Tudi s fotografom se nisva mogla izogniti poplavi najrazličnejših izdelkov. Tako je fotograf izkoristil priložnost in med usnjenimi izdelki kupil denarnico. V sosednji Tabor je zaneslo celo župana Občine Vransko Franca Sušnika, ki je radovedno hodil od stojnice do stojnice, pri tem pa največ časa namenil ogledovanju pletenih nogavic. Če je bilo ozračje do povorke še nekoliko zadržano, ga je ta dodobra ogrela in tudi »zasmradila«. Začela se je z Žovneško konjenico, ki so ji sledile kočije s pomembnimi občani. Na prvi se je peljal župan Vilko Jazbinšek s svojo ženo, pot jima je kazal Zeleni Jurij. Sledili sta mlečna kraljica in hmeljarska princesa s hmeljarskimi starešinami. Direktor Komunalnega podjetja Žalec se tokrat ni pripeljal v slogu vodilnega moža podjetja, ampak kar v enem od številnih fičkov, ki so skupaj z drugimi staro-dobniki pričarali nostalgično vzdušje. Po osrednji taborski aveniji so popeljali svoje stare štajerje in fergosone tudi lastniki traktorjev. Vzdušje je še dodatno ogrela pihalna godba iz Prebolda, ki so ji so sledila vsa občinska društva. Povorka se je končala z Jazbinškovim nagovorom na glavnem prireditvenem prostoru. Občani dihajo s sejmom V nedeljo skorajda ni bilo Ta-borčana, ki se ne bi udeležil sejma, saj ta predstavlja dogodek, na katerem se že tradicionalno srečajo tako starejši kot mlajši. V zadnjih letih pa se lahko preizkusijo na tekmovanju Tabor ima talent, na katerem slavijo vsi. »Veseli me, da kljub temu, da smo ena manjših občin, naš sejem vsako leto zaživi in da še vedno znamo stopiti skupaj in se zabavati, kot smo se nekoč,« je razložil domačin Marjan Žilnik, ki se sejma udeleži vsako leto. Kljub temu, da ne gre za eno v vrsti »skomerciali-ziranih« prireditev, se ga vedno v velikem številu udeležijo tudi mladi. »Sejem me spremlja že od otroštva. Spominjam se, da smo se nanj odpravili vsako leto skupaj s sorodniki. Ko sem bila otrok, sem se najbolj veselila igrač na stojnicah,« pove domačinka Vanja Lednik, ki je tokrat v roki držala domače pecivo. Kupila ga je na stojnici Društva žena in deklet občine Tabor, ki vsako leto prodaja in razstavlja najrazličnejše sladke dobrote. Razstavljeni so bili tudi radijsko vodeni letalski modeli v organizaciji Alojza Weichardta. Lesene miniature Franca Parašuha so obiskovalce spominjale na avstrijski Mi-nimundus. Poleg razstavljenih fotografij Pavla Vidca so bili razstavljeni tudi motorji kluba starodavnih dirkačev. ŠPELA OŽIR, Foto: SHERPA Gospodarji niso s ponosom pokazali le svojih skrbno vzdrževanih starih traktorjev, ampak tudi svoje boljše polovice. Če so fički še pred nekaj desetletji polnili slovenske ceste, so zdaj stalni član shodov starodobnikov. Nekateri najmlajši so se domov vrnili kar s traktorji. Medilo bo v gaju Vrt medovith rastlin so odpirali pod dežniki, tako da čebel ni bilo. MOZIRJE - V Mozirskem gaju so v soboto namesto starega zaprtega čebelnjaka uradno odprli nov čebelnjak in ob njem vrt medovitih rastlin. Delo čebelarjev v gaju še ni končano, saj bi radi čebelnjak preuredili v učni čebelarski kotiček. Slovenija je izvorno območje avtohtone čebele, ki ji pravimo kranjska čebela ali sivka. Prav zaradi te posebnosti in zaradi pomena čebel v naravi je pomembno, da skrbimo za ohranitev čebel. Zato je javna svetovalna služba v čebelarstvu, ki deluje znotraj ČZ Slovenije, poskrbela za vrt medovitih rastlin. To so rastline, ki s svojimi izločki privabljajo čebele in druge opraševalce. Le malo ljudi pa ve, da so takšne rastline lahko tudi začimbne, zdravilne in tudi okrasne. Rastline lahko vsak posameznik poseje na domačem vrtu ali gredici in s tem združi koristno s prijetnim. V Mozirskem gaju je v sklopu medovitega vrta na ogled več kot 60 različnih medovitih rastlin, ki so tudi označene in opisane. Seveda so se čebelarji za novosti odločili zaradi množičnega obiska v parku slovenskih vrtnarjev. »Kot prvi v Sloveniji smo čebelarsko društvo znova preimenovali v Čebelarsko družino Janeza Goličnika Mozirje, seveda pa je ena naših glavnih nalog prikazati delo čebel,« je omenil predsednik mozirske družine Ivan Čopar. Minister Franc Bogovič je poudaril, da se svet vse bolj zaveda, da je treba skrbeti za okolje in da bosta čista voda ter zrak vse bolj cenjeni dobrini. Kot je omenil, so marljivost, skromnost in skupno delo vrline čebel, ki bi jih morali spoštovani tudi ljudje, če hočejo prispevati k trajnostnemu razvoju. Po podatkih predsednika ČZ Slovenije Boštjana Noča bo letošnje leto precej slabo za čebelarje, saj je ponekod odmrla kar tretjina čebeljih družin, poleg tega pa je zmrzal uničila polovico akacij. US Zgornjesavinjska dolina, vsaj zaenkrat, nima težav s čebeljo gnilobo. »Upamo, da bo tudi zaradi tega med dobro medil. Je pa za dober med potrebno veliko dobrega: čebele, vreme in čebelar,« je izpostavil Čopar. Obnova kanalizacije v eni sapi ŠMARJE PRI JELŠAH - Kraj je leta 2006 dobil centralno čistilno napravo, od takrat pa občina posodablja in dograjuje še kanalizacijsko omrežje. Zdaj je na vrsti projekt obnove kanalizacije v sedmih ulicah v bližini stare šole. Stroji naj bi zabrneli avgusta. Posodobili bodo sekundarno kanalizacijsko omrežje v Rožni, Finžgarjevi, Vošnjakovi in Prešernovi ulici, ulici Marice Strnadove ter v delu ulice Franca Skaze in Celjske ceste. Kanalizacijo te ulice že imajo, a je zaradi starosti v izredno slabem stanju. Skupaj bodo obnovili skoraj 1.200 metrov omrežja. Kot je povedal vodja oddelka za okolje in prostor na šmarski občini Peter Planinšek, se za sodelovanje med drugim dogovarjajo tudi z javnim komunalnim podjetjem OKP Rogaška Slatina ter podjetjema Elektro Celje in Elektro Turnšek. Ti naj bi v sklopu projekta, ko bodo razkopali tudi več cest in pločnikov, opravili potrebna vzdrževalna dela oziroma položili nove cevi in kable. Občina je gradbeno dovoljenje pridobila oktobra lani, predvidoma maja bodo objavili javni razpis za izvajalca del, dela pa naj bi se začela avgusta. Projekt, ocenjen na skoraj 700 tisoč evrov, so sprva nameravali izvesti v dveh etapah, toda občinski svetniki so na torkovi seji potrdili dopolnjen Načrt razvojnih programov in ta projekt predvideva kot celoto. Financirali ga bodo v treh letih, do leta 2014, tudi s pomočjo okoljske dajatve. AD Še ena občinska blagajna več ŽALEC - Na Občini Žalec so odprli občinsko blagajno, ki bo občanom omogočila plačilo položnic brez provizije. Občina jo je zagotovila v sodelovanju z Delavsko hranilnico Ljubljana, ki je v pritličju občine odprla svojo poslovalnico. Občin Žalec je v začetku letošnjega leta pristopila k projektu Občinska blagajna in ga pred nekaj dnevi uspešno končala. Cilj projekta je plačevanje položnic brez provizije za vse občane občine Žalec. Projekt so najprej želeli izvesti v lastni režiji, a so hitro ugotovili, da bi potrebovali precej osnovnih sredstev, in sicer za nakup programske in strojne opreme in tudi blagajne, trezorja in prenove prostora. Odločili so se raje za Delavsko hranilnico, s katero se niso dogovorili le za izvajanje občinske blagajne, temveč tudi za odprtje njihove poslovne enote v Žalcu. Župan občine Žalec Janko Kos je prepričan, da bodo v prihodnje lahko v mestni blagajni določene položnice plačevali tudi občanih ostalih občin v Spodnji Savinjski dolini. Občani Žalca lahko na bančnih okencih brez provizije plačujejo storitve Simbia, Elektra, Mestnega plinovoda Koper, Javnega komunalnega podjetja Žalec, Sipra, Zavoda Petka in vseh vrtcev ter šol v občini Žalec. ŠO Za več kot dva evra dražja ura pomoči ŠOŠTANJ - Svetniki so potrdili višje cene storitve pomoč na domu za uporabnike. Do sedaj je cena znašala 3,49 evra, nova cena pa je več kot dva evra višja. Po novem bodo namreč uporabniki za uro storitve ob delavnikih plačali 5,73 evra. Cena storitve bo višja tudi ob praznikih in nedeljah. Ob praznikih bodo uporabniki za uro storitve plačali 7,23 evra, ob nedeljah pa 7,02 evra. V Šoštanju so pojasnili, da se cena zvišuje v skladu z vsemi predpisi in zakoni, upoštevali so rast stroškov dela in drugih stroškov. Poleg tega je država ukinila subvencijo iz naslova aktivne politike zaposlovanja, ki je do konca lanskega leta znašala 1,09 evra storitve. Občina Šoštanj sicer že od leta 2006 namesto predpisanih 50 odstotkov subvencionira 65 odstotkov ekonomske cene storitve. Ne glede na to pa bo povišanje cene za uporabnike precejšnje. V občini pravijo, da bodo v prihodnjih mesecih intenzivno spremljali število uporabnikov. Če bodo ugotovili, da uporabniki nove cene ne zmorejo plačati oziroma da so zaradi nove cene v stiski, bodo ali uvedli dohodninsko lestvico ali pa dvignili občinsko subvencijo. Dohodninsko lestvico v nekaterih občinah že imajo, cena storitve je tako odvisna od dohodkov uporabnikov. Lani je bilo v Šoštanju v povprečju 45 uporabnikov storitve pomoč na domu, letos načrtujejo, da jih bo v povprečju 36. ŠK Eno najpomembnejših pravil strolizrabili< domače soliste, člane orkestra, ki izstopajo s svojimi dosežki, in prav je, da imajo tovrstno možnost koncertiranja. Drugi del smo zastavili precej bolj koncertno - deloma simfonično, deloma s pravimi skladbami za pihalce,« je po koncertu povedal Belina. Kot solisti so se izkazali trobentač Nejc Zahrastnik v zahtevnem koncertu za trobento in simfonični orkester, harmonikar .Andraž Frece v igrivem Glavnikovem Malem ekspresnem vlaku ter klarinetista Tomaž .damič in Matija Božnik v Adamičevi Gas do daske. Res izjemno zahteven koncert, ki ga je občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom, pa za ta orkester še ne pomeni konca sezone. »Nadaljevali bomo v drugi polovici maja, za začetek junija pa pripravljamo v Celju promenadni koncert v središču mesta. Tam se bomo predstavili kot pravi godbeniki, na zabaven način, ne zgolj s koračnicami, ampak tudi z zabavnim, uličnim programom,« napoveduje Bernard Belina. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje se je na pomladnem koncertu predstavil z izjemno zahtevnim programom, ki so ga godbeniki odlično odigrali. Evro na evro - učbenik V Celju se je s posebno akcijo knjigarne .ntika v ponedeljek, na svetovni dan knjige, končal vsebinski del letošnjih slovenskih dnevov knjige v Celju. Dobrodelno akcijo so naslovili Podarimo si knjigo za evro. S prodajo knjig, v lasti knjigarne ali pa podarjene, ter v sodelovanju s celjsko Karitas so zbrali denar za nakup učbenikov in šolskih potrebščin za učence in dijake iz socialno šibkih družin. Knjigarna je v sklad knjig za evro darovala 500 knjig, v dnevu so jih prodali 147. Antika bo izkupiček predala Karitas, dodala pa še zajeten kupček otroških knjig, ki so jih podarili otrokom iz socialno šibkih družin. BS, foto: SHERPA NOVI TEDNIK kultura 13 Karizmatična Sissy na otip Portret Elizabete Habsburške odslej dostopen tudi slepim in slabovidnim Pokrajinski muzej Celje si že več let prizadeva, da bi vsaj posamezne muzejske predmete iz svoje stalne zbirke naredil dostopne in predstavljive slepi in slabovidni populaciji. V torek so javnosti predstavili že enajsti tovrstni eksponat, portret ekscentrične in eksotične avstrijske kraljice Elizabete Habsburške, ki so ga izdelali v tehniki na otip. Predlogo portreta je pripravila študentka Naravo-slovno-tehniške fakultete v Ljubljani Tjaša Krivec v tehniki reliefnega kapljične-ga tiska, to delo pa je tudi njena diplomska naloga. Izdelava še zdaleč ni bila preprosta, saj prenos dvodimenzionalne slike v tretjo dimenzijo zahteva drugačne predstave, kot jim imamo videči. Tjaša Krivec pravi, da so se med delom šele učili, kakšne so zaznave slepih in slabovidnih, in so iskali poti in tehnike, kako jim skozi njihovo edino pravo zaznavno čutilo čim bolj približati podobo s slike. »Veliko je bilo presenečenj, saj smo nastajajoče delo ves čas testirali in prenekateri-krat spoznali, da dela nismo opravili tako, kot bi ga morali. Prav zaradi odličnega sodelovanja s slepimi in slabovidnimi smo nastajajočo sliko izpopolnili tako, da je tudi zanje prepoznavna. Opravili smo preizkuse z enajstimi slepimi in slabovidnimi,« pravi mlada študentka. V vsaki od muzejskih sob v Celju je zdaj po en predmet, dostopen spoznavanju tudi z otipom. Ta del razstave so slavnostno odprli lani in ga poimenovali Od gotike do historizma po korakih. »Tako pri izbiri kot pri številu tako predstavljenih predmetov moramo biti previdni, saj mora biti količina omejena. Pomembno se mi zdi, da prehajamo na področje likovne umetnosti, ki je slepim in slabovidnim najtežje dostopno,« pravi kustosinja v muzeju Rolanda Fugger Germadnik. »Prvi tovrstni dosežek je bila tipna podoba našega slovitega Celjskega stropa, letos sledi reliefni portret slovite Sissy, ki ga v izvirniku hranimo pri nas, izdelal pa ga je avstrijski Portret Elizabete Habsburške je po izvirniku, ki ga hrani celjski pokrajinski muzej, izdelala študentka Tjaša Krivec. dvorni slikar. S tem delo še ni končano, zato nas veseli odlično sodelovanje z nara-voslovno-tehniško fakulteto. Pot se bo še nadaljevala.« Pokrajinski muzej Celje s temi predstavitvami za slepe in slabovidne orje slovensko ledino v poskusih predstavitve del, ki jih hranijo in razstavljajo. Toda odziv je vsaj zaenkrat še skromen. »Tudi to publiko moramo pridobi- ti. Pričakovanja, da bodo kar naenkrat vsi slepi in slabovidni hodili v naš muzej, so pretirana. Te naše eksponate moramo bolj popularizirati. Res pa je, da obiskovalci ki pridejo, naš trud in skrb poplačajo s pozitivnimi odzivi,« pravi Fugger Germa-dnikova. Pri izdelavi portreta nekakšne »trend makerice« tistega obdobja, ženske, ki se ni uklonila zahtevam dvora, ampak je živela svoje življenje, ogromno potovala in s svojimi dejanji in pojavljanji postala prava kraljica ljudskih src, je Tjaša Krivec morala uporabiti kar enajst različnih kapljičnih nanosov, ki jih slepi in slabovidni lahko otipajo, debeli pa so od 0,03 do 0,5 milimetra. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA V spomin Boženi Nemcovi Čeprav v Sloveniji češka pravljičarka Božena Nemcova, ki jo sodobna literarna teorija uvršča ob bok Christianu Ander-senu ali bratoma Grimm, ni kaj prida znana, ima vendarle tudi v naših krajih velikega prijatelja. Ob 150-letnici njene smrti je namreč Jože Žlaus v svoji Galeriji Piros v Globočah pri Frankolovem pripravil razstavo o njenem življenju in delu, medtem ko bodo 4. maja v Jaromeru na Češkem odprli razstavo njegovih pastelov o življenju in delu velike pravljičarke. Na Češkem seveda umetnico bolj spoštujejo, zato delujeta kar dve društvi njenih ljubiteljev. Ob tistem s sedežem v Pragi je zelo aktivno tudi društvo v Če-ski Skalici. In eden redkih članov tega društva iz tujine je tudi Jože Žlaus. »Večkrat sem obiskal kraje na Češkem, kjer je ustvarjala Božena Nemcova, in zbral kar zajeten kup materiala. Iz njega zdaj črpam ideje za pastele, ki jih bom razstavljal v Jaromeru,« pravi Jože Žlaus. Letos namreč mineva 150 let od smrti velike češke pisateljice in pravljičarke Božene Nem-cove, ki je ustvarila zajeten opus literarni del in je pri Čehih še vedno izjemno priljubljena. Še zlasti njena povest Babička, ki je samo na Češkem izšla že v več Jože Zlaus na pobudo češkega veleposlanika v Sloveniji dr. Petra Voznice trenutno sodeluje s Travico Maleš tudi pri ponovnem prevodu pesmi Karla Mache - Maj. Nazadnje jo je leta 1939 prevedel Tine Debeljak in bogato ilustriral Miha Maleš, knjiga pa je takrat izšla v bibliofilski oštevilčeni izdaji v 250 izvodih. »Ker je bil Macha sodobnik in prijatelj našega Prešerna in ker te knjige ni več mogoče dobiti, bo nov prevod natisnjen letos oktobru.« kot 300 različnih izdajah in je bila predloga za kar dva filma (prvega, seveda črno-belega so posneli že leta 1940), je znana prav vsem, mnoge njene pravljice pa so bile doslej dramatizirane in posnete kot risanke ali filmi za otroke. IVANA STAMEJČIČ Foto: JURE VOVK V Galeriji Piros je že na ogled in se vzporedno še širi večja zbirka pravljic, povesti in potopisov Bože-ne Nemcove v češkem in slovenskem jeziku, zbirka slikovnega materiala iz njenega življenja in dela ter zbirka turističnih vodnikov in prospektov o znameniti Babičini dolini (Babičino udoli) blizu idiličnega mesteca Česka Skalice, kjer je Božena Nemcova preživljala svojo mladost. Nagrada Celjanom Na Ptuju se je z razglasitvijo nagrad v nedeljo končal 7. slovenski festival komornega gledališča SKUP. Po glasovanju občinstva je veliko nagrado občinstva na festivalu prejelo Slovensko ljudsko gledališče Celje za predstavo Antona Pavloviča Čehova Jaz vas ljubim, ki jo je za lansko sezono iz dveh enodejank in dveh dramatiziranih zgodb Če-hova v nadvse prepričljivo predstavo oblikoval režiser Nikola Zavišic. Upravnica gledališča Tina Kosi je povedala, da je to že četrta nagrada za to predstavo. »Po nagradi občinstva, grand prixu za najboljšo predstavo in za najboljšo režijo na festiavlu Zlati lev v Umagu smo dobili še eno nagrado občinstva. V malo več kot letu smo to predstavo odigrali že petdesetkrat, kar je lep uspeh, in upam, da bo nagrada pripomogla k temu, da bo ta predstava živela na odru še dlje.« BS NE ZAMUDITE ^ ^ regijskega sečanja lutkovnih skupin Lutkarije in vragolije, ki bo danes od 9. ure naprej v dvorani 1. osnovne šole Celje. Že 14. tovrstno srečanje zapored prinaša pregled najboljših lutkovnih predstav, ki so jih v tej sezoni ustvarile skupine iz občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Rogaška Slatina, Velenje in Žalec), hkrati pa bo tudi selekcijsko za uvrstitev na zaključno - državno srečanje lutkovnih skupin Slovenije. To bo v začetku junja v Velenju. Letos so za nastope izbrali 6 lutkovnih skupin in sicer Škratovo lutkovno gledališče Celje s predstavo Hej, to je moj popek, Lutkovno skupino Mavrica III. OŠ Celje s Pravljico o polomljeni lutki, Lutkovni krožek OŠ s predstavo Domišljavi Želodek, Lutkovno skupino 5. razredov lutkovne delavnice OŠ Ob Dravinji Slov. Konjice in predstavo Lakota je najboljši kuhar, skupino Ecipeci iz OŠ Blaža Arniča Luče s Čarobno torbo in Lutkovno skupino Zverinice OŠ Petrovče s predstavo Bobek in barčica. Prav te ksupine in njihove predstave za za letošnje srečanje izbral regijski selektor, lutkovni strokovnjak in ustvarjalec Matevž Gregorič. Skupaj bo sodelovalo kar 69 lutkarjev. Predstave si bo ogledala letošnja državna selektorica Jelena Sitar, ki izbira skupine za uvrstitev na zaključno - državno srečanja lutkovnih skupin Slovenije, ki bo v začetku junija v Velenju. ^ rok žura Celjskih knezov, ki bo danes (četrtek) ob 18. uri v dvorani Golovec. Občinstvo bo videlo kar sedem koncertov v enem večeru. Zgodbo bodo začeli LastDayHere, sledili bodo prodorni Primorci Shutdown in za njimi Poweršok. Prvi vrhunec bo nastop prenovljene zasedbe Orlek, ljubitelji Hard rock metala bodo na svoj račun prišli ob nastopu legendarnih Requiem. Svoj delež bodo dodali še Legalo kriminalo iz Bra-slovč, za češnjo na smetani pa bo poskrbela še ena legenda slovenske rok in punk glasbe, Pero Lovšin. Vsak od nastopajočih bo izvedel slabo uro programa, torej čaka občinstvo vsaj sedem ur čistega roka v vseh oblikah. Vstopnina 15 EUR ^ 14 sport NOVI TEDNIK Dvanajstič zapored v finale Marico za Slovenko! - Jutri bo dopolnila komaj 17 let Košarkarice celjskega Athletea so v drugi polfi-nalni tekmi končnice premagale Ilirijo s 66:57 in se z 2:0 v zmagah uvrstile v finale, skupno petnajstič. Prvo in tretjo četrtino so dobile za točko, drugo in četrto za tri in štiri točke in svojemu trenerju Damirju Grgiču povzročile kar nekaj preglavic. Manjkali sta poškodovani reprezentantki Tina Trebec in Lea Jagodič (na spisku selektorja Borisa Zrinske-ga, ki si je tekmo seveda ogledal, sta še Oblakova in Abramovičeva), Sanja Oro-zovic in Teja Oblak sta bili dokaj nerazpoloženi, tako da je do izraza prišla tudi mladinska reprezentantka Maja Bošnjak, najbolj pa Marica Gajic, ki je ujela kar 21 odbitih žog pod obroče- ma. Košarkarica, za katero se bodo še potegovali znani evropski klubi, je bila najboljša pri Athleteu v seštevku obeh polfinalnih tekem. Jutri bo Srbkinja iz Bijeljine (BiH) dopolnila 17 let in v svoji starostni kategoriji trenutno spada med najboljšo evropsko peterico. Pravi košarkarski biser - kot sta bili v Celju Nika Barič in Ana Turčinovic - je Gajiceva, ki se prav gotovo ne bi branila slovenskega državljanstva. Zato so zadeve okoli tega že stekle, za slovensko člansko reprezentanco bi bila že sedaj okrepitev, kaj šele v prihodnjih letih. Prva tekma finala - igra se na tri zmage - bo v četrtek, 3. maja, ob 19.30 v Celju, druga v soboto, 5. maja, v Kranju (Triglav) ali v Mari- CINKARNA boru (AJM), tretja, morda že odločilna, pa v petek, 11. maja (18.30), spet v dvorani Gimnazije Celje Center. DEAN ŠUSTER Foto: TimE Umekova skupno prva, Jurenova druga Finale mednarodnega tekmovanja v umetnostnem drsanju za evropski kriterij je bilo v italijanskem Canazeiu. Nastopilo je 137 tekmovalcev iz 13 držav. Evropski kriterij obsega pet tekem (Celje, Beograd, Feldkirch, Budimpešta, Canazei), na katerem je sodelovalo kar 632 drsalcev iz 104 klubov iz 22 držav. Mladi celjski drsalci so dokazali, da se v klubu dobro in kvalitetno dela pod vodstvom Anje Bratec Lesjak in Tamare Dorofejev, saj so v skupnem seštevku klubov osvojili sedmo mesto. Da vztrajno sledita klubski kolegici Daši Grm, ki se že udeležuje največjih tekmovanj, sta dokazali Pina Umek, ki je v kategoriji »junior ladies« v skupnem točkovanju petih tekem osvojila prvo mesto, in Patricija Juren, ki je bila v kategoriji »advanced novice girls« skupno druga! Na zadnji tekmi v Dolomitih sta sicer stali na tretji stopnički. DŠ 82-letnika vihtela loparja Frenkov in Božičev memorial bo naslednje leto slavil Abrahama, za kar gre pripisati zasluge Športnemu društvu Gaberje. V nedeljo se je vseslovenskega veteranskega turnirja v namiznem tenisu udeležilo 37 tekmovalcev, čeprav so imeli dan prej turnir na Jesenicah. Počastili so spomin na Franca Rebeuška - Frenka ter na Milana in Pavleta Božiča, obenem pa obljubili, da se bodo v Celje vrnili ob letu obsorej, na 50. FIBM. Za najstarejšo tekmovalko Marijo Kolenc iz Celja je že 81 pomladi, za leto starejša sta Ivan Vok iz Petrovč in Kranjčan Lado Petrovič. Rezultati - super veteranke: 1. Erika Pahernik (Maribor), 2. Boža Meža (Velenje), 3. Marija Vok (Petrovče), 5. Marija Kolenc (Celje); veteranke: 1. Marjeta Rudolf (Limbuš), 2. Franja Vahen (Ruše), 3. Ana Kompara (Maribor); super veterani: 1. Jože Bratuž (Nova Gorica), 2. Lado Petrovič (Kranj), 3. Janez Novak (Velenje), 5. Ivan Vok (Petrovče); veterani: 1. Jože Hafner (Ljubljana), 2. Vinko Pretnar (Preddvor), 3. Milan Hohnjec (Celje), 4. Anton Leber (Šoštanj); starejši člani: 1. Boris Škoberne (Celje), 2. Ciril Kozjek (Šenčur), 3. Dragan Stankovič (Ljubljana), 6. Zdravko Novak, 8. Slavko Hacin (oba Celje); člani: 1. Drago Klep (Pragersko), 2. Boris Rampre (Maribor), 3. Franc Hribernik (Velenje), 4. Nedeljko Čikojevič (Celje). DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Marica Gajic V telovadnici Športnega društva Gaberje so se odvijali zanimivi in izenačeni dvoboji. Peterica s Spice v ZDA Po odličnih nastopih so si številni tekmovalci Kajak kanu kluba Nivo Celje zagotovili mesto v slovenski reprezentanci ter nastope na julijskem svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike za mladince in mlajše člane (do 23 let) in evropskem prvenstvu, ki bo pri nas, v mesecu septembru v Solkanu. V preteklih dneh so se udeležili petih izbirnih tekem v slalomu, ki so potekale na brzicah Soče in Save. Predsednik kluba Dušan Konda je žarel od sreče: »Trepetali smo za naše fante in dekleti. Niso nas razočarali. Pri članih se je naš najboljši tekmovalec Simon Brus uvrstil v reprezentanco do 23 let. Vsi vemo, da je bil Simon pozimi skoraj dva meseca huje poškodovan in da še ni v pravi formi. Po dveh izbirnih tekmah je zasedal odlično drugo mesto, takoj za Petrom Kauzerjem. Žal se zadnji vikend v Tacnu ni izšel popolnoma po Simonovih in naših željah, toda športno je moral priznati premoč boljšim v zadnjih treh tekmah. Za malenkost je izgubil mesto v članski reprezentanci Slovenije, kamor pa se bo, v to smo prepričani, slej ko prej vrnil. Pred njim je zdaj matura, potem pa še kup tekem, tudi omenjeni veliki tekmovanji do 23 let.« Izpustil bo člansko EP v Au-gsburgu, bržkone pa se bo lahko spet preizkusil na tekmah svetovnega pokala, kajti naš šampion Peter Kauzer se bo tedaj povsem posvetil nastopu v Londonu. Kondo so razveselili tudi mladinci. Martin Srabotnik in Vid Karner sta pri kajaka-ših zasedla prvo in drugo mesto, 14 - letni Nejc Konda je bil šesti. Pri mladinkah je Tonka Kadilnik osvojila prvo mesto, med mladinci v kanuju pa je bil Blaž Zupan tretji. Tudi Janja Srabotnik se je dobro borila, toda v konkurenci članic ni imela pravih možnosti za visoko uvrstitev. Omenjene uvrstitve so ponoven dokaz, da se v celjskem klubu pod strokovnim vodstvom trenerja Aleša Kudra odlično dela. Napredek je viden iz leta v leto. Poleg Brusa so v reprezentanci torej še Srabotnik, V. Karner, Zupan in Kadilnikova. Edina tekma na celjski Špici bo v soboto med 11. in 14. uro za starostno kategorijo do 16 let. DŠ Foto: SHERPA Z leve stojijo Pina Umek, trenerka Tamara Dorofejev in Patricija Juren Braslovčanke tretjič najboljše Državno osnovnošolsko prvenstvo za odbojkarice je gostila OŠ Braslovče. Tretjič zapored so - brez izgubljenega niza - prvakinje postale Braslovčanke, ki jih vodi trener Boris Klokočovnik. Z 2:0 so ugnale vrstnice iz Kamnika, s Prevalj in z Jesenic. Za najboljšo igralko turnirja je bila izbrana Nika Marko-vič, v ekipi so bile še Anja Hribernik, Samanta Rituper, Iza Vodlan, Ana Šram, Veronika Lešnik, Minca Marovt, Blažka Juhart, Katja Sor-čan, Sergeja Debelak, Anita Sobo-čan, Klavdija Bastl, Judita Anzelc in Špela Bednjanič. TONE TAVČAR - Št.34-26.april2012 NOVI TEDNIK sport 15 Senzacionalno: Elektra na pragu polfinala Košarkarji Elektre so v Laškem šokirali favorizirani Zlatorog in z zmago s 66:58 naredili še korak naprej proti zgodovinskemu uspehu. O zadnjem potniku v polfinale končnice bosta odločili sobotni tekmi. Laščani bi se z zmagoslavjem proti Šoštanjčanom že lahko razveselili polfinala, vendar pa so si vrata vanj skorajda povsem zaprli. V uvodu tekme so povedli z 9:0, po prvih desetih minutah pa vodili z 18:7. Premočan pritisk Gostitelji so do sredine 2. četrtine še kazali pravo igro, ko so imeli potek tekme pod nadzorom, potem pa se je Elektra povsem približala, ob polčasu pa zaostajala za štiri točke (33:29). Gostitelji so v nadaljevanju razliko povečali na šest točk, a gostje se niso predajali. Laščane so ujeli pri 47:47, v zadnji minuti predzadnje četrtine pa prvič na tekmi povedli (47:48). »Pivo-varji« so dokončno odpovedali v zadnji četrtini, ko so bili Šoštanjčani vseskozi v prednosti in zasluženo prišli do pomembne zmage. Trener Elektre Gašper Potočnik je po zmagoslavju dejal: »Zmaga je zelo pomembna, a ne smemo prav nič slaviti. Opravili smo prvo od dveh nalog v zaključku sezone, če želimo računati na polfinale, ki si ga močno želimo. Ni vse odvisno od nas, a verjamem, da se lahko v soboto veselimo. Najprej se Z leve Dorde Lelic, trener Gašper Potočnik in Danijel Pajevič, za njimi pa ostali košarkarji Elektre. moramo dobro spočiti, nato pa osredotočiti na ekipo Šentjurja. Nadejamo se velikega uspeha.« Domači trener Ervin Dragšič je bil silno razočaran: »Presenečen sem nad reakcijo igralcev. Do druge polovice druge četrtine so še dobro igrali in nadzirali potek tekme. Potem smo v drugem polčasu Elektri dopustili, da nas prehiti, mi pa smo nadaljevali z našo igro iz večine letošnjih tekem, ki ni gledljiva. Psihološkega pritiska niso zdržali.« Elektra »tudi v Domžalah« Gostujoči košarkar Dorde Lelic ni skrival navdušenja: »Ta zmaga je za nas velik uspeh. Igrali smo bolj sproščeno in na koncu zasluženo slavili. Motivacija je bila na najvišjem možnem nivoju. Sedaj upamo še na uspešno soboto. Uvrstitev v polfinale bi bila izjemna. Letos smo dobro trenirali in igrali, zato si to zaslužimo.« Za Zlatorog je center Alen Omič dosegel 15 točk, znova pa v ključnih trenutkih zgrešil nekaj pomembnih metov. Za Elektro jih je Salih Nuhanovič vpisal 16. Laščani imajo zdaj na četrtem mestu lestvice še eno zmago prednosti pred Elektro. Če bi jutri v zadnjem krogu lige za prvaka slavili v Domžalah proti Heliosu, bi se uvrstili med najboljšo četverico oziroma v polfinale končnice. Če bi bili poraženi, pa bi upali na spodrsljaj Elektre na domači tekmi s Šentjurjem. Ervin Dragšič je o stanju pred zadnjim krogom pripomnil: »Do tekme s Heli-osom bomo poizkusili zbrati glave. Dokler ostaja upanje, bomo upali in naredili prav vse, da se še uspemo uvrstiti med najboljše štiri. Težko je verjeti na zmago Šentjurja v Šoštanju, zato bržkone šteje le naša zmaga v Domžalah.« Pred Elektro, ki ima boljšo medsebojno razliko v koših z Zlatorogom, je izjemen izziv, saj bi bila uvrstitev v polfinale prvovrstna senzacija, potem ko je bila že uvrstitev v ligo za prvaka zelo lep uspeh. Trener Gašper Potočnik dodaja: »Verjamem, da bodo Domžal-čani proti Zlatorogu odigrali tako, kot morajo, torej na vso moč. Nenazadnje se borijo za čim boljšo uvrstitev. Mi pa se moramo mirno pripraviti na Šentjur.« Obe sobotni tekmi se bosta začeli ob 20. uri. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Odličja kot po tekočem traku Evropsko prvenstvo v tekvondoju po verziji ITF v Mariboru se je uspešno zaključilo za slovensko reprezentanco in tudi za celjski Športni klub Hyong. Od šestih predstavnikov se jih je kar pet v Celje vrnilo z medaljo. V petek so bronaste kolajne osvojili mladinka Teja Toplak v borbah, Uroš Bernard v formah člani IV. - VI. dan ter Uroš in Jure Bernard z ekipo v formah. Drugi dan prvenstva je Staša Lubej, sicer aktualna svetovna prvakinja v kategoriji članic (borbe) postala podprvakinja. V finalu je morala premoč priznati Ukrajinki Katji So-lovej, prej pa je ugnala Finko Hietaniemi, Irko Laffan in Romunko Pantel. V nedeljo so potekale ekipne borbe. V naši reprezentanci je poleg Lubejeve nastopila še Petra Žolnir. Dekleta so izgubile v finalu s Poljakinjami. Glavni trener Hyonga Uroš Bernard je bil z izidi na EP zelo zadovoljen: »Gre za potrditev načrtnega in dobrega dela. V hudi konkurenci smo že nekaj let v samem evropskem in svetovnem vrhu. Posebej Hyongovci stojijo z leve Jure Bernard, Teja Toplak, Anže Dimec, Staša Lubej, Uroš Bernard in Petra Žolnir. veselijo uspehi Toplakove, ki je s 13 leti prvič nastopila na velikem mednarodnem tekmovanju, Lubejeve, ki je kljub težavam s poškodbami odlično nastopila tako v posamičnih kot ekipnih bor- bah, in Žolnirjeve, ki se je po dveletnem premoru uspešno vrnila na tekmovališče.« Pojasnil je še tekmovanje v formah oziroma navidezni borbi: »Je poleg športne borbe, testa moči in specialne SPORTNI KOLEDAR Petek, 27. 4. NOGOMET 1. SL, 32. krog, Lendava: Nafta - Celje (20). 3. SL - vzhod, 20. krog: Zreče - Grad (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 6. krog, Velenje: Gorenje - Maribor (19). Sobota, 28. 4. NOGOMET 1. SL, 32. krog, Velenje: Rudar - Olimpija (18). 2. SL, 23. krog,Slovenske Konjice: Dravinja - Šampion (17). 3. SL - vzhod, 20. krog, Štore: Kovinar - Malečnik (17). Štajerska liga, 20. krog: Šoštanj - Šentjur (17). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 10. krog, Domžale: Helios - Zlatorog, Šoštanj: Elektra - Šentjur (20). ROKOMET Pokal pokalnih zmagovalcev, povratna tekma pol-finala: Gummersbach - Celje Pivovarna Laško (19). 1. SL (ž), od 5. - 8. mesta, 4. krog: Piran - Celje Celjske mesnine (19), Ajdovščina - Velenje (20). Nedelja, 29. 4. NOGOMET Štajerska liga, 20. krog: Podvinci - Šmarje (17). PANORAMA NOGOMET 2. SL, 22. krog: Krško - Dravinja 0:1 (0:0); Vodopi-vec (83), Šampion - Šmartno 1928 1:1 (0:1); Srnec (81); Bizjak (15-11 m). Vrstni red: Aluminij 53, Dob 41, Šenčur 36, Bravo Interblock 31, Krško 29, Radomlje 26, Bela krajina 22, Šampion, Šmartno 21, Dravinja 19. MALI NOGOMET 1. SL, polfinale končnice, 4. tekma: Oplast - Dobovec 4:2 (2:1); Vrabel (18), Drobne (33). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 9. krog: Zlatorog - Elektra 58:66; Omič 15, Panič 14, L. Lapor-nik 8, Škifič 7, M. Lapornik 5, Strnad 4, L. Dimec 2, Ata-nackovič 1; Nuhanovič 16, Horvat 15, Lelič 12, Bajra-mlič 10, Zagorc 7, Bukovič 4, Julevič 2. 1. SL (ž), 2. tekma polfinala končnice: Athlete Celje - Ilirija 66:57; Gajič 14, Bošnjak 12, Macura 11, Abramovič 10, Gabrovšek 8, Oblak 6, Klavžar 4, Orozovič 1; Bajraktarevič 15, Lešnjak 13. (MiK) iiiiiiiii.iioiiiie(lni.c()iii iiiiiiiiw.railiocelje.coni tehnike ena od štirih tekmovalnih disciplin. Posamično tekmovanje v formah poteka tako, da po dva tekmovalca pred sodniki hkrati izvajata določeno formo. Sodniki ocenjujejo tehnično pravilnost izvedenih tehnik, moč udarcev in blokad, ravnotežje, nadzor dihanja in ritem gibanja. Tekmovalci nastopajo v skupinah oziroma kategorijah glede na pas. Na velikih tekmovanjih sodelujejo le črni pasovi, in sicer v štirih skupinah, 1., 11., 111. in IV. do V1. stopnje. V ekipnih formah nastopajo ekipe s po petimi tekmovalci. Podobno kot pri posamičnih formah se pomerita po dve ekipi, ki pa vsaka posebej pred sodniki izvedeta določeno formo. Poleg omenjenih petih vidikov se ocenjuje tudi predstavitev, ekipni nastop in koreografija.« V ekipnih formah je pri osvojitvi brona sodeloval tudi Denis Drapič iz TK Ahac Šentjur, v borbah ekipno pa je postal celo evropski prvak. Njegov oče Vahid je reprezentančni trener. DEAN ŠUSTER ŽRK Celje Celjske mesnine Jasmina Pišek Še ne 17 - letna Jasmina je doma v Medlogu. Igra na desnem krilu s številko 17 na dresu, visoka je 164 centimetrov, tehta pa 63 kilogramov. Z rokometom se je začela ukvarjati, ko je obiskovala drugi razred osnovne šole, v Rokometni šoli Toneta Goršiča. Nato se je vključila v ŽRK Celje Celjske mesnine. Njeni dosedanji trenerji so bili Željka Dragišič, Vojko Prislan, Igor Šolman in Miha Bojovič, sedaj pa vadi pod vodstvom Rajka Begoviča v kadetski ekipi. Tam jo je opazil trener Uroš Privšek ter jo kot nadarjeno in borbeno igralko v končnici letošnje sezone vključil v člansko ekipo. Državna prvakinja je bila z mlajšimi deklicami B leta 2008, lani z mladinkami in s starejšimi deklicami, s katerimi je leta 2010 osvojila tudi tretje mesto v DP. Večkrat so jo povabili v mlajše državne selekcije. Dijakinja 1. gimnazije v Celju prosti čas izkoristi tudi za igranje odbojke in nogometa (njen brat je aktiven nogometaš), za jahanje in druženje s prijatelji. Njen idol je slovenski repre-zentant, Velenjčan Vid Kavtičnik, življenjski moto pa: veličina ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč v tem, da se po padcu vedno pobereš. ^^dezete celjske mesnine Glasba je bila vedno v ospredju zanimanja mlade generacije. Vse več je tudi mladih, ki se odločajo za glasbeno šolanje. Nekateri zato, ker v tem vidijo svojo poklicno in življenjsko pot, drugi zgolj zato, da osvojijo še malo več od osnov znanja igranja posameznih glasbil. Vsekakor pa drži, da je prav glasba ob športu tisto najbolj množično interesno torišče mladih. Prav zato smo se vprašali, kaj se dogaja v glasbenih šolah na Celjskem. Kako se na tem področju izobraževanja, ki je sicer tudi javno, poznajo napovedani varčevalni ukrepi? Kako vse večja socialna stiska vpliva tudi na področje, kjer šolnin sicer (še) ni, so pa ne tako majhni prispevki staršev h glasbenem izobraževanju obvezni. Vprašali smo se tudi, kakšna je kakovost glasbenega izobraževanja in kakšni so dosežki, s katerimi se na teh šolah pohvalijo v tem šolskem letu. In seveda kakšna sta vpliv in konkurenca vse številnejših zasebnih glasbenih ustanov in še kaj. V tokratni prilogi Novega tednika ponujamo v branje odgovore, ki smo jih zbrali v osmih javnih glasbenih šolah na celjskem območju. UREDNIŠTVO Od začetkov do srednje stopnje Še vedno živo vprašanje, kdaj tudi akademija za glasbo Na celjskem območju deluje osem javnih glasbenih šol, večina jih ima tudi podružnične oddelke izven kraja, v katerem imajo sedež. Največji sta velenjska in celjska glasbena šola. V šestih glasbenih šolah je izobraževanje omejeno na osnovno stopnjo glasbenega izobraževanja - poenostavljeno - izobražujejo osnovnošolce. V Velenju in Celju je glasbeno izobraževanje možno tudi na srednji stopnji. Čeprav malo manj glasna kot še pred nekaj leti pa so še vedno zelo živa tudi prizadevanja, da bi se v Celju in Velenju (s sedežem v Velenju in v okviru mariborske univerze) začelo tudi visokošolsko glasbeno izobraževanje. Zanj je vse pripravljeno, kadri, programi, zanimanje (bodočih) študentov. Le prave politične volje in smelosti še ni. Predlog namreč že dobro leto v državnem zboru čaka na obravnavo in potrditev. Vsem tem javnim šolam je treba prišteti še zasebne, ki se zlasti v zadnjih nekaj letih naravnost množijo in jih je že nekaj deset. Ob nekaterih, ki ponujajo vsaj podobne programe kot javne glasbene šole, na tem področju prevladujejo posebne, v katerih se je mogoče učiti le nekaterih glasbil, večinoma pa tudi zgolj popularno glasbo. K vsemu temu je treba prišteti še številne zasebne učitelje, ki poučujejo zgolj posamezna glasbila. Ponudba izobraževalnih oblik je torej zelo pestra, raznolika in tudi bogata. Zato tudi ni čudno, da se glasbeniki s Celjskega z različnih državnih in mednarodnih tekmovanj vračajo z vse več priznanji, tudi s številnimi najvišjimi. In kako je s financiranjem? Plače zaposlenih glasbenih pedagogov financira ministrstvo, za delovanje zavodov pa starši prispevajo tako imenovan prispevek za materialne stroške. Tega namenjajo financiranju nekaterih programov, pa vzdrževanju stavb in prostorov, nakupu glasbil V vseh občinah določen del tega prispevka pokrivajo tudi občinski proračuni. A glasbeno šolanje, tudi če odmislimo nakup dragih glasbil, še zdaleč ni poceni. V Celju je letni prispevek staršev za program glasba 295 evrov, kar ni šolnina. Če bi uvedli šolnino, bi ta znašala več kot sto evrov mesečno, podobno kot v zasebnih šolah, kjer se plačuje tudi pouk. Na srednji stopnji je nekoliko drugače. Občina tega dela ne sofinancira, ga pa ministrstvo skozi gimnazijski izobraževalni program, in sicer po glavi dijaka na umetniški glasbeni smeri v posameznih gimnazijah. V nekaterih glasbenih šolah, tudi v Celju, so uvedli tudi tako imenovane nadstandar-dne programe, ki so v celoti plačljivi. Plačujejo starši, za kakšen evro, namenjen tem programom, se šole znajdejo tudi same, a teh virov je vse manj. Za programe je izračunana ekonomska cena, s čimer pokrijejo materialne in stroške honorarjev. Razlog za uvedbo teh programov ni zgolj v pridobivanju šolnin oziroma denarja. V glasbenih šolah, kjer so se odločili za to pot, se jim zdi smiselno, da tako mladim omogočajo tudi izobraževanje v tistih smereh, ki niso v javno veljavnem programu (džez, elektronske klaviature, citre, bas kitara BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA UČENJE IGRANJA IN pETJA V UDOBJU DOMA v okviru glasbene šole na daljavo se lahko igranja inštrumenta ali petja naučimo s pomočjo DvD posnetkov vaj in pesmi glasbena šola na daljavo je namenjena glasbenemu izobraževanju vseh generacij. v njenem okviru so na DvD posnete video lekcije, na katerih inštruktorji prikazujejo vaje in pesmi za učenje inštrumenta, vse skupaj je podprto tudi z razlago glasbene teorije. »Bistvo je v tem, da samostojno osvajamo lekcije doma v svojem prostem času in nimamo težav z usklajevanjem in obiskovanjem učnih ur, pa tudi cena je dostopna za vsakogar,« razlaga borut brulc iz družbe Studio Kreator. Zavrtimo si lekcijo na DVD inštrumentom, pri učenju pa in ponovimo vajo s svojim uporabljamo tudi dodatno Po letu in pol študija inštrumenta lahko samostojno igramo ali spremljamo petje na zabavah, učinke glasbene šole na daljavo predstavlja Borut Brulc iz družbe Studio Kreator. učno gradivo. Če smo v dvomih o pravilnosti izvajanja, se obrnemo na inštruktorja. Računalniško znanje ni potrebno, enako velja za glasbeno predznanje, razlaga sogovornik. Šolanje traja leto in pol Program pri večini inštrumentov traja 70 lekcij (vsak teden ena lekcija), kar predvidoma pomeni leto in pol igranja. Seveda pa si lahko trajanje priredimo po svojih zmožnostih, glede na čas, ki ga imamo na voljo, priporočljivo pa je vaditi 15 do 20 minut na dan. Pridobljeno znanje je primerljivo z osnovnim znanjem z glasbene šole oziroma z obiskovanjem inštruktorja. Poleg teorije se naučimo tudi prek petdeset znanih pesmi. Po uspešnem zaključku izobraževanja imamo dovolj znanja za samostojno igranje inštrumenta in spremljanje petja, za igranje na domačih in službenih zabavah, porokah, na piknikih ^ Sprejemljiva cena Cene paketov se gibljejo od 145 do 295 evrov, odvisno od paketa. Pri inštruktorju bi za tak obseg ur odšteli prek 1.400 evrov, poudarja Borut Brulc. Prvonagrajettci mednarodnih tekmovanj: Trst (Italija) - flavta: Vesna Ploštajner, Klara Krumpak (mentorica: Mirjana Božičnik); Idrija - klavir: Aljaž Šumej (mentorica: Simona Guzej), Vitomir Janez Zagode (mentor: mag. Primož Mavrič); Beograd (Srbija) - petje: Luka Jutršek, Mojca Žerjav (mentor: Davor Mikulic, korepetitor: mag. Primož Mavrič). Beograd - klavir: Aljaž Šumej (mentorica: Simona Guzej), Vitomir Janez Zagode (mentor: mag. Primož Mavrič); Beograd - klavirski duo: Vitomir Janez Zagode in Neža Pogačar (mentor: mag. Primož Mavrič); Beograd - rog: Žan Zdovc - laureat tekmovanja (mentor: Andrej Žgank, korepetitor: Benjamin Go-vže); Beograd - trobenta: Živa Žohar - laureat tekmovanja; Nejc Zahrastnik - laureat tekmovanja, Peter Firšt (mentor: Miran Majcen, korepetitor: Benjamin Govže); Beograd - klarinet: Anže Zupanc (mentor: Bojan Logar, korepetitorka: Veronika Hauptman), Špela Šrgan, Filip Brezovšek (mentor: Jurij Hladnik, korepetitor-ka: Veronika Hauptman); Šabac (Srbija) - klavir: Nuša Žohar (mentor: Benjamin Govže); Trbiž (Italija) - klavir: Vitomir Janez Zagode, Trbiž - klavirski duo: Vitomir Janez Zagode - Neža Pogačar (mentor: mag. Primož Mavrič); Her-cegnovi (Črna gora) - petje: Maša Malgaj (mentor: Davor Mikulic, korepeti-tor: mag. Primož Mavrič); Štanjel (Slovenija) - flavta: Vesna Ploštajner, Klara Krumpak, Tinkara Žnidar (mentorica: Mirjana Bo-žičnik, korepetitorka: Mateja Hladnik), Trio flavta Tris (K. Krumpak, Anja Križnik, V. Ploštajner). Mednarodnih tekmovanj se je udeležilo 33 solistov, 2 komorni skupini in en klavirski duet. Dosegli so 20 prvih nagrad (tri nazive laureat), 8 drugih in 6 tretjih nagrad ter dve četrti, dodati je treba še 4 zlata priznanja, dve srebrni in dve bronasti s tekmovanja Svirel v Štanjelu. Prvonagrajenci 41. državnega tekmovanja Tem-sig: violina I. A: Nina Lilija (mentorica: Petra Arlati Kovačič, korepetitorka: Tamara Povh); kitara I. A: Nika Pušnik (mentor: Matjaž Brežnik); harfa I. A: Ana Kovačič (mentorica: Erika Gričar); harfa II. B: Lara Hrastnik (mentor: Dalibor Bernatovic); komorne skupine s pihali I.: pihalni trio (Luka Vereš, Tinkara Žnidar, Petrisa Čanji - mentor: doc. Alojz Kovačič). Tekmovalci celjske glasbene šole so na državnem tekmovanju ob petih zlatih plaketah dosegli še 10 srebrnih, 6 bronastih in šest priznanj za udeležbo. Imajo eno prvo nagrado in tri tretje. Vpis omejen, za zasebnike ovir ni »Konkurenca je zdrava, ko so pogoji enotni,« pravi ravnatelj celjske glasbene šole Simon Mlakar Celjska glasbena šola je ob velenjski največja v regiji, v katero ob osmih javnih glasbenih šolah, ki delujejo na celjskem območju, štejejo še koroško, s katero so enotna glasbena celjsko-koroška regija. V letošnjem šolskem letu se v celjski glasbeni šoli v različnih programih izobražuje 829 učencev in dijakov, pravi ravnatelj Simon Mlakar. »V javnem programu je 672 učencev, 77 jih obiskuje nad-standardne programe elektronskih klaviatur, bas kitare in džeza, na srednji stopnji pa imamo v okviru umetniške gimnazije, ki jo imamo s I. gimnazijo v Celju, 56 rednih dijakov in še 24 vzporednih dijakov, ki prihajajo iz srednjih šol, kjer nimajo glasbenih razredov. Ti obiskujejo splošno gimnazijo ali kakšno drugo srednjo šolo, tudi kakšen študent je zraven. Tem dijakom pravimo vzporedniki. Pred leti smo imeli med njimi tudi izredno nadarjeno učenko, ki je bila v srednješolskem programu, čeprav je obiskovala še osnovno šolo.« Kakšno je v teh kriznih časih stanje v glasbenem šolstvu? Koliko mladih se odloča za šolanje? Želja po učenju glasbe je še vedno močna in zanimanje za glasbeno izobraževanje raste iz leta v leto. Imamo pa omejen vpis in moramo zato vsako leto pripraviti sprejemne preizkuse znanja in to kljub temu, da se je v zadnjih štirih, petih letih v Celju pojavilo kar nekaj zasebnih glasbenih šol. Morda so starši opazili, da te vseeno niso na takšni ravni, kot glasbene šole, kjer izvajamo pouk po javno veljavnem programu in so pri nas standardi le nekoliko višji. Že zaradi sprejemnih preizkusov, ki jih v zasebnih šolah ni. Imamo veliko mladega, sposobnega, izobraženega kadra, v zadnjih letih dosegamo izvrstne uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto osvojimo vsaj kakšno prvo nagrado, kakšno najvišje mesto v kateri od disciplin, je pa to odvisno tudi od izbire tekmovalnih disciplin - glasbil. Po prejetih nagradah in plaketah smo v Sloveniji zelo močna glasbena šola, vsaj glede na število učencev in dijakov. Se kriza pozna kako drugače? Kako je z varčevalnimi ukrepi, ki bodo marsikaterega močno prizadeli? Glasbene šole same bodo varčevalni ukrepi prizadeli s spreminjanjem normativov. Spreminja se število oddelkov, kar bo prizadelo tudi delavce v administraciji, ki so vezani na število oddelkov. Naši učitelji bodo imeli tudi več pedagoških obveznosti, a še ne vemo, koliko. Morda bo treba tudi odpuščati, a kaže, da zaenkrat le še na tako imenovan mehek način. »Na udaru« bodo zunanji sodelavci, kakšni študenti, ki so doslej pomagali pri katerem od predmetov. Odpuščanj redno zaposlenih še ne bo. Bo kriza, ki bo prizadela tudi starše, vplivala na odločanje za glasbeno izobraževanje? Pri sprejemnih preizkusih manj učencev ne bo, morda bo le še kakšen več. Bo pa več prošenj za subvencioniranje prispevka staršev. Svet zavoda je o tem že sprejel pravilnik. Se pa težek gmotni položaj pozna pri nabavi glasbil. Včasih so starši kupovali kakovostne in dražje, zdaj bodo sicer še vedno kupovali kakovostna glasbila, a iz nižjega cenovnega razreda. Morajo imeti vsi učenci lastna glasbila? Imate tudi svoj fond glasbil, iz katerega omogočate tudi izposojo? Za določene inštrumente, zlasti težje prenosljive, imajo učenci vse pogoje pri nas. Tolkalci vadijo pri nas, saj ne morejo imeti vsega inštru-mentarija doma. Imamo tudi glasbila za izposojo. Največ je godal, saj so glede na starost otrok različnih velikosti. Nerodno za starše bi bilo, da bi vsaki dve leti kupovali večje glasbilo. V zadnjih dveh letih smo zalogo teh glasbil zelo pomladili, nabavili veliko novih. Na razpolago je lep izbor. Ostala glasbila, kot so klarinet, flavta, saksofon pa morajo učenci nabaviti sami, saj so to osnovna glasbila, ki se skozi leta ne spreminjajo, z današnjimi ponudniki pa so tudi finančno dosegljiva. Različice, kot so bas klarinet, es klarinet, tenor ali bariton saksofoni - to pa že imamo nabavljeno in jih učenci lahko uporabljajo pri komorni igri in v orkestrih. Kako ob rednih oblikah izobraževanja spodbujate posebej nadarjene? Ko mentorji opazijo posebej nadarjene učence, predlagajo staršem, da se odločijo za dodatna usposabljanja. Veliko je zlasti v počitniškem času seminarjev, počitniških šol, delavnic tudi mi z zavodom Celeia in Zavodom Saksofonija pripravljamo takšne poletne seminarje. Tam uveljavljeni pedagogi nadgrajujejo znanje učencev in dijakov z drugačnim pogledom na isto snov. Omogočamo tudi dodatne nastope in zelo podpiramo udeležbo na regijskih, državnih in Simon Mlakar mednarodnih tekmovanjih, kar je za šolo zelo visok strošek. Pojavlja se vse več zasebnih šol in kopica zasebnih učiteljev posameznih glasbil. Kakšno je vaše stališče o tem? Ali svojim učencem priporočate, da ob izobraževanju v glasbeni šoli obiskujejo tudi te? Razlikovati je treba med zasebnimi učitelji in zasebnimi šolami. Te so v 85 odstotkih financirane tudi od države. Sam podpiram obstoj teh šol v tistih krajih, kjer ni organiziranega javnega glasbenega izobraževanja, torej ni javnih glasbenih šol. Ni pa čisto res, da so te zasebne šole, vsaj vse ne, enakovredne javnim. Javna šola se lahko ustanovi, če poučuje pet orkestrskih glasbil, zasebna pa, če ima tri takšna glasbila in če to država podpre. Moti me, da se zasebne glasbene šole ustanavljajo tudi tam, kjer so že javne. Predvsem zato, ker javne šole nismo smele povečevati števila vpisanih otrok. Gre za neskladje. Za čisto novo šolo se najde denar, za povečevanje oddelkov v že obstoječih šolah, kjer celoten vzgojno-izobraževalni proces že deluje, pa tega ni. Bi radi število oddelkov še povečali? Imamo omejen vpis. Štiri leta je bil na vpis moratorij, dve leti smo šolo lahko povečali za dva oddelka na račun dislociranega oddelka v Vojniku. Zdaj bo že spet dve leti, odkar ne smemo povečati števila vpisanih. Vpišemo jih lahko le toliko, kot jih konča izobraževanje ali se izpiše. Veliko je tudi zasebnih ustanov, ki poučujejo bolj popularno glasbo. Tudi zato smo uvedli nadstandardne programe, kjer dajemo zlasti mladim, ki jih ne zanima učenje klasične glasbe, ali onim iz socialno šibkejših družin možnost, da se učijo igrati elektronske klaviature, džez _ Je pa kar nekaj zasebnih ustanov, ki niso konkurenca z zdravega stališča. Mi imamo točno določeno starost, v kateri lahko vpišemo otroke, tega pri zasebnikih ni. Tam tudi ni strogih pedagoških smernic in tudi nadzora države ne. Najbolj se to pokaže, ko pridejo ti učenci k nam na zasebne izpite in za opravljene dobijo tudi spričevala. Pri takšnih izpitih se najbolj vidi dosežena raven znanja takšnih učencev. Lani smo jih nekaj že zavrnili, ker niso dosegali minimalnih standardov znanja. Toda veljalo naj bi, da je konkurenca zdrava ^ Konkurenca je zdrava, ko deluješ pod enakimi pogoji. Če v dveh šolah uči isti učitelj, zdrave konkurence ne vidim. In še to - eno je klasična in drugo popularna glasba. Če sta dve smeri, dva vidika poučevanja, ne govorimo o konkurenci, ampak o eni in drugi šoli. S tem ni nič narobe, enemu je všeč eno, drugemu drugo in v tem je lepota človeka, v različnosti. Čudno bi bilo, če bi vsi imeli radi le eno glasbeno zvrst. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Mladinski simfonični orkester Glasbene šole Celje vodi Matjaž Brežnik. (Foto: TimE, arhiv NT) Celjska glasbena šola goji tudi orkestrsko igro. Na šoli redno deluje kar šest orkestrov - mladinski simfonični, mladinski pihalni, Extra band big band, mali godalni in mali pihalni orkester. Prišteti je treba še skupino tolkalcev, ki je svojevrsten orkester v malem. »Mala« orkestra pripravita vsako leto novoletni in zaključni koncert. »Veliki« orkestri tem dodajajo v zadnjih letih še sklepni koncert po zaključku šolskega leta, veliko tudi gostujejo in se udeležujejo tekmovanj orkestrov. V šoli gojijo tudi delovanje tako imenovanih komornih skupin. 18 NOVI TEDNIK Akademija na stranskem tiru Doplačila v višini 40 evrov za prvega otroka - Veliko mojstrskih tečajev Glasbeno šolo Frana Koruna Koželjskega Velenje obiskujejo učenci treh občin, ustanoviteljice Mestne občine Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Letos je v šoli 856 učencev na osnovni in nekaj manj kot sto dijakov na srednji stopnji oziroma umetniški gimnaziji. 707 učencev učijo igranja na glasbila, ostali so vključeni v predšolsko glasbeno vzgojo, glasbeno in plesno pripravnico. Čeprav je bila šola na dobri poti, da dobi tudi akademijo, se je zdaj ustavilo. Ravnatelj Boris Štih kljub temu ostaja optimist in verjame, da enkrat akademija v Velenju bo. Boris Štih je slovenski dele- še vedno izvajamo trikotnik gat Evropske zveze glasbenih šol (EMU). Tako ima vpogled tudi v glasbeno izobraževanje v drugih evropskih državah. Prepričan je, da ima Slovenija zagotovo enega najbolje razvitih sistemov glasbenega izobraževanja: »V glasbeni šoli učenec-starš-učitelj, medtem ko je v vzhodnoevropskih sistemih za uporabnike storitev v glasbenih šolah mnogokrat uporabljen izraz >custumers<, se pravi stranke. Kolikor je stranka pripravljena plačati za storitev, takšno storitev glasbena šola potem nudi. In v tem smislu imajo zagotovo bolj osiromašen sistem glasbenega izobraževanja. Pri nas je čedalje več zanimanja za vpis v glasbene šole. Ob tem da smo v krizi in da starši izgubljajo službe, pa je kljub temu mogoče čutiti, da se starši še kako zavedajo, kako pomembno je glasbeno izobraževanje za razvoj otroka in da pravzaprav v glasbenih šolah ne naučimo zgolj obrti obvladovanja nekega glasbila, ampak da jim damo za življenje mnogo več.« Kljub temu pa morajo tudi pri nas starši glasbeno Boris Štih GVIDO - učenje inštrumentov in solo petja Glasbeno vzgojno izobraževalno društvo GVIDO, ki deluje v Celjskem domu, pripravlja zaključne koncerte učencev, počitniški teden glasbe ter vabi k vpisu v novo šolsko leto. Starostnih omejitev pri vpisu ni. GVIDO letos praznuje 10. obletnico delovanja. V Celju, Žalcu, Šmartnem ob Paki ter v Rimskih Toplicah organizira različne oblike poučevanja glasbe, glasbil ter solo petja. GVIDO daje poudarek sproščenemu učenju in sodobnemu podajanju snovi z vsem spoštovanjem do klasične, ljudske in tradicionalne glasbe. Tako poleg klasične glasbe poučujejo tudi pop, etno, ročk, džez ... GVIDO učenci na Savinjskem lahko izbirajo med različnimi programi: klavir, el. klaviature, kitara, flavta (kljunasta, prečna), violina, bobni, solo petje ... Zaključni koncerti učencev bodo junija, da pa ne bo dolgčas, bo GVIDO v Celju organiziral tudi Počitniški teden glasbe, na katerem bodo vsi navdušenci lahko pridobili osnovno ali nadgradili že osvojeno znanje na različna glasbila. Počitniški teden glasbe bo od 9. do 13. julija in je namenjen vsem starostnim skupinam, tako mladini kot odraslim, ponuja pa spoznavanje z glasbili in glasbo tudi na malo drugačen način, kot smo ga vajeni. GVIDO vodi Tomaž Pačnik, klaviaturist in glasbenik z dolgoletnimi izkušnjami na slovenski glasbeni sceni. Poleg sodelovanja z izvajalci, kot so Planet Groove, Šank Ročk, Vlado Kre-slin. Botri, Jadranka Juras, Lado Le-skovar, Andraž Hribar, Nuša Derenda, Anika Horvat, je tudi vodja lastne etno-džez zasedbe Jazoo. šolo doplačati. Kako imate to urejeno v Velenju? Starši prispevajo akontacijo materialnih stroškov v tistem deležu, ki jih od ustanovitelja ne prejmemo. Starši plačujejo akontacijo devet mesecev po 40 evrov na mesec. Junija tistim učencem, ki se vpišejo v višji razred, zaračunamo vpisnino. S takim načinom plačevanja so se strinjali tudi starši. Sicer pa menim, kolikor poznam slovenski glasbeni prostor, da je GŠ Velenje resnično socialno naravnana, tako da ima prvi otrok v družini polno akontacijo materialnih stroškov, drugi polovično, tretji pa brezplačno. Stiske ljudi so čedalje večje in vsako leto ob začetku šole prejmemo kar precej vlog za znižanje ali oprostitev akontacije materialnih stroškov. Tem vlogam skušamo čim bolj ustreči, da omogočimo čim večjemu številu otrok pridobitev te zelo dragocene glasbene izobrazbe. Glasbila tudi izposojate? Predvsem godala in za izposojo računamo mesečno 20 evrov. Z izposojnino glasbila redno servisiramo. Učencem, ki se s svojimi mentorji dogovorijo, omogočamo tudi vaje na šolskih glasbilih. Gre za tista, ki bi jih starši težko kupili, kot so recimo orgle, harfe, tolkala, tudi klavir. Nudi vaša glasbena šola še kakšna dodatna izobraževanja? Učencem omogočamo kar nekaj obiskov mednarodnih seminarjev mojstrskih šol. Predvsem smo pa sami v Velenju organizatorji mnogih seminarjev in mojstrskih šol. Najbolj prepoznavna je mednarodna violinska mojstrska šola profesorja Igorja Ozima, ki jo imamo vsaki dve leti. Lani smo praznovali jubilejno dvajseto obletnico te šole in hkrati tudi Ozimov osebni jubilej 80 let. Vsako leto organiziramo mednarodno mojstrsko šolo madžarskega mojstra pianista Laszla Baranyaya, na kateri sodelujejo naši učenci in dijaki, za katere mentorji ocenijo, da jim bo to koristilo. Nekajkrat smo že organizirali seminarje za harmoniko, kitaro, orgle, harfo. Poleg seminarjev gostimo tudi mednarodna tekmovanja. Enodnevni seminar za flavto je pred dnevi vodila uveljavljena flavtistka Karolina Šantl Zupan. Z društvom Consortium musicae Velanensis smo se odločili, da bomo oktobra pripravili mednarodno pianistično tekmovanje In memoriam Aci Bertoncelj, ki je preminil pred 10 leti, prej pa je več kot desetletje krojil usodo tudi našega pianističnega oddelka. V letu 2013 načrtujemo mednarodno tekmovanje za harfo. So seminarji plačljivi? V nekem deležu so plačljivi, za mnoge, ki tega plačila ne zmorejo, pa skuša šola plačilo subvencionirati. Prav tako društvo Consortium musicae Velanensis najboljšim učencem subvencionira udeležbo. Kakšni so vaši načrti za prihodnje? Kako kaže z akademijo za glasbo? Načrtov je veliko. Zelo sem vesel, ker imamo zaposlene, ki so zelo kreativni. Tako se nam velikokrat zgodi, da se nam dogodki pokrivajo. Mladinski pevski zbor je na mednarodnem tekmovanju v Malcesinah v Italiji, člani mladinskega pevskega zbora pa so tudi člani pihalnega orkestra, ki je imel vmes le- tni koncert. Je bilo kar trdo usklajevanje med dirigenti, kdo bo šel v Italijo in kdo bo igral na koncertu. Kar pa akademije tiče _ ekspertna skupina, ki je delovala za pripravo programov, predmetnikov in nosilcev programov, je delo opravila več kot korektno. Trenutna situacija je pa seveda zelo neugodna. Univerza v Mariboru in rektor Danijel Rebolj se sicer trudita, ampak mislim, da finančna situacija v Sloveniji, zagotovo ni naklonjena ustanovitvi še ene akademije. Po zdajšnjih varčevalnih ukrepih, ko naj bi se na drugi stopnji univerzitetnega izobraževanja študij plačeval, mislim da bo tudi akademija v Ljubljani imela velike finančne težave. Mi seveda nismo obupali, nismo vrgli puške v koruzo, ampak recimo, da so stvari trenutno na stranskem tiru. Kako pa čutite pojav zasebnih glasbenih šol? Se čuti konkurenca? Mislim, da z ustanavljanjem zasebnih glasbenih šol ni pravzaprav nič narobe. Narobe je takrat, ko se zasebne glasbene šole ustanavljajo v okoljih, kjer javne glasbene šole delujejo, pa zaradi embarga ministrstva ne morejo vpisati vseh učencev v javno glasbeno šolo. Kljub temu, da imajo prostorske možnosti in da imajo kader. V teh primerih se mi zdi, da ni prav, da ministrstvo takšno zasebno glasbeno šolo podpira. Ko so se zasebne glasbene šole začele ustanavljati, je bilo nakazano, da bo to prineslo konkurenčnost. Če pogledamo strukturo učiteljev, ki poučujejo v zasebnih glasbenih šolah, so to v mnogih primerih isti učitelji, ki poučujejo tudi v javnih glasbenih šolah. Ne vem, kako Promocijsko besedflo Dosežki na mednarodnih tekmovanjih: Mladinski pevski zbor je na mednarodnem pevskem festivalu Musica Sacra na gradu Kozel (Plzen, Češka) pod vodstvom Matjaža Vehovca osvojil zlato priznanje. Flavtistka Barbara Spital je na mednarodnem tekmovanju mladih pihalcev Emona 2011 v Ljubljani osvojila 1. nagrado in naslov Laureat Emone 2011. Njena mentorica je Mojca Ušen Tkalčec. Pianistka Lara Oprešnik je na mednarodnem tekmovanju za mlade glasbenike Ars Nova v Trstu v Italiji dobila 1. nagrado (3. mesto). Njena mentorica je Jožica Gre-benšek. Na mednarodnih tekmovanjih so učenci in dijaki velenjske glasbene šole osvojili tri prve nagrade (en naslov laureat), pet drugih, tri tretje in dve četrti nagradi ter eno uvrstitev v polfinale. Sodelovalo je 11 solistov, 2 komorni zasedbi, en zbor. Tekmovanje mladih glasbenikov (Temsig) - zlate plakete: Izidor Ostan, orgle (mentor Andreja Golež); Ana Glušič, orgle, (mentor Ema Za-pušek); Brina Zamrtnik, harfa (mentor Dalibor Bernatovič); Aja Pivko Kneževič, harfa (mentor Katja Skrinar); Naja Moho-rič, harfa (mentor Dalibor Bernatovič); Maja Rotov-nik, citre (mentor Peter Napret); Kvartet klarinetov (Dejan Krajnc, David Gregorc, Primož Rečnik in Rok Rupreht - mentor Oto Kožuh). Glasbeniki velenjske šole so skupaj osvojili 7 zlatih plaket, 12 srebrnih, 4 bronaste, 10 priznanj za udeležbo, ob tem še dve prvi nagradi, štiri druge in tri četrte. Nasatopilo je 31 solistov, od tega 8 solfeggio, in 2 komorni skupini. Učencev ne manjka »Z uspešnostjo učencev smo zelo zadovoljni, tudi naši bivši učenci dosegajo vidne uspehe,« ocenjuje delovanje Glasbene šole Slovenske Konjice njena ravnateljica, Olga Zbičajnik. Učenec konjiške glasbene šole Jure Mastnak je marca s trobento zmagal na mednarodnem glasbenem tekmovanju v Beogradu in to z doseženimi 98 točkami (od sto možnih). Njegovega izjemnega uspeha se še posebej veselita mentor Branimir Klevže ter korepetitorka mag. Franja Kmetec. Uspešni osnovnošolec bo jeseni nadaljeval izobraževanje na mariborski drugi gimnaziji ter tamkajšnji srednji glasbeni šoli, na konzervatoriju za glasbo. V šoli se veselijo tudi drugih priznanj. S tekmovanja mladih glasbenikov celj- ske in koroške regije imajo, na primer, srebrno priznanje. Na Konjiškem so ponosni tudi na bivšo učenko, šestnajstletno Monjo Obrul, ki bo kot prva Slovenka na prestižnem konzervatoriju v Londonu, lahko postala vrhunska baletka. V konjiški glasbeni šoli je v tem šolskem letu vpisanih 245 učencev, mesečni prispevek staršev za materialne stroške znaša 28 evrov. »Na delovni na- črt za prihodnje šolsko leto bo treba počakati do konca junija, ko bo izdelan program,« odgovarja ravnateljica. V Konjicah so že predlani razmišljali, da bi uvedli poučevanje harfe, zaradi poglabljanja gospodarske krize bo po vsej verjetnosti ostalo pri razmišljanju. Pa izposoja glasbil? V Slovenskih Konjicah izposojajo začetnikom pihala in trobila, ki so v šolski lasti, učenec lahko glasbilo uporablja od eno do dve šolski leti, nato staršem svetujejo kakšen inštrument naj otroku kupijo. Če otrok nima smisla in veselja, staršem nakup odsvetujejo. Na Konjiškem je v glasbenem šolstvu nekaj zasebne konkurence, vendar ravnateljica odgovarja, da imajo vsaj zaenkrat dovolj učencev. BRANE JERANKO Težave s prostori Dolgoletna ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur je Simona Zdolšek je lahko en učitelj, ki uči na javni glasbeni šoli, potem pa dela še na zasebni glasbeni šoli, ki ima isti javno veljavni učni načrt in predmetnik kot javna glasbena šola, samemu sebi konkurenca. Za katera glasbila je pri vas največ zanimanja? Klavir, kitara, flavta. Je pa odvisno od tega, kakšne aktivnosti izvajamo v aktualnem šolskem letu. Če je godalni orkester zelo aktiven, ima odmevne nastope, če je tudi v širši javnosti prisoten, je večji interes za godala. Seveda se zelo trudimo, da bi predvsem deficitarne inštrumente znali priljubiti. Na tem področju smo bili v preteklosti kar uspešni. Dosti smo naredili na nizkih trobilih, da se je ta oddelek precej okrepil. Je pa težko, ker si starši svojega otroka predstavljajo z glasbilom, ki je všeč njim. Zelo težko si predstavljajo, da bi njihov otrok igral recimo fagot. Tudi na tem delamo, da šola take inštrumente kupi, da jih potem lahko ponudi otrokom in staršem v uporabo. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Pogovarjali sva se še pod vtisom stavke javnega sektorja. »Pri nas ni nihče stavkal in prosim, da to napišete,« se nasmehne. A ji že v naslednjem stavku nasmeh zamre. »Trenutno o glasbenih šolah nihče ne govori. A si ne delamo utvar, da bodo ta vihar preživele brez prask in žrtev.« Trenutno imamo v Sloveniji dostopnost in razvejanost javnega glasbenega šolstva izvrstno. »Mislim, da se v Evropi lahko z boljšim sistemom ponaša samo ena od skandinavskih držav.« O širjenju oddelkov tako trenutno ne upajo razmišljati. Kar pa jih v Šentjurju že dolga leta najbolj žuli, je prostorska stiska. Kot je znano, plače učiteljem na glasbenih šolah zagotavlja ministrstvo. Prispevek staršev je namenjen ostalim stroškom. V Šentjurju šolnina znaša nekaj čez 30 evrov, a pri tem občina subvencionira šest evrov na učenca, tako da je za starše ta izdatek toliko nižji. »Seveda pa mora družinski proračun vzeti v zakup še nakup glasbila. Pri nas si je mogoče izposoditi samo violino. Gre namreč za specifičen inštrument, ki mora rasti z otrokom. To bi pomenilo, da bi morali starši praktično vsaki dve leti kupiti novo glasbilo. Za pihala na primer, je mogoče pri nas dobiti v izposojo nadomestni instrument ob izrednih dogodkih, na primer za nekaj tednov ali mesec ob popravilu«. V šentjurski glasbeni šoli vsako leto razpišejo pestro paleto inštrumentov. Zanimanje pa je očitno precej vezano na modni trend. Tako je izjemna gneča na kitari, poučujejo pa tudi celo vrsto klarinetov. Po drugi strani zamira zanimanje za saksofon, trobila. Klavirska harmonika upada na račun velikega vpisa na diatonično. Zelo pa bi si želeli več zanimanja za godala, predvsem violo in violončelo. »Že dolga leta imamo namreč samo komorno godalno skupino, kljub veliki želji, da bi prerasli v orkester.« V Šentjurju imajo zelo močno tradicijo pihalnega orkestra. Večina članov tja prihaja iz glasbene šole. Prav iz orkestra pa je pred časom prišla tudi zasebna konkurenčna ponudba šolanja. Kot so dejali, zgolj za njihove potrebe, za vzgajanje podmladka. Ob tem ima Zdolškova pomisleke. »V prvi vrsti bi pričakovala, da bodo njihovi učitelji zadovoljivo usposobljeni za to vlogo in da bodo učenci predelali isti program, kot ga imajo v glasbeni šoli. Po drugi strani pa si, pri vseh težavah s katerimi se srečujemo mi, ob skrajnih naporih, da zagotavljamo primerne pogoje, kar malo težko predstavljam, da bi neko društvo vse to brez težav zmoglo. Tudi s strani ustanovitelja pričakujem, da pomen javnega zavoda kot takega ne more biti pod vprašajem.« 262 prostih mest, kolikor jih financira država, v Šentjurju zaenkrat še brez težav zapolnijo. »Vsako leto moramo zavrniti kakih deset odstotkov vpisanih otrok. Nekaj v resnici zaradi nerazvitih glasbenih sposobnosti, nekaj pa zaradi gneče. A če si otrok in starši resnično želijo v nek program, se z malo potrpežljivosti običajno vedno najde rešitev. Sicer nimam nič proti, če tudi naši učitelji poučujejo vzporedno s svojo delovno obveznostjo. A dolgoročno se morajo sami vprašati, če si morda ne pljuvajo v lastno skledo.« Trenutno v velikem delu glasbena šola gostuje v nekdanji knjižnici, v Centru Gustav, ki je sicer namenjen Najvill|i Vdoieiki: na Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur so v tem šolskem letu učenci prejeli 23 priznanj, od tega so bili zlati Zala Hrastnik, citre, (mentorica: Romana Javšovec); Eva Vrečko, violina (mentorica: Betka Rauter) Patricija Turn-šek, kitara, (mentor: Uroš Eferl); državno tekmovanje Temsig: Maruša Alegro in Sara Vehovar, flavta (mentorica: Diana Štih) ljubiteljski kulturi. »Dobro sodelujemo in daleč od tega, da bi nas ravno metali ven, vendar mora biti vsem jasno, da to dolgoročna rešitev nikakor ni,« zaključi Zdolškova. SAŠKA T. OCVIRK Da je sicer lepa stavba šentjurske glasbene šole že dolga leta premajhna za njihove potrebe, ni nobena skrivnost. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov in bližine zelo prometne ceste pa tudi njena lokacija še zdaleč ni najboljša. Iskanje trajne rešitve se tako vleče že leta. V igri so bile različne možnosti, predvsem v povezavi s tako želenim kulturnim centrom, ki pa je povsem v slepi ulici. Zdaj so se v občini vsaj poenotili, da z dolgoročno vizijo postavljajo glasbeno šolo v Zgornji trg. Menda so se odprle celo realne možnosti, da bi pridobili sredstva za obnovo in adaptacijo hiše ob kostanjih na Ipavčevi 30. V povezavi z znamenito že obnovljeno stavbo na Ipavčevi 17, bi bilo prostora dovolj. Kdaj in če bodo sredstva za dokončanje slednje, pa je težko napovedati. 20 Najboljši pianisti, kitaristi in citrarji Ravnatelj GŠ Žalec Goran Kozmus pravi, da zasebniki znižujejo kakovost izobraževanja Glasbena šola Risto Savin Žalec skrbi za glasbeno izobraževanje v šestih občinah Spodnje Savinjske doline, ki so tudi njene ustanoviteljice. Na začetku leta so imeli vpisanih 506 učencev, od tega sistematiziranih 395, kar pomeni, da jim stroške izobraževanja krije država, za preostale učence pa glasbena šola sama. Mednje spadajo mali harmonikarski, kitarski, citrarski orkester in orkester flavt ter v tem šolskem letu na novo uvedena programa - plesna pripravnica in balet. »Občine ustanoviteljice imajo velik posluh za glasbo, zato je glasbeno šolstvo v občinah Spodnje Savinjske doline dobro razvito, še posebno v občini Žalec in Polzela. Bojimo pa se varčevalnih ukrepov. Dvig normativov pomeni odpuščanje zaposlenih. Težavo nam že predstavlja Goran Kozmus prepoved sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb,« pravi ravnatelj Gorazd Kozmus. Kolikšen delež prispevka za materialne stroške učencev morajo pokriti starši? Prispevek za materialne stroške in za investicijsko vzdrževanje po določenem razrezu pokrivajo občine ustanoviteljice. Glasbena šola določi tudi višino prispevka za materialne stroške, ki ga morajo pokriti starši. Trenutno znaša za večino programov 36 evrov, vendar razmišljamo o dvigu. Kaj je po vašem mnenju poglavitni problem pri glasbenem izobraževanju? Vsak samostojen podjetnik lahko poučuje glasbilo, tudi če nima ustreznih kompetenc. S tem delajo veliko škodo otrokom. Čudim se staršem, ki takšnim učiteljem plačujejo. Glasbene šole se čedalje bolj odpirajo in s tem postajajo vedno bolj življenjske, zato ni razloga, da bi se odločili za šolanje pri privatnikih. Da je ironija še večja, imajo višji prispevek, za katerega otroci dobijo manj pouka. Ali v njih vidite konkurenco? Ne, niso konkurenca. Nekateri njihovi učenci pridejo k nam opravljat izpit, kjer se pokaže, da pri njih ne dobijo primernega znanja. Vse skupaj je povezano. Ker država ne dovoli širjenja dejavnosti glasbenih šol, se določeni učenci ne morejo vpisati in iščejo druge načine izobraževanja. Na žalost se vrtimo v začaranem krogu. Kakšni so načrti vaše glasbene šole v prihodnje? V trenutku, ko me izjemno skrbi za delovna mesta, je načrt - preživeti na celi črti. Če bi bilo stanje »normalno«, bi razmišljali o širitvi dejavnosti. V načrtih za prihodnje leto imamo še diatonično harmoniko, tamburico in orgle. Diatonično harmoniko bi že lahko uvedli, ampak bi to pomenilo krizo pri vpisu na klavirsko harmoniko. Kako je z izposojo glasbil? Učenci, ki ne zmorejo kupiti svojega glasbila, si ga lahko izposodijo. Problem je pri klavir- ju in podobnih glasbilih, ki si jih ne morejo odnesti domov. Nobenega problema ni pri pihalih in trobilih, kjer so naše možnosti precej večje. Šolsko leto gre počasi h koncu, odvila se je večina glasbenih tekmovanj doma in na tujem. Zanima nas, kako ocenjujete tekmovalne uspehe svojih učencev? Z dosežki sem zelo zadovoljen. Glasba ni šport, kjer bi lahko tekmovalce razvrščali po mestih, zato nerad dosežke izpostavljam v številkah. Letos so naši učenci na mednarodnih tekmovanjih osvojili sedem zlatih priznanj, od tega dve 1. nagradi, eno 2., dve 3. in tri posebne. Na državnem so prejeli pet zlatih in štiri srebrne ter dve 1. nagradi in tri 2. nagrade. Na splošno najboljše uspehe v naši šoli dosegajo pianisti, kitaristi in citrarji. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Glasbeno izobrazbo ponesli v pet občin Zanimanja za vpis v Glasbeno šolo Rogaška Slatina je toliko, da vseh ne morejo sprejeti Na Glasbeni šoli Rogaška Slatina osnovno glasbeno izobrazbo vsako leto pridobiva približno 300 otrok iz petih občin Obsotelja in Kozjanskega. Izbirajo lahko med igranjem na najrazličnejše inštrumente, šola pa jim ponuja tudi ure petja in baleta. Glasbena šola Rogaška Slatina si prizadeva, da ima čim več otrok dostop do glasbene izobrazbe, zato poteka pouk v vseh petih občinah, posebej ponosni pa so na šoli na svojo pred desetimi leti zgrajeno moderno stavbo v Rogaški Slatini. Organizirana sta tudi oddelka glasbene šole v Bistrici ob Sotli in Podčetrtku, v Rogatcu imajo baletno šolo, v Šmarju pri Jelšah pa deluje podružnična glasbena šola, ki jo vodi Bibijana Hrovat. Ravnateljica glasbene šole Tatjana Šolman pravi, da morajo vsako leto pred vrati šole pustiti kar nekaj otrok, ker je število mest omejeno. Najbolj priljubljen inštrument je že od nekdaj klavir, izjemen interes pa je v zadnjih letih za igranje kitare, tudi violine, harmonike in diatonične harmonike. Šol-manova pravi, da na šoli nenehno skrbijo za nakup inštrumentov, ki jih učencem tudi posojajo. »V Sloveniji moramo biti res ponosni, da imamo javno glasbeno šolstvo, ki je zagotovo zgodba o uspehu. Starši za mesečno šolnino prispevajo le 30 evrov, s čimer financiramo nakup glasbil, večino stroškov delovanja šole pa zagotavljajo država in občine soustanoviteljice, s katerimi Brez nastopov seveda ne gre. Učenci sodelujejo na številnih prireditvah v občinah, praktično nepogrešljivi so na dobrodelnih dogodkih, šola organizira interne nastope, redno pa se udeležujejo tudi revij. »Takšni in drugačni nastopi so odlična priložnost za otroke, da se navadijo javnega nastopanja in da se nau- Podružnična glasbena šola Šmarje pri Jelšah ima prostore v šmarski osnovni šoli. Veliko pa se govori o tem, da jo bodo preselili v objekt stare šole, čemur ravnateljica Tatjana Šolman ni najbolj naklonjena. Pravi namreč, da je za učence in za starše najbolj priročno, da poteka glasbeni pouk v istih prostorih kot šolski in tako učencem ni treba hoditi na novo lokacijo. Glasbena šola Rogaška Slatina je sredi aprila ob podpori občine Rogaška Slatina organizirala prvo mednarodno revijo mladih pianistov Pegasus, na kateri je nastopilo okoli 70 mladih iz Slovenije in Hrvaške. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Hinko Hass, Ruben Dalibaltajan in Andrea Seljan Drofenik, je izbrala najboljše pianiste, ki bodo prihodnje leto nastopili na Pianističnem večeru v znameniti slatinski kristalni dvorani. Mednarodno sodelovanje že vrsto let goji tudi pihalni orkester, ki prijateljuje z glasbeniki iz nemškega mesta Kamm. Obiskali jih bodo v maju. res dobro sodelujemo.« Se pa starši, dodaja ravnateljica, vedno bolj zavedajo, da je za otrokov glasbeni razvoj pomembno marsikdaj žrtvovati tudi čas. Številni morajo otroke voziti k pouku, starši so tudi tisti, ki otroke vozijo na nastope in tekmovanja, jim tam prisluhnejo in jih spodbujajo. čijo premagovati tremo, kar jim lahko kasneje v življenju izjemno koristi. Spodbuja pa glasbena šola v mladih še številne vrline, kot je na primer vztrajnost,« poudarja Šolmanova. Da čim bolj popestrijo svoje programe, v okviru glasbene šole delujejo tudi pevski zbor in kar trije orkestri, pihalni, Tatjana Šolman mali godalni in harmonikarski. Tako pouk ne temelji le na individualnem delu, pač pa imajo učenci tudi veliko priložnosti za druženje in skupinsko ustvarjanje. Vsako leto se lotijo tudi kakšnega zanimivega, netipičnega projekta. Lani so pripravili koncert učiteljev, za prihodnje leto pripravljajo koncert nekdanjih učencev, letos pa so izvedli revijo mladih pianistov. ANJA DEUČMAN Zmagovalci mednarodnih tekmovanj: Neža Pogačar je na klavirju na mednarodnem tekmovanju v italijanskem Tre-visu pod mentorstvom Primoža Mavriča osvojila prvo nagrado in tretje mesto. V klavirskem duu z Vitomirjem Janezem Zagodejem (GŠ Celje) pa prvo nagrado in drugo mesto. Mednarodno tekmovanje v Beogradu; Tjaša Jazbinšek, klavir (mentor Primož Mavrič) prva nagrada in tretje mesto; Neža Pogačar prva nagrada in četrto mesto, v klavirskem duu z Vito-mirjem Janezem Zagode-jem (GŠ Celje) prva nagrada in prvo mesto ter priznanje laureat. Neža Pogačar je osvojila tudi prvo nagrado na Mednarodnem tekmovanju pianistov Ivan Rijavec v Spodnji Idriji. Kitaristka Maša Rajh je pod mentorstvom Maruše Mirnik na Dnevih kitare v Krškem osvojila prvo mesto, prvo nagrado in zlato priznanje. Na tekmovanju mladih glasbenikov Tem- sig je citrarka Vanessa Vrečič pod mentorstvom Irene Glušič osvojila zlato plaketo, prvo mesto in prvo nagrado. Tudi citrarka Sara Gabrovec je pod mentorstvom Irene Glušič osvojila zlato plaketo, drugo mesto in drugo nagrado. Ci-trarka Živa Grobelnik je pod mentorstvom Irene Glušič osvojila zlato plaketo in četrto mesto ter kitaristka Maša Rajh pod mentorstvom Maruše Mirnik zlato plaketo, drugo mesto in drugo nagrado. ezultati Državno tekmovanje Temsig: zlata plaketa Eva Novak, citre (mentorica Helena Hartman); dosegli so še 4 srebrne in 4 bronaste plakete. Mednarodno tekmovanje v Beogradu: zlate plakete Nika Pinter in Ana Junger, obe flavta (mentorica Karla Škarpa Polšek); dosegli so še 4 srebrna priznanja; mednarodno tekmovanje v Trstu: prva nagrada Nika Pinter, flavta (mentorica Karla Škarpa Polšek) in Jan Čugalj, violina (mentor Peter Kuhar); dosegli so še eno drugo, eno tretjo in tri četrte nagrade; mednarodno citrarsko tekmovanje v Munchnu: posebno priznanje za izvedbo skladbe; mednarodno tekmovanje »etude in lestvice« v Zagrebu: ena druga nagrada. Dosežki na mednarodnih tekmovanjih: 9. mednarodno tekmovanje v Beogradu prve nagrade so osvojili pianist Žan Kle-novšek (mentor Dejana Jakšič), klarinetisti Luka Vidišar (prejel je tudi naziv laureat), Jurij Martinčič in Urška Sikovšek (mentor vseh Primož Razboršek), trobentač Jernej Maček (mentor Marko Razbor-šek), saksofon Nika Medved (dobila je tudi naziv laureat - mentor mag. Neva Marn Hafner). 5. mednarodno tekmovanje za citre v Munchnu: prva nagrada Monika Rožej (mentorica Janja Brlec); mednarodno tekmovanje Svirel v Štanjelu: zlato priznanje Luka Šrgan na pozavni. Na mednarodnih tekmovanjih so tako učenci glasbene šole Laško - Radeče osvojili 7 prvih nagrad (in dva naziva laureat), 6 drugih nagrad in eno tretjo. Dodati je treba še 2 priznanji za udeležbo. Na tekmovanju Svirel v Štanjelu je nastopilo 17 solistov. 41. državno tekmovanje mladih glasbenikov (Tem-sig): Monika Stefanciosa je na citrah osvojila zlato plaketo in 1. nagrado (mentorica Janja Brlec). Nastopilo je 5 solistov, ki so osvojili po eno zlato in srebrno plaketo, tri bronaste in eno prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju in festivalu glasbenikov solistov ter komornih skupin v Štanjelu je flavtistka Manja Vačovnik (mentorica Neva Beriša, korepetitor Toni Acman) v kategoriji A osvojila zlato priznanje. Na mednarodnem tekmovanju za pokal Avsenik je harmonikar Nejc Klemenšek z mentorjem Tomažem Gučkom osvojil srebro. V zadnjih dveh letih so se trije učenci z zlatimi diplomami vrnili tudi z drugih mednarodnih tekmovanj, seveda pa so posegali tudi po drugih priznanjih. Na tekmovanju mladih glasbenikov so na regijskem nivoju osvojili deset zlatih, na državnem pa štiri zlate, tri srebrne in prav toliko bronastih priznanj. Ne čutijo konkurence zasebnikov Glasbena šola Laško-Ra-deče ima letos vpisanih 508 učencev v petih izobraževalnih programih. Glasbena šola ima sedež v Radečah, enoto v Laškem in dislocirani oddelek v Rimskih Toplicah. Ravnateljica Rosana Jakšič pravi, da je v prihodnjih letih razvoj glasbene šole oziroma širitev programov odvisen od soglasja ministrstva, ki zaenkrat soglasij za to ne daje. Starši plačujejo prispevek za kritje materialnih stroškov deset mesecev, kolikor traja pouk. Za prvega otroka plačujejo mesečno 24 evrov, za ostale otroke imajo olajšave. Vse ostalo krijeta občini ustanoviteljici z mesečnimi dotacijami. Šola omogoča tudi izposojo inštrumentov, kot tudi vajo na glasbilih kot je klavir. Oboje stane mesečno 15 evrov. Dodatnih izobraževanj v šoli zaenkrat ne nudijo. Jakšičeva sicer pravi, da sam izračun stroškov šolanja morda ni toliko pomemben: »Zame je zelo pomembno, ko starši ob zaključku šolanja ugotovijo, koliko je njihov otrok pridobil s tovrstnim šolanjem in nikoli ne izpostavijo, koliko stroškov so imeli.« V Glasbeni šoli Laško-Radeče konkurence zasebnih glasbenih šol ne čutijo. ŠK Rekordno leto Glasbeno šolo Nazarje v tem šolskem letu obiskuje rekordnih 241 učencev iz vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. GŠ je zaživela v šolskem letu 1971/72 na pobudo Ivana Marina, takratnega ravnatelja v Velenju. »Da je bila odločitev pravilna, dokazujejo različni podatki, med drugim ta, da je bilo takrat vpisanih 30 do 40 otrok na samo treh inštrumentih (klavir, harmonika in kitara), letos pa GŠ izobražuje 241 otrok na 19 različnih inštrumentih. Prav od letošnjega šolskega leta dalje smo izbiro inštru- mentov povečali saj smo otrokom dali tudi možnost učenja harfe ter ansambelske igre harmonike,« je poudaril ravnatelj Jernej Marinšek. GŠ Nazarje je samostojno pot začela leta 1993, na začetku pa je bilo največ težav zaradi pomanjkanja ustreznega kadra. Danes se lahko šola pohvali s popolno kadrovsko zasedbo in ustrezno izobrazbo učiteljev na vseh izobraževalnih programih. Vsa leta usmerjajo najboljše učence v nadaljnje glasbeno izobraževanje, tako na srednje šole kot akademijo, nekdanji učenci pa se na GŠ vračajo kot učitelji. V letošnjem šolskem letu so zabeležili rekorden vpis, saj so vpisali 64 novincev. »Potrebno je še povedati, da smo prišli tako daleč, da nikakor ne bi mogli sprejeti toliko otrok (ker širitev s strani ministrstva ni), če ne obraževanje v naši dolini,« je omenil Marinšek. V GŠ sicer poučuje 20 učiteljev, ponosni so tudi na dva mladinska orkestra, pihalnega in godalnega, v prihodnje pa se spogledujejo z baletom. »Koliko let bo potrebnih za takšen V sodelovanju z drugimi kulturnimi inštitucijami šola prireja številne koncerte na izjemno visoki ravni, sicer pa učenci iz Nazarij sodelujejo na skoraj vseh prireditvah v dolini. bi kolektiv podprl moje ideje, da sprejmemo čim več otrok tudi na račun tega, da bodo učitelji delali več in tudi brezplačno. Tako zagotovimo čim večjemu številu otrok strokovno glasbeno iz- projekt, še ne vemo, sploh v času, ko se finančna kriza pozna na vsakem koraku. Vemo le, da otroci, ki si želijo baletnega izobraževanja, in teh je iz leta v leto več, odhajajo v druge kraje. To ni dobro ne za dolino ne za otroke in je nenazadnje nepotreben strošek za starše. Upam in želim si posluha pri tem projektu, saj ga sami žal ne bomo zmogli.« Kar se tiče zasebnih šol, Marinšek šolam s koncesijo ne nasprotuje, ima pa precejšnje pomisleke do zasebnikov, ki nimajo ustreznega pedagoškega znanja niti predpisanih nalog in so zato v primerjavi z GŠ občasno bolj všečni. »Vseeno lahko rečem, da na naši šoli vladata dobro vzdušje in klima ter da rezultati kažejo, da smo na pravi poti,« je zaključil Marinšek. URŠKA SELIŠNIK Foto: Arhiv GŠ Nazarje Jernej Marinšek v GŠ poučuje flavto Vprašanje, ki se ob ocenjevanjih glasbenih nastopov najpogosteje zastavlja je, kakšna je objektivnost ocenjevanj. Ta popolna ne more biti, saj se izvajanja glasbenikov ne merijo ne s štoparico in ne z metrom. Je torej mogoče, da bi dve različni komisiji enak nastop ocenili drugače? Ravnatelj celjske glasbene šole Simon Mlakar pravi, da je to sicer mogoče. »Pri glasbi ocenjevanje vsebuje človeški faktor. A prav v tem je lepota glasbe. Vsi jo doživljamo drugače - od komisije, ki ocenjuje, do učencev in dijakov in nenazadnje poslušalcev. Lepota je v tem, da popolne objektivnosti ni. Da je ta čim večja pa prispeva večštevilčnost komisij.« 22 ZGODBE, KI .JIIH l>ISII: ŽIVLJENJE NOVI TEDNIK Od borovničk do Lonely Planeta Ideja, delo in poseben način življenja mladih Celjanov - Nikoli ne bova bogata, imava pa »lifestyle« Celjana Matic Leskošek in Katja Simončič utelešata sanje vseh tistih, ki si želijo, da bi bila njihova služba na prostem, sezonska, ves čas na toplem in z veliko zabave. Podjetje Solana, s katerim tržita blagovno znamko Adrenalinček, je prvo, ki je v Sloveniji odprlo eko kamp. Letos sta svojo turistično ponudbo razširila še na daljno Šri Lanko, kamp Adrenalinček pa bo zaživel še na slovenski obali v Luciji. Čeravno se sliši sanjsko, sta Matic in Katja garača. In tudi starša. Resnično spodbudna zgodba Matica in Katje se je začela na Fakulteti za turistične študije (Turistici) v Portorožu. Vendar se nista zadržala le pri študiju v Sloveniji. Matic se je na enoletni praksi v Severni Karolini v ZDA prvič srečal z adrenalinskim turizmom, kjer je učil plezanje. In se zaljubil v tak način turizma. Ko gost tudi kaj dela in ne le leži. Nato sta s Katjo odšla na Irsko, kjer sta delala pol leta. Tam sta videla, kako turiste vozijo na turistične ture s kombiji. Zadeva jima je bila všeč. Takoj po vrnitvi v Slovenijo sta kupila kombi in pripravila ture. Začetek je bil zelo težak, se spominja Katja: »Ustavila sva se v hostlu z litrom borovničk. Vsakemu gostu, tujcu, sva natočila borov-ničke in ga dobesedno prosila, naj gre z nama na turo. Tako sva dobila prvih pet ljudi.« Naša regija manj »vleče« Izlete s kombijem sta začela organizirati v letu 2003, njun prvi prodan izlet pa je bil 3-dnevni. Gosti so si lahko ogledali Bled, Bohinj, Sočo in Portorož. V ponudbo sta vključila še nekatere adrenalinske aktivnosti, ki jih je izvajala njuna razširjena ekipa Adre-nalinčka. Čeprav sta že od nekdaj zaljubljena v Posočje, sta skušala aktivnosti in izlete pripeljati tudi v naše konce. V Logarsko dolino. Ni bilo zanimanja. Leta 2005 sta že imela pripravljene izlete v Snežno jamo, Logarsko dolino in tudi Cerkniško jezero. Matic pravi, da nista prodala niti enega samega izleta: »V Lonely Planetu (najbolj znanem turističnem vodniku za popotnike, op. p.) so Bled, Bohinj, Soča in morje. Tujci, ki potujejo po Sloveniji, ne ostanejo pri nas en mesec, ampak največ dva dni. Prvo sezono smo 3-dnevni izlet sredi sezone spremenili v dvodnevnega, ker so bili gostom trije dnevi preveč.« Katja, Matic, Nik in Kaja so na Šri Lanki uživali. Ni pa tak način življenja za vsakogar. Treba je biti zelo prilagodljiv in vedeti, da boš imel kaj za v lonec samo, če boš dobro in pridno delal. Včasih pa tudi to ni dovolj. Skratka veliko negotovosti. (Foto: osebni arhiv) Danes precej drugače Danes je sicer tudi za Matica in Katjo oziroma celotno ekipo Adrenalinčka precej drugače. Če so prej lovili naključne goste po hostlih, se dober glas zdaj sliši od tistih, ki so bili na njihovih izletih in so predvsem bivali v njihovem eko kampu na Soči. Eko kamp Korita je omenjen tudi v zadnji izdaji Lonely Planeta, kar se pozna, razlaga Matic: »Zdaj gosti eko kamp že dajo v svoj potovalni načrt in prej rezervirajo bivanje. Izleti tudi niso bili tako zanimivi za Slovence, medtem ko jih je v kampu vedno več. Če je bilo sprva v kampu 90 odstotkov tujih gostov, je danes 60 odstotkov gostov iz Slovenije.« Eko je »in« Eko kamp Korita na Soči je danes velik uspeh. V zadnjih treh letih se je število gostov podvojilo. Lani so tako zabeležili kar tri tisoč nočitev. Sicer pa je eko turizem spet plod enega od Ma-tičevih študijskih potovanj. Leta 2004 je namreč odšel v Kanado na študij eko in adrenalinskega turizma. Leta 2006 je eko kamp na Soči zaživel. Za tak kamp sta se Matic in Katja odločila zato, ker je tudi njun način življenja tak. In to velja za celotno delovno ekipo. »Naš cilj je, da preživimo s čim manj stvari in čim manjšo porabo elektrike. Upiramo se potrošniškemu kalupu. Gostom na Soči želimo pokazati, da vseh stvari, ki jih imamo, ne potrebujemo, da se imamo lepo,« razlaga Matic. V kampu gosti spijo v lesenih hišicah, v njih so šotori. Vse je iz naravnih materialov, svetilke po kampu so na sončno energijo. Še vedno pa potrebujejo elektriko za hladilnik, čeprav imajo željo, da bi nekoč, ko bo dovolj denarja, uredili vse izključno na sončno energijo. Ob tem Matic dodaja, da bi to verjetno bivanje v kampu podražilo, medtem ko so danes najcenejši ob Soči. Napolnjeni z domačnostjo in adrenalinom Gosti se na Sočo v eko kamp ne vračajo le zaradi tega, ker doživijo naravo tako, kot je, ampak ker jim Katja in Matic že ves čas skušata dati občutek domačnosti. »Si bila kdaj v Bosni?« me vpraša Matic. »No, tak odnos mora biti. Da imajo ljudje občutek, da so sprejeti, kot da jih poznamo že sto let. Ukvarjamo se z njimi, niso sami sebi prepuščeni.« Potem so tu seveda še adrenalinski športi, ki jih izvajajo sami. Katja in Matic pravita, da njihov cilj nikoli ni bil masovni turizem, ampak osebni pristop. »Pri velikih podjetjih strpajo 50 ljudi na Katja Simončič in Matic Leskošek sta srečna. Pravita, da se s takim turizmom da preživeti in dodajata: »Nikoli ne bova bogata, imava pa >lifestyle( (življenjski slog, op. p.). Na Šri Lanko nismo šli zato, da bi obogateli, ampak zaradi načina življenja, ki nama je všeč. Nobena od stvari, ki jo delamo, ni taka, da bi postali magnati, ker to niti ni naš cilj.« (Foto: SHERPA) rafte, jih odpeljejo in je. Mi sami ne izvajamo aktivnosti za več kot deset ljudi,« razlagata. Letos bo pod okriljem Adrenalinčka zaživel še en kamp, prav tako eko in prav tako adrenalinski. Tokrat na morju, v Luciji. Postavlja ga njun sodelavec Simon Zagoričnik. Načrtov imajo sicer še veliko, ampak zaenkrat nič v naši regiji. Matic pravi, da je žal preveč nezanimiva destinacija: »Na morju pričakujemo po dveh letih totalni bum, v Celju bi bil pa po desetih letih.« In še svet _ Odpira se tudi na drugem koncu sveta, na Šri Lanki, od koder sta Katja in Matic prišla pred kratkim. Za ta otok so se odločili povsem po naključju, se spominja Katja: »Z menedžerjem našega kampa Sebastjanom Lubejem smo se pogovarjali, kaj bomo delali pozimi. Naslednji dan mi je poslal sporočilo, da ga je navdušila Šri Lanka, ker je gledal neko oddajo na Discove-ryju.« Mesec dni kasneje so Sebastjana poslali za mesec dni na Šri Lanko, da je preveril možnosti za delo. Poiskati je moral hišo, ki bi bila primerna za dva majhna otroka (Katja in Matic imata namreč sina Nika in hčer Kajo) in bi imela kakšno sobo za oddajati in da bi se v kraju lahko kaj počelo. Letošnjo zimo so se tako odpravili na Šri Lanko. Samo Sebastjan je vedel, kam natančno gredo. Čeprav sta avanturista, priznavata, da ju je bilo malo strah. »Plačali smo enoletni najem hiše. Ne veš, kakšen je ta človek, ki si mu plačal najem, nič ne poznaš. Ampak smo si rekli, če nam uspe, bo super, če ne, bomo pa imeli počitnice,« razlagata. Začetek je bil zelo težak. Najem je bil drag, tako da so prvi mesec težko shajali. Potem se je počasi začelo odpirati. Prišlo je tudi veliko Slovencev, med njimi je bilo tudi nekaj tistih, ki so že izkusili prijaznost na Soči. Ker sta morala spet Katja in Matic na Sočo, sta z otroki prišla nazaj. Na Šri Lanki je ostal Sebastjan in s Turistice so dobili dva študenta, ki bosta opravljala prakso. Prošenj za delo sta dobila ogromno, v smehu pove Matic: »To je seveda sanjska služba za študenta. Ob prijavi za delo smo že naslednji dan dobili 30 prošenj.« Na Šri Lanki sicer prav tako nudijo aktivnosti, od srfanja do izletov. Je pa Šri Lanka na začetku. Dobrem. ŠPELA KURALT ^ , . hqere ^RELAX'tidimm ••• Odkrivamo turistične diswi ^ pei^ Pred nami so prvomajske počitnice, prav tako pa tudi aktivno razmišljanje, kam na poletni dopust. V turistični agenciji Relax se zavedajo, da ljudje potrebujemo oddih, na katerem se bomo počutili varno in bomo dobili največ za svoj denar. Vsako leto več kot 210.000 ljudi letuje prav z Relaxom, pravi Daniel Selinšek, izvršni direktor TA Relax, ter dodaja: »Ljudje nas poznajo kot turistično agencijo z najboljšo ponudbo, imamo pa tudi veliko prednosti. Smo zelo prijazni in profesionalni. Veljamo kot specialisti za Adriatic, kar pomeni, da smo še prav posebej usposobljeni za Jadran. Turistična agencija Relax ima v Sloveniji kar 24 poslovnih ' • na dopust s turistično agencijo enot, v katerih vsak gost dobi brezplačen katalog. Relaxovi gostje imajo veliko prednost, da jim je 24 ur na dan na voljo predstavnik, ki jim pomaga rešiti težave oziroma dati nasvet. V številnih hotelih so prisotni Relaxovi animatorji, ki poskrbijo za zabavo gostov, v poletnem času so zelo priljubljeni tudi otroški mini klubi. V številnih hotelih je bivanje za otroka brezplačno. Pri nekaterih hotelih na Jadranu tudi trije otroci do 14. leta letujejo brezplačno, v Sredozemlju pa tudi otroci do 15. leta. Nekateri hoteli ponujajo tudi ugodnosti za enostarševske družine, kjer otrok biva brezplačno. Na počitnice goste odpeljemo z nadstandardnim avtobusom, ki je v juniju in septembru brezplačen.« Izberite najugodnejši način plačila Daniel Selinšek si upa tudi trditi, da imajo v Relaxu najugodnejše plačilne pogoje. »Ponujamo možnost plačila z gotovino in gotovinski popust. Za potrditev rezervacije je treba plačati 20 odstotkov akontacije, nato imajo gostje možnost, da vsak mesec prine- sejo na agencijo nekaj denarja in tako do odhoda odplačajo celoten znesek. Ponujamo tudi ugoden Relaxov kredit, za katerega potrebujejo le osebni dokument, bančno kartico, davčno številko in nato takoj preverimo kreditno sposobnost in hitro ter enostavno uredimo kredit. Ponujamo tudi možnost plačila s čeki. Lahko pa plačujejo tudi z različnimi kreditnimi karticami, s katerimi ponujamo plačilo na 12 obrokov brez obresti.« Najbolj iskane destinacije ob obalah Sredozemlja pa so Egipt, Turčija, Bolgarija, Tunizija in grški otoki. Z Ijubljan-skega letališča lahko do teh destinacii odpotujemo od maja do oktobra. Velikokrat se odločamo za ponudbo v zadnjem trenutku, a v turistični agenciji Relax pravijo, da je zdaj pravi čas za rezervacijo, saj ponujajo jamstvo na cene, kar pomeni, da last minute ponudba ne bo ugodnejša od trenutne oziroma da vrnejo denar, če pride do nižje cene kakšnega aranžmaja. Z Relaxom na Jadran, a tudi v Sredozemlje Tudi letos bo največ slovenskih gostov s turistično agencijo Relax poletje preživljalo ob obalah Jadrana, tako v slovenskem Primorju kot tudi na hrvaškem, v Bosni in Hercegovini v Neumu, Črni gori, Albaniji in Italiji. Od junija do septembra imajo vzpostavljeno čartersko povezavo Ljubljana- Čilipi-Ljubljana. Počitnice z letalskim prevozom lahko gostje rezervirajo na Korčuli, Mljetu, Pelješcu, Slanem, v Dubrovniku, Mlinih, Cavtatu _ V turistični agenciji Relax so letos poskrbeli tudi za tiste, ki želijo počitnikova-ti v kampih. Gostom so na voljo montažne hišice Relax (32 m2 in 40 m2) v kampih v Njivicah na otoku Krku, v Straškem na otoku Pagu, Biogradu na moru, Pirovcu in Stobreču v bližini Splita. Tudi v Sloveniji se vse bolj uveljavlja novi trend v turizmu »glamping«. Gre za angleško sestavljenko: glamour + camping. Združuje torej razkošje s kampiranjem. Prav tako je letos tudi več rezervacij za prvomajske počitnice. Beležijo porast za 12 odstotkov glede nas sezono 2011. Največ zanimanja je za Relaxove prvomajske klube (Rovinj, Rabac, Baška, Opatija, Supetar). Po izredno ugodni ceni je na voljo tudi letovanje v Poreču. Vsi gostje, ki bodo rezervirali do konca tega tedna prvomajski dopust ali poletni oddih, bodo v turistični agenciji Relax v Celju in Žalcu dobili tudi darilo - Relaxovo brisačo. Z Novim tednikom in Radiem Celje v letošnjem letu v turistični agenciji Relax organizirajo kar dve letovanji, in sicer od 9. junija v Črni gori in 13. septembra na Braču. SIMONA BRGLEZ Turistično agencijo Relax Celje najdemo v Stanetovi ulici 16, njena telefonska številka pa je 03/42 88 320. Od 9. do 16. junija lahko počitnice preživite v Črni gori, v predelu Sutomore, v družbi turistične agencije Relax in animacijske skupine Novega tednika in Radia Celje, ki vas bo zabavala tudi na dopustu na Braču v hotelu Waterman Supetrus resort, kamor bomo potovali 13. septembra. ZAKAJ POTOVATI Z RELAXOM? 1. ZA VAS SMO DOSEGLJIVI 24-UR NA DAN 2. 100 % GARANCIJA NA CENE 3. OTROCI DO 15. LETA BIVAJO BREZPLAČNO V HOTELU z dvema odraslima osebama 4. NA POČITNICE VAS ODPELJEMO Z RELAXOVIMI NADSTANDARDNIMI AVTOBUSI 5. IMAMO UGODNE PAČILNE POGOJE • ugoden Relaxov kredit, • možnost plačila s kreditnimi karticami (s kartico Diners je možno obročno odplačevanje do 12 obrokov brez obresti), • popust ob plačilu z gotovino, • možnost plačila v dveh delih. 24 prostovoljstvo NOVI TEDNIK Na Kozjanskem veliko hudega Letošnjo občinsko nagrajenko Kozjega, prostovoljko Cvetko Bevc, postavljajo za vzor Letošnje najvišje priznanje Občine Kozje je prišlo v prave roke. Cvetka Bevc je dolgoletna prostovoljka Rdečega križa, ki kljub skromni pokojnini pomaga celo iz lastnega žepa. »Malo je ljudi, ki so pripravljeni toliko svojega prostega časa, in to brez kakršnegakoli denarnega nadomestila, posvetiti ljudem v stiski,« pravijo o Tereziji Bevc iz Kozjega, ki jo kličejo Cvetka. Tako so zapisali o njej v obrazložitvi, ko je prejela diplomo Rdečega križa na državni ravni. V tem mesecu so ji prav tako podelili najvišje letošnje občinsko priznanje, zlati grb Občine Kozje. »Še več, čeprav ima skromno pokojnino, stroške, ki jih ima z delom na terenu, pogosto pokriva iz lastnega žepa,« so zapisali o 72-letni občinski nagrajenki, ki jo dajejo za izjemen vzor prostovoljcem in vsem, ki bodo to morda še postali. Najvišje občinsko priznanje jo je presenetilo: »To pomeni za moje prostovoljno delo veliko priznanje, še posebej, ker ga nisem pričakovala,« je povedala, ko smo jo obiskali na njenem domu v bližnji okolici Kozjega, kjer je bila dvanajst let, vse do februar- ja prizadevna predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa. Članica te človekoljubne organizacije je več kot pol stoletja, pred tremi desetletji, ko je bil v njeni hiši tečaj za nego bolnika na domu, je začela delovati še kot prostovoljka. Ko je postala predsednica krajevne organizacije, je delo tamkajšnjega Rdečega križa po zatišju znova oživelo. S pomočjo koledarjev so po gospodinjstvih in podjetjih zbirali prostovoljne prispevke ter pridobivali nove člane. Ko je postala predsednica, je bilo v KORK trideset članov, ko se je letos zaradi slabega zdravja poslovila od vodenja, jih je bilo že sto osemdeset. Obiskovali in obdarovali so starejše občane in jubilante, ki jim je ta pozornost veliko pomenila. V kraju so imeli celo dve krajanki, ki jima je do 100. rojstnega dne manjkalo le nekaj dni, vendar rojstnega dneva nista dočakali. Starejših občanov seveda ne manjka in najstarejša krajanka, ki je tako čila, da »Spomnim se začetkov, ko smo imeli kar nekaj primerov družin s šoloobveznimi otroki, ki so ostali brez očetov, ker so ti umrli v prometnih nesrečah ali zaradi raka,« se spominja krajevnih tragedij, ko so družinam pomagali z zbiranjem denarne pomoči. še sama gospodinji, bo letos stara 96 let. Cvetka Bevc je za božično-novoletna voščila za najstarejše krajane po sto petdeset voščilnic izdelala s pomočjo vnučke. Hudi časi V Kozjem so v zadnjem desetletju nasploh doživeli veliko hudega. Pred leti so zaprli kar dve tovarni, Dekor in Konfekcijo Mont, kjer so izdelovali priljubljene puhovke. »Takrat se je rodilo veliko socialnih stisk in veliko krajanov je ostalo na cesti. Med njimi je bilo kar nekaj primerov, ko sta ostala brez službe celo oba zakonca,« se spominja hudih časov letošnja občinska nagrajenka. Rdeči križ jim je pomagal s prehrambenimi paketi. Z zapiranjem tovarn hudega za Kozjansko zdaleč ni bilo konec, saj je bilo v Kozjem pred štirimi leti takšno neurje, da je celo razkrivalo strehe. Krajanom v stiski so pomagali z denarnimi pomočmi Rdečega križa in Karitas, lani pa se je hudo neurje ponovilo - v Kozjem je nasulo toliko toče, da so cesto morali celo plužiti. Spet je sledila pomoč, ko so najbolj ogroženim krajanom v občinskem središču pomagali s prehrambenimi paketi, petim najbolj prizadetim kmetom pa z možnostjo nakupa kmetijskih dobrin. Stisk ne manjka »Socialno stanje na območju Krajevne organizacije Rdečega križa Kozje nasploh ni ravno rožnato,« poudarja Bevčeva ter dodaja, da je slabše kot v drugih občinah Obsotelja in Kozjanskega. S sodelavkami med drugim razvaža pakete s hrano in z drugo pomočjo na domove pomoči potrebnh kar na lastne stroške. Z akcijo Drobtinica so posebej pomagale socialno ogroženim učencem domače osnovne šole, zaradi katerih so v Kozjem postavile stojnici, kjer so prodajale doma pripravljene pekarske izdelke. Različnih stisk ne manjka in ko je sokrajan Janko Strnad v prometni nesreči pred dvema letoma ostal brez noge, je Rdeči križ pripravil dobrodelni koncert za nakup proteze. »Kot predsednica krajevne organizacije, čeprav tudi sama bolna, je namenjala veliko pozornost starim, osamljenim, bolnim in invalidom,« so zapisali o Cvetki Bevc, za katero so dolgo iskali zamenjavo. Lani je nato sama uspela najti upokojenko Marjano Plak, priseljen-ko z Gorenjskega, ki je letos postala predsednica namesto Bevčeve. Bivša predsednica še vedno dela v nadzornem odboru ter novi predsednici pomaga z nasveti. BRANE JERANKO, foto: BJ Cvetka Bevc je bila zadnje desetletje in pol pred upokojitvijo zaposlena kot šivilja v Konfekciji Mont Kozje. Društveno življenje v Kozjem si je brez nje težko zamisliti, več kot pol stoletja je med drugim članica gasilskega društva, s katerim se je udeleževala gasilskih tekmovanj ter nato nagasilskih prireditvah pomagala v kuhinji. V Društvu kmetic Ajda Šmarje pri Jelšah je bila članica upravnega odbora ter z njim sodeluje pri pripravi različnih dobrot na prireditvah na širšem Kozjanskem, dolga leta je bila članica upravnega odbora še v društvu upokojencev in v Turističnem društvu Kozje, sodeluje tudi v Turističnem društvu Pilštanj-Lesično. Kot vinogradnica je prav tako članica Društva vinogradnikov Virštanj-Kozjansko, Gobarskega društva Kozjansko in Muzejskega društva Kozje, ki mu je za stalno zbirko podarila precej orodja in izdelkov. Prostovoljci na trgu Brez srednje generacije? Z mestno občino so v Celjskem mladinskem centru pripravili že 7. festival prostovoljstva in razglasili naj prostovoljce za letošnje leto. Prireditev na Glavnem trgu so pospremili tudi s stojnicami, na katerih so svojo dejavnost predstavili najaktivnejša društva in zavodi s področja prostovoljstva, ki so oblikovali tudi spremljajoč kulturni program. Priznanja je prejelo 32 prostovoljcev, šest so jih razglasili za naj prostovoljce, prvič letos pa so podelili tudi posebno priznanje, ki ga je za dolgoletno prostovoljno delo v društvu Sale-zijanski mladinski center prejel Boštjan Jamnik. Festival je bil priložnost za zahvalo prostovoljcem za vse ure, ki so jih namenili pomoči ljudem. Po oceni Špele Božinovič iz Celjskega mladinskega centra je v Milan Ninic, eden od naj prostovoljcev: »V Srednji zdravstveni šoli Celje je prostovoljstvo zelo razvito in velik posluh za naše delo imajo tudi profesorji. Dijaki pomagamo učencem OŠ Glazija in v drugih celjskih osnovnih šolah, obiskujemo starejše v Domu ob Savinji, prirejamo dobrodelne koncerte Sam vodim pomoč dečku Maju in iz šole se je zbiranje plastičnih zamaškov, s katerim prispevamo za nakup nujnih pripomočkov zanj, razširilo že na celo Savinjsko regijo.« Naj prostovoljki v starosti do 15 let sta postali Klara Nussdorfer in Patricija Šviga, v kategoriji od 16 do 19 let Urška Oprčkal in Milan Ninic, od 20 do 29 let Monika Bačič, in v starosti nad 60 let Željka Vovk. mestu veliko več prostovoljcev, kot so jih v društvih in drugih ustanovah predlagali za priznanja. »Natančnega pregleda sicer nimamo, a ocenjujemo, da svoj prosti čas namenja prostovoljstvu vsaj okrog 200 ljudi,« pravi Špela Božinovič in dodaja, da so pri prijavah na natečaj pogrešali zlasti srednjo generacijo. V kategoriji med 30. in 60. letom namreč ni bilo niti enega predloga za naj prostovoljca, čeprav je v mestu kar nekaj društev, v katerih so še kako aktivni ljudje te starosti. Med prejemniki priznanj so prednjačili dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, precej prostovoljcev pa je tudi iz društva Sale-zijanski mladinski center, kjer aktivno deluje okrog 45 prostovoljcev. Festival je namenjen promociji in razvijanju prostovoljnega dela na Celjskem ter osve-ščanju javnosti o delu, ki ga opravljajo prostovoljci. Zato so bili organizatorji še posebej veseli, da se je med prireditvijo kar precej ljudi ustavljalo ob stojnicah na Glavnem trgu, na katerih so svoje dejavnosti predstavili Salezijanski mladinski center Celje, taborniki Roda II. grupe odredov, društva Šent, Sožitje in Hospic, Klub študentov občine Celje, Evropska prostovoljna služba in Celjski mladinski center. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA NOVI TEDNIK prostovoljstvo/kronika 25 Velenjski župan Bojan Kontič (levo) je priznanja podelil naj prostovoljcu nad 30 let Marjanu Skazi, naj prostovoljki do 30 let Barbari Kelher in predstavniku naj prostovoljne organizacije načelniku Društva tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje Marku Siršetu. Čestital jim je tudi direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik (desno). Nagrajeno delo prostovoljcev VELENJE - Mestna občina se je tudi tokrat pridružila dnevu za spremembe, ki ga v Sloveniji pripravlja Slovenska filantropija. Tako so razglasili zmagovalce natečaja naj prostovoljec do 30 let, naj prostovoljec nad 30 let in naj prostovoljna organizacija v lanskem letu. Občina jih bo tudi letos nagradila z brezplačnim letovanjem za konec tedna v portoroškem počitniškem objektu Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Na natečaj je prispelo deset prijav, sicer pa imajo v Mestni občini Velenje okoli 650 prostovoljcev. Naj prostovoljka do 30 let je postala absolventka Barbara Kelher. Med drugim je bila prva predsednica študentskega sveta visoke šole za varstvo okolja, je aktivna članica v različnih mladinskih organizacijah, v Šaleškem študentskem klubu in Društvu tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje. Naj prostovoljec v kategoriji nad 30 let je postal Marjan Skaza, sicer aktiven član Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline in Planinskega društva Velenje. Je aktiven planinec, ki organizira različne pohode, s svojim prostovoljnim delom pa ureja in vzdržuje pohodne poti po Šaleški dolini in okolici. Vsako leto sodeluje tudi pri organizaciji majskega trim pohoda na Paški Kozjak, srečanja borcev in planincev na Graški Gori in tradicionalnega planinskega plesa. Poleg teh priznanj so letos podelili tudi posebno priznanje za prostovoljno delo v Mestni občini Velenje. Prejela ga je psihologinja Šolskega centra Velenje Alenka Čas. S prostovoljnim delom se je začela intenzivno ukvarjati pred 13 leti, ko je v Velenje prispelo več beguncev iz Bosne in Hercegovine. Svoje dijake je spodbudila k različnim oblikam dejavnosti z begunskimi otroki in mladostniki ter tudi odraslimi. Pri svojem delu je bila Časova zelo povezana s Slovensko filantropijo, delovala je tudi v ekipi za psihosocialno pomoč beguncem. Z njeno pomočjo je bil program prostovoljnega dela v okviru šolstva uvrščen med inovacijske projekte. ŠK Foto: MOV Letos prvič so razglasili tudi naj prostovoljno organizacijo v občini. Med štirimi nominacijami so izbrali Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje, ki ima skoraj 700 članov. Njegovi vodniki s prostovoljnim delom omogočajo članom društva veliko različnih aktivnosti. Poleg tega taborniki vsako leto aktivno sodelujejo tudi pri očiščevalnih akcijah in tako prispevajo k čistejšemu okolju in ohranjanju narave. Dobitnica posebnega priznanja za prostovoljno delo v Mestni občini Velenje Alenka Čas Priznanje za celjske policiste Slovenska policija že od leta 2004 podeljuje svojim zaposlenim priznanja za posebne dosežke na področju dobrih praks. Gre za prepoznavanje tistih delavcev, ki razvijajo in uveljavljajo dobre rešitve pri svojem delu. Pred dnevi je vrh policije nagradil tudi tri celjske policiste. Med dobitniki priznanj so namreč Božidar Pezdevšek iz Službe direktorja PU Celje, ter Boštjan Žaberl in Renato Kropec iz Operativno-komunikacijskem centru Celje. Pezdevšek je bil pred časom tudi vodja OKC Celje. Priznanja so si zaslužili zaradi izdelave posebnega opomnika za delo na operativno komunikacijskem centru in dežurne ekipe celjske policijske postaje. V opomniku so natančno zapisani koraki, kako ravnati v primeru klica občanov, ki potrebujejo pomoč, da ne bi prišlo do kakršnih koli napak. Opomnik naj bi že uspešno uporabljali pri delu. Nadzor nad kolesarji Do konca vikenda bo po vsej Sloveniji, tudi na Celjskem, poostren nadzor nad kolesarji. Lani je na celjskih cestah umrl en kolesar, 24 jih je bilo huje poškodovanih, kar 119 pa lažje. »Opažamo, da je pri kolesarjih vse preveč kršitev vožnje po levi strani, predvsem po levi kolesarski stezi, izsiljevanja prednosti, nepravilnega vključevanja, pa tudi vožnje pod vplivom alkohola,« opozarjajo na policiji. Zato bodo policisti te dni nanje še posebej pozorni. Kolesarji so skupaj s kolesi tudi premalo označeni, zato jih bodo na te pomanjkljivosti še posebej opozarjali. Možje v modrem bodo v tem obdobju preverjali tudi kolesarske izkaznice pri osnovnošolcih in sodelovali pri izvajanju kolesarskih izpitov. INFO113 Kradli po trgovinah Za zapahi so se te dni znašli trije Madžari, ki jih sumijo več tatvin. Osumljenci so stari 24, 29 in 34 let. Pretekli petek naj bi v dveh trgovinah na območju Slovenske Bistrice in Laškega iz blagajn ukradli večje vsote denarja, v Celju pa jim je tatvina padla v vodo. V knežjem mestu so poskušali ukrasti denar iz blagajne tako, da sta dva zamotila prodajalko, tretji pa bi pobral denar, vendar ga je trgovka pravočasno opazila in ga opozorila, naj se odstrani. Manj sreče so imeli v trgovini v Slovenski Bistrici, kjer jim je na podoben način uspelo iz blagajniškega predala ukrasti kar 1.620 evrov in vrednostni bon za 20 evrov. Tretjič pa so tatovi udarili v Debru pri Laškem, kjer so kradli spet po enakem sistemu. Čeprav je prodajalka tatvino opazila in enega izmed trojice poskušala ustaviti, so vsi trije uspeli pobegniti. S kraja dejanja so se odpeljali z osebnim avtomobilom, ki so ga zaposleni v trgovini policiji tudi opisali. Policisti so tatove kasneje izsledili v Aškerčevi ulici v Celju in jih prijeli. Vsi trije imajo stalno bivališče na Madžarskem, v Slovenijo pa so prihajali izključno zaradi kaznivih dejanj. Pri tem so bili tudi zelo spretni, saj so blagajne v trgovinah odpirali z ukradenimi ali ponarejenimi ključi. Preiskovalni sodnik je za vse tri po zaslišanju odredil pripor. Preiskava še ni končana, saj kriminalisti sumijo, da so Madžari na tak način oškodovali še več trgovin po Sloveniji. Sedem poškodovanih V torek zjutraj je bila avtocesta med izvozoma Dramlje in Celje-vzhod (v smeri proti Ljubljani) zaradi prometne nesreče zaprta dve uri. Kot so sporočili s celjske policije, naj bi voznik osebnega vozila (eno-prostorca) med vožnjo zaspal in trčil v ograjo ob avtocesti. Poleg njega je bilo v avtomobilu še šest potnikov, državljanov Moldavije. Trije so huje poškodovani, štirje pa lažje. Vse so s kraja nesreče v bolnišnico odpeljali celjski reševalci. Foto: PGE Celje Po budjolo V preteklih dneh so neznanci iz prikolice tovornega vozila, parkiranega na parkirišču v Arji vasi, ukradli dve paleti motornega olja in lastniku povzročili za najmanj 8 tisoč evrov škode. V Laškem pa je nekdo vlomil v ograjeno skladišče nekdanjega podjetja in odpeljal večjo količino bakrenih cevi. V klet v Turnem na območju Šentjurja so nepridipravi prišli v vikend hišico. Odnesli so nekaj vrtnega orodja, v torbo pa pobasali tudi 110 salam in 60 budjol. Škode je za okoli 2 tisoč evrov, pa tudi slaba volja bo za praznike, saj bodo minili brez mesa. Medtem ko je v Vojniku nekdo iz tovornega vozila odstranil plombo s cerade in odnesel dva seta klim in tri kopalniške garniture za gretje vode, je iz delovnega stroja v Strenskem izginilo 60 litrov nafte. Tatovi so bili tudi v kleti stanovanjskega bloka v Pohorski ulici v Celju in odnesli različno orodje. Zaradi odstranjevanja posledic nesreče so promet z avtoceste izločali na Tepanjah. Padel štiri metre V soboto popoldne se je pri delu v Sv. Juriju pri Rogatcu zgodila delovna nesreča. Občanu se je med pleskanjem desk izmaknila lestev, nakar je padel z višine približno 4 metrov. Zaradi hudih poškodb so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Univerzitetni klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. SŠol 26 kronika NOVI TEDNIK Dokler bodo govorili o dirkališčih, ne bo denarja Kje se lahko motoristi izživljajo z dirkanjem po predpisih? V preteklem tednu se je končal drugi del aktivnosti za večjo varnost motoristov. Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so izvajali preventive akcije za večje opozarjanje in ozaveščanje ljudi o motoristih. Ti so v prometu ena najbolj ogroženih skupin, saj je tveganje za smrtno prometno nesrečo 50-krat večje kot pri vožnji z osebnim avtomobilom, opozarjajo na agenciji za varnosti v prometu. Na lokalni ravni je bil izveden tudi blagoslov oziroma krst motorjev, ki je v zadnjih letih vse bolj popularen. »V Sloveniji nam je - splošno gledano - uspelo v zadnjih letih prepoloviti število prometnih nesreč in število smrtnih žrtev. Samo pri motoristih podatki kažejo drugače. Pri njih statistika kaže ravno obratno, številke ponesrečenih se zvišujejo,« pravi direktor Agencije za varnost v prometu Ljubo Zajc. »Naš trend za prihodnja leta je doseči manjšo izpostavljenost motoristov v prometu. Dokler sami ne bodo začeli razmišljati o preventivi, lahko vsi ostali naredimo veliko, vendar se stanje ne bo izboljšalo,« je jasen Zajc. Pogosto lahko od tistih, ki se na različne načine ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, slišimo, da morajo biti motoristi bolj vključeni v preventivne akcije, predvsem mlajši. »Glavni problem namreč niso tisti, ki se odzovejo na preventivne akcije, ampak tisti, ki jih na takšne prireditve ni. To je izziv za vse: kako jih k temu pritegniti,« še dodaja Zajc. »Policija na podlagi nesreč poskuša vedno analizirati stanje, kaj in kje narediti še več pri izboljšanju varnosti voznikov motorjev, nato te izkušnje deli motoristom,« razlaga Matjaž Leskovar iz Sektorja uniformirane policije Generalne policijske uprave. Poligon, ki ga ni! Pri tem bi motoristi nujno potrebovali poligon, kjer bi lahko sprostili adrenalin. Zaradi prepovedi vožnje v naravnem okolju mnogi motoristi teh predpisov sploh ne upoštevajo. Mnogi divjajo kar po cesti, kar je nevarno ne le zanje, ampak tudi za ostale udeležence v prometu. Ustrezna površina, kjer bi lahko športnomotoristični navdušenci prišli na svoj račun, bi posledično vplivala tudi na boljšo prometno varnost motoristov, saj bi bilo posledično manj divjanja na cestah. Vendar je država do moto športa še vedno mačehovska. Še posebej v letu, ko vsi govorijo o varčevanju, je nesmiselno pričakovati, da bi država vložila več sto tisoč evrov v poligon za dirkanje motoristov, kot temu sami rečejo. »Takšni poligoni bi morali biti umeščeni v prostor, kjer ne ogrožajo nikogar. Vendar bi bilo to treba urediti tudi na ravni državi, saj je težko pridobiti sponzorje, ki bi ta- kšno delovanje poligonov podprli in vlagali v ta šport,« pojasnjuje predsednik AMZS šport Drago Alenc. Uporabil je sicer izraz poligon, motoristi pa pogosto govorijo o dirkališču. Toda takšno napačno izrazoslovje lahko motoriste stane tudi tega, da te površine v Sloveniji še lep čas ne bo. »Dokler bodo uporabljali izraz dirkališče, država denarja ne bo dala, saj vendar ne bo financirala dirkanja, bo pa morda kdaj odštela denar za vožnjo na poligonu za motoriste. Tudi motoristi bodo morali torej spremeniti svojo miselnost,« je poučil Zajc. »Pri tem bo morala država enkrat na varnost v prometu pogledati tudi z ekonomskega stališča. Ker se je v Sloveniji zgodilo manj nesreč, bilo je manj mrtvih in manj poškodovanih, so se s tem zmanjšali tudi stroški za zdravljenje, rehabilitacijo. Državi smo torej prihranili 30 milijonov evrov. Vodilne v Sloveniji bo treba prepričati, da se ta denar splača vložiti v poligon za motoriste,« je še dodal Zajc. Dolgoročno rešitev pri tovrstnih poligonih vidi v javno-zasebnem partnerstvu. »Splačalo bi se,« pravi An- Anton Travner iz Moto društva Mach 5: »Mlade voznike je treba predvsem vzgajati pravilno.« Predsednik AMZS šport Drago Alenc ton Travner iz Moto društva Mach 5, vendar je v takšnih površinah treba videti priložnost. »Takšen poligon ne bi bil odprt samo spomladi ali poleti, na voljo bi bil tudi pozimi. Lahko bi ga uporabljali tudi vozniki motornih sani, saj vemo, da ti pozimi kršijo pravila in vozijo v naravnem okolju.« Travner pogreša prostor za rekreativne motoriste. »Imam prostor za rekreativne smučarje, drsalce, za motoriste pa ne. Študije kažejo, da bi bil takšen poligon najboljša preventivna stvar. Tudi mlade pogrešamo v klubih, zato mi- slim, da je še kako potrebna vzgoja.« Omenja mini moto klub, kamor lahko starši vpišejo svoje otroke že od 7. leta in jih v klubu že od začetka navajajo na varno vožnjo z motorjem. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Župan Vranskega: omejevanje! Samo »Dokler ne bomo postali primerljivi z Avstrijo, ne moremo računati na bistvene premike pri varnosti motoristov v prometu,« meni župan občine Vransko Franc Sušnik. 13 let se že na Vranskem ukvarjajo s poskusi umeščanja takšnega poligona v okolje in vedno naletijo ne »nerazumljivo družbeno nesprejemljivost takšnih površin«. Na Vranskem je sicer že center varne vožnje, poligon za motoriste naj bi bil nadgradnja tega, vendar zaenkrat še ne kaže, da bo tak poligon stal kmalu. Čeprav je prostor že pripravljen, pa občani vplivajo na to, da se dokončanje projekta vselej nekje zatakne. Med ljudmi namreč vlada strah, da več motoristov pomeni večjo množico ljudi v kraju in več hrupa. »Ti poligoni bi morali biti sestavni del javne infrastrukture. Trenutno je vsa zakonodaja spisana tako, da motoriste samo omejuje. Z omejitvijo hitrosti in s prepovedjo vožnje v naravnem okolju. Za motoriste, ki bi radi izživeli svoje sanje, pa so poligoni nepogrešljivi in nujno potrebni,« razlaga Sušnik. Župan Vranskega Župan Vranskega Franc Sušnik: »Trenutna zakonodaja motoriste samo omejuje!« še omenja, da bi bil tak poligon dobra možnost za razvoj podjetniške dejavnosti, kot so jo izkoristili v Avstriji, kjer je področje moto športa bolje razvito. Pogreša tudi malo več pobude s strani moto- ristov. »Dokler bodo organizirali samo veselice in se kazali, ne moremo pričakovati, da se nekateri na cesti ne bodo izživljali. Vsak moto klub bi moral imeti svojo športno sekcijo,« še dodaja. Poligon kot misija nemogoče Sušnik je še ogorčen, ker je umeščanje take površine v okolje danes še vedno misija nemogoče. »Za tak objekt je danes na agenciji za okolje in prostor nemogoče dobiti dovoljenje in dokumente. Morda bi morali razmišljati tudi o tem, da bi bil tak objekt označen kot objekt nacionalnega pomena.« In ali bodo motoristi na Vranskem sploh lahko kdaj svoj adrenalin sprostili na pravem poligonu? »Dokler se v Sloveniji ne bo spremenila zakonodaja na tak način, da bo zmanjšala vpliv ljudi na regulacijo umestitve nekega objekta v okolje, bo to težko izvedljivo do konca. Do takrat bodo motoristi odhajali na poligone na Madžarsko ali Hrvaško oziroma bodo adrenalin sproščali na cesti.« Kaj stori Dars za varnost motoristov? Direkcija RS za ceste gre motoristom toliko na roke, da je v zadnjem obdobju na cestah, ki so zelo priljubljene za sproščanje motoristov predvsem v poletnem času, postavila tako imenovano varnostno lamelo na obstoječe jeklene varnostne ograje ob cestah, katerih upravljalec je Dars. »Takšnih lamel je v Sloveniji trenutno 10 kilometrov,« je pojasnil Stanislav Zo-tlar iz Darsa. Lamele za motoriste so postavljene v skladu s tehničnimi pogoji za varnostne ograje, kraj njihove namestitve se določi na podlagi predloga motoristov in na podlagi podatkov o zgoščenih prometnih nesrečah motoristov na posameznih odsekih, ki jih Dars pridobi s policije. Na najbolj nevarnih odsekih so namestili tudi posebne opozorilne table. »Prve - s slikovnim prikazom motorista in opozorilnim napisom - opozarjajo na nevaren odsek, medtem ko gre pri drugi vrsti tabel za shematski prikaz padlega motorista in opozorilni napis. Obe vrsti vključujeta obrobo iz fluorescentne odsevne folije, ki povečuje opaznost znaka. Po dogovoru je bilo število odsekov omejeno na najnevarnejše, ker bi preveliko število opozorilnih tabel zmanjšalo njihov učinek,« so še pojasnili na Darsu. Stanislav Zotlar iz Darsa Na celjskih cestah je v lanski motoristični sezoni umrlo osem motoristov. Naše območje je po število mrtvih in poškodovanih voznikov motorjev in koles z motorjem v vrhu Slovenije v primerjavi z ostalimi območji. AKCIJA rr T TT^ (S)hujsajmo z Novim tednikom In Radiem Celje Tudi stres in depresija med povzročitelji debelosti Tokratno delavnico je vodila Nuša Konec Juričič, dr. med, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje O stresu tako ali drugače dandanes govorimo povsod. Po drugi strani pa se le redkokdo zaveda, na kakšen način se ta izrazi v človekovem vsakdanjem življenju. Če se s težavami ne spopadamo sproti in probleme pometamo pod preprogo, lahko zapademo tudi v depresijo. Nezdra-vljena depresija lahko v končni fazi pripelje tudi do najbolj tragičnih zgodb. Zdi se, da je debelost v tem začaranem krogu zgolj eden izmed stranskih pojavov. Stres je v svojem bistvu za človeka pozitiven. V izjemnih okoliščinah nam pomaga preživeti. Telo prestavi v najvišjo prestavo zato, da lahko ubežimo nevarnosti, zmoremo kaj nepredstavljivega ali odreagiramo s potrebno im-pulzivnostjo. V sodobnem življenju nas ne preganjajo zveri iz kamene dobe. Tempo življenja pa mnogim ljudem kljub temu ne dovoli, da bi delovali z normalnimi obrati. Naše telo pa ni narejeno za delovanje pod stalnim pritiskom. Ohranitveni sistem se obrne proti nam na načine, ki se jih niti ne zavedamo. Stiska, ki nima imena Zelo pogosto se zgodi, da telo popusti na fronti imunskega sistema. Tako ali tako si mnogi dovolimo izpreči in spočiti šele, ko zbolimo. Čisto telesni simptomi se kažejo v nepravilnem ritmu bitja srca, težkega dihanja, dušenja v prsih, bolečin, ki nam brez vzroka včasih oklepajo kar celo telo. Želja po spolnosti večinoma upade, medosebni odnosi so skrhani, občutek duševne kondicije je povsem na tleh. »Ljudje so velikokrat nemirni in preobčutljivi. Vse okrog njih jih moti, vsi delajo prepočasi, v prometu so im-pulzivni, v vrsti ne zmorejo počakati niti nekaj minut,« opisuje Konec Juričičeva. Če se naučimo prepoznavati simptome stresa in določiti tudi dejavnike, ki na nas vplivajo, se temu lahko z določenimi tehnikami upremo. »Že to, da se znamo ob določeni podobi, naj bo na sliki ali v Nuša Konec Juričič je tokrat spregovorila tudi o kroničnem stresu. naravi, sprostiti, misliti na nič in se za nekaj minut odklopiti od sveta in od vseh ljudi, biti sami s seboj, lahko deluje zelo terapevtsko in zdravilno.« Ko zares pademo v luknjo Otožni smo, brez prave volje za stvari, ki smo jih sicer radi počeli. Vsakdanja opravila so nam breme, vrtimo se v krogu negativnih mislih, izhoda iz tunela pa ni videti nikjer. Podobnih znakov je še cela vrsta. Vsi se tu in tam tako počutimo. A če se iz takega vzdušja ne izkopljemo v dveh tednih ali več, je precej verjetno, da smo depresivni. Čeprav se družbeno zavedanje o tej motnji oz. bolezni povečuje, pa še vedno veliko ljudi ne ve, da gre za fizično spremembo, ki se s porušenim ravnovesjem začne v naših možganih. Še pomembneje pa je vedeti, da obstaja učinkovita pomoč. V depresijo nas lahko pahnejo različni vzroki. Nagnjenost k temu določajo različni dejavniki kot so dednost, negativne izkušnje v zgodnji mladosti, značajske lastnosti in podobno. Ko ob to dodamo še travmatične zunanje izkušnje kot so izguba službe, smrt ljubljene osebe ali »samo« domače živali, sindrom praznega gnezda, ko gredo otroci po svoje, je to včasih dovolj, da se kdo ne znajde več. A tako kot je v depresijo vsak človek stopil po nekem lastnem vzorcu vzrokov in posledic, se tudi depresija kaže prvi vsakem posamezniku drugače in je ni tako enostavno prepoznati. A če se nekdo vede zelo drugače kot sicer, se zapusti na telesnem, duševnem in socialnem področju, je dobro poiskati strokovno pomoč. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Tokratna delavnica je bila tako resna, da prav dosti prostora za hec res ni ostalo. Da je tisto o debelih in veselih ljudeh bedarija, pa tako vemo že dolgo. Ampak, kako malo je treba, da iz slabe voljepreideš v stalno kolesje totalne žalosti, pa res nisem pomislila. Nam kroničnim hujšarjem je to bolj znano kot večni cikel »jem iz malodušja, ker sem debel, in sem debel, ker jem iz napačnih razlogov«. Tako gre svet naprej, mi pa z njim navzdol. Da zaradi odvečnih kilogramov ali celo samo zaradi pretiranega obremenjevanja z njimi izgubljamo dragoceni čas, priložnosti in veselje do življenja tudi ni treba posebej poudarjati. No, da je to lahko pot v čisto resno depresijo, ki ti popolnoma pobere voljo do življenja, do danes nisem zares pomislila. Pa tudi na to ne, da si lahko depresiven, vsesplošno zanemarjanje samega sebe vključno s kipečo telesno težo pa je samo stranski učinek. Pa še nekaj mi zadnje čase ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Tehtanje zunanje skupine Med prazniki bomo imeli kar se tiče delavnic enotedenski premor. 8. maja med 17. in 18. uro pa znova vabimo na tehtanje tudi člane naše zunanje skupine. Naši hujšarji so v tem tednu izgubili slabih devet kilogramov. Tokratni prazniki že po tradiciji niso namenjeni pretiranim gostijam, ampak so običajno v znamenju pomladnih aktivnosti, pohodov in veliko gibanja na prostem. Veselimo se ponovnega srečanja z vami. Dobimo se v dvorani Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. odvrgli, bi se morali postaviti v neke nove čevlje, kjer nismo prav zelo doma. Cona udobja je naenkrat milje daleč. Je morda to razlog, da nam enim kar noče in noče uspeti? In ko izgubimo tiste kilograme, je res samo lenoba kriva, da se vrnemo v stare tirnice? Ali pa se enostavno nismo sposobni soočiti z golimi dejstvi, s svojim odsevom v zrcalu? Ker je pač slika znosna samo s tako ali drugačno omamo. In roko na srce, za preživetje je ne potrebujemo prav dosti. Hrana je v tem primeru prvovrstna omama. No, take misli, so se mi motale danes na poti domov. Ob tem - roko na srce - že cel teden nisem uspela najti kaj prida časa za spodobno miganje. Očitno je moj dušni mir tudi za to načet in nagnjen k melanholičnim mislim. Miganje je torej svojevrstni filter, s katerim je mogoče prenesti tudi problematičen pogled nase. Omama z bolj ali manj samimi pozitivnimi stranskimi učinki. Podpišem. Samo še s časom se naučim gospodariti, tako da mi ne bo treba spet prekrokati noči zaradi službenih obveznosti, in bo tudi stres za silo obvladljiv. Pa srečno do prihodnjič. DEBELUŠKA roji po glavi. Pogovor z eno od hujšarskih sotrpink, ki je v začetku razložila, zakaj je izpolnila kuponček. Ker ji je nek tip rekel, da ona ne da ne more, ampak noče shujšati. Kot pravi uporni ženski so ji seveda takoj vstale vse kocine in če dotlej ni našla prave motivacije, se je v trenutku odločila. Zmogla bo že samo zato, da bo cepcu pokazala, da pojma nima. Meni pa tisti »nočeš shujšati« le ne da miru. Zakaj se včasih v resnici zavedamo, da nas ne žene lakota, pa vseeno kar naprej nekaj mečemo vase. Gre res samo za tisti nedoločeni občutek, ki ga je treba s količino hrane zadušiti in utišati? Ali pa se naše ranjene duše enostavno počutijo varne, lepo zavite v mehak plašč maščevja. Potem se ti ni treba izpostavljati, ljudje v najboljšem primeru brezizrazno pogledajo v tvojo smer in gredo dalje. Brez pričakovanj, brez preskakovanja iskric, brez interakcije, za katero nikoli ne veš, kako se bo končala. Če bi ta plašč končno Kadar človek zapade v globoko depresijo, se lahko življenje konča tudi s samomorom. Nuša Konec Juričič pri tem opozarja na dva napačna predsodka - da tisti, ki o tem govori, tega ne bo storil in da, tistega, ki se je to namenil storiti, ne moremo ustaviti. »To je vedno klic na pomoč, ki ga ne smemo preslišati. Pogovorimo se, poslušajmo, bodimo pozorni na ljudi okrog sebe in naredimo vse, kar je mogoče, da človek v duševni stiski dobi ustrezno strokovno pomoč.« BobKa gii siocre^ ¡'H PONOVNO HOTEL* CELJSKA ICO W 28 pisma bralcev NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Počasno, a že opazno prebujanje Celje je lepo mesto, občudovano in hvaljeno zaradi svoje lege, zaradi gradu nad njim, s katerega ga je mogoče z zadovoljstvom gledati. A mesto niso samo zgradbe in ulice, je še zelenje, predvsem pa so to njegovi prebivalci. Če so ti brez notranjega žara, brez strasti, se ta mlahavost seveda prenaša na mesto, v katerem živijo. Že nekaj let je tega, kar sem zgodaj zjutraj ob Savinjskem nabrežju naletela na posek cele aleje zdravih brez. Šla sem na pošto in na ministrstvo v Ljubljano poslala telegram, naj preiščejo, kdo je odredil to sekanje. To so v Celju naredili, napisali so za časopis nek za lase privlečen odgovor na vse to, rezultat pa so zdaj že nekaj let sadike platan, ki jih mladina lomi, »odgovorni« pa potem nasadijo nove. Seveda vemo, kdo to plača. O prenovi trga pred občino ne bom pisala, bilo je na sto in sto razprav, a je od vsega ostalo samo lomljenje stekla na kupolah, poleti pa razžar-jen beton, ki ga krasijo velike krpe nad mizami pred bifejem. Navsezadnje se lahko trgu ognem in grem po drugi poti. Ko grem mimo kina Metropol, se premagujem, da ne bi pogledala sadistično obrezanih dreves, od katerih so ostala le debla. Koga je motila senca krošenj in ali res lahko vsak dela v mestu, kar hoče? Sprehajalna pot do Šmar-tinskega jezera vodi tudi skozi majhen gozdiček. Vsaj za hip zavonjamo blagodejen vonj po mahu in zelenjavi. A glej, tudi na tem majhnem odseku je nekomu bilo na poti nekaj lepih smrek. Kratko in malo posekali so jih. Zares neverjetno! Novo celjsko knjižnico z veseljem razkažem svojim gostom. In zares je tudi terasa pred njo izredno prijetna točka za veliko ljudi, ki tam posedajo. Mar je bilo potrebno to prireditev iznakaziti s tako imenovano Levstikovo sobo, ki so jo vprašljivi arhitekti zrinili v klet, tako da so primorani slušatelji tečajev poleg svojega predavatelja poslušati še sosednjega. Prostori so brez dnevne svetlobe, umetna luč draži oči, zračenja ni, tako da morajo učilnice biti odprte, da se da dihati z nekaj zraka, ki pride do njih po stopnicah iz bifeja, vročina je že po nekaj minutah taka, da nekaterim ne da dihati _ Na začetku, po odprtju, je bilo zgražanje zaradi nezdravih, neprimernih in celo ponižujočih prostorov veliko, vendar se ni spremenilo nič. Vsake toliko me kdo ustavi in pravi: »Gospa, napišite o tem kritiko, objavite jo.« Celo predlagali so mi, da bi v znak protesta zbirala podpise. Ne, tega ne bom storila. vsi so pismeni, naj pišejo, naj protestirajo. Ko sem pred časom slišala, da nameravajo posekati sedemdeset dreves v parku (Jih je sploh toliko?), sem se odpravila z znancem na oglede. Zgrozil se je. Izkoriščam to priložnost svojega pisanja, da Celjane nagovorim, naj podprejo predloge gospe Irene Ašič, agronomke, ki je v zvezi s parkom in z namerami v njem pisala županu, poslancem pa poslala odprto pismo, naj se vendarle uradniki tokrat ne prenaglijo, naj vendarle prisluhnejo stroki, naj vendarle že z ljudmi, ki nekaj vedo, sodelujejo v korist narave, ki je naša skupna last, skrb zanjo pa dokaz civiliziranega odnosa do okolja. V zraku visi tudi grožnja za uničenje parka oziroma redkih prekrasnih dreves ob bivšem vrtnarstvu. Gospa Irena Ašič, kot vidite, sem za vaše predloge, in prepričana sem, da se bo vašim prizadevanjem pridružilo še veliko Celjanov. ZORA HUDALES, Celje Še naprej zdravljenje in umiranje v bedi? Pred nekaj dnevi sem se ob obisku mame, ki je bila iz Celja premeščena v Bolnišnico Topolšica, zgroženo spraševala, kako je sploh mogoče, da v našem času obstaja bolnišnica z opremo, ki bi lahko prepričljivo predstavljala prizorišče vojnega filma, postavljenega v prvo polovico 20. stoletja, namesto da bi nudila sodobno okolje kot pomoč hudo bolnim. Ne morem zamolčati, da takšnih postelj, ki v ničemer ne zadoščajo kriterijem zdravstvene nege, razen v čistoči, nisem videla v osemindvajsetih letih službovanja v sociali, ki je običajno še na slabšem kot zdravstvo - niti na Tratah, v Hrastovcu ali Dutovljah - povsod so jih že zdavnaj zamenjali. Tudi ostali pogoji razčlovečujejo hospitaliziranega bolnika, ki je postavljen tako še v mnogo slabši položaj, kot ga prinaša že bolezen. V propadajoči stavbi je pozimi hladno in prepišno, poleti grozljiva vročina, ki ugonablja tako umirajoče kot bolne. Kako lahko še tako prijazno in strokovno osebje neguje hude bolnike v skladu s sodobnimi standardi? So takšni delovni pogoji dostojni njihovega dela, znanja, ugleda? Res mora človek v bolezni doživeti še tolikšno bedo? Ali res moramo v 21. stoletju umirati kot v hiralnicah iz 19. stoletja? Ali morda le lahko računamo na trezno presojo odgovornih, da varčevanje ne predstavlja samo črtanja tudi nujno potrebnih projektov, ob tem, da je varčevalno politiko težko doumeti že ob soseščini izvajanja me-galomanskega projekta TEŠ 6 oziroma časovni bližini odobritve razkošnih ministrskih računalnikov in službenega vozila po meri ter podobnih nenujnih financiranj. Stanje, v katerem deluje bolnišnica, je pereč problem, ki bi ga bilo treba rešiti že davno, vsekakor pa vsaj zdaj, ko so za prepotrebno obnovo odobrena evropska sredstva. Toliko teže je v vlogi bolnika ali svojca bolnika razumeti in sprejeti odločitev, da svet zavoda zaradi odklonilnega glasovanja predstavnikov ministrstva za zdravje teden dni ni odobril projekta obnove bolnišnice. So to še glasniki ministrstva, ki mu je prva skrb zagotavljanje zdravja ljudi, ali so podaljšana roka ministrstva, ki mora poskrbeti le za vzdržnost proračuna? Je res tako racionalno zavrniti dva milijona odobrenih evropskih sredstev za obnovo zaradi bojazni pred zadolževanjem bolnišnice - namesto vložiti trud za pridobitev potrebnega denarja in s tem poskrbeti, da se razvojni zaostanek te bolnišnice zmanjša? Ali pa bi bilo najbolj varčevalno zamenjati tudi vodstvo bolnišnice, ki si je za cilj zastavilo posodobitev bolnišnice, izničiti njihovo dosedanje prizadevanje in uspehe ter nastaviti takšno, ki bo pasivno trpelo v sedanjem stanju neznano dolgo in ob katerem bodo lahko enako nedejavni tudi drugi? Morda pa bi se bilo treba vprašati, kje se skrivajo kakšni drugi interesi, ki nasprotujejo napredku te bolnišnice? Le s prenovo sedanjega stanja, ki je krepko pod ravnjo, se bo lahko začela modernizacija bolnišnice in bolnikov ne bo strah hospitalizacije v tej ustanovi. Bolniki potrebujejo boljše razmere zdaj, za mnoge bo tudi to že prepozno. Druge možnosti za etično ravnanje ni, zato pozivam novega ministra za zdravje, v katerega so v teh dneh uprte oči bolnih in zdravih širšega savinjsko-celjskega področja, da preuči nastalo situacijo in razreši agonijo v prid adaptacije Bolnišnice Topolšica ter prižge zeleno luč za obnovitvena dela. VALERIJA BUŽAN, Celje Odločbe CSD Nove odločbe, ki so jih prejeli na dom mnogi prejemniki državnih pokojnin, so začasne, do zadnjega septembra tega leta. Upam, da so se vsi, ki so to prejeli, vprašali, čemu tako, saj tega ne piše. Šla sem povprašat na zavod, nakar so mi odgovorili: vse odločbe so začasne, ker bomo upravičenost do socialne pomoči preverili globje. Vsi starostniki, ki so posest izročili za oskrbo do smrti, bodo dobljeno pomoč verjetno morali vrniti. Vse, ki živijo na istih naslovih s sorodniki, bodo dali pod drobnogled in jih klicali na zavod. Dobro premislite in socialno pomoč rajši prihranite, da morebiti v mesecu oktobru ne zaidete v nepredvidljive finančne težave, da ne bo mnogo jeze in gneva. Kaj bo treba priložiti ob pre-verbi, mi ni bilo pojasnjeno. Da bi se pa kar na vrat in nos odrekel denarju, pa spet ni najbolj pametno. Sami presodite, kaj in kako boste ukrepali do končnih odločb CSD. Mogoče vam pa socialna pomoč kljub vsemu pripada, kajti vedno je še kje kakšna luknja. ZLATA VIDEC, Svetina ZAHVALE Ob upokojitvi Našemu dolgoletnemu družinskemu zdravniku Petru Lipovšku, dr. med., se zahvaljujemo za skrb za zdravje naše družine. Želimo mu veliko veselja med vnuki tudi v pokoju. Družina Manček, Zagrad DDRI TELEFON Kratice Uradnega lista Bralko, ki se želi poglobiti v neko svojo pravno zadevo, zanima, s katerimi kraticami je v republiškem Uradnem listu označena premoženjska in nepremo-ženjska škoda. Urednica Uradnega lista Petra Škodlar odgovarja: »Če gre v bralkini zadevi za pravdno zadevo, katere po- stopek je tekel na sodišču, predlagamo, da se v zvezi z oznako obrne na sodišče, na katerem je zadeva tekla. Oznake objav namreč določa sodišče samo in so pravzaprav številka vpisnika, pod katero zadeva teče. Oznaka, ki jo doda Uradni list, je le številka objave, ostali del objave pa je v pristojnosti organa, ki objavo pošlje.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. Kako preživeti v kriznih časih Nima smisla, da vam še jaz jamram, kako težko je dandanes preživeti. Naj bo dovolj, da vam povem - tudi jaz spadam med tiste, katerih znanje je zlahka mogoče pogrešati. Pravzaprav se mu ljudje ponavadi odrečejo med prvimi rečmi. In tudi mene, v imenu recesije, pozivajo na iskanje »notranjih rezerv«. Bolj ko razmišljam, bolj mi je jasno, da jim nimam več. Če sem jih kdaj imela. Moje notranje rezerve so lahko le kaka odvečna kila »žive vage«, kateri bi se z veseljem odrekla, pa morda še žolčni kamen, vsaj zdi se tako, ko me vsake toliko časa malo uščipne pod rebri na desni strani. In glede na to, da se moj Hanzi piše Runtolič in ne Tajkunovič, vam je jasno, kako finančno stojiva. Tako, kot verjetno tudi vi. Začela sem razmišljati, kje so moje notranje rezerve. Kot otroka so me učili, da je največje bogastvo znanje. Tega ti menda ne more nihče vzeti. Kaj uporabnega torej znam? Seveda bi se kaj že našlo. Recimo, znam napisati kaj pametnega, celo kako pesem, če je že sila, za rojstni dan, Abrahama ali kaj podobnega. Pa ne bo nič, sem kmalu ugotovila. Ker v vsemogočnem brskalniku zastonj najdeš cel kup takih in drugačnih verzov, če ti še to ni dovolj, pa si lahko v knjižnici sposodiš kar nekaj knjig z voščili. Poleg tega so slavnostne priložnosti vse bolj redke. Ne, s tem si ne bom zaslužila dodatnega kosa kruha, kaj šele pogače. Znam tudi kar dobro kuhati in peči. Morda bi se s tem dalo kako obogatiti družinski proračun? Sem kaj hitro ugotovila, da ne. Ker so predpisi, ki bi me pri tem spotaknili, debeli kot sveto pismo, pa še podjetnica bi morala postati, preden bi se lahko lotila česa takega. Domislila sem se, da tudi precej dobro govorim angleško. Kaj, če bi poskusila inštruirati? Morda bi se dalo dobiti kak dodatni cekin. A kaj, ko sodobna mularija od prvega dne gleda tuje risanke in verjetno in-štrukcij sploh ne potrebuje. Morda bi še mene lahko kaj naučili. Pospravljanje me ne veseli, še doma to počnem le, kadar me prah že skoraj prosi, naj ga pobrišem, pa tudi ne vem, ali bi se lahko oglaševala, ker nimam svojega podjetja. Kaj še znam? Znam poslušati. Odkar vem zase, so k meni s svojimi težavami hodili vsi, od sorodnikov do prijateljev in celo sosedov. Poslušanje kar tako ni vredno nič, ne glede na to, da dandanes hočejo bolj ali manj vsi le govoriti. Če bi to hotela zaračunati, pa bi morala imeti na svoji steni vsaj eno diplomo. Ko ti nekaj reče tak ali drugačen terapevt, je to suho zlato, če isto na osnovi svoje zdrave pameti in prebogatih življenjskih izkušenj reče Herminca, pa itak ni nič vredno. Ja, znanje. Človekovo največje bogastvo, pa kaj še. Še ena modrost, ki jo je očitno povozil čas. Morda je bilo to kdaj res, a danes z njim ne moreš plačati položnic. Po pravici povedano, me je zajelo malodušje. Vse šole, leta delovnih in življenjskih izkušenj, vse to ni vredno nič. Dandanes seveda. Le kaj še lahko naredim? Pa sem na televiziji slišala odrešilno vest. Menda je bivši italijanski predsednik Berlusconi javno priznal, da kar dvainštiridese-tim ženskam plačuje po dva jurčka in pol evrov mesečno. Kar tako, zaradi spominov. Evo, rešitve. Gospod ima svoja leta, glede na bogate vese-ličarske izkušnje pa verjetno tudi nima povsem natančno v registru, s katero damo je preživel kako zabavno noč. Lahko bi mu recimo pisala in ga spomnila, da sva se 12. avgusta leta tega in tega srečala tam in tam, in da me še danes greje nepozaben spomin na strastno noč, ki sva jo preživela _ Hm, kdo ve, morda bi tudi meni iz svoje malhe usmiljeno nakazal kak znesek za lep spomin? Ideja ima samo eno pomanjkljivost. Da se je tega verjetno domislila še katera dama pred menoj. No, pa še eno. Da imam svojega Hanzija. Ki mu to ne bi bilo prav. In resnici na ljubo, ni ga denarja na svetu, za katerega bi ga zamenjala. Bo treba torej vseeno tuhtati dalje _ S petkovimi humoreskami nam polepša dan MATEJA REBA. NOVI TEDNIK akcija 29 Dragica Kolarič z možem in delom ekipe, ki vsak teden v vaše domove pripelje akcijo Do polnega vozička brez mošnjička. Od leve proti desni Zlatko Bobinac iz marketinga naše hiše, Nina Pader, ki ji med tekom med trgovskimi policami rado zmanjka sape ter Aljoša Bončina in Branko Ogrizek, ki poskrbita za tehnično plat nagradne igre. Na sliki manjkajo še Tuševa Simona in studijski del ekipe: voditeljica Simona Brglez in tehnik Mitja Tatarevič. »Ne grem od doma, dokler ne ■ ■VB MJH V ■■V| . slisim Mosnjicka!« Akcija Do polnega vozička brez mošnjička je v polnem teku in vse do junija vam je na voljo priložnost brezplačnega nakupovanja. O uspešnosti akcije priča gora kuponov, ki ste jih doslej poslali na naš naslov. Roka Simone Brglez je včeraj osrečila Dragico Kolarič iz Celja, ki je poprej možu dejala, da >ne gre od doma, dokler ne sliši Mošnjička,mošnjiček<, tudi svoj glas je zaslišala na Radiu Celje. Dragica je dobro polnila svoj voziček in koristno izrabila tudi dodatno minuto, ki ji jo je podarila naključna nakupovalka Karmen. Z nakupom v naši akciji brezplačnega nakupovanja je prihranila 136,87 evrov. Prihranka se je veselil tudi mož, še bolj pa mu je šlo na smeh, ko je v vozičku zagledal tudi tako zaželeno kranjsko klobaso. NP Foto: SHERPA Do polnega MOzičIra brez mosnjicfra ■0-^ Je vas hladilnik prazen? Napolnite ga brezplačno! V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje KUPON Ime in priimek: _ Naslov:_| Telefon: _ radiocelje t^klub. Ste naročnik Novega teidn)k Številka TUŠ KLUBA: Lastnoročni podpis: M9 poinega Kupon pošljite na naslov: Novl^adnik in Radio CeljerPrešernova 19, 3000 Celje. Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje OB TORKIH - |zZ VAŠEGA KRAUABOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU DME DN PRDDMEK: ULDCA: KRAJ: KONTAKTNI TELEFON/GSM: = NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA DME DN PRDDMEK: ULDCA:; KRAJ: ; DATUM ROJSTVA: Plačano obdobje: od ; do PODPDS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 28. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 29. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Peter Zaveršek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox) PONEDELJEK, 30. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Peter Zaveršek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Univox) TOREK, 1. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SREDA, 2. maj Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje) ČETRTEK, 3. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 4. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.25 Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) Radiu Celje zaupa vse več poslušalcev Po zadnji raziskavi Media Poola je Radio Celje najbolj poslušana radijska postaja med vsemi lokalnimi radii na Celjskem. Število poslušalcev se nam je od konca lanskega leta povečalo za 4 tisoč. Po podatkih raziskave za prvo četrtletje letošnjega leta ima Radio Celje 26 tisoč poslušalcev. Radio Celje je regionalna radijska postaja s posebnim pomenom, ki prav posebno pozornost namenja informativnemu programu - s poudarkom na lokalni oziroma regionalni informaciji. Ekipa profesionalnih novinark in novinarjev se trudi, da bi bili poslušalci dobro informirani o dogajanju v lokalnem okolju in širše. Tako lahko od marca vsak dan prisluhnete tudi novicam ob 6. uri in že navsezgodaj izveste, kateri dogodki bodo krojili dan. Poleg informativnih ustvarjamo tudi izobraževalne, zabavne, športne, otroške, verske in druge vsebine. Jutranje novice pa niso edina letošnja novost na Radiu Celje. Za pozitivno se je izkazala tudi odločitev, da pri izboru glasbe večji poudarek dajemo slovenskim izvajalcem. Prav tako smo prenovili posamezne oddaje ter uvedli nove, pri čemer dobrega radia ni brez odličnih voditeljev. Da smo na pravi poti in da delamo kakovostno, priča tudi tradicija. Skoraj 58-letno oddajanje frekvenc Radia Celje je zgovoren dokaz, da smo pri svojem delu uspešni. Seveda se zavedamo, da Radia Celje ne bi bilo brez vas, zvestih poslušalcev, ki nam zaupate in vztrajate z nami. BOJANA AVGUŠTINIČIČ, urednica Radia Celje PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE Zadnji rok z najlepšim glasom na Celjskem Če imate med radijskimi voditelji svoje favorite, se nikar takoj ne začnite razburjati. To o najlepšem glasu smo namreč povzeli po eni njegovih oboževalk. In za rok zvezde se pričakuje, da jih imajo. Če rečemo Boštjan Dermol in Nude, kaj dosti več skoraj ni treba povedati. Pa je treba dodati vsaj še termin. Vsak torek četrt čez 19. uro se namreč na Radiu Celje oglasi Zadnji rok. Šest let so torki že namenjeni prav tej oddaji. Sicer pa je Boštjan pred mikrofon našega radia kot najstnik sedel že pred 19 leti. »Najprej so bile petkove in sobotne glasbene želje. Potem nočni programi in še veliko tega. Nazadnje pa samostojna oddaja.« Edini pogoj ob začetku je bilo sodelovanje s tehnikom Mitjem Tatarevičem. »Gre za kemijo, ki soustvarja nek fluid. Zdaj sva že tako uigran tim, da se samo spogledava, pa veva, v katero smer bo šla oddaja, kakšen ritem potrebuje, kašno podlago Tako iz tedna v teden predstavljata dobro glasbo, koncerte, ki jih ne smemo zamuditi, nove skladbe, ki šele bodo hiti, skupine, ki oblikujejo sceno. Kot pravi Boštjan, se trudi ustvarjati oddajo, ki je informativna, izobraževalna in nenazadnje razvedrilna. »Po drugi strani odkrito povem, da gre za vsiljevanje mojega glasbenega okusa. Če zavrtim nekaj, kar mi ni všeč, zavrtim to zato, da povem, da mi ni všeč. Do vsega pa je seveda treba postaviti neko argumentirano kritično noto. Oddaja je vseeno toliko novinarska, da podaja nek širši koncept časa in prostora, v katerem glasba nastaja in ga tudi sooblikuje.« Boštjan se sicer ukvarja z avtorskim pravom, še vedno pa mu velik del življenja oblikuje skupina Nude, ki ostaja med najbolj priljubljenimi Boštjan Dermol izvajalci. »Pravzaprav si ne znam predstavljati, da bi počel kaj, kar ni tako ali drugače povezano z glasbo.« In če se vrnemo na začetek, oboževalk mu res ne manjka. Res pa je ena praktično brez konkurence. Predlansko jesen sta namreč z Martino postala starša male deklice Lorelei Erne. Jasno, da ji je posvetil tudi eno svojih pesmi. »Biti oče je najbolj zahtevna, najbolj odgovorna in hkrati najlepša naloga na svetu. Nihče te nima tako rad kot tvoj otrok,« se za konec razneži Boštjan. StO, foto: MARKO MAZEJ 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA .. FRIENDS - AURA DIONE FT. ROCK MAFIA (5) 2. WE ARE YOUNG - FUN FT. JANELLE MONAE (6) 3. BACK IN TIME - PITBULL (2) 4. RUMOUR HAS IT - ADELE (4) 5. WHAT BECAME OF YOU - DODGY (4) 6. IS ANYBODY OUT THERE - K'NAAN FT. NELLY FURTADO (2) 7. WHAT A LIFE - ROCHELLE (1) 8. TURN UP THE MUSIC - CHRIS BROWN (3) 9. CALL ME MAYBE - CARLY RAE JEPSEN (1) .O. IT'S POSSIBLE - ROXETTE (3) DOMAČA LESTVICA .. ROMANJE - TABU IN ANDREJ ŠIFRER (4) 2. ZADNJI POLJUB - NUDE (2) 3. NOVA OKUPATORKA - ZORAN PREDIN &COVERLOVER (3) 4. METULJI - PLIŠ (1) 5. POSLUŠAJ - AVTOMOBILI (5) 6. OKNA NA STEŽAJ - VLADO KRESLIN (5) 7. HOLLYWOOD - SIDDHARTA & LARA-B (4) 8. MORDA - PANDA (3) 9. POČASI - MANCHE FT. ADAM VELIČ, VAUKS, DENI (2) .O. NOV NOR ČAS - HEAVENIX (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO THE NIGHT OUT - MARTIN SOLVEIG FEELS GOOD AT FIRST - TRAIN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO SENCA - TINKARA KOVAČ ILUZIJA - NIKKA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011 CELJSKIH 5 PLUS 1. POKAŽI MI, DA ME IMAŠ ŠE RAD - NAVIHANKE (1) 2. MUZIKANTI - ŠPILAMO -VIKEND (4) 3. LJUBIM TE SLOVENIJA ZELENA - ZREŠKA POMLAD (2) 4. LE K TEBI VLEČE ME -KRAJCARJI (3) 5. NAŠ PODKRAJ -PODKRAJSKI FANTJE (5) PREDLOG ZA LESTVICO DOBRO NAM GRE - ZREŠKA POMLAD SLOVENSKIH 5 PLUS 1. STARI GRAD - IGOR IN ZLATI ZVOKI & FANTJE S PRAPROTNA (6) 2. NA VESELICI - NOVI SPOMINI (2) 3. CVET POMLADI - JAVOR (1) 4. MOJ STARI AVTO - ANS. PETRA FINKA (4) 5. RAZVAJENKA - AZALEA (3) PREDLOG ZA LESTVICO VIŠINSKA RAZLIKA - FANTJE Z VASI Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. NOVI TEDNIK informacije 31 KRAUESTVO DOBREGA OKUSA PREPROSTO IN HITRO z zgovorno Jemejo Kolar z Zavoda Celeia Celje smo v sredini kuharski oddaji ponudili ideji za prigrizek in kosilo. In skupni imenovalec je enostavnost. Brez dolgega seznama sestavin in še daljše priprave. Ob kuhi se spomnite še na nasvet Jemqe Katar, daje manj več, zato manj solite, uporabljajte manj sladkorja in maščob. Predvsem pri slednjih sama prisega na kvalitetno olivno olje. Uživajte v tem tudi vi in nam predloge, kdo naj še mesec BOBI PALČKE Sestavine: 500 g bele moke, 250 g mehkega masla, 1 mala kisla smetana, 1 jajce, sol, različna semena za posip Priprava: Moko, maslo in kislo smetano pregnetemo in tako dobljeno testo zavijemo folijo ali damo v posodo, ki dobro tesni. V hladilniku naj počiva 6 ur. Potem testo razvaljamo in premažemo s stepenim jajcem. Posujemo s soljo in z različnimi semeni ter razrežemo na palčke. Te damo na pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo pri 180°C do zlatorjave barve. PITA IZ LISTNATEGA TESTA Sestavine: listnato testo, špinača, 1 ali 2 jajci, smetana (sladka in kisla), sir, sol, muškatni orešček Priprava: Pol zavitka listnatega testa razvaljamo in hrustljavo zapečemo pri 200° C. Pečemo ga kar v posodi ali pekaču, v katerem bomo pripravljali pito. Vmes skuhamo špinačo, kot smo navajeni. Po pečenem listnatem testu razmažemo kuhano špinačo. Razvaljamo še preostanek listnatega testa, s katerim pokrijemo špinačo. Za preliv zmešamo jajca, dodamo malo sladke in kisle smetane, nariban sir in začinimo z muškatnim oreščkom. Polijemo po piti in jo pečemo 10 do 15 minut pri 180°C. Zraven postrežemo solato. NL RESTAVRACIJA ETRk ETfti ii.a.]i„ Bukiillak, 3000 Csljt Delomilas: POM-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od a:t5B dD 23:00 NED: od B:Q[) dn 22:00 I ;KSKi.UZIl/NAOSVtŽriFV VINO@FRESERJ¡ ,, ledeno vino ' prudentia VINOGRADNlj^FRESER FR£ŠERVUDKD,KALŠE19 aiSSMARTNO NA POHORJU I SIjOVENUA VLADKOFREŠER 040753137 MATJAŽ FRESER 031577980 TEL: 02 80 34 215 Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za ialdjučene (fruibe Veliko paritirisče T: 03 Stopče31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si ÄHACU •Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine Ajurvedska masaža Ajurvedska masaža je namenjena čiščenju in razstru-pljanju telesa kemikalij ter toksinov, ki so shranjeni globoko v notranjosti. Masaža se izvaja po načelih ajurvede, znanosti življenja, ki seje razvila v Indiji. To je tradicionalna oblika medicine, priznana i; današnjem svetu komplementarne in alternativne medicine, ki vključuje uporabo joge, zelišč in masaže. Ajurveda v večji meri temelji na preprečevanju bolezni kot pa njenemu zdravljenju, vendar je prav tako koristna pri zdravljenju nekaterih bolezni. Ajurvedska masaža je postala priljubljen način za sprostitev in počitek zaradi svojih učinkov krepitve uma in telesa z uporabo toplih olj. Izbiro olj in zelišč za uporabo pri tretmaju prilagodijo osebnim potrebam stranke. Za razliko od drugih vrst masaž ajurvedska masaža uporablja olja za mazanje in čiščenje vseh delov telesa z namenom, da odstrani toksine. Ekstrakt kolmeževe korenine in sezamovo olje se za dosego želenega učinka uporabljata na področjih, kot so ušesa, popek in med obrvmi. V nekaterih primerih, v katerih bolnik to dovoli, lahko ajurvedska masaža vključuje tudi vlivanje sezamovega olja v ušesa, da se I in prahu, kar zagotavlja mazanje in celovito sprošc in tufiirjenost. Ožlvate fahko več prednosti ajurvedske masaže, ki se pokažejo tako navziioter kot navzven: • koža bounela lepjiesk in sijaj, saj bo bolj zdrava in očiščena toksinov^, • izboljšata se cirkulacija in pretok krvi; • večji so koncentracija in energetske ravni; • zmanjšajo se togost sklepov in kosti ter boljša drža; • ponuja pri odvajanju odpadkov in toksinov; • izboljša se pretok elektromagnetne energije po vsem telesu; • boljše je duševno in čustvt^ftzdravje; • večja je vitalnost. ^^^ FRIZERSTVO, ^nja KLOPČiČ,s.p. Dobrova 16,3000 CELJE •ŽENSKO, MOŠKO I GSM 031/371499 IN OTROŠKO STRIŽENJE š ■ PODALJEŠEVANJE LA^ ^i •SVEČANE PRIČESKE Sek., "^líWcfiYiWiISbo Martina Pinter s.p. VZORCASTESAMOSTOJECE NOGAVICE SAMOSTOJEČE NOGAVICE HI /lf!i\iF i\inr:A\;ini: oDtiTi i/Df^Mim in« GlAVNITRG 10 3000 Celje TeL:03/B207720 OOKOLENKE STOPALKE E-pošta: martinapinterpgmail.com Tel.: 03/620 77 20 DEŽEU| SPROSTITVE Viktor Cepelnik s.p. Kontakt: 040-385-017 TEM* KitEltC spletna stran: muuuu.terrakreno.si NUDIMO: MASA2E, OEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, LUELLNESS SOBE PRMAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITACIJA (odprava celulita in oblikovanje telesa). NOVOSTI: ip^tP^milfevih jedi Pomlad, ki je letni čas prebujanja in rasti, je tudi čas špargljev. Ta izjemna zelena kultura je bila v čislih sladokuscem že v antičnih časih. Danes jo cenimo zaradi izjemnega okusa, ki dopolnjuje številne jedi, hkrati pa ima na naš organizem vrsto blagodejnih učinkov. Zato smo tudi letos pripravili novo, bogato izbiro jedi. Spargelj bo na krožniku imel glavno besedo, ali bo pa nepogrešljiv spremljevalec mesnim jedem, kot tudi morskim in sladkovodnim specialitetam. S svojo posebno aromo obogati celo sladice. "SMIRAN Dramlje, tel.: 05 997 00 87, 051 438 038 ^ www.gostiscemiran.si M" Bohorč ^ K^MIA, MAUCi, POZI, KOSttA, AU CAHD, CEIIHING; Spn^janaiao nanrfito m virijt akqirfme ttniba Bohort AUijan ».p., Duian« Kvedi? 44, 3530 Šentjur pri Celju, Tel,: +t386 (0J3 746 U 30, Mobile.- ++3S6 (0)41 666 7E6 KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA ßI@NA 'i o 2 t - I « A Jelena Založnik, s.p. CELEIAPARK, Aškerčeva 14,3000 Celje tel.: 03 5 483 483 • gsm: 041 31 31 33 e-mall: info@kozmetika-biona.com www.kozmetika-biona.com Delovni čas: 08.00-16.00 (torek, petek) noo - 20.00 (ponedeljek, sreda, četrtek) sobota po dogovoru Rezervacije na tel.: 03 1 849 996 MOVA ZA M^gJ^g: gTA^IIs Jlj^^ia 3000 Celje ^ odprto: Ponedeljek - petek: med 9.00-18.00 Sobota: 8.00-12.00 M.: 041 941 894; T: (03) 620 98 81 £-mail: iris.tomazin@gmail.coni 32 informacije NOVI TEDNIK 1 ' / ..M Ji Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počuti tno varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo reSili težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočili na pomoč. Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejali okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri Čemer želimo za svoj denar dohiti čim več in čim boJj kakovostno, Zavedamo se, da so takSne informacije dohrodoSle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s iiiomočjo »¿Sili strani Vsi naSi mojstri. Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseli, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki Se niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti iii predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali 5e bolj prepoznavni v svoji in naši oko- « ^ nV 031 69^® 1ilLaîfi7n495vblKCiî/S77H« ¡»HTftBuùumL l/se za sirefioi hniiwlnp II injiiijQ btii^Uti)«^ «lellw h ¡Mineytlrte: PrttMa U»^ wwwjtreha-metalko.si Ih IZHERO IN IZDELAVO PfiEDFAiUMA NA KtJUf POKtlfllE NAStGA STflOKOVNJAKA Ik STREHE NA GSM: 041 622 iSS. MESTNA ŠIVALNICA Natalija Cokan s.p.GSM:CWi -m-^ imjBintra ^viljnfta in - - ilVAI^E PO modiiind)b£ila'tucil«x)btckt POPRAVILA OBIAČIL; -ki^tinje 'oiMjt •menjavatiairg 'menjiva podlog, krpanje OdbraUaii Pon,fre,p«i7.IXI- iÉ.» Tot.ÎWÎÏÎSÛ-19.00 Sob:S.(»-Ii.OO Zima » ji posloi' ila, zato vabij cnl na premontažo qu m f - VEfllid izbiia^um In plati!^ tei rmàiasttirambevgiiK gum. - PfEHem h tidMZ iifabljenllr vbzII. -SeriHiijavienianikevKil, ^AKCllA^ 1 popusu na primontaiii gum, ob eredliaitvitwaoBlMa- KIA MOTORS avtC|)hiša ikorjanec The ffowET i oSurp/iit' Marltorika 115, Celje. OSlIlb OB B4, 031 609 416 flCI I 1 < EM UtiHO.flAB CVlhK HA.ItSJl jifKiČitoB™ ■'■■■■■■■■ lin pm' ri ti u rhim^oLJi tiuu.iivijf ii šchi p ^HIDliaiait;!: -:«f ŽiaVOA RJI i « it NITtll Ûo' VODO ttrlSf 11 VI,IXO KOa TtRMOlNSTAIACUE taLitl/TtfllW,^ MI/IMTM^kntlHtlf«)! aigft^a - ipafflwjyia www.zelena-teh n tka.eu Tel; 03 4d1 66 00 ŽAGE «lonsered -i5%!j TuTKANizAili'' nULElDEJ^'P- mtilej .dejan® s iol .net „ ^ Seinrè^a 10-13 3W Celje i^anir dfe (Rj® '^IZTjlim tel, v/v / j t oo^ wvww.patntfixptasi, odprava vseh vrsi avtomobilskih prask pollran;e vozil, varjenje plastike, Irajnsodpravi rje, popi-dvita pO toii, Odstranjevanje barve In grafitov i avta Flouta d.0.0. PEVrtnerlja TOPLAK Gorica 41.3000 Cdje G£M-a41 757 S79 • psAc^tau aa UBfiDITBVnfeakidl» la po I* UHditcv iu .,srDPÎÎ21,3]]UHdBEUlD G5M:04iy£77-31«, MAHj iitBijin4Hfenitj^iHÏ.nim Keiarrïai^ deli ,vodowdna innaladji [3dlalD[)w, nunjU In vu »drisvaliH delj, t{t jdaptadji Ifflpjinic. lakiDvanje moulltw. bofdut bni^ ^ iiHBlie otnil!!. iajglavi laincça gretji y Micpi liopalricah limlnlli iudi i ianabift TlElDOPlUVIHt! ■ÎTnOUIVNO.ffîTIKI III PO KONKUHBIÎNFH il FR&NCJâ DWdaia. montQ^g. pfevag^ Nuniiifranci.p, DuUiaKvednj«.^» S«ntjur BM:«17Ï7Î3Î e-nuil: hmlLnunck^gmall.aini "vse za ogre van je, vodovod, prezračevanje, plin" 'Meji ■swto»injf ' lidtiava ponudb pralala nKMtziï -Toplotrsiipdfce -knldttnjl -bojlent -koiHlfiEla dimni -laiu^iotHnJrihshniMv -dimniki ftr ZDRAVItik"!: lAÎKO Irrri TllliRMANA liiUfi MANUALNA TERAPIJA Izva|a: Dr, A> VERSININ ortoped «vmatoloc FTTDi O.O.ft-, OtihMjSHA 1IC A. 1000 L|l/SttANA Tft-- iU /734-S7-00,031 SW iii SI^LCr: li™w.FtfE«l; f-foifjl- mK®T-lJaef NOVI TEDNIK informacije 33 I I I I I I I I I I I I I I I i I I Naravne barve v domu • # « » Naravne barve predstavipio le delCek v mozaiku pogojev za zdravo in prijetno bivanje. Uravnavajo klimo v prostoru, pripomorejo k regulaciji vlage, absorbirajo neprijetne vonjave, stene »diliajo«, predvsem pa je pomembno, da barve ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi. Različne meritve zdravju Škodljivih oz, celo strupenih snovi so pokazale, da naša telesa akumulirajo snovi iz svojega okolja. Ker veliko časa preživimo v zaprtih prostorih, smo zelo dovzetni za snovi, ki se »skrivajo« v stenah, talnih oblogah in pohištvu. Danes si marsikdo ne more privoščiti tega razkošja, da bi svoj dom v celoti zgradil iz naravnih materialov. Delež novogra-[ diteljev je v primerjavi s tistimi, ki kupijo stanovanje v klasično zgrajenem bloku ali se vselijo v staro hišo ali stanovanje, neprimerno višji. Kljub temu pa imamo možnost, da v stanovanje vnesemo vsaj del narave. Stene in strope lahko prebarvamo 2 naravnimi barvami, ki ustvarijo prijetno in zdravo bivalno klimo. Marsikdo se sprašuje, kaj je naravno. Naravni izdelki vsebujejo samo surovine, vzete iz narave, kot ostanek pa se lahko vključijo nazaj v naravo, torej ne postanejo odpadek, ki ga je treba predelovati. Velja načelo »od zibelke do zibelke«. Materiali so okolju prijazni tako v fazi pridobivanja kot tudi v celotnem življenjskem ciklusu, ostanki pa se v naravi preprosto razgradijo. Nekateri proizvajalci k imenu izdelka dodajajo bio, čeprav barva vsebuje le eno ali par naravnih sestavin. Vsekakor velja preveriti sestavo izdelka, preden se odločimo za nakup. obrača v prid naravnih materialov brez škodljivih dodatkov, kar se pozna tudi v čedalje pestrejši ponudbi na trgu. Človek je za urejanje doma že od nekdaj uporabljal in predeloval materiale, ki jih je dobil v naravi. Z razitiahom industrije pa so barve in materiali za dom postali vse bolj sintetični oz, narejeni na osnovi petrokemičnih snovi (akril, vinil), ki se Jim dodaja kemične konzervanse, fungicide (proti plesnim), biocide, topila (razredčil jej o in utekočinijo barvo), polnila za ohranjanje tekst ure barv ter sušila (za dezinfekcijo), Na srečo se trend spet Z apnom in pigmenti do barvitih sten Za barvanje in poslikavo sten, stropov in fasad je človek stoletja uporabljal apno, naravne mineralne barve ter zemeljske in mineralne pigmente. Apno j'e v uporabi že več kot 14.000 let. Uporablja se za izdelavo ometa, pleskanje sten in posebnih dekorativnih obdelav, kot so vodoodbojni omet tadelakt {posebna tehnika glajenja, ki izvira iz Maroka) in italijanske tehnike stukulustro in marmorino. Pri beljenju sten z apnom moramo sicer biti malo bolj pazljivi, da ne pride v stik s kožo ali nam kapne v oko, saj je alkalno. Dobra stran pa je, da je površina, pobarvana z apnom, odporna proti plesni in da je še posebej primerna za vlažne prostore. Poleg Številnih drugih pozitivnih lastnosti apno odlikuje tudi to, da je primemo za alergike. Tradicija barvanja z apnom se počasi spet vrača in na trgu lahko zasledimo kar nekaj proizvajalcev, ki ponujajo bio apno. Če smo včasih stene zgolj belili z apnom, pa je danes možno izbrati StevLne zemeljske in mineralne naravne pigmente, s katerimi tudi z apnom pobarvana stena postane barvita. Pigmenti, ki jih dodajamo apnu in tudi barvam za stene iz drugih naravnih materialov, so prav tako naravni. Pridobivajo jih iz raznobarvnih zemelj in mineralov ter rastlin. Paleta barv je nadvse pestra, od nežnih rumenih in rdečih tonov, do temno vijoličnih, turkiznih in ultramarin modrih. Ilovnate barve Ilovnati ometi so zadnje Čase postali precej popularni, te malo ljudi pa pozna ilovnate barve. Namesto z apnom lahko stene in strope prebarvamo z ilovnatimi barvami. Zaradi finih ilovnatih zrnc dobimo rahlo strukturi rano stensko površino, ki spominja na omet. Tudi tu se lahko igramo z barvami. Ilovice se v osnovi razlikujejo po barvi - od rumene, rdeče in rjave, beli Ilovnati osnovi pa lahko dodamo kateri koli pigment. V okolju, kjer preživi mo veliko Časa, je nešteto snovi, ki obremenjujejo naš organizem. Vsem se na žalost ne moremo izogniti, Z naravnimi barvami pa si lahko ustvarimo bistveno bolj zdrav in prijeten dom in delovni prostor ter vnesemo v bivalno okolje vsaj delček narave. IIVSTALACIJE JEKI. oyíiuníeillíwíowí, iltemstlmi viri ogrevat^ai, toplotne irpalke, talna ogrevai^a ZadDlirDva34/ji GSM: 031-329^702, E-jnail: bllslünitaladje^gmaiUom CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK mAšA Niuil Hrlbcmkk t.|K Poslavne enote: Ka!úbje-Sentjur-C£ije Konukt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com . aVILjSkj ^ET^Vl^ FLfkCA C - i^J"« iJtjpisirtfl poprej fV^ OŽ? - hitrtr in, t^adfi^ fCfmi/Uir úUaSi - tudi USt^a - mH^at/a 13^, pia^, ' - - ois^ in Sjrjt/^i - (rt £ih h... krajša« JE HLAČ od S EUR dalj«! 3+1GR^ Z a n g rad d.o.o. SploSna grxiíJbena, fysadtrsiai in ¡dikapitskarsha d^ KovaSčem7 3000Celje E-xnaíí.-infc@zan9radsf www,zangraíLsi Teiefbfv 031 713 240 m ilfMi^igUEVEiHOVŠEK /M □ □flR BHgMVODWWMHINCBniHIlllH MNUWmSUUWIWIUMC DBHUmElIlIRtalliJ. Piiüni!avu34^d.Slon. |Hn:HI Gusa? T; 03 / 30 Odd: INFO@DOM STREHA.SI; DOM-STREHA TRUBARJEVA 17 3230 SEHTJUft m:031 eoodzo WWW. DOM-STR EH A. SI Prodaja in montaža ledenih oken cmsa * PREKRIVANJE VSEH VRSTKFfTlN • tZOLATORSTVO ' STAVBNO KUPARSTVO ' BREZPLAČEN OGLED •TESARSTVO tN SVETOVANJE 8R0NISIAVCANŽEK d.0.0. P^vje J9,3220itofe rtJü 03/Í77-12-3 Í fax: 01/78 í-00-49 mabftet:04W639-a37 lOVíTVO, KIOMÍTVO eiMíía;ímniJtov,MFJieí!Pí-í.íf ■r wmoviTvo, Kimiti Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NASI MOJSTRI pokličite: CSISaiSg d 0 m 0 f i n a 1 -tesarstvo OOHOFINM. IwsnROSAÍERtp. Ul. Bratov Janfaijev T ta 32l2Vü]i1ík GSM: 041 756 MS tetefon^aiiDJ 7S1 2t 73 E-potta: domolinaipt-1.5Í ■ KrovstvD - ^avbro kleparstva - montalo Velux Oken - Izdelava nadstrHknv - izdelava ravniti io zelenih streh Pooblaii«nl krvv« n kf itht«: GEHAHD. CREATONJONDACH BHAMAC UNDA8, HDSEI{flA,TEGOLA, 5-METAU ESAl, ... < 100, verski motiv, prodam. Telefon 031 807-839. i566 VHODNA hrastova vrata, 90 " 208 in stranska vhodna vrata, 94 " 200, prodam. Telefon 059 120-887 i588 PRIKOLICO za kampiranje Adria 450, predprostor in nadstrešek, povšal kamp Čikat, Mali Lošinj, prodam. Telefon 031654-930. 1591 UREJEN, 36-letnl Išče dekle, žensko, urejeno, vitko, za zvezo ali prijateljevanje. Telefon 031 687-477 i567 Ženitna posredovalnica zaupanje za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 56 TELICE In krave za zakol, tudi bikce, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, kupimo. Telefon 031 832-520. 1375 PRODAM CIPRESE smaragd in navadne in pušpan za žive meje prodam. Telefon 041 573863. 1245 KAKOVOSTNO vino modra frankinja in belo vino ugodno prodam. Telefon (03) 5417-636, 040 575-136. 1507 SUHO seno, rinfuza, prodam. Telefon 031 317-714. 1541 KORUZO v zrnju prodam. Telefon 041 741028. 1543 BELO in rdeče vino ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 403-266. 1556 OKROGLE suhe in silažne bale prodam. Možna dostava. Telefon 041 763-708. L 94 KRMO, seno in otavo, v rinfuzi, prodam. Telefon 041 518-421, 5799-192. 1582 ~^OROKE Laško Poročili so se: Petra TO-MAŽIČ iz Gore in Damjan NAPOTNIK iz Velenja, Jime-na Guadalupe GONZALEZ MARDJETKO iz Argentine in Luka JEVNIKAR iz Za-lož, Kristina PRESTOTNIK in Boštjan MILAR, oba iz Trbovelj. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Matej ČATER in Maša GRČEK iz Laz pri Dramljah. Velenje Poročili so se: Sanela BEGANOVIČ iz Zagorja ob Savi in Adel DELIČ iz Velenja, Špela TIVADAR in Bojan RIHTAR, oba iz Velenja. Žalec: Poročili so se: Maja FRECE iz Prebolda in Janez PIKL iz Kaplje vasi, Marija HRIBERNIK z Velikega Hriba in Milan BRVAR iz Zaplanine. Celje Umrli so: Ivan SKUBIC iz Celja, 58 let, Matilda KRAŠEK iz Celja, 92 let, Jožef VIDMAR iz Žalca, 82 let, Marija ARTNAK iz Šentjurja, 79 let, 39-letna simpatična in zaposlena ženska želi spoznati moškega za resnejšo zvezo do 59 let. Telefon 041 248-647; . 1581 PREMOŽEN in izobražen, ločen 51-letni moški želi spoznati urejeno žensko do dvojih let. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647. 1581 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n IZDELUJEMO strojne omete, tlake in fasade. Telefon 031 598-355. Omes gradbeništvo, Ledina 40, Sevnica. 1113 PREMOG, znižana cena, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IZVAJAMO dela na kanalizacijskih sistemih (opustitev greznih jam, kronsko vrtanje, vgradnja čistilnih naprav ter ostala gradbena dela, tlakovanje, asfaltiranje, škarpe „ Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zad-obrova 126, Škofja vas. 1354 DVE jagnjici, mladega plemenskega ovna in prikolico za prevoz živine, z naletno zavoro, prodam. Kupim bikca simental-ca, starega 14 dni. Telefon 041 980720. 1557 KROVSKA, tesarska, kleparska dela z različnimi kritinami ter novogradnje in sanacije dimnikov izvajamo po konkurenčnih cenah. Telefon 041 652-186. Bogdan Drev, s. p., Parižlje 35 a, Braslovče. 1565 KLET Čehovin iz Vipave vabi na pokušino in ugoden nakup domačih vipavskih vin v vinotoč Zadobrova 124 a, Škofja vas, telefon 051 651-242. 1574 radiocelje Annette PEČNIK iz Laškega, 72 let, Antonija SITAR iz Polzele, 66 let, Matija GUČEK iz Šentjurja, 93 let, Ivana HLA-ČUN iz Nazarij, 75 let, Jože ŠPLAJT iz Šentjurja, 46 let, Matilda BASTIČ iz Celja, 84 let, Veronika SAJOVIC iz Ko-šnice pri Celju, 78 let, Ana OTOREPEC iz Celja, 92 let, Zorka KOS iz Celja, 62 let, Nada VELENŠEK GAJŠEK iz Prožinske vasi, 49 let, Ivana KAMENIK iz Zavrha nad Dobrno, 84 let. Šmarje pri Jelšah UmrU so: Jožefa GOLOB iz Strtenice, 81 let, Ivanka KOSI iz Močle, 61 let, Pavla ČOKL iz Rogaške Slatine, 84 let, Terezija RATAJC iz Polja ob Sotli, 76 let, Albin SRŠEN iz Trbovelj, 74 let, Jožef ČAKŠ iz Grobelc, 67 let, Frančišek GOLOB iz Strtenice, 86 let. Laško Umrli so: Roza KARANO-VIČ iz Lokrovca, 87 let, Ana GOMINŠEK iz Drešinje vasi, 79 let. Velenje Umrli so: Ana HLADIN iz Velenja, 85 let, Alojz PLA-NINC iz Laškega, 63 let, Franc PRESEKAR iz Vranskega, 81 let, Roza PILIH iz Celja, 93 let, Martin SEDOV-NIK iz Velenja, 72 let, Franc RA 16611363 NOVI TEDNIK informacije 37 V SPOMIN 28. aprila bo minilo eno leto, kar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata KONRAD POLŠAK z Blatnega Vrha Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči: žena Marija ter hčerka Nada z družino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. S svojim smehom vsakega si osrečiti znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Adijo, ljubljeni mož, očka, dedi, ljubezen naša ti sledi! Naj bosta mir in bog s teboj, uživaj blaženi pokoj! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in uspešnega obrtnika ALOJZA LAHA (12. 10. 1943 - 20. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se osebju ZD Šentjur za pomoč in nego, hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Marija, sin Matej, sin Dušan z družino in hči Darja z družino Na vrtu vaju ni več, ne v hiši in glas se vajin nič več ne sliši. Je mir, tišina, naokrog sledovi vajinih pridnih rok. V SPOMIN JOŽE KUGLER (6. 3. 1944 - 2. 2. 2007) ANA KUGLER (10. 7. 1952 - 28. 4. 2007) iz Šmartnega v Rožni dolini Mineva pet let, kar nista več med nami. Še vedno v naših srcih sta in vsako leto bo tako, dokler srce nam bilo bo. Vsi vajini ŠALAMON iz Rečice ob Savinji, 82 let, Janez JAVORNIK iz Mislinje, 88 let, Ljudmila ZABEL iz Slovenj Gradca, Ni te več v vinogradu na Beli gori, nič več tvoj lepi glas iz pevskih zborov se ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, svaka in strica FRANCIJA POČIVALŠKA iz Celja (3. 10. 1936 - 17. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter zanj darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen cerkveni obred in besede tolažbe, pevcem cerkvenega pevskega zbora sveti Duh in pevskega zbora Orfej za odpete pesmi ter pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: žena Jožica in ostalo sorodstvo Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel, skozi vse življenje boriti si se znal, a v pomladnem jutru boleče si zaspal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica TONETA KRAMARŠKA iz Šmiklavža pri Ljubečni (20. 12. 1939 - 1. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala gospodu župniku Kostanjšku za opravljen cerkveni obred, gospodu Ofentavšku za besede slovesa, pevcem z Ljubečne in pogrebni službi Primožič. Prav tako lepa hvala gospe Štefki za molitev na domu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji Spet je tu pomlad in vse cveti, le tebe, dragi Dani, med nami ni. V SPOMIN Mineva pet let, kar ni več med nami DANIJELA HOSTNIKA (7. 5. 1975 - 1. 5. 2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepimi mislimi in mu prižigate svečke. Vsi tvoji najdražji 98 let, Franc ŠAJTEGEL iz Zreč, 70 let, Vera RAVNJAK iz Velenja, 59 let, Vladimir RAZGORŠEK iz Velenja, 56 let, Ljudmila MIKLAVŽINA iz Velenja, 79 let, Herman PLANKO iz Dobrne, 86 let. Žalec Umrli so: Ivana ZDOVC iz Velenja, 75 let, Viljem ŠTEFANČIČ iz Založ, 68 let, Angela VELIGOVŠEK iz Šempetra, 90 let, Stanislav PUKMAJSTER iz Šempetra, 57 let, Ivan PIKL iz Gotovelj, 52 let. t POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ 24 UR OBISK NA DOMU PE VOJNIK PECEUE Ponavljamo v spomin za gospoda Viktorja Likoviča. Za napako pri prejšnji objavi se prizadetim opravičujemo Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš. V našem domu je praznina in v srcih naših bolečina. V SPOMIN V torek, 17. aprila je minilo štiri leta bolečine in spomina na dan, kar je prenehalo biti tvoje plemenito srce, dragi mož, oče, očim, sin, brat in stric VIKTOR LIKOVIČ - MIŠO iz Miklošičeve ulice 11 a v Celju (17. 4. 2008 - 17. 4. 2012) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje. Neizmerno te pogrešamo - tvoji najdražji Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina in brata ALOJZA PLANINCA (30. 1. 1949 - 14. 4. 2012) Beseda hvala je premalo, s katero bi se radi zahvalili vsem in vsakemu posebej, ki ste nam pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter drugo pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Iztoku Hanžiču za molitev in lep cerkveni obred, hvala družinam Jurkošek in Štucin ter sestri Magdi. Hvala bolnišnicam Topolši-ca in Celje, posebna hvala patronažni sestri Alenki in reševalcem ZD Laško. Hvala kolektivu CM Celje, zahvala tudi g. Ivanu Jelencu za besede slovesa ob odprtem grobu ter pevcem, trobentaču in Komunali Laško. Vsem še enkrat iskrena hvala, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi domači in ostalo sorodstvo v \ t Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi drage mame, hčerke, babice, sestre in tete IVANKE IVANKOVIC iz Škapinove ulice 14 v Celju (25. 9. 1950 - 11. 4. 2012) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter pomoč v težkih trenutkih slovesa. Iskrena hvala gospodu župniku Marku Jeromlju za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Prav tako se zahvaljujemo pogrebni službi Veking. Posebna zahvala gospe Sre-bočanovi za ganljiv poslovilni govor ter kolektivoma OŠ Lava in podjetju Ceste mostovi Celje za pomoč. Še enkrat iz srca hvala vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Vsi njeni L 93 1486 n 38 vodnik NOVI TEDNIK KINO mmm Spored od 26. 4. do 2. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Odklop - komedija vsak dan: 20.20 torek, četrtek, petek in sobota: 22.40 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D vsak dan: 17.20 ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja: 15.15 ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 12.50 Lorax - animirana družinska pustolovščina, sinh. vsak dan: 16.10, 18.10 ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 11.00, 13.00 Bes Titanov - avanturistični spektakel, 3D vsak dan: 21.20 torek, četrtek, petek in sobota: 23.30 Ameriška pita: Obletnica - komedija vsak dan: 17.40, 20.00 ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja: 15.20 ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 10.45, 13.05 torek, četrtek, petek in sobota: 22.30 Titanik - romantična drama, 3D vsak dan: 19.30 Bojna ladja - fantastična akcija vsak dan: 18.25, 21.05 ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja: 15.45 ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 12.40 torek, četrtek, petek in sobota: 23.45 Talisman - romantična drama vsak dan: 16.50, 19.00, 21.10 ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 12.30, 14.40 torek, četrtek, petek in sobota: 23.20 Projekt X - komedija vsak dan: 16.40, 18.50, 20.50Ž ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 12.20, 14.30 torek, četrtek, petek in sobota: 22.50 Delfin - animirana družinska pustolovščina, sinh. vsak dan: 17.10 ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja: 15.10 ponedeljek, torek, četrtek, petek, sobota in nedelja: 19.10 ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 11.10, 13.10 Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. vsak dan: 16.20, 18.40, 21.00 ponedeljek, sreda, petek, sobota in nedelja: 11.40, 14.00 torek, četrtek, petek in sobota: 23.25 Ulični ples 2 - plesno-glasbeni film, 3D sreda: 19.00 iiieTrö|iol PETEK 18.00 Oči in ušesa boga - dokumentarni 20.00 Parada - komična drama SOBOTA 16.00 Rumeni slon - anim. film za najmlajše (brezplačna projekcija Škrata Nika) 18.00 Parada - komična drama 20.00 Oči in ušesa boga - dokumentarni NEDELJA 18.00 Oči in ušesa boga - dokumentarni 20.00 Parada - komična drama SREDA in ČETRTEK 21.00 Pogovoriti se morava o Kevinu - drama PETEK 18.00 Igre lakote: Arena smrti - akcijska ZF, drama 19.00 Archeo - celovečerni igrani film 20.30 Samomorilec - kriminalka, tri-ler 20.45 John Carter - pustolovski, ZF SOBOTA 18.00 John Carter - pustolovski, ZF 19.00 Samomorilec - kriminalka, tri-ler 20.30 Igre lakote: Arena smrti - akcijska ZF, drama 21.00 Archeo - celovečerni igrani film NEDELJA 16.00 Tintin in njegove pustolovščine: samorogove skrivnosti - anim. pust. 18.00 Samomorilec - kriminalka, tri-ler 19.00 Igre lakote: Arena smrti - akcijska ZF, drama 20.00 John Carter - pustolovski, ZF PONEDELJEK 17.00 Igre lakote: Arena smrti - akcijska ZF, drama 20.00 Masaker - komična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 26. 4. 9.00 Dvorana 1. osnovne šole Celje Lutkarije in vragolije regijsko srečanje lutkovnih skupin celjske regije 9.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Aprilski knjižni jedilnik resnična zgodba o Rdeči kapici, volčji sadni solati in še kaj 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic pripoveduje Marjetka Blatnik 18.00 Dvorana Golovec Rock žur celjskih knezov nastopajo: Last Day Here, Shutdown, Poveršok, Orlek, Requiem, Legalo kriminalo, Pero Lovšin 18.00 Galerija Velenje_ SUSainART odprtje večmedijske razstave projekt EPK 2012 19.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec Tilen Slakan recital trobentača 19.00 Kulturni dom Vojnik_ Prireditev v počastitev dneva upora proti okupatorju 19.00 Cerkev sv. Martina Ponikva Glejte, že sonce zahaja Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin 19.00 Dom kulture Velenje_ Osrednja občinska slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju 19.30 Narodni dom Celje Kvartet Akord brezplačen koncert; gost klarinetist Jure Hladnik 20.00 Mestni kino Metropol Zoran Predin & Coverlover koncert za sladokusce 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju PETEK, 27. 4. 8.00 do 16.00 Železniška postaja Šentjur Razstava starodobnih avtomobilov in motorjev 21.30 eMCe plac Velenje_ Repetitor in Coma Stereo koncert SOBOTA, 28. 4. 10.00 Mercator center Celje Tolkalna skupina Šus iz Žalca 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 15.00 do 17.00 Ribnik Vrbje_ Ponirkove otroške delavnice najlepše ptice so doma ob ribniku Vrbje in poslikava obrazov (tudi v nedeljo) 16.00 Stari grad Slovenske Konjice Grajska finača (tudi v nedeljo in ponedeljek) 19.00 Kulturni dom Šentjur Ob prazniku svečana akademija mestne skupnosti Šentjur in 22-letnice mesta Šentjur s koncertom kvinteta Gamma 19.00 Skomarska hiša Podčetrtek Jaz mam en stari znucan koš literarni večer 21.00 eMCe plac Velenje_ Jam session NEDELJA,. 29. 4. 20.00 Cerkev Marije sedmih žalosti Botričnica Savinjski pušeljc Jurjev koncert ljudskih pevk Pušeljc iz Zgornje Savinjske doline PONEDELJEK, 30. 4. 10.00 Knjižnica Velenje Bralni krožek za odrasle 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 21.00 eMCe plac Velenje_ Obake, Mombu, Kajktyt koncert SREDA, 2. 5. 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice poslušanje in ilustriranje pravljic ČETRTEK, 3. 5. 9.00 Knjižnica Kozje_ Zelišča in zeliščni pripravki v vsakdanjem življenju predavanje in nasveti zeliščarke Karoline Kerec 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje in ilustriranje pravljic ČETRTEK, 26. 4. 8.00 do 17.00 Tržnica Zreče Vse za lepo okolje cvetlični sejem SOBOTA, 28. 4. 8.00 do 12.00 Griže Cvetlična tržnica v Grižah 8.00 Ploščad centra Nova Kmečka tržnica PONEDELJEK, 30. 4. 8.00 do 18.00 Griže Cvetlična tržnica v Grižah I KRESOVANJA PONEDELJEK, 30. 4. 20.00 Kajak klub Nivo Celje - na Špici 20.00 Tratna pri Grobelnem 21.00 Športni park Podsreda 21.00 Športni park Kozje ra Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru); razstava Svetišča paleolitskih lovcev avtorja dr. Boštjana Odarja, do 12. 6. Osrednja knjižnica Celje: V. razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev v okviru Roševih dnevov, do 30. 4.; Narodna čitalnica skozi čas; Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 4. Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava Matica Kosa - olja in akvareli, do 30. 4. Galerija železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Draga Cerovška: Toskana, Irska in London, do 8. 5. Kvartirna hiša Celje: razstava akademskega kiparja Vasilija Četkoviča - Vaska, do 30. 4. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 30. 6. Galerija Mercator centra Celje: razstava mandal udeležencev tečaja na Univerzi za 111. življenjsko obdobje Celje, do 9. 5. Celjski mladinski center: razstava fotografinje Tanje Ristič: Pari, do 10. 5. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava Daniela Koželja: Od Celja do Logarske, do 30. 4. Knjižnica Mozirje: razstava Mozir-ske podobe, do 8. 5. Avla Premogovnika Velenje: razstava Jožeta Svetine, do 18. 5. Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Vinka Železnikarja, do 30. 4. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava akademskega slikarja Alojza Konca Retro, do 6. 5. Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria članov Društva steklarjev Slovenije, do 1. 7. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah: likovna dela akademske oblikovalke in slikarke Severine Trošt - Šporogar, do 25. 5. Slovensko-bavarska hiša Podsreda: razstava Marije Sušnik: Dediščina naših vodnjakov, do 30. 6. DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK za riozltedrilo 39 Nagradna križanka zdravilna šnuka v gorenj. narečju uglaie-vaim) vezje kdor žeu pridobiti izobrazbo na univerzi avtor marjan grabner po sklenjeni črti od " do prvotna župnua sipi podoben glavo-nožec star nark0t1k spanje au smnec rimski dvoko- vprego grafično obuko-vanje matevž bokauč gumijasto obuvalo za na sneg v ednini teža. embalaže ridley scott kotga kličejo azuski del rusue kdor je tlačen 10 17 TEŽKA RADIOAKTIVNA KOVINA (znali U) narečni izraz za steuo 19 nemški kipar (johann baptist) košarkar lakovič am.kosar trener (hanki moški, ki vabi na svatto, pozvačin ročaj (robert) ivan čargo rimski bog uubezni zmesv ozračju 22 dru