Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 7. junija 1964
Leto XX. - Št. 135 (5818)
Umesten predlog poslancev KD
V četrtek smo v našem dnev-
* niku objavili nadvse zanimiv zakonski predlog, ki vsebuje «posebne določbe za pouk v osnovnih šolah v italijanskih občinah albanskega porekla». Zakonski predlog nosi št. 1326 od 30. aprila 1964. Poslanski zbornici ga je predložilo 13 demokristjanskih poslanoev na čelu z dr. A. Ruffinijem, prof. S Foderarom in dr. F. Resti-vom. Gre za 62 občin v 12 pokrajinah z okrog 20.000 prebivalci. Največ takih občin je v pokrajinah Cosenza in Cam-pobasso. Takoj moramo povedati, da ne gre za osnovne šole z albanskim učnim jezikom, temveč za to, da se uveljavi Poseben program, ki bi v prvih dveh razredih prvega cikla moral «olajšati učencem prehod z materinega jezika k italijanskemu jeziku», v razredih drugega in tretjega cikla pa zagotovil «sposobnost branja in pisanja materinega jezika ter zadostno poznavanje kulturnega in zgodovinskega bogastva in običajev» albanske skupnosti.
Prepričani smo, da so se naši čitatelji oo prebiranju celotnega besedila zakonskega predloga in obširne obrazložitve, ki so jo sestavili omenjeni de-mokristjanski poslanci, takoj spomnili tistih razprav v poslanski prosvetni komisiji in v poslanski zbornici, po katerih je bil sprejet zakon o šolah s slovenskim učnim jezikom, ki velja samo za Slovence v tržaški in goriški pokrajini, odreka pa to pravico Slo-vencem v videmski pokrajini. In vendar je vsakomur znano, ha živijo v tej pokrajini Slovenci kar v dvajsetih občinah, °d katerih jih je enajst popolnoma slovenskih, devet pa hlešanih, in sicer po uradnih Podatkih iz let 1911 in 1931. Ce ne upoštevamo velikega števila emigrantov zlasti v zadnjih letih, živi v teh dvajsetih občinah skoraj 40000 prebivalcev slovenskega jezika. Zaradi tega se bo vsakomur čudno fdelo, zakaj se ni noben demo-kristjanski poslanec spomnil, da bi podobno kot za Albance v omenjenih 62 občinah pomislil na nujnost podobnega rakonskega predloga o poučeni1* albanščine in albanskega kulturnega in zgodovinskega bogastva tudi za osnovne So-J® v vaseh dvajsetih občin videmske pokrajine, kjer živijo Slovenci. Poleg desničarskih Sj bili tedaj namreč prav de-hiokristjanski poslanci tisti, ki so pred leti glasovali proti Ustanovitvi šol s slovenskim učnim jezikom v videmski pokrajini. Mar ne bi bilo logič-n° in pravično, da bi se sporti-bili predložiti vsaj tak način Pouka v osnovnih šolah slovenskih vasi videmske pokra-Jine — v dveh razredih prve-Ba ter v razredih drugega in tretjega cikla — kakršnega Predvideva čl. 2 zakonskega Predloga za osnovne šole ob-“|n albanskega porekla. To bi bilo zares najmanj, kar bi lahko storili, potem ko so s svo-jim glasovanjem onemogočili f°le s slovenskim učnim jezikom za vse omenjene občine.
Ta naša trditev sledi predam iz nadvse prepričljive dbrazložitve zakonskega pred-10Ba demokristjanskih poslan-Cev- Ta obrazložitev vsebuje bamreč nekaj načelnih ugoto-vitev, ki jih v našem dnevniku že skoraj dvajset let vztraj-Uo zagovarjamo. Naj navedemo vsaj nekatere:
1.	da je treba «jezikovno in kulturno bogastvo, katerega obstoj ne jamči noben zakon, zaščititi: za zaščito zainteresiranih manjšin, iz moralne dolžnosti do prednikov sedanjih državljanov tujega jezika» in iz «dolžnega spoštovanja do u-stavnega načela, ki ga vsebuje člen 6 naše ustave, ki izrecno zagotavlja in potrjuje jezikovnim manjšinam pravico, da jih bo državna zakonodaja ščitila».
2.	«Brezbrižnost zakonodajalca bi bila krivična in neupravičena in bi s časom odločilno pripomogla k temu, da bi zamrle in se porazgubile jezikovne, kulturne, foklome z ustavo zajamčene vrednote. Pomislimo le, da se v številnih občinah, v katerih se je nekoč govorilo po albansko skozi stoletja in zaradi pomanjkanja zaščitnih zakonov, albanščina ne govori več». Zato je sedaj «nujno vprašanje, ki se postavlja, prav zaščita jezikovnih manjšin v občinah, v katerih je njihov jezik še vedno običajno v rabi» ter je treba «šolsko zakonodajo tej stvarnosti prilagoditi».
3.	«Kolikor se ne bi glede tega ustrezno ukrepalo, bi to med drugim pomenilo, kršiti najosnovnejša pravila šolske pedagogike in psihologije, na podlagi katerih se mora učitelj znati prilagoditi zahtevam učencev in okolja, v katerem ti živijo in so živeli.»
4.	«Z druge strani pa to u-streza načelom veljavnih didaktičnih načrtov, ki jih je pred kratkim poudaril Luigi Gui, minister za javno vzgojo, v odgovor na neko vprašanje parlamentu.»
5.	«Vsi razumejo velike nevšečnosti, ki izhajajo iz dejstva, ko učitelj s težavo razume svoje učence, medtem ko se morajo mnogi od teh s svoje strani tout court izražati samo v italijanščini, v kateri so se pred tem povečini kaj malo vadili. Ker se ne morejo izražati, kot se izražajo po navadi, in ker je težko improvizirati prevod v italijanščino, so učenci občin tujega jezika primorani opraviti prve cikle svoje šolske vzgoje v velikih te žavah. Pomislimo, da se z druge strani tudi sami učitelji pogosto znajdejo v težavah in pozivajo starše svojih učencev, naj se doma izogibajo rabi materinega jezika in naj govorijo samo v italijanščini, ki pa jo vrh vsega tudi sami komaj približno znajo. Doma, na ljudskih prireditvah, pri verskih obredih govorijo otroci zadevnih občin v jeziku, ki Je drugačen od italijanskega, žive po tradicijah svojih prednikov, slišijo govoriti o njihovi zgodovini, toda predvsem — in dobro je to ponoviti — se izražajo v materinem jeziku, ki ni italijanski...»
6.	«Zato nastaja ta zakonski predlog iz objektivnih potreb ustavnega, didaktičnega in psi-hološkega značaja.»
7.	Olen 3 zakonskega predloga je le «konkretno izvajanje člena 3*0 enotnega besedila zakona o osnovnem šolstvu, ki Je bil odobren s kr. odlokom od 5. februarja 1928 štev. 577, ki se glasi: «Pri nameščanju na šolah v občinah, kjer se po navadi govori jezik različen od italijanskega, se bodo bolj upoštevale tiste učne moči, ki dokažejo, da v za-
Italija
Prihodnjo soboto zvečer in v nedeljo popoldne ter zvečer bo v Avditoriju druga revija slovenske popevke «Trst 64», ki jo po lanskem prvem uspehu organizira prosvetno društvo Barkovlje s sodelovanjem orkestra Miramar. Na sporedu bo tokrat 21 novih popevk z izvirnim slovenskim besedilom, ki jih bodo peli novi in lanski pevci ter pevke iz Trsta in okoliških vasi. Za revijo vlada veliko zanimanje in je pričakovati, da bo lepo uspela- Po reviji bo orkester s pevci nastopal na raznih prireditvah. —• Na gornjih slikah: Pozavne (Godina, Barbiani, Kocijan in Russo), ženski vokalni kvartet Melody (Milka Milič, Savina Valetič, Marta Valetič in Jadranka Šuligoj) ter saksofoni (Terčič, Bogatee, Besednjak, Getz in Lpkša). (Na 4. strani čitajte obširno reportažo)
Pijmo, ki ga je zakladni minister Colombo poslal sredi maja predsedniku vlade Moru in v katerem je v zvezi s sedanjo gospodarsko konjunkturo zagovarjal stališče, da je treba najprej stabilizirati gospodarstvo, šele nato preiti na uresničenje tistega dela vladnega programa, ki zadeva reforme gospodarskih, socialnih in političnih struktur družbe in države, je sprožilo ostro polemiko tudi v okviru vladne koalicije, ker se povsem upravičeno smatra, da minister v sedanji vladi, ne more in ne sme zagovarjati stališč, ki so kakorkoli v nasprotju s programom in obvezami vlade, v kateri sodeluje. Zlasti pa se Colom-bu zameri, da je za vsebino njegovega pisma izvedel neki rimski dnevnik, ki ga je obširno citiral v svoji številki od 27. maja in ponovno potrdil, tudi kljub demantiju ministra Colomba, da ni vse točno tako, kot je bilo objavljeno. Celotna zadeva je torej želo nejasna, tudi če se «e, da je mnenje ministra Colomba prav tako, kot je razvidno iz tega, kar je bilo objavljeno v zvezi s tem njegovim zloglasnim pismom. In to nejasnost, pa tudi dejstvo, da ima zakladni minister v vladi levega centra drugačno stališče, kot je program vlade, v kateri neposredno sodeluje, izkorišča desna in leva opozicija ter vztrajno zahteva, naj predsednik vlade seznani parlament z vsebino tega pisma in naj pojasni, kakšno je stališče vlade : ali je zanjo veljaven vladni program, ali pa stališče zakladnega ministra.
Spričo tega je vodstvo PSI zahtevalo nujen sestanek predstavnikov strank vladne koalicije, da se celotna zadeva temeljito razčisti. Ta sestanek je bil v petek. Na sestanku so bili tudi šefi vladnih delegacij :	predsednik vlade
Moro, podpredsednik vlade Nenni, zunanji minister Saragat in pravosodni minister Reale. Sestanek je trajal skoro šest ur, na koncu pa so izdali skupno sporočilo, v katerem poudarjajo veljavnost vladne koalicije levega centra in njenega programa, hkrati pa se pripominja, da ukrepi za stabilizacijo gospodarstva ne smejo iti v izključno škodo delavcev, ker morajo vse kategorije prispevati sorazmerno s svojimi možnostmi, da se premostijo sedanje težkoče in da se zavaruje stabilnost denarja in cen, kakor tudi raven zaposlitve, Hkrati z ukrepi za stabilizacijo pa bo vlada nadaljevala uresničevanje svojega programa, glede katerega je prejela zaupnico parlamenta, in ta program bo uresničila, ne da bi se odpovedala kateremu koli njegovemu delu, «t> okviru načrtovanja in s pozornim upoSteuanjem gospodarske stvarnosti, programskih obvez in reform, ki kvalificirajo vlado. V tem duhu se ponovno poudarja konstruktivna vrednost napovedanih reform, ki so že v razpravi v parlamentu ali ki mu bodo v kratkem predložene; te reforme so lastne demokraciji, ki se zaveda vrednosti svobode in pravičnosti, in ki sta zanjo značilni». Skupno sporočilo zaključuje, da vlada in stranke čutijo skupno odgovornost, da «uresničijo dosledno in iskreno politiko svobode in napredka, ki naj zagotovi in razvije demokratično življenje v Italiji».
Senat je zaključil spločno razpravo o proračunu za drugo polletje 1964; jutri bosta odgovorila poročevalca (večine in manjšine), nato pa bo spregovoril predsednik vlade Moro, ki bo hkrati odgovoril tudi na interpelacije in vprašanja senatorjev v zvezi s pismom zakladnega ministra Colomba.
Ciper
(Nadalfevanle na 2. strani)
Po posredovanju Johnsona in gen. Umnitzerja, poveljnika NATO stanje pripravljenosti na Cipru včeraj preklicano
Toda položaj je še vedno zelo napet in ga z veliko zaskrbljenostjo spremljajo, zlasti v Londonu Washingtonu, ker bi spopad med Grčijo in Turčijo pomenil smrtni udarec atlantskemu paktu - Odločen nastop grške vlade in poveljstva grških pomorskih oboroženih sil
in
Preveč prijateljev otoka Cipra
NIKOZIJA, 6. — Ciprska vlada Je danes zjutraj preklicala stanje pripravljenosti, ki je bilo proglašeno »inoči zaradi groženj turške vlade, da bo na Cipru intervenirala Opazovalci mislijo, d» je ta ukrep rezultat nasvetov, ki jih je dal predsednik ZDA Johnson predsedniku turške vlade Inonuju. Veleposlanik ZDA je danes zjutraj obiskal turškega zunanjega ministra Krkina in se z njim razgovarjal eno uro. Erkin ga je obvestil o pogojih za njegov obisk v Washingtonu. Dopoldne pa so se turški voditelji posvetovali o Johnsonovem vabilu Inonuju. ki bi odpotoval v ZDA prihodnji petek — kot se je zvedelo — s pogojem, da bi ZDA vodile «bolj aktivno politiko glede ciprskega vprašanja».
Položaj pa Cipru Je še vedno napet. Ciprski notranji minister Je izjavil novinarjem, da se njegova vlada boji, da bo voditelj ciprskih Turkov Pazil Kučuk proglasil neodvisno turško ciprsko državo, ki bi jo takoj priznala turška vlada. Toda Kučuk je kmalu nato odločno dejal, da ciprski Turki «nimajo nikakršnega namena proglasiti neodvisno državo».
Iz Aten poročajo, da su se ved-
no v veljavi ukreni, ki jih je sprejelo grško vrhovno poveljstvo. V Atenah prevladuje mnenje, da se Jè Turčija odpovedala svojim načrtom za Invazijo Cipra predvsem zaradi posredovanja predsednika Johnsona, za njim pa gen. Llmnitzerja, poveljnika NATO, ki Je nenadoma obiskal Ankaro. Pri tem se poudarja, da sta Grčija in Turčija članici atlantskega pakta. Kljub temu v Atenah smatrajo, da je opustitev turskih načrtov povzročil predvsem odločen nastop grške vlade, ki je takoj sklenila, da se bo z vsemi sredstvi uprla enostranski intervenciji Turčije na Cipru. Vendar pa ugotavljajo, da je položaj še vedno težaven in da se grška vlada ne bo odpovedala svojemu odločnemu zadržanju.
Grške pomorske vojaške enote, so zgodaj zjutraj odplule proti Egejskemu otočju in Dodekanezu, da bi bile pripravljene v primeru turškega izkrcanja na Cipru Grški zunanji minister Je takoj obvestil ameriškega in angleškega veleposlanika v Atenah, da so grške oborožene sile pripravljene zavrniti sleherni turški napad
Ni izključeno, da bo general
Limnitzer iz Ankare prispel v kratkem v Atene, kamor je nocoj prispel tudi ciprski zunanji minister Spiros Kiprlanu. V Atenah bo ostal dva dni in seznanil grško vlado o stališču ciprske vlade na prihodnjem zasedanju Varnostnega sveta OZN, na katerem bodo razpravljali o ciprskem vprašanju.
Kiprianu je izjavil, da se v glavnem strinja s podaljšanjem oblasti sile OZN na Cipru ter poudaril, da so Ciprčani popolnoma priprav ljeni na morebitno invazijo. Glede oborožitve ciprske vojske pa je dejal, da ima ciprska vlada vso pravico storiti vse tisto, kar mi sli da Ji bo koristilo pri preprečevanju morebitne nevarnosti. Ponovno je potrdil splošno mnenle, da obstaja med Veliko Britanijo m Turčiju tajno -.odelovanje.
V Grčiji so v pripravnem stanju tudi vse policijske sile In Jutranji listi so v Atenah izšli z naslovi: «Pričakuje sc turška invazija na Cipru». Tisk poudarja, da se prav sedaj išče z vsemi napori rešitev ciprskega vprašanja, medtem ko Turčija grozi z vojaško intervencijo. Po mnenju tiska je turško grožnjo povzročil načrt posre-
dovalca OZN na Cipru Tuomioje, ki se je odločno uprl razdelitvi Cipra, ki jo zahteva Inonu. Kot je znano, je Tuomioja pred svojo izjavo obiskal Atene in Ankaro in je šele potem sestavil svoj načrt za rešitev ciprskega vprašanja, ki ga bodo obravnavali v Varnostnem svetu. Nekateri drugi krogi v Atenah pa omenjajo, da Je bila vzrok turške grožnje Makariosova mobilizacija desettisoč mož, kakor tudi nabava orožja v inozemstvu zanje.
Iz Londona poročajo, da Je predsednik vlade Home, skupaj z ministrom za Commonwealth Sandy-som, pazljivo sledi! razvoju napetosti in bil nenehno v stiku z britanskim poveljstvom na otoku. O zadevi se je po telefonu posvetoval tudi s predsednikom Johnson-nom. V Londonu dolžijo Makario-sa, ker je zavrnil sestanek s Ku-člikom, ko je ta predlagal sestanek ciprske vlade na «zeleni črti». Mnenja so tudi, da so turški vojaški manevri v tesni zvezi z diplomatsko akcijo turške vlade. Kljub temu pa napetosti med Gr-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vse kaže. da se je prejšnji teden na Cipru začela nova nemarna faza napetosti. Najprej je ciprska vlada mobilizirala več tisoč mladeničev na podlagi zakona o šestmesečni obvezni vojaški službi, ki je bil pred tem sprejet v parlamentu, seveda v odsotnosti poslancev turške manjšine, ki že dolgo parlament sabotira. Kučuk, voditelj te manjšine, je proti temu zakonu in proti mobilizaciji protestiral, hkrati so se začele turške vojaške sile koncentrirati v Ale» ksandreti, ki je samo 200 km oddaljena od Cipra. Takoj nato so začele pred Nikozijo križariti turške vojne ladje V petek zvečer je bila objavljena izjava turškega zunanjega ministra, ki je zagrozil, da bo spričo «grdega razvoja ciprske krize, nekega dne morala Turčija na Cipru intervenirati, «če bodo ciprski Grki nadaljevali s svojim protizakonitim delovanjem». Tudi predsednik turške republike je izjavil, da se Turčija «ne boji napada ali biti napadena, čeprav nima namena razbijati miru-. Ameriški veleposlanik v Ankari, ki je predsednika vlade Ino-nuja v zadnjih dneh že večkrat obiskal, mu je že izročil nabilo predsednika Johnsona, naj pride v Washington, da bi ga prepričal, naj opusti načrte o invaziji Cipra.
Nevarni Goldwater
Ne samo Amerika, temveč ves svet je kar precej zaskrbelo dejstvo, da je prejšnio sred o na pripravljalnih volitvah kandidata za letošnje novembrske predsedniške volitve v republikanski stranki prav njen najbolj konservativni in nazadnjaški prvak Goldwater z 51 odstotki glasov premagal mnogo bolj zmernega Rockefeller, ja. Goldwater je najbolj znan po izjavi, da je treba vprašanje In-do kine rešiti z atomsko bombo, ki naj bi jo po njegovem mnenju odvrgli v džunglo, v kateri se skri. vajo gverilci. Kalifornija pa je najvažnejši predvolilni preizkusni teren za določitev predsedniških kandidatov, ker velja njen politični položaj nekakšno povprečje za vse ZDA.
«Zmaga senatorja Goldwaterja n Kaliforniji, — tako piše ugledni newyorški dnennik — bo imela za posledico, da najbrž ne bo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Glavna pozornost mednarodnega javnega mnenja je bila včeraj od ranega jutra osredotočena na ponovno nevarnost izbruha vojne, ki je prejšnjo noč nenadoma zagrozila ined Grčijo in Turčijo zaradi Cipra. Po najnovejših vesteh je nevarnost odstranjena, predvsem zaradi posredovanja predsednika ZDA Johnsona in osebno poveljnika NATO gen. Limnilzerja v Ankari, kjer je ameriški veleposlanik izročil predsedniku turške vlade poslanico prvega v kateri je baje rečeno, da bi morebitna vojna med dvema članicama atlantskega pakta zadala NATO smrtni udarec. V istem smislu je posredoval tudi gen, Limnitzer. Vse kaže, da so v Ankari zaradi tega nekoliko uza. ljeni in predsednik vlade Inonu prav zaradi tega še ni odgovoril na Johnsonovo vabilo, naj pride na razgovore v Washington. V kro. gih turške vlade namreč trdijo, da Inonujev obisk ne bi imel nikakršnega smisla. Toda položaj okrog Cipra je še vedno napet: po eni strani so turške pomorske sile osredotečene dvesto kilometrov daleč od Aleksandrete, enote grške vojne mornarice so na področju Egejskega otočja in Dodekaneza, nekatere grške enote patrulirajo v bližini otoka; v Nikoziji pa se je zvedelo, da so z manevri začele v vzhodnem S redovom lju tudi enote šestega ameriškega brodovja. Tako v Londonu kot v Washingtonu nadaljnji razvoj dogodkov zelo skrbno spremljajo.
Druga vest, ki je povzročila nenavadno obširne komentarje v zahodnem tisku in v radijskih in televizijskih oddajah, je novica, da se bo maršal Tito jutri v Leningradu sestal z Nikito Hruščovom. Njune razgovore povezujejo na Za. hodu predvsem s sovjetsko-kitaj-skim sporom. Pri tem omenjajo, da je prav v zadnjih dneh moskovski tisk objavil tri članke o pomenu odnosov med socialističnimi državami, in sicer v protikitajski funkciji, ter izrazil željo po rednih periodičnih sestankih med ministri socialističnih dežel zaradi boljše koordinacije politike in tesnejšega sodelovanja. Zato so ko. mentatorji mnenja, da je treba leningrajski sestanek postaviti prav v okvir ter dodajajo, da ZKJ sicer nasprotuje sklicanju mednarodne konference komunističnih strank ter s tem v zvezi izključitvi in obsodbo, vendar pa Tito lahko spričo številnih pristašev, ki jih ima v mednarodnem komunističnem gibanju, nudi KP ZSSR ne samo svoje mnenje, temveč tudi občutno pomoč.
Na normandijski obali so se nadaljevale svečanosti v zvezi s proslavo dvajsete obletnice izkrcanja zavezniških čet.
V Kirnu je bila včeraj druga seja vlade, na kateri je predsednik Moro poročal o vsebini svojega odgovora, ki ga bo jutri v senatu prebral v zvezi z interpelacijami zaradi vsebine znamenitega pisma ministra Colomba. Poleg tega je vlada sprejela zakonski predlog o nadaljnjem znižanju uvoznih carin v smislu določb rimskega sporazuma o skupnem evropskem trži-šču. V senatu pa se je zaključila debata o državnem proračunu.
PO URADNEM OBISKU PREDSEDNIKA SFRi NA FINSKEM
Tito se bo jutri v Leningradu sestal z Nikito Hruščovom
Včeraj so bili zaključeni jugoslovansko-finski politični razgovori - Titovo slovo od Laponcev med nenadnim snežnim viharjem
BEOGRAD, 6. — Danes je bilo uradno sporočeno, da se bo predsednik Tito po vrnitvi iz Finske na vabilo Niki te Hru-ščova zadržal v Leningradu. Po še nepotrjenih informacijah bo maršal Tito v ponedeljek zjutraj prispel iz Helsinkov v Leningrad, od koder se bo v torek popoldne oziroma v sredo zjutraj po razgovorih s Hruščo-	r~:	. . , . ...
vom. vrnil v domovino.	“I *“e«;
vom, vrnil v domovino.
V Helsinkih so se danes končali jugoslovansko-finski politični razgovori. Po informacijah iz krogov obeh delegacij sta maršarTito in dr. Kekkonen v podrobni analizi svetovnih dogajanj ugotovila podobnost pogledov na najvažnejša mednarodna vprašanja. V razgovorih so bili doseženi pozitivni rezultati tako glede proučevanja mednarodnih vprašanj, kot glede dvostranskih odnosov. V proučevanju mednarodnega položaja je bila posebno poudarjena zainteresiranost obeh držav za ohranitev miru, za popuščanje napetosti in potreba nadaljnjih naporov za do. sego sporazuma o razorožitvi.
Maršal Tito se je vrnil danes zjutraj v spremstvu dr, Kekkone-na iz Laponske v Helsinke. Pred odhodom iz Rovanjenja sta predsednika obiskala dve moderni šoli za strokovno izobrazbo fantov in dekilet severnega dela Finske. Po razgovorih z voditelji šole so pripadniki maloštevilne laponske etnične skupine povabili predsednika Tita in njegovo soprogo v svoje šotore, kjer so jim pripovedovali o svojih običajih, nomadskem življenju in izročili svoja darila. Prebivalstvo glavnega mesta Laponske se je kljub_ snežnemu viharju, ki je po včerajšnjem sončnem vremenu nepričakovano izbruhnil danes zjutraj, zbralo polnoštevilno po ulicah in se od jugoslovanskih gostov prisrčno poslovilo.
Predsednika Jugoslavije in Finske sta nocoj v razgovorih z novinarji na sprejemu, ki ga je mestni svet Helsinkov prirddil v čast gostom, izrazila svoje zadovoljstvo nad uspešnimi rezultati obiska in razgovorov. Maršal Tito je s svoje strani pripomnil, da je na Finskem povsod naletel na prisrčen in prijateljski sprejem in poudaril, da ga je prijetno presenetila toplina sprejema in napori, ki jih finska vlada vlaga za razvoj severnih krajev Finske. Dr. Kekkonen pa je izrazil prepričanje, da bo verjetno še letos oziroma prihodnje leto imel priložnost, da ponovno obišče Jugoslavijo.
Malinovski odpotoval
■ Beograd, 6. ^ Sovjetska vojaška delegacija pod vodstvom maršala Mallnovskega je danes po desetdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji odpotovala v domovino. Na tiskovni konferenci, neposredno pred odhodom z letališča, ìe Malinovski poudaril, da je o-bisk prispeval k utrditvi prijateljskih odnosov med obema socialističnima državama in armadama. Potem ko je ugotovil, da se -je bratsko prijateljstvo in borbeno sodelovanje med narodi SZ in Jugoslavije utrdilo v ognju druge svetovne vojne, je Malinovski izjavil, da delegacija odhaja iz Jugoslavije z nepozabnimi vtisi o socialistični izgradnji, o Jugoslovanski ljudski armadi, o pridobitvah jugoslovanskih narodov in njihovih občutkih do Sovjetske zveze.
«Odnosi med našima državama.» je dejal Malinovski, «so dobri in 1-majo ugodne perspektive za nadaljnji razvoj Z zadovoljstvom ugotavljam, dà so se gospodarski, kulturni in drugi odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zadnja leta precej razširili, kar bo nedvomno služilo uspešni izgradnji socializma in Komunizma v obeh državah.» Sovjetski obrambni minister je poudaril tudi uspešen razvoj prijateljskih odnosov med o-bema armadama, katerih naloga je varovati mir in na ta način zagotoviti napredek človeštva.
Neposredno pred odhodom je ge-
li,..
Umesten predlog
(Nadaljevanje s 1. strani)
.lom in višjim častnikom sovjetske armade, članom sovjetske delegacije. visoka jugoslovanska odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike.
Lesni sejem v Ljubljani -
odprt
LJUBLJANA, 6. — Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani so danes slovesno odprli 5. mednarodni lesni sejem, na katerem razstavljajo 132 razstavljalcev iz 11 tujih držav in Jugoslavije. Jugoslovanska podjetja so razstavljala v glavnem končne izdelke lesne industrije, namenjene za izvoz. Podjetja iz 11 tujih držav pa razstavljajo v glavnem razne vrste strojev za predelavo lesa. Sejem bo odprt do 14. junija.
dostnl meri obvladajo krajevni jezik.»
8. «Z odobritvijo tega zakonskega predloga bo parlament v duhu spoštovanja u-stavnega načela, storil uslugo kulturi, zaščitil bo dragocen jezikovni in folkloristični zaklad, konkretno bo spoštoval že priznana načela šolske pedagogike in psihologije in bo zadostil zakonitim in stoletnim željam nadvse italijanskega ljudstva, pa čeprav tujega izvora».
Ni nobenega dvoma, da veljajo vsa ta načela tudi za prebivalstvo slovenskega jezika v videmski pokrajini, prav tako kot za prebivalstvo albanskega jezika v zakonskem predlogu omenjenih 12 pokrajin. S tem seveda nikakor nismo trdili, da je moč vsa ta načela uresničiti samo na način, ki ga vsebuje zakonski načrt trinajstih demokristjanskih poslancev za albansko skupnost v Italiji, še vedno smo namreč mnenja, da bi ta načela najbolje v praksi izvajali s pomočjo zakona ,na podlagi katerega bi se ustanovile tudi v videmski pokrajini za slovenske učence šole s slovenskim učnim jezikom. Vsekakor pa našteta načela — v kateri koli konkretni obliki — ne bi smela veljati samo za italijanske državljane albanskega jezika.
S. R.
Drugi dan proslav
«Dneva D»
v Normandiji
PARIZ, 6. — V krajih na obali Normandije so se danes nadaljevale svečanosti v zvezi s proslavo 20-letnice «najdaljšega dneva» ali «Dneva D» — 6. junija 1944, ko »o se zavezniške čete izkrcale in začele z osvobajanjem Evrope izpod nacifašistične okupacije. Proslave so se vršile po napovedanem programu, !e namesto ameriškega generala Bradleyja, posebnega Johnsonovega odposlanca, je pri svečanosti sodeloval ameriški veleposlanik v Parizu Charles Bohlen. Glavna svečanost je bila ob 10,30 na ameriškem pokopališču, kjer počiva 10.000 ameriških vojakov. O-poldne pa so uradno odprli muzej ki je dejansko mavzolej oadal-cev, v Sainte-Mere-Eglise. Povsod ob obali spominjajo nagrobni spomeniki in ruševine na hude bitke 6. junija leta 1944. Bivšim borcem, ki jih je bilo okrog 2.C00 je govoril minister Seintecy, ki je poudaril, da se je po izkrcanju 6. junija 137.000 francoskih partizanov lahko vključilo v redne enote francoske vojske.
Zahodne tiskovne agencije poročajo ob tej priliki o pisanju moskovske «Rdeče zvezde», glasna sovjetske armade, ki poudarja, da je izkrcanje skrajšalo vojno proti nacistični Nemčiji. Toda list piše tudi. da je do izkrcanja prišlo šele tedaj, ko so se ameriški in britanski voditelji začeli bati, da bi Rdeča armada naglo sama osvobodila evropske narode. Poleg tega pa «Rdeča zvezda» dodaja, da je ni-šlo do pravega vojaškega uspeha «druge fronte» zlasti na Vzhodu, «er so poleti in jeseni leta 1344 sovjetske čete uničile 108 nemških divizij, drugih 200 divizij pa daci-mirale, medtem ko so angloame-
riške čete v isti dobi uničile samo GO nacističnih divizij.
Romunija, Bolgarija in Madžarska v GATT?
ŽENEVA, 6. — Clan romunske delegacije na mednarodni konferenci za trgovino je potrdil stike romunske delegacije s tajnikom GATT Wyndhamom Whitom in pripomnil, da ni verjetno, da bi romunska vlada utegnila pravočasno pripraviti prošnjo za pridružitev h GATT, da bi jo predložili na zasedanju organizacijskega sveta GATT, 25. t.m.
V	virih, ki so blizu GATT, so sporočili, da sta tudi Bolgarija in Madžarska sondirali teren za njuno morebitno pridružitev h GATT. To vest je danes uradno potrdil šef romunske delegacije na mednarodni konferenci za trgovino Mir. cea Malitza. Vest je vzbudila v pristojnih krogih v Ženevi precejšnjo senzacijo, ker je sovjetski delegat izjavil pred nekaj dnevi, v imenu držav Comecon, da bodo socialistične države zamenjale GATT, «klub bogatašev», z neko novo resnično mednarodno institucijo.
V	GATT je že Češkoslovaška, kot polnopravna članica; Jugoslavija, ki je začasna članica, in Poljska, ki se je pridružila s posebnim sporazumom.
UMETNIKI IZ CELJA, POZDRA VLJENI!
Včeraj so prispeli v Trst člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki jih vidimo na naši sliki, po prihodu, pred tržaškim kolodvorom. Sinoči so z velikim uspehom nastopili v Avditoriju s komedijo «Rezervist» Alexandra Rivemala, s katero bodo vnovič nastopili :	danes popoldne ob 17. uri v Avditoriju, jutri zvečer pa ob 20.30 v
Prosvetnem domu na Opčinah
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||,iii||||||||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||,||„im,|
Ministri soglašajo z vsebino izjave predsednika vlade
Moro bo jutri pojasniI v senatu stališče vlade v zvezi z «zadevo Colombe»
Zunanji minister Saragat obišče v začetku julija Poljsko - Vsedržavno zborovanje PSI o šolstvu; vprašanje protiustavnega finansiranja zasebnega šolstva
RIM, 6. — Na današnji seji ministrskega sveta je predsednik vlade Moro poročal o glavnih potezah izjave, ki jo bo podal v ponedeljek v senatu, ko bo hkrati odgovoril na interpelacije in na vprašanja senatorjev v zvezi s pismom, ki mu ga je zakladni minister Colombo dostavil sredi maja in glede katerega se je vnela zelo ostra polemika tudi znotraj levega centra. Te glavne poteze njegove izjave je ministrski svet odobril soglasno.
Zatem je ministrski svet odcbril zakonski osnutek finančnega ministra Tremellonija, s katerim se vlada pooblašča, da izda novo uvozno carinsko tarifo v zvezi s postopnim uveljavljenjem sporazuma o skupnem evropskem tržišču. Končno so sprejeli še nekatere u-krepe iz rednega poslovanja.
Ministrski svet je potrdil dosedanjega predsednika INA (državnega zavarovalnega zavoda) prof. Santoro-Passarellija in dosedanjega predsednika IRI (zavoda za industrijsko obnovo) prof. Petrillija.
Po seji vlade je Saragat, na vprašanje novinarjev, izjavil, da je Moro obvestil svoje kolege o zaključkih včerajšnjega sestanka med šefi vladnih delegacij in tajnikov strank vladne koalicije in jih seznanil z vsebino izjave, ki jo bo podal v senatu, in ki so jo vsi soglasno odobrili.
V začetku julija bo zunanji minister Saragat odšel na uraden obisk na Poljsko; ustrezno povabilo poljskega zunanjega ministra Rapackega mu je izročil danes poljski veleno-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiimnuiiiuiuiniuHmnmuMmHumimnHumiimmHUHssnummHtmt
Napetost okrog Cipra
: ? ^	|k> Ri U S
(Nadaljevanje s I. strani)
čijo in Turčijo ne podcenjujejo in zaskrbljeno zasledujejo razvoj položaja.
V New Yorku z zadovoljstvom komentirajo Johnsonovo posredovanje in ga primerjajo z njegovim posredovanjem sredi preteklega marca, ter poudarjajo, da bi turški napad povzročil zelo resne posledice ne samo za reševanje ciprskega vprašanja, temveč bi morda prišlo celo do izključitve Turčije iz atlantskega pakta. Čeprav je vsebina Johnsonove poslanico Inonuju še neznana, se smatra, da je imela prav ta smisel. To dokazuje tudi dejstvo, da je v nekaj urah odpotoval v Ankaro general Lemnitzer. Johnson je baje v poslanici poudaril, da atlantski pakt ne bi imel nobenega smisla več, če bi prišlo do vojne med dvema državama, ki sta njegovi članici. Vendar pa Inonu še ni dokončno odgovoril na Johnsonovo vabilo, naj pride v Washington, kjer vsekakor pričakujejo, da bo odgovor pozitiven. Johnson mu bo obrazložil — kot se trdi v obveščenih krogih ZDA — tudi politične razloge zaradi katerih, naj se Turčija od-
reče vojaških načrtov, toda v smislu, naj bi Turčija uveljavljala vojaške ukrepe iz notranjepolitičnih razlogov, po drugi strani pa le kot pritisk na Grčijo in na Maka-riosovo vlado.
V Washingtonu so tudi mnenja, da niti ravnanje ciprske vlade ni bilo povsem korektno. Z vlado na Cipru baje ni zadovoljno niti poveljstvo OZN na Cipru niti tajnik OZN, češ da je vsaj deloma kriva za napetost med Turki in Grki.
Tudi ZDA so prepričane, da bi spopad med Grčijo in Turčijo povzročil ogromno škodo atlantskemu paktu, ki vsaj v sedanji obliki ne bi mogel več. obstajati. Tudi spričo tega splošnega položaja spremljajo odgovorni ameriški državniki razvoj in rezultate razgovorov Limnitzerja v Ankari.
Sinoči se Je v dobro obveščenih krogih v Ankari govorilo, da predsednik vlade Inonu ne bo pristal na Johnsonovo vabilo v Washington, pač pa da bi bil dobrodošel Johnsonov obisk v Turčiji. Kaže, da so v Turčiji nekoliko užaljeni in trdijo, da Inonujevo potovanje v Washington ne bi imelo nikakršnega smisla.
V Nikoziji se Je zvedelo, da baje vojne ladje šestega ameriškega brodovja križarijo v Vzhodnem Sredozemlju blizu Cipra. Po vesteh iz Londona temu ne pripisujejo posebnega pomena, češ da gre «za normalno operacijo». Ciprčani pa so mnenja, da je to križarjenje izraz ameriške zaskrbljenosti. Hkrati so grške pomorske enote prejele povelje, naj še bolj pogostoma patruljirajo okrog otoka.
Sinoči Je prispel na Ciper Jože Rolz Bennett, eden ožjih so-trudnikov generalnega tajnika Organizacije združenih narodov. Takoj se je sestal s poveljnikom čet OZN generalom Džanijem in s političnim predstavnikom OZN. E-quadorenom Plažo. Novinarjem je dejal, da je prišel na inšpekcijo pred odhodom v New York. Verjetno se bo Jutri sestal z Makario-som in s Kučukom
Pozno sinoči so iz New Yorka sporočili, da je U Tant sprejel predstavnika Cipra in ZDA pri OZN Rossidesa in Stevensona. Stevenson je izjavil, da je ameriška vlada zaradi položaja okrog otoka zelo zaskrbljena.
slanik v Rimu Adam Willmann.
Po zaključku splošne razprave o proračunu za drugo polletje 1964 so danes govorili trije poročevalci večine in trije poročevalci manjšine; za večino so govorili Maier (PSDI), Mariotti (PSI) in De Luca (KD): za manjšino pa «o govorili Nencioni (MSI), Bertoli (KPI) in Artom (PLI).
Nencioni je zatrjeval, da se je stanje gospodarstva poslabšalo zaradi zgrešene vladne finančne politike in poudaril nujnost znižanja javnih izdatkov. Bertoli je zatrjeval med drugim, da vlada popolno nesoglasje med tistimi, ki nosijo glavno odgovornost za vladno politiko; pripomnil je, da je to zefo resna stvar, ker je «očitno, da ne bo moč ustrezno rešiti nobenega vprašanja, če manjka jasnost glede akcije». Artom pa je obtožil vlado, da zanemarja «najelementarnejše ootrebe našega gospodarstva in vztraja na demagoških postavkah, ki bodo poslabšale naše zlo, in to v kratkem».
Maier se je zadržal pretežno na vprašanjih, ki zadevajo politiko javnih izdatkov in na nekaterih vprašanjih finansiranja krajevnih uprav, medtem ko je Mariotti poudaril med drugim, da je glavni smoter socialistov «sprememba kapitalističnega sistema proizvodnje, ker ni zmožen rešiti socialnih vorašanj»; nato je pripomnil, da bi «oblast prešla v roke vlade centrističnega tipa, če socialisti ne bi bili v vladi v trenutku, ki je skrajno neugoden; taka vlada pa bi rvrgla na ramena delavcev (kar pomeni brezposelnost in blokiranje mezd) breme ponovne vzpostavitve gospodarskega ravnotežja». Da bi premagali gospodarsko krizo je po njegovem mnenju potrebno uresničenje reform strukture, zlasti urbanistične reforme (ki bo rešila vprašanje stanovanja), a-grarne In davčne reforme. V nadaljevanju je Mariotti poudaril potrebo, da se doseže stabilizacija cen in ravni zaposlitve, kar mora seveda spremljati «razsodno» višanje mezd in omejitev potrošnje, Ki pa ne sme prizadeti potrošnje ljud skega značaja. Misliti na omejitev ljudske potrošnje bi bila «norost». Ce naraščajočemu povpraševanju ne ustreza danes ponudba, je to krivda podjetnikov, ki niso znali predvideti tega pojava in prilagoditi industrijskih naprav. Na koncu je Mariotti dejal, da se ne more strinjati z «bajeslovno» vlogo, ki jo nekateri politični sektorji pripisujejo guvernerju državne banke Carliju, ki ga je treba smatrati le za visokega državnega funkcionarja, le «e-nega naših najboljšin zmožnih tehnikov in strokovnjakov, toda nikakor ne za politika, ki more odločati, kakor se je to dogodilo v bližnji preteklosti». Carli, je zaključil Mariotti, ne sme vplivati na našo gospodarsko politiko.
Ko je otvoril vsedržavno zborovanje PSI, posvečeno vprašanjem italijanskega šolstva, je namestnik tajnika Brodolini poudaril, da je «raz-čiščenje med strankami koalicije levega centra potrdilo politično voljo proti vsakršnemu poplitvenju in odpovedi reformnemu značaju sedanje vladne izkušnje». Sledilo je poročilo prof. Santoni-Rugiuja, ki poučuje pedagogijo na tržaški univerzi, o formiranju novega profesorskega kadra; prof Corda-Costa pa je obravnavala vprašanje avtonomije srednje šole. Krajši poročili pa so imeli prof. Bettetini, Golfio in Carrettoni, ki je govorila predvsem o tem, kar je PSI že dosegel za italijansko šolo. Omenila je tudi okoliščino, da so v proračunu prosvetnega ministrstva povišali na 147 milijonov postavko za zasebno šolstvo, kar ni bilo predvideno v vladnem programu, in da bo treba to zadevo ponovno proučiti. Na popoldanskem zasedanju je bilo še poročilo o «novi srednji šoli», nato pa je sledila diskusija o poročilih, v kateri so se pogosto povrnili na vprašanje financiranja zasebnega šolstva. PSI bo predložil v parlamentu vrsto zakon-
skih osnutkov za demokratizacijo šolstva na vseh stopnjah, začenši z univerzo.
V
Proces v Španiji
MADRID, 6. — Državni tožilec je na procesu proti 9 antifranki-stom zahtevah da jih sodišče obsodi na kazni od Treh do deset let zapora «zaradi protivladne propagande». Med obtoženci sta tudi Luis Celaja in Manuel Gii Prieto, ki sta že tri leta v zaporu zaradi komunizma. Za nju je tožilec zahteval po deset let zapora. Za ostalih sedem pa po tri leta. Vsi obtoženci so izjavili, da niso krivi. Glede podpisa zapisnikov, v katerih je rečeno, da so krivdo priznali, sta izjavila, da so to storili zaradi tega, ker so jih na policiji mučili. Obtožba pa bo izrečena čez tri dni.
Prvi veleposlanik Kitajske v Parizu
PARIZ, 6. — Prvi veleposlanik Ljudske republike Kitajske Huang Cen je danes izročil v Elizejski palači predsedniku de Gaullu svoje poverilno pismo. Ob tej priliki je de Gaulle izjavil veleposlaniku: «Mir je seveda bistvenega pomena za vse ljudi; na Zemlji ga je moč utrditi le, če je njen sestavni del velesila, kot je Kitajska. To je razlog, zaradi katerega vi in mi, ki hočemo mir, se moremo in moramo razumeti».

(Nadaljevanje s 1. strani)
31. «Kozmos» ZSSR
MOSKVA, 6. — SZ je izstrelila danes svoj 31. umetni satelit «Ko. zmos». TASS javlja, da vse naprave poslujejo v redu, vse podatke, ki jih pošilja, pa proučujejo v ustreznem centru za koordinacijo. «Kozmos» napravi tir okirog Zemlje v 91.6 minute; apo-gej znaša 508 kilometrov, perigej pa 228 kilometrov; ekvator «preseka» v kotu 49 stopinj.
mogoče preprečiti njegovega dokončnega imenovanja za republikanskega predsedniškega kandidata. Toda njegova določitev bi pomenila nesrečo ne samo za republikance, temveč tudi za vse tiste, ki so prepričani, da je trden dvostrankarski sistem potreben za politično zdravje Amerike. Z njim bi republikanska stranka prišla v roke njenih najbolj nazadnjaških elementov, in sicer tistih, ki mislijo, da se vprašanja naše dinamične dobe lahko rešijo s tistimi političnimi metodami, ki so bile nazadnjaške že za časa prejšnjih generacij.»
Takoj po Goldwaterjevi zmagi so se slišale tudi v republikanski stranki zahteve, da je potrebna enotna akcija, da bi se njegovo nadaljnje napredovanje preprečilo. Zaradi tega so iskali najbolj ustreznega protikandidata, ki bi se postavil na čelo take akcije. Toda že naslednjega dne se je pokazalo, da ni v republikanski stranki pravzaprav nikogar, ki bi hotel tako borbo začeti. Republikanska prvaka Nizon in Scranton sta izjavila, da ne nameravata storiti ničesar, da bi preprečila določitev senatorja Goldwaterja za kandidata, zlasti če bo skupaj z njim kandidiral za podpredsednika ZDA Scranton, ki je guverner države Pensilvanije.
Ogorčenje je tem večje, ker dvomijo, da bi se moglo v prihodnjih 49 dneh karkoli storiti proti Goldmaterju, ker je položaj drugačen kot je bil na primer leta 1952, ko je prišlo do po dobnih uspehov zloglasnega senatorja Tafta in ko je naprednejšim politikom v stranki uspelo njegovo napredovanje preprečiti s tem, da so postavili kandidaturo generala Eisenhotoerja. Takšnega uglednega človeka pa v današnji stranki nimajo.
Cez 40 dni, t.j. 13. julija, bodo v San Franciscu dokončno določili republikanskega predsedniške, ga kandidata. Ko to poudarja, piše znani novinar Walter Lippman «Nevarno je, da se prav v sedanjem času postavlja v ospredje tista razbijalna sila, ki jo v naši državi simbolizira Goldwater. Mi smo velika celinska mešana družba in ne smemo dopustiti, da se za predsednika kandidira politik, ki zahteva, da bi se poslabšali in zaostrili rasni, razredni in ideološki problemi.»
Lai Bahadur Sastri
Prejšnji torek je Indija dobila Nehrujevega naslednika. Imenuje se Lai Bahadur Sastri, ki je takoj po izvolitvi za predsednika indijske vlade izjavil, da bo nadaljeval Nehrujevo politiko — zunanjo in notranjo: nadaljeval bo krepitev izvenblokovske politike, v državi pa se bo predvsem boril proti glavnemu sovražniku Indije, ki sta: siromaštvo in neznanje.
«To je izredno pošten, zaveden in prizadeven človek,» je za Ša-strija dejal Nehru. Pravijo, da je sposoben delati do 16 ur na dan. Vrata njegove hiše so odprta vselej vsakomur, ki se k njemu zateče za pomoč Po formatu pa se razlikuje od Nehruja v tem — kot pravijo — da je bil Nehru intelektualec, Sastri pa da je inteligenten. Sastri ni velik' govornik kot je bil Nehru, temveč je bolj redkobeseden. Ze v januarju je moral zaradi Nehrujeve bolezni prevzeti mesto njegovega namestnika v ministrstvu za zunanje zadeve, čeprav se do takrat ni mnogo ukvarjal z mednarodnimi vprašanji. Prepričan pa je, da sta prihodnost Indije in urejanje glav nih vprašanj tesno povezani : uresničenjem socialističnega programa, ki ga je kongres sprejel, dokler je bil Nehru še. čiv. Sastri je to poudaril tudi v svojem nastopnem govoru rekoč, da je njegov program socializem.
Lai Bahadur Sastri se je rodil 2. oktobra 1904 v hiši revnega vaškega učitelja iz okolice Bena resa. Ko je bil star poldrugo leto mu je umrl oče in deček je z dvema sestrama in materjo še bolj občutil pomanjkanje. Kljub hudi stiski je dokončal koledž v Benaresu in si pridobil ime «Sastri» (k ar je podobno našemu «učeniku») in je ta vzdevek postal kasneje sestavni del njegovega imena.
Šolska leta so bila za mladega Lala Bahadura nadvse težka. Ko je februarja prevzel mesto pomočnika prvega ministra Indije, je pripovedoval novinarjem, kako včasih ni imel denarja niti za prevoz s čolnom čez Ganges pa si je zvečer, ko se je vračal iz šole, privezal knjige z jermenom na glavo in preplaval sveto reko.
V politično življenje se je vključil že v zgodnji mladosti. Ko je bil star dobrih šestnajst let, je prišel Gandi v koledž ter z ognjevitim govorom navdušil tudi mladega Lala, da se je pridružil njegovemu gibanju nenasilne nep o-
iilimuiiiiiiiiliiltiltiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnn
V četrtek 26-urna stavka železničarjev SFI-CGIL
Slavka priklon ličnikov sc v Genovi nadaljuje do jutri zjutraj - Jutri tudi stavka kmetijskih delavcev
RIM, 6. — Vsedržavno tajništvo Sindikata italijanskih železničarjev CGIL je določilo na podlagi sklepov VII. kongresa tega sindikata, da se začne 26-urna stavka železničarjev v četrtek ob 20. uri ’n peha v petek 12. junija ob 22. uri. Stavke pa se ne bosta udeležila sindikata železničarjev CISL m UIL.
Sindikat je izdal tudi običajna stavkovna navodila. Tako se bo za določene vlake stavka pričela eno uro prej ali eno uro pozneje, tako da se jim omogoči prihod na postaje v večjih krajih, kjer se potniki laže ustavijo. Takoj po začetku stavke bodo uslužbenci pri raznih prehodih dvignili tudi zapornice in obvestili o tem bližnje postaje, Zato bodo morali biti avtomobilisti pri železniških prehodih zelo oprezni,
V svojem poročilu poudarja SFI, da je imela vlada od zadnje stavke 5. maja dovolj časa, da ugodi železničarskim zahtevam, da pa je s svojim odklonilnim 'stališčem položaj še bolj zaostrila, tako da
je postala nova stavka neizogibna. Vlada je namreč Še za eno leto podaljšala poenotenje prejemkov ter sploh še ni določila nobenega roka za splošno preureditev plač.
Za 9. in 10. junij so napovedal: stavko vsi sindikati občinskih in pokrajinskih tajnikov zaradi zavlačevanja pokojninske reforme.
Medtem ko se je po vsej državi nehala stavka pristaniških delavcev, jo delavci v Genovi nadaljujejo do jutri zjutraj. Delavci stavkajo, ker so neko ladjo ob pomolu Italsider kljub stavki naložili, tako da je odplula. Kot poročamo na drugem mestu, so začeli danes popoldne stavkati tudi pristaniški delavci v Trstu, toda ie glede nadur.
Zveza kmetijskih delavcev CGIL je potrdila napoved stavke kmetijskih delavcev in kolonov, ki se prične jutri zjutraj. Stavko so napovedali zaradi negativnega stališča Zveze agrarcev glede sklenitve nove vsedržavne kolektivne pogodbe.
slušnosti Britancem. Še istega dne so ga zaprli. Tudi kasneje je bil večkrat zaprt in je do oklica neodvisnosti Indije preživel * zaporih okrog sedem let.
Od leta 1935 do 193S je bil če generalni sekretar Kongresne stranke za državo Utar P radeš. Leta 1937 je bil izvoljen v zakonodajno skupščino te države, znova pa je bil izvoljen leta 1946. Hkrati je bil imenovan za parlamentarnega sekretarja ministrskega predsednika te države. Leta 2947 je postal notranji in prometni minister Utar Pradeša, po štirih letih pa je prevzel posle generalnega sekretarja indijske Kongresne stranke.
Maja 1952 je postal zvezni minister za železnico in transport, na volitvah istega leta pa so ga v volilnem okrožju Alahabad izvolili v osrednji indijski parlament. Marca 1958 je bil imenovan za ministra trgovine in industrije, aprila 1961 pa za notranjega ministra, dokler se avgusta 1963. leta ni posvetil izključno delu v strankinem vodstvu. Kot notranji minister si je s svojo potrpežljivostjo in taktom pridobil nedeljene Nehrujeve simpatije, zlasti ko je uspel rešiti nekaj težavnih jezikovnih in regionalnih sporov-
Pot do nasledstva si je torej odprl že pred nekaj leti. Zdaj, ko nad njim ni sence tolikšnega velikana, kot je bil Nehru, se bo lahko razvil v osebnost takšne razsežnosti, kakršno terja Indija; in ne le kakršno terja, marveč tudi, kakršne Indija ustvarja.
Indokina
V	glavnem mestu Laosa Vien-tianu se je prejšnji teden začelo posvetovanje veleposlanikov ZDA, Velike Britanije, Kanade, Tajlan-dije, Južnega Vietnama in Indije. Istočasno so začeli zasedati člani vojaškega odbora zastopnikov istih držav. Hkrati so ta vientianska posvetovanja edino, kar se na diplomatskem področju konkretnega dogaja za rešitev laoške krize. Vse drugo je v nekakšnem razvoju, v katerem je treba omeniti v prvi vrsti pristanek sovjetske vlade na predlog Poljske, naj Se nekje v Siliči skliče «ožja» konferenca predstavnikov Indije, Poljske, Kanade, Anglije, Sovjetske zveze in vseh treh političnih skupin v Laosu, ki naj bi pripravil mednarodno konferenco štirinajstih. Tudi v Londonu so na poljski predlog če pristali in le v Washingtonu ga niso ugodno sprejeli.
V	vojaškem pogledu pa, je prejšnji tedren prišlo v Dolini vrčev do dejanske prekinitve sovražnosti, tako da je v deželi pravzaprav vladal mir. Toda v petek zjutraj so vojaki Patet Laa zavzeli važno koto nad Dolino vrčev, ki so jo do tedaj drJhle «nevtralne sile».
Glede celotnega položaja v m-dokini je bila nadvse važna dvodnevna konferenca 43 civilnih in vojaških ameriških strokovnjakov v Honoluluju. Važnost konference sta poudarila s svojo udeležbo ameriška državna tajnika Dean Rusk in McNamara, ki pa nista hotela o njenem poteku prav ničesar povedati Brez dvoma Pa je šlo predvsem za to, ali je nujno razširiti spopad v Južnem ‘ Vietnamu tudi na Severni Vietnam in s tem tvegati, da bi vojna zajela najmanj vso lndokino, če ne tudi vso jugovzhodno Azijo. Kaj so torej sklenili? Iz usega, kar se j« moglo zvedeti, na to vprašanje n* moč odgovoriti. Edina izjava, na katero se lahko opremo, je izjava južnovietnamskega zunanjega ministra po njegovem razgovoru 1 predsednikom Johnsonom, da je P Južnem Vietnamu nastal tak «s0" daini^ in politični položaj, da bo mogoče bolje obračunati s filokof munističnimi gverilci» in da «spričo sedanjega stanja in števila gverilcev» ni potrebno razširiti vojne na Severni Vietnam ali pa uporabiti atomsko bombo proti njim-Iz ostalih izjav pa sledi, da v Honoluluju «nisq sprejeli posebnih. priporočil» glede vojaške akcije v jugovzhodni Aziji, da Pa so ZDA hotele s temi posvetovanji dokazati nasprotniku, da bi «nedvoumno razumel, da mi govorimo resno». Ta zastraševalni Po-men posvetovanj potrjujejo tudi doslej največji manevri v zgodo1 tiini SE ATO, ki so se začeli takoj po konferenci južno od Monile in pri katerih sodeluje več kot 20.000 vojakov, 75 ladij in več sto letal ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije, Nove Zelan-dijp in Filipinov. Manevri naj bi dokazali «sposobnost sil SEATO, da lahko takoj odgovorijo na katero koli prošnjo za pomoč tistemu zavezniku, ki bi bil napaden»-
ZADNJE ŠPORTNE VESTI-
KOLESARSTVO
Udeleženci 17. mednarodne kolesarske dirke po Hrvaški in Sloveniji so danes vozili 4. in 5. etapo-V četrti etapi od Reke do Kopra (86 km) je zmagal Roner (Odred) s časom 2.19’30”, drugi je bil Falk, tretji pa Boltežar, ki je prevzel prvo mesto v splošni lestvici. Popoldne so se kolesarji podali na 5. etapo od Kopra do Ljubljane (12® km). Startalo je 57 tekmovalcev. Pred Ljubljano se Je vnela velika borba med Italijanom Battistom Montijem, Andrejem Boltežarjeni in Rudijem Valenčičem. Italijani Montiju je uspelo tik pred ciljen), da si osvoji prvo mesto. Drugi Bol težar in tretji Valenčič sta privozila na cilj s časom zmagovalca 3.5’39”. Jutri bo zadnja etapa, ki bo potekala v 70 km dolgi progi okoli Javnih skladišč v Ljubljani.
VATERPOLO
HERCEGNOVI, 6. — Tudi v drugi, sicer prijateljski tekmi v vaterpolu, je Jugoslavija premagala danes v Hercegnovem reprezentanco Italije 3:2 (2:0, 0:1, 1:1, 0:0). Gole sta za Italijo dosegla Parmeggiani in Guerrini, za Jugoslavijo pa Je vse tri dosegel Sandič. Gledalce» Je bilo 2.500.	'
KOŠARKA
2ENEVA, 6. — V okviru košarkarskega turnirja za kvalifikacijo na tokijsko olimpiado so zabeležil naslednje izide:
V. Britanlja-Holandska 84:63 (32:3®* Francija-Luksemburg 100:29 (44:12) Finska . Švica	89:50	(47:21)
Izrael - Avstrija 62:45 (25:1»)
I Nemčija . Grčija 78:68 (46:3®)
nje jčzika
MARIA
GIACOBBE
(Odlomki)
Ne vem, kako more biti stara mama s svojim značajem tako strpljiva. Ona, ki je tako nestrpna, lahko prenaša tistega neumnega, čenčavega De Gennara. Vsak dan mu tudi kaj da, ali steklenico vina ali olja. On pa še zardi ne, ko sprejema. Sedaj se je že navadil, da daje torbo na mizo v kuhinji, kot da mu jo moramo napolniti. Zdaj, ko je čas za sir in skuto in ve, da nam jo Giovanni prinaša, govori samo o tem, kako je v trgovini draga in kako jo njegova žena rada je.
Včasih pripelje še sina, ki je zoprn kot oče ali še bolj. Tam stoji tih, ves potegnjen, s svojim zamaknjenim izrazom, ki me dolgočasi, samo če ga pogledam. Se dobro, da mi ni treba biti prijazna z njim. Tega ne bi mogla storiti, čeprav bi me mama prosila.
Ker prihaja De Gennaro tako pogosto, misli, da je postal naš zaupnik. Prav, da je policaj in da mu je kvestor naročil, naj pazi na mamo, če ni ušla z doma. Ampak zato je še ni treba klicati po imenu. Moral bi ji reči: «Gospa Geremia» ali kvečjemu «gospa Giulia», ne pa «Giulia». Mm, kako sem jezna, res ne vem, kako je stara mama tako strpljiva.
O tem sem govorila z mamo, rekla mi je, da moramo potrpeti. De Gennaro je še dobra duša in če pravi «Giulia» namesto «gospa Geremia», noče žaliti, ampak pravi tako, ker je grob in nevzgo-
Tukajšnji odlomki so iz knjižice «Male kronike», ki jo je napisala Maria Giacobbe, v slovenščino prevedla pa Evelina Umek. Knjižico je izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani v svoji zbirki Školjka. Iz teh odlomkov je že kolikor toliko razvidno, o čem piše knjiga, ki jo našim bralcem toplo priporočamo. Dobe jo lahko v Tržaški knjigarni.
jen. Za to pa ni kriv sam. Naj bo kakorkoli, meni gre na živce, samo če se spomnim nanj. Res ne vem, kako ga mama in stara mama prenašata. Morda se tudi onidve bojita. Morda pa mislita, da nam kot policaj lahko pomaga dobiti potni list, da bi šli ik očku v Pariz.
Mislim, da očka ne bi mogel brez sramu prenašati tako sitnega in neumnega človeka. On res ni potrpežljiv. Vedno je govoril, kar je mislil in storil, kar je hotel. Zato ga fašisti niso marali in so ga sovražili bolj kot druge antifašiste, ki so včasih molčali, da ne bi imeli sitnosti.
Mama mi je zadnjič povedala, da so fašisti hodili po mestu in pretepali antifašiste. Očka je sedel v kavarni, ko je šla mimo povorka. Njegovi prijatelji so takoj vstali in se poskrili. Očka pa je ostal tam, s cigareto v ustih In s klobukom na glavi — zdi se mi, da ga vidim — gledal je tiste divjake, kot bi hotel reči: «Kako ste smešni! Vi mi res ne vzbujate strahu.» Oni so se ustavili in ga obkolili, vsi oboroženi s palicami in bodali.
Očka je vstal, naslonil se je na mizo in jih gledal v oči, pripravljen braniti se. Bil je zelo močan in pogumen, čeprav je bil suh in čeprav je bil zanj velik napor biti pogumen, kot mi je pisal v pismu. Bil je sam, fašistov pa veliko. Lahko bi ga ubili, Če ne bi prišel kapetan karabinjerjev. Vzel ga je v avtomobil in ga peljal v ječo, kjer je bilo vsekakor bolje kot v rokah listih pijancev, ki so šli vsi na enega.
Drugega dne, ko so ga izpustili iz ječe, ker niso našli nobene pretveze, da bi ga zadržali, so ,mu ukazali, naj odpotuje. On pa ni vedel, kam naj gre, ker je bil njegov dom tu. Imel je malo denarja, ker se je prav takrat rodil Francesco in je bilo veliko stroškov. Zato ni mogel iti daleč in je mislil, da bi se skril pri starem očetu Geremii. Dve postaji prej, preden je nameraval izstopiti, ga je čakal eden njegovih bratov. Rekel mu je, naj izstopi in naj se vrne, ali pa naj pride peš po drugi poti. Fašisti so ga že čakali s palicami in z ricinusovim oljom, ki ga je mo'
«Bil je najboljši med nami Ljubil je svobodo in pravico Ljubil jo je nepopustljivo.»
ral v tistih dneh piti vsak, ki se ni strinjal z njimi. Ce bi šel očka tja, bi ga ubili kot mnoge druge.
Takrat je očka pomislil, da ni prav, če gre k staremu očetu. Tudi on je bil uradnik in bi lahko zaradi sina izgubil službo. Njegovi bratje in sestre, tete in strici niso bili niti fašisti, niti antifašisti, ampak so hoteli samo živeti v miru in se niso brigali za politiko. Zato se je odločil, da gre k nekemu prijatelju, ki je bil pošten in dober odvetnik. Tudi tam so bili že fašisti. Uničili so mu pohištvo in knjige, pokradli so vse, kar se je dalo. Tolkli so ga po glavi in ga zaprli v ječo, kjer je lansko leto umrl za jetiko.
Ubogi očka, bil je zelo žalosten in zaskrbljen. Sel je k drugemu prijatelju, ki ga je skril pri sebi. Nekega dne pa od žalosti ni mogel več strpeti in se je vrnil domov.
Fašisti so takoj zvedeli in eden izmed njih, ki nam je bil nekoliko prijatelj, je povedal stari mami, da hočejo očka aretirati in konfinirati. Takrat si je mama sposodila denar, ker ga doma ni bilo, in očka je šel v Benetke. Od tam je pošiljal svoja pisma nekemu prijatelju v Genovo, ki jih je dajal drugi osebi, ta pa jih je nosila mami. Kako je bilo to dolgo in zapleteno!
Direktor je tudi danes prišel v razred. Rekel je, da moramo prihodnji teden imeti vsi, tudi osnovnošolci, ob sobotah fašistično uniformo. Vsakega, ki ne bo ubogal, bodo pognali s šole in v spričevalu bo imel nezadostno. Prebral je tudi imena tistih deklic, ki bodo dobile uniformo zastonj, ker so revne.
Kaj naj naredim? Mama denarja nima, da bi jo kupila. In tudi če bi ga imela, bogve kako bi bila žalostna, ko bi me videla v tisti smešni pogrebni obleki. Saj je ne bi rada dobila zastonj, Mislim, da je direktor zelo netakten, ko pride in na glas bere imena revnih deklic. Vem, da ni sramota biti reven. Tiste deklice pa so bile vseeno potrte.
Ko smo se vračali iz šole, sem o tem govorila z Luiso. Rekla sem ji, da je bil moj očka antifašist tudi zato, ker ni hotel, da bi bili na svetu bogati in revni, ker smo vsi božji otroci in ne sme biti nobene razlike med enimi in drugimi. Ni pravično, da postane kralj idiot, ki se rodi v kraljevski hiši in se mu vsi klanjajo. .
Luisa se je z mano strinjala. Sklenili sva, da bova antifašist-ki, ko bova odrasli. Za sedaj lahko začneva s tem, da pridobiva najbolj simpatične sošolke. Mislili sva tudi, da bi lahko organizirali tajno organizacijo kot karbonarji v zgodovini letošnjega leta. Vsi tisti, ki bi bili vključeni v najino organizacijo, bi morali imeti kak znak. Mislili sva na bel in rdeč trak. Ce pa bi kdo po naključju imel trak in bi mu zaupali, lahko pademo v pest sovražniku in nas postreli. Tako se je zgodilo Čiru Menot-tiju in Pavlu Morelliju, ki sta zaupala izdajalcu, vojvodi iz Mantove. Zato se o tem še nisva odločili. Sklenili pa sva, da bi se lahko zbirali zunaj na prostem, vse stvari pa, ki bi pripadale organizaciji, bi zakopali v tisto jamo, ki je nad železnico.
Rada govorim z Luiso o teh stvareh, ker jih ona takoj dojame, čeprav ji nihče ni govoril o njih. V resnici se mi zelo smili, čeprav ima toliko lepih oblek in tri pare čevljev, ki jih služkinja vedno čisti. Povedala mi je, da jo je sram očeta, ki se ob sobotah obleče v fašistično uniformo in govori na shodih. Doma pa, ko ga ne sliši noben tujec, se gre antifašista.
Bolje bi bilo, da bi bil prepričan fašist. Bil bi samo neumen, tako pa je tudi strahopetec.
Očka pa je delal vse po svojem prepričanju in če se mu nekaj ni zdelo pravično, tega za nobeno ceno ni storil. Mama je bila istih misli kot on.
Nekoč so mu dali petsto lir nagrade, kar je zelo veliko. Mislim, da nikoli ne bom videla
toliko denarja skupaj. Nagradili so ga, ker je izboljšal neko zemljišče, ki je bilo prej pusto in se ni moglo obdelati. On pa je dal skopati vodnjak, z motorno črpalko je črpal vodo, ki je potem namakala velik vrt, travnike in s katero so napajali živino.
Dali so mu nagrado in mu poslali tiskovino, kjer je pisalo, naj nagrado dvigne 29. oktobra na njihovi prireditvi. Tudi takrat, prav tako kot sedaj, v hiši ni bilo denarja. Očka ni imel dela in ni mogel ničesar zaslužiti. Kljub temu pa ni želel biti na tisti fašistični proslavi, ker je slutil, da So mu dali nagrado predvsem zato, da bi ga pritegnili medse. Tako je sporazumno z mamo pisal pismo, v katerem je določil, naj tistih petsto lir uporabijo v dobrodelne namene. Fašisti so bili tudi takrat razočarani. Res je, da tudi mi nismo videli tistega denarja, toda bolje je tako.
Prišli so vsi prijatelji in zdelo se je, da se bojijo in da jih je sram.
Govorili so tiho, največkrat so molčali in nam božali glave. Bilo je tako, kot bi prišli samo zato, da nam božajo glave in da vzdihujejo.
Ko so vstopili, so naredili nekaj, kar se prej nikoli niso upali; drug za drugim so objeli mamo in jo poljubili na obe lici. Ona pa, ki je bila vesela, ko jih je videla prihajati, ker je mislila, da so prišli na klepet in na skodelico kave, je postala vsa bleda. Zdelo se je, da je jezna. Rekla je polglasno: «Ne, ni res!» Bilo je čudno, ker oni še niso spregovorili.
Molčali so in sklonili glave, kot bi bili česa krivi.
Boccadoro je rekel počasi, kot bi ga stalo mnogo truda: «Bil je najboljši med nami. Ljubil je svobodo in pravico. Ljubil jo je nepopustljivo.» Takrat je mama začela kričati in je ponavljala samo dve besedi: «Pravičnost, svoboda...» Kričala je vedno bolj na glas in sram me je bilo.
Nenadoma pa je njen glas postal tenak tenak. Rekla je: «O-prostite.» Obstala je negibna. Sedela je, roke je imela na kolenih, glavo sklonjeno na prsih, obraz je bil skrit, Videti je bilo samo njene gladbe črne lase, ki jih je delila kot steza bela črta.
Ni govorila in tudi oni ne, samo božali so nas. Potein je prišla stara mama. Vstali so in ji dali roko: «Moje sožalje.» Tudi stara mama je zakričala z močnim, preroškim glasom: «Hčerka moja, nesrečnica! Nesrečni otroci!» Takrat se je zgodilo nekaj čudnega. Mama je vzdignila glavo, oči so se ji bleščale. V njih ni bilo solz Spregovorila je z glasom, s kakršnim ni nikoli govorila s staro mamo, z jasnim poudarkom na vsaki besedi: «Nisem nesrečnica, tudi oni niso nesrečni. Nikoli več ne smeš izreči teh besed, nikoli več...» Zdelo se je, da ne govori samo njej in nam, ampak vsem tistim ljudem, ki je ne morejo slišati. Pri zadnjih besedah je zajokala, skrila obraz med dlani in stekla v sobo.
Medtem ko so drugi govorili s staro mamo, je Pel Bianco šel z nami v kuhinjo. Hotel nam je dati vrečke s čokolado. Pustil jih je na mizi. Nismo se jih hoteli dotakniti, ker se nam je zdelo grdo jesti čokolado, ko je očka umrl.
Sedaj pravijo tudi oni, njegovi prijatelji, da je umrl.
Kdo vse bo letos nastopil na filmskem festivalu v Pulju? Za zdaj se morejo jugoslovanska filmska podjetja pohvaliti s sedmimi končanimi filmi. Prav toliko jih je še v delu, in producenti pravijo, da bodo za Pulj pripravljeni.
V prvo sedmorico sodijo V oktobru in Dobra usoda, ki ju že nekaj časa vrtijo, pa tudi Bu-lajičevo Skopje 63, dokumenta-ree, ki so ga pokazali že v Cannesu, kjer je dobil dobre oznake. Čeprav film ne ustreza popolnoma propozicijam festivala, ga bodo predvajali v Areni.
Med končanimi filmi so še Lito valovito, Obrada Gluščeviča, zabavni film z Jadrana, Staudtejev Moški izlet, o katerem se sliš’
marsikaj dobrega, Križajeva Zarota, ki je pred dvema tednoma doživela premiero v Ljubljani, in Hadžičev Uradni položaj s sodobno temo.
Sočasno snemajo Pot okoli sveta (Nušič v obdelavi S. Jovanoviča in N. Jovičiča), Marš na Drino (Mitrovičev ep o prvi svetovni vojni), Močvirje (sarajevska dvojica Sipovac-Krvavac), Dogodivščine Nikoletine Bursača (Bauerjev davni načrt), Tanho-ferjeva Prebujenja, Resnično stanje (Slijepčevičeva ljubezensko zakonska drama) in Pod istim nebom (vojna tema M. Stamen-koviča ;n L. Georgijevskegà; Vardar-film).
Kaže, da nekaj filmov, najavljenih v začetku leta, nima nobe-
ne možnosti, da bi jih pokazali v Pulju. Bulajičeva Neretva je odpadla, kar je razumljivo, saj je snemal drugje, in odložili so Španijo 1939, ki jo je pripravljal M. Djukanovič. V Sarajevu se Toma Janič .še vedno ukvarja z Angeli premočenih kril, Avala pa je Marinkovič-Pretnarjevo Glorijo preložila na kasnejše dni. O Relievem Srebrnem vžigalniku in Mimičevem Prometeju ni dosti slišati.
Tako lahko za letošnji Pulj računamo realno s štirinajstimi filmi. V uradno konkurenco jih sprejmejo dvanajst.
Leto je dokaj skopo, vsaj po številu končanih filmov. Ali velja to tudi za kvaliteto, je za zdaj težko reči.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SRBSKI PISATELJ, POZNO PREVEDEN V SLOVENŠČINO
Crnjanski spada med avantgardo sodobnega evropskega romana
V romanu «Selitve», ki se dogaja konec 18. stoletja, je med tremi glavnimi osebami ženska, ki je po rodu iz Trsta
Založba Obzorja v Mariboru je v svoji zbirki «Svet v knjigi» izdala nenapovedan roman «Selitve», ki ga je napisal srbski književnik Miloš Crnjanski. S tem romanom smo dobili novo, zanimivo delo sodobnega srbskega pisatelja, ki ga sicer slovenski loralci splph še ne poznajo. Ker je delo nastalo že pred več kot tremi desetletji in ker sodi Crnjanski zaradi svojstvenosti
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimttiiiiiuiiimiiiitiiuiiitiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Skrb
za
(in neskrb) lep jezik
Pod naslovom: «Jezik — ogledalo kulture. ,0 decentralizaciji, dislokaciji, dekoncentraciji../ itd.» objavlja Branko Prnjat v zadnji številki «Komunista» sledeče:
To pot imamo pred seboj elaborat, na podlagi katerega razpravljamo, predlagamo, sklepamo. Obravnavamo samo njegovo jezikovno, stilno stran — način izražanja misli,
Ne povsem naključno — smo izbrali dokument, ki govori o izvajanju visokošolske refoirme.
Lahko bi pomislili, da tu pravzaprav ni kaj posebnega reči, zakaj gradivo, ki o njem govorimo, že nekako samo po sebi predpostavlja, ali, upamo si reči, ZAHTEVA vsaj minimalno spoštovanje jezika, neko vsaj temeljno jezikovno kulturo.
Pisati o takšni temi, kot je VISOKOŠOLSKA REFORMA in pri j tem kazati NIZKO raven pismenosti, pomeni v resnici pojav, ki nas po malem čudi, po malem pa tudi zbega.
Raztegnjen, kilometrski stavek, ki mu s težavo sledimo; ponavljanje odvečnih besed juporab-ljanje zvenečih fraz, ki skoraj ničesar ne pomenijo; nepotrebno kopičenje tujk — vse te in druge podobne pojave srečujemo na straneh tega teksta.
Nimamo namena, da bi posebej izbirali jezikovne «bisere», ker jih je dovolj že na prvi strani teksta.
Oglejmo sl, kakšen je stavek, s katerim se želi, kot vse kaže, nekaj povedati o smotru visokošolske reforme:
«Temeljni smoter relorme je bil, da naj se visoko šolstvo
Danes zvečer ho na televiziji deseto in zadnje nadaljevanje televizijske priredbe Hugo-jevih «Nesrečnikov». Na sliki od leve na desno: Koberto Bisacco (Marius), Giulia Lazza-lini (Cosette), Gastone Moschin (Jean VaJjcan)
razvije in pospeši in da se ustvari popoln, med seboj povezani sistem visokega šolstva, ki bi bil sposoben, da daje družbi s hitrejšim tempom in v večjem številu visoko kvalificirane strokovnjake različnega profila in različne ravni strokovne izobrazbe s takšnim obsegom in vsebino znanja, ki najbolj ustreza za izpolnitev nalog, ki hitro naraščajo zaradi hitrega razvoja družbe in njenih potreb.»
Takšnemu stavku ni potrebno komentirati.
Po elaboratu je imela reforma naslednje poglavitne naloge:
«... da pouk močneje diferencira tudi v horizontalni (!!) smeri z vzgojo tistih profilov (!) strokovnjakov, ki . ..» itd. (klicaji začudenja — naši).
Kaj pravzaprav pomeni DIFERENCIRANJE V HORIZONTALNI SMERI in kaj naj bi morebiti pomenilo DIFERENCIRANJE V VERTIKALNI SMERI, nam je zares težko uganiti.
Nekoliko dalje besedilo pravi, da močno ekspanzijo šolstva «spremlja DECENTRALIZACIJA, DISLOKACIJA in DEKONCENTRACIJA ustanov...» (kur-ziv naš).
Zares je potrebno pomanjkanje jezikovnega posluha, če na tako pičlem prostoru nakopičimo toliko besed tujega porekla.
Razumemo lahko, da so prišli posamezni izrazi v nekaterih naših ustanovah in organizacijah v navado, ne moremo pa se sprijazniti s tem, da bi se udomačili v jeziku, ker je očitno, da ga kvarijo.
Elaborat nas spomni tudi na dejstvo, da se je v šolskem letu 1963/64 vpisala na «VISOKOŠOLSKE INSTITUCIJE prva generacija dokončanih gimnazijcev, ki je dokončala gimnazijo...»
Torej, namesto šol smo dobili visokošolske institucije, na katera se vpisujejo DOKONČANI (!) gimnazijci, ki so DOKONČALI gimnazijo in torej ne neki drugi DOKONČANI gimnazijci, NISO DOKONČALI
namena našteva-
kar smo navedli, da gre za nepoznava-ali za malomaren odnos do načina izražanja misli.
To pa je bržčas po malem tudi v zvezi z odnosom do posla, ki ga kdo opravlja, in do upoštevanja bralcev, ki jim je ta tekst namenjen.
BRANKO PRNJAT
svojega pisanja med tiste pisatelje, ki predstavljajo avantgardo sodobnega evropskega romana (če bi bil pisatelj pripadnik kakega večjega naroda, bi ga že zdavnaj poznal ves svet in tudi mi), smo njegovo delo dobili mnogo prepozno. Res pa je. da je roman «Selitve» morda bolj zanimiv zaradi svoje 'slogovne posebnosti, načina pripovedi in monolitosti, kakor pa kot pripovedno delo, ki bo všeč širokemu krogu bralcev. Seveda pa ima delo vse umetniške vrednote in je zato prav, da smo ga, čeprav z zamudo, dobili tudi v slovenskem prevodu, in čeprav roman sam najbrž ne bo imel kako posebno velikega odmeva pri naših bralcih.
Spričo pomembnosti avtorja kot sodobnega predstavnika srbske književnosti je prav, da zvemo vsaj besedico, dve o tem sicer malo znanem pisatelju. Crnjanski se je rodil konec preteklega stoletja v Banatu, na skrajnem etničnem robu srbskega ozemlja, v bližini Temešva-ra. Tu se je tudi šolal, leta pred prvo svetovno vojno pa je prebil na Reki in na Dunaju. Svetovno vojno je preživel kot avstrijski vojak, potem je nekaj časa študiral, izdajal časopis v Zagrebu, dokler se ni naselil v Beogradu. Bil je izdajatelj ča-
potem pa je stbpil v diplomatsko službo. Zadnjo vojno je preživel v Londonu, kjer še sedaj živi, star preko .sedemdeset let. Miloš Crnjanski se je udejstvoval v liriki, izdal je knjigo pesmi, prevajal je .,Shakespearove
sonete, potoval po svetu*inf- na*- • prikrajšani. Cez vse dogajanj
pisal več potopisov- in tudi več del v prozi, med katerimi je roman «Selitve» najpomembnejši. Tei-.u svojemu romanu je po triindvajsetih letih napisal še drugi del, ki pa je tako po formalni plati kot po vsebini in ideji bistveno različen od prvega. Pa tudi sicer je po umetniški moči znatno šibkejši. Tako je poleg knjig novel; več potopisov, pesniške zbirke in prozr nih del', ostal njegov tekst; «Selitve» iz leta 1929 najznačilnejši in umetniško najzrelejši; tekst.
Roman «Selitve» je svojstven; zaokrožen, kratek roman, projiciran v zgodovino. Dogaja se konec 18. stoletja deloma v Zemunu deloma v Vojvodini in avstrijskih mestih. Osrednje osebe romana so tri, in sicer dva brata Isakoviča in žena enega izmed njih Dafina. Medtem ko Vuk Isakovič, vodja srbske najemniške vojske, odide v vojno, naseli svojo ženo Dafino, po rodu iz Trsta, v hiši svojega brata Arandžela, ki je trgovec. Aran-sopisov, urednik, tudi novinar,
džel se speča s svojo svakinjo, ki po nesrečnem padcu in zastrupitvi tragično umre. Aran-džel pa jo šele po nesrečnem padcu, torej prepozno, resnično vzljubi- Tako vsi trije zaman iščejo srečo: in ostanejo zanjo
je riekako razlito tragično občutje življenja, iz katerega ljudje trepljaj dej o izhoda.
Ves ta tekst je napisan originalno, brez enega samega dialoga in tudi brez prave zgodbe v Jzsakdanjem pomenu besede. Zgodbo samo, prav preprosto in vsakdanjo bi bilo mogoče povedati v «nekaj stavkih, vendar je iz nje nastal sicer kratek, vendar! čez dvesto strani dolg roman. V bistvu je to liričen roman, nekaka lirično tragična zgcjdbat napisana v svojstvenem stilu, podobnem stilu Kafke, Joycea, Prousta in podobnih pobudnikov modernega romana našega stoletja. Ze zato je prav, da bodo 'vsaj sedaj slovenski bralci spoznali tega domačega avantgardista modernega romana,; ko je pisatelj nedavno obhajal svojo sedemdesetletnico. Sicer pa jim tudi ne bo žal, če bodo ta tekst, ki je vendarle svojevrsten in zanimiv, tudi prebrali. i
KLAVDIJ
PALČIC
Obred (1964)
Letošnji operni festival v Opatiji
V času dobrega meseca (od 6. julija do 10. avgusta) bo letos v Opatiji šest opernih predstav. Od petih oper na sporedu se bo ponovila samo ena, ostale pa bodo na sporedu samo en večer. Poleg domačih pevcev bodo nastopili še jugoslovanski pevci, ki sicer nastopajo v tujini — Vladimir Ruždjak, Tomislav Ne-ralič, Nada Puttar — ter razni gostje iz Italije, ZDA, Nemčije. Prav gotovo bodo te operne predstave naletele kot prejšnja leta na navdušen sprejem mednarodne publike, ki bo v tistem času napolnila Opatijo.
KNEZ IGOR ■ A- Borodin
6.	VII.
Solisti;
FRANJO GODEC AUGUSTA LEGRADIC VLADIMIR RU2DJAK - Hamburg
IVAN STEFANOV LJUBO STRGACIC MARINO SFILIGOI ZORKA WOLF BLANKA ZEC BRANKO ŽIGER Dirigent:
VLADIMIR BENIC
Režiser;
HINKO LESKOVŠEK • Ljubljana
Scenograf;
DORIAN SOKOLIC Kostumograf:
RUŽIČA NENADOVIČ-SOKOLIC Koreograf:
MAKS KIRBOS
TOSCA ’ G- Puccini
13. VII.
Solisti;
GINO BONELLI FRANJO GODEC AMBROŽ KUKULJEVIC CLAUDIA PARADA - Italija TOMISLAV NERALIC - Berlin Dirigent;
VLADIMIR BENIC
Režiser;
HINKO LESKOVŠEK - Ljub-ljana
Scenograf;
ANTUN ŽUNIC
OTELLO - G. Verdi
20.	VII.
Solisti;
GINO BONELLI FRANJO GODEC TOMISLAV NERALIC - Berlin MARCELLA POBBE - Italija LJUBO STRGACIC BLANKA ZEC BRANKO ŽIGER Dirigent;
DAVORIN HAUPTFELD
Režiser;
NANDO ROJE • Zagreb Scenograf:
DORIAN SOKOLIC Kostumograf:
RUŽIČA NENADOVIČ-SOKOLIC
AIDA ■ G- Verdi
27.	VII.
Solisti;
ANNABELLE BERNARD - ZDA GINO BONELLI FRANJO GODEC NADA PUTTAR • Frankfurt am Main
VLADIMIR RUŽDJAK - Hamburg
IVAN STEFANOV
Dirigent:
VLADIMIR BENIC
Režiser;
DINKO SVOBODA Scenograf:
DORIAN SOKOLIC Kostumograf:
INGE KOSTINCER - Zagreb Koreograf:
OLGA ORLOVA
KNEZ IGOR • A* Borodin
3. VIII.
Solisti;
DRAGO DUIC AUGUSTA LEGRADIC TOMISLAV NERALIC - Berlin IVAN STEFANOV LJUBO STRGACIC MARINO SFILIGOI ZORKA WOLF BLANKA ZEC BRANKO ŽIGER Dirigent:
SAMO HUBAD . Ljubljana
Režiser;
HINKO LESKOVŠEK • Ljub-lj*ia
Scenograf:
DORIAN SOKOLIC Kostumograf:
RUŽIČA NENADOVIČ-SOKOLIC Koreograf:
MAKS KIRBOS
CARMEN - G. Bizet
10. VIII.
Solisti;
FRANJO GODEC AMBROŽ KUKULJEVIC JEAN MADEIRA • ZDA KEN NEATE - Nemčija ZORKA WOLF Dirigent:
VLADIMIR BENIC
Režiser;
DINKO SVOBODA Scenograf:
ANTUN ŽUNIC Kostumograf:
RUŽIČA NENADOVIČ-SOKOLIC Koreograf:
MAKS KIRBOS
V SOBOTO IN NEDELJO 13. IN 14. JUNIJA V AVDITORIJU
: Druga revija slovenske popevke
Na sporedu je 21 popevk, ki jih bo pelo 17 pevcev in pevk - Novost v orkestru - Nastopita tudi ženski kvartet «Melody» in duet Dario in Darko
Razpored popevk in pevcev
8.
I
Šili::
11.
«TRST ’64»
Mambo-rock :
MOJA LJUBEZEN SI TI Medium-swing:
PRVA LJUBEZEN Beguine:
VRTNICE Cha-cha-cha :
ŠPANSKE NOČI Tango ; ' j,
HULLY-GULLY ČRNI MUC Hully-gully:
SREČNA BOVA BILA Beguine:
ODPUSTI MI Slow-rock :
LJUBEZEN JE VSE Valček:
ČAKAM TE Medium-swing:
LJUBEZEN IN AVTOSTOP Hully-gully:
Miranda Caharija Nora Jankovič Ivan Sancin Anka Sugan Pino Hrovat Kvartet «Melody» Ida Ukmar Ljubica Berce
V
Dario in Darko
Odinea Zupin Anka Sugan in Mario Sedmak
ODMOR
12.	EN STARČEK JE ŽIVEL	
	Swing:	Pino Hrovat
13.	LUČ LJUBEZNI	
	Beguine:	Tulio Možina
14.	DRAG SPOMIN	
	Slow-rock:	Nora Jankovič
15.	TOTOCALCIO	
	Twist:	Mario Sedmak
16.	SAMO TI	
	Počasni valček:'■	Ljubica Berce
17.	PREKO VALOV	
	Hully-gully:	Miranda Caharija
18.	KAKOR PRAVLJICA	
	Slow:	Anka Sugan
19.	CHA CHA	
	Cha-cha-cha :	Neva Lukeš
20.	PISMO IZ TUJINE	
	Slow-rock:	Odinea Zupin
21.	TRŽAŠKE LUČKE	Miranda Caharija
	Charleston:	in Pino Hrovat
lian!::';:
j:
V soboto zvečer, v nedeljo popoldne in zvečer bo v Avditoriju II. revija slovenskih popevk. Prosvetno društvo Barkovlje, ki s sodelovanjem pevcev in orkestra Miramar organizira to prireditev, drži besedo, ki jo je dalo lani občinstvu na prvi tovrstni prireditvi v Trstu. Kdor je poslušal lanske popevke, bo gotovo prišel tudi letos. Kdor pa je lani zamudil lepo priložnost — in se je tako kesal, bo letos pohitel, da mu ne bo žal.
No, pa kaj bi toliko hvalili, saj se dobro blago samo hvali. Dober glas gre v deveto vas, so rekli v starih časih, ko ni bilo še RTV. In zdaj ko imamo RTV, gre dober glas še dlje kot v deveto vas in RTV išče, jim mežika in snubi popevke, pevke in pevce. Saj si ne moremo predstavljati danes radia in televizije brez popevk in popevke brez radia in televizije. Ne bom nadaljeval po tej poti, da ne bi predaleč zašel in da mi ne bi zmanjkalo prostora. To pa dokazuje, da imajo popevke svoje mesto, važnost in težo v sedanjih časih. So pač izraz naše dobe, kot vespe, lambrete, fičoti, totocalcio, motorni, čolni in avtostop.
Lani nam je nexao pel, da si bo kupil avto in vozil svojo deklico na izlet po Krasu. Letos mu bo dekle zapelo, da avta ne mara več. Motorni čoln naj kupi. Naslov neke popevke je «Totocalcio», druga ima naslov «Ljubezen in avtostop».
A ne mislite, da je seznam takih naslovov dolg. Kaj še! Ljubezen je še vedno ljubezen in bo še, dokler ne bodo na svetu samo roboti, avtomati brez srca, ki ne bodo plesali valčka, charlesto-na, slowa, swinga, tanga, beguine, cha, cha, cha, twista, hully-gully...
In tako hočeš, nočeš smo prišli do sporeda revije in vsebine popevk. Vse bo lepo natiskano v
knjižici, ki jo boste brezplačno dobili, ko boste kupili vstopnice.
Avtorji besedil In melodij niso še znani. To je stroga tajnost, ki jo bodo razodeli po zadnjem glasovanju. Dobra ideja. Volilne kampanje imamo še dovolj za ne-
no številko popevke, ki vam bo najbolj ugajala. Prve tri popevke, ki bodo prejele največ glasov, bodo dobile denarne nagrade prosvetnega društva Barkovlje. Strokovna komisija (Filibert Benedetič in Mario Sancin iz Tr-
Na sliki: najmlajša letošnja nevesta v Italiji, 14-letna Lina Pollifrone in njen 26-letni ženin Leonardo Occhionero iz Turina. Starši so spočetka nasprotovali poroki, toda zaljubljenca sta zbežala z doma in se čez nekaj dni vrnila, tako da je postala poroka neizbežna, kot je navada na Jugu. od koder sta se priselila v Turin.
kaj časa. In volilnih golažev ne maramo. Tako boste brez vsiljevanj in moralnega pritiska lahko sami odločali, katera popevka vam bo najbolj všeč. Letos pa bodo imeli besedo tudi specialisti strokovnjaki, ki se na te stvari razumejo in ki bodo prišli tudi iz Ljubljane in iz Kopra. Tako bosta sodili popevke, pevke in pevce, avtorje in izvajalce dve sodišči. In to brez priziva, toda z nagradami. Poleg vstopnice in knjižice boste dobili kupon, na katerega boste napisali zapored-
RISE
Vlado Pirnat
Starikave pustolovščine
PIŠE
Josip Jesih
Naredil se je, kot da še vedno spi. No, njegova igra se Je izkazala za nepotrebno, kajti razbojnikovo glasno robantenje ga je prebudilo. «Hej mehkužneš zaspani, mar misliš, da boš ves ljubj daii samo dreto vlekel. Kar hitro pokonci, in lepo st početi. Fotograf Hala se bova! Tvoj oče mora zvedeti, da si čil in zdrav, če hočem dobiti svoj milijonček.» Zdaj je Storžek vse razumel.
Skočil je pokonci ter kolikor mogoče hlinil ubogljivost. Veselo žvižgaje se je umil in počesal, medtem pa premišljeval, kako bi hudobnega Toma ujel v past. In res, kmalu se mu je posvetilo. Kar nehote se Je izprsil, ko sl je samega sebe predstavljal kol , slavnega detektiva, ki razkrinka in ujame nevarnega hudodelca. «Ce mi bo sreča mila, bo tale črnuh kmalu začutil, da mu je vroče pod nogami,» je modroval mali ujetnik.
sta, Milan Lindič iz Ljubljane ter Vito Butara in Mitja Kos iz Kopra) pa bo določila najlepšo melodijo, najboljše besedilo, najboljšo pevko, najboljšega pevca in najboljšo priredbo. Na podlagi ocene te komisije bodo podeljene nagrade — darila Primorskega dnevnika, nekaterih tržaških slovenskih slikarjev ter raznih ustanov in podjetij. Seznam daril in
imena darovalcev bomo objavili v našem listu pred revijo. Lepo bi bilo, da bi se nabralo čimveč daril, ker bi bila v spodbudo vsem sodelavcem in prirediteljem, da bi ob zaključku letošnje revije začeli misliti na prihodnjo.
Kakor smo že lani pripomnili, tudi lahko glasbo lahko prištejemo k prosvetnemu in kulturnemu delovanju, zlasti če bomo znali to dejavnost pravilno usmerjati. Taka prireditev, kot je revija popevk, pritegne k sodelovanju veliko število zlasti mladih ljudi. Nekdo napiše besedilo, drugi se uči petja, tretji igra v orkestru itd. In končno: zakaj naj bi prepevali samo tuje popevke?
Letos bo na sporedu 21 popevk. Nastopilo bo 17 pevcev in pevk. Nekateri so že peli lani, drugi pa bodo letos prvič nastopili. Orkester «Miramar» šteje 19 elementov in se je izpopolnil z novimi instrumenti, ki omogočajo lepše izvajanje in bolj pestro priredbo.
Novosti? V orkestru predvsem vibrafon, med pevci pa ženski vokalni kvartet «Melody» ter zna ni duet «Dario in Darko».
Dirigent bo samo eden, in si cer prof. Aleksander Vodopivec kateremu gre vse priznanje, sa je tudi sam aranžiral vse popev ke in jih naštudiral s pevci in orkestrom. Za režijo bo poskrbel Adrijan Rustja, za sceno dr. arh. Dario Jagodic, napovedovalca pa bosta Karmen Bandelj in Livio Valenčič.
Vsi, zlasti pa orkester in pevci, se marljivo pripravljajo, da bo II. revija slovenske popevke «Trst 64» lepo uspela.
Na svidenje torej, v Avditoriju. In pravočasno kupite vstopnice.
A. B.
VODORAVNO: 1. nauk ó svetlobi, 7. zobnik v glasoslovju, 13. ovčje meso, 15. mesto v SZ severno od Leningrada, 16. prižnica, 17. muslimanska verska knjiga, 19. del glave, 20. ime italijanske pesnice Negri, 21. mrežasto krojaško platno, 23. trenje, 24. avtomobilska oznaka Kopra, 26. indijska ženska obleka, 26. snov, tvarina, 28. predlog, 29. vrtna cvetlica, 31. zdravilišča pri Padovi, 33. prihod v prostor, 34. nočna ptica, 37. izolacija, osamitev, 39. dalmatinsko žensko ime, 40. stopica iz dveh nepoudarje-nih in enega poudarjenega zloga, 43. neparen (pri številih), 44. staro ime za mesec oktober, 4tf. kritika, ocena, 48. okrasno drevo z močno dišečimi grozda-stimi cvetovi, 49. skupina leč, ki daje slike brezbarvnih robov, NAVPIČNO: 1. pojav na nebu, 2. oblačilo gospodinj, 3. živalska noga 4. vrsta vrbe, 5. o-ziralni zaimek, 6. glavno mesto Turčije, 7. evropski veletok, 8. začetnici predsednika zvezne ljudske skupščine SFRJ, 9. znamka nemških motociklov, 10. mesto v Sleziji, 1'. samouprava, samostojnost, 12. velika francoska reka, 14. prebivalci starodavne Aonije, 15. gladka svilena tkanina, 18. kemični znak za radij, 21. evropsko gorstvo, 22. človek, ki načrtno zavira delo, 25. trimestno število, 27. etiopski plemiški naslov, 30. zid, 32. nepopoln zlom, 33. odličen brazilski nogometaš, 34. vojaško pokrivalo, 35. nada, upanje, 36. sprimek sne. ga, 38. poldrag kamen, 41. največja ptica, ki pa ne leta, 42. požirek, 45, začetnici angleškega
REBUS
Potem se je lotil detektivskih poslov. Oprezno je pre-motril okflličo ter ugotovil da se Tomovo skrivališče nahaja pod visoko stožčasto goro, iz katere se Je rahlo kadilo. «Vulkan» je ugotovil Storžek. «To pomembno dejstvo moram izkoristiti... Zdaj potrebujem samo še malo sreče pa bo vse v redu » S tal je pobral neki kamen, ki Je pisal kot kreda ter zadovoljno zažvižgal.
«Kaj pa čivkaš pišče neumno,» se je zadrl Tom, ki se je medtem sukal okoli fotografskega aparata. «Upam, da te ujetništvo ne spravlja v dobro voljo, kaj? He, he, he!» Potem Je nekaj zagodrnjal ter izginil v kočo. Za Storžka je nastopil veliki trenutek. Ročno Je vzel v roko pišoči kamen ter z velikimi črkami napisal na zid: Brazgotinec Ko se Je Tom vrnil ni opazil, da je po Storžkovem čelu polzel mxza\ ant
Rešitev Iz prejšnje številke:
SIGNAL
vojskovodje iz angleške buržoazne revolucije, 47. solmizacijski zlog,
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	1. Dallas, 7.
smoter, 13. Oviedo, 14. oporoka, 15. stava, 16. Imola, 17. Ig, 18-Toni, 19. Kranj, 20. mol, 21. oba, 22. sraka, 23 kuga, 24. VU, 25. zmeda, 26. Salan, 27. Astarta, 29. fara, 30. Anaa, 31. Hrvatje, 34. narod, 36. Grant, 37. uk, 38. Atos, 39. slana, 40. pav, 41. srk, 42. stisk, 43. vena, 44. ko, 45. U Tani, 46. Hetiti, 47. Opatija, 49. korito, 60. kabala, 51. vratar.
	2	3	4	5	6	L J		7	8	9	10	11	12
13						“ L	J’5						
16					17	n				19			
20				21					22		23“		
24			25			g	S26			57	S	5S^	
n	29“	30						31			32		r
33	»					34	35	36		37				39
39				40	41			42			43“		
44			45				T			47			
Ji"""										H		t.					
Mrve in drobiž
KOKOŠNJAK BREZ PRIMERE
Paragvajski kokošerejec Sergio Aveiro ima v mestu Assun-ciòn kokošjo farmo. To pa ni pravzaprav nič posebnega. Toda ta kokošerejec je znamenit zaradi tega, ker se upravičeno ponaša s kurnikom, kakršnega prav gotovo nimajo nikjer drugod na svetu, že vrednost njegovega kumika je izredna, saj jo cenijo na skoro 40 milijonov gvaranov, to je v našem denarju okoli 200 milijonov lir. In v čem je tolikšna vrednost tega kurnika? No, kokošnjak gospoda Aveira ni navaden kokošnjak, marveč je trup letala «Comet», ki je pred petimi leti strmoglavilo prav na tisto mesto, kjer je sedaj. V letalu je bilo 30 potnikov, pa so pri nesreči ostali vsi živi. Lastnica ponesrečenega letala, argetinska letalska družba, je odnesla samo motor, trup pa je pustila farmarju. In tako ima sedaj ta farmar zares edinstven kurnik na svetu.
KO SE LEVI SPREHAJAJO PO MESTU...
Pred kratkim so v Catanii prestali meščani precej strahu. Kaj ne bi! Iz cirkusa, ki je tiste dni gostoval v tem mestu, so ušli štirje levi. štiri zverine so se razkropile po bližnjih ulicah, da je bil lev spričo tega precej otežkočen. Policaji, oboroženi s strojnicami, so obkolili mestno četrt in natančno preiskovali hiše in ulice, da bi preprečili škodo ali tudi nesrečo, ki bi jo utegnile te zveri povzročiti. Eden med njimi, lev Mabruk, ki ga je ujela cirkuška krotiteljica, se je skril v kopalnico bližnjega stanovanja. Po enodnevnem lovu, se je nazadnje le posrečilo, da so vse begunce ujeli m jih brez škode zanje in za meščane, spravili v kletke.
^ MUHASTA CALLAS
Slavna operna pevka ni znana po vsem svetu samo po svojem glasu, temveč tudi po svojih muhah, ki cesto povzročajo nemajhne skrbi ravnateljem največjih gledališč po svetu. Pred kratkim je pela v Parizu v «Normi». A pred predstavo je zahtevala, da mora vodstvo gledališča najeti za statiste, ki bodo nastopili kot Galci, izključno telovadne učitelje. To pa zato, da bo s tem zajamčen brezhiben nastop in pa estetska zunanjost teh statistov. Nič se ne vei če je vodstvo Opere popolnoma ustreglo tej njeni muhi.
Jf NEVARNA ZVERINA
Vsaka žival ni primerna za udomačenje. Posebno pa ne zverine, ki od pamtiveka živijo svobodne v naravi, kjer si morajo same iskati hrano in se braniti z lastnimi sredstvi proti vsem sovražnikom Kdor pa misli, da je moč ta naravni zakon prekršiti, s časom spozna, da se je motil. In še dober je, če ostane zgolj pri samem spoznanju. To je izkusil tudi angleški baron Rolf Beck, ki je v svoji prostorni in stari vili imel kot domačo žival — medveda. Dokler je bil medvedek še majhen, medvedji dojenček, je kar šlo. Domači so se z njim igrali, vsi po vrsti so ga ljubkovali in počenjali z njim najrazličnejše norčije. Vse do pred kratkim. Medvedek je namreč zrasel v medveda in se je tega tudi jel zavedati. Začelo mu je presedati življenje v vili in igračkanje in disciplina in... Skratka, oni dan je meni nič, tebi nič pograbil milostljivo gospo baronico za nogo in ji jo s svojimi ostrimi zobmi tako stisnil, da je uboga baronica presunljivo zakričala In gospod baron je brž snel s stene svojo puško in — začel se je lov po sobanah prelepe in zgodovinske vile. Kot obseden je streljal za medvedom, tako da se ga je celo sam kosmatinec nazadnje začel bati. V želji, da bi ušel razjarjenemu lovcu, je begal po vsem poslopju. Toda ni ušel. Končno ga je le zadela neka krogla. Fri tem lovu pa je bilo poleg dragocenega nauka, tudi mnogo škode.
+ «NIČVREDNA ŠARA»
Jayne Mansfield pozna pač vsakdo, ki količkaj zahaja V kino. že nekaj časa se mudi v Rimu, kjer je na počitnicah. Pred kratkim pa je slavna filmska diva doživela prav neprijetno razburjenje. Zvečer je šla v nočni lokal «Club 84» in se v družbi prijateljev kar prijetno zabavala. Po končanem sporedu so vsi skupaj vstali in krenili proti izhodu. Takrat pa lepa Jayne vzklikne: «Moj prstan! Izgubila sem prstan!» Brž so se vrnili do mize, kjer so sedeli malo prej, in mrzlično začeli iskati vse naokrog. Toda prstana niso našli. Nekdo ga je pobral in odšel z njim. In to s prstanom, vrednim celih 15 milijonov lir! Ne. take izgube niti filmska igralka ne more kat tako utrpeti. Seveda so o tem prstanu pisali tudi rimski čašo pisi. Kmalu zatem se je v hotelu, kjer stanuje slavna Jayne, oglasila neka gospa, želela je govoriti z gospo Mansfield Njej je izročila izgubljeni prstan. «Pobrala sem ga pod mizo misleč, da je to ničvredna šara, vredna komaj kak desetak. Ko pa sem brala v časopisu, da je to vaš prstan in da je toliko vreden, sem vam ga prinesla.»
Veljaven od 7. do 13. junija
OVEN (od 21.3. do
20.4.	) V srčnih zadevah boste precej negotovi, ker boste pod vplivom zvezd, ki prinašajo nesporazume in manjše spore. Teden pa je naklonjen prijateljstvu. V poslovnem življenju ali na delu pojde vse dobro; zato uresničite načrt, ki ga že dolgo gojite.
BIK od	21.4. do
20.5.	) Pred seboj imate naravnost sijajen teden. Vaša čustvena srečanja in vaši srčni odnosi so
pod izredno ugodnim vplivom. Lahko pripravite novo potovanje ln načrte za bodočnost. Vaši bližnji vam bodo mnogo pomagali. Ves prejšnji trud bo poplačan.
DVOJČKA	(od 21.5.
do 20.6.) Ljubljene osebe bodo zelo pozorne do vas, toda vam ne bodo mogle dati notranjega zadoščenja,	ki sl ga tako vroče
želite. Spoprijateljili se boste z osebami	na visokih	položajih,
kar vam bo mnogo koristilo. Ne bodite preveč jezljivi s kolegi.
RAK (od	21.6. do
22.7.) Vaša zasebna vprašanja ln čustveni odnosi bodo še vedno pod zelo ugodnim vplivom zvezd. Zato boste zelo očarljivi ln «d boste pridobili obilo simpatij. Ko boste opravljali nakupe, pazite, da vas ne bodo opeharili.
(#;
LEV (od 23.7. do
22.8.	) Ta teden boste zelo slabe volje ln nezadovoljni s svojimi ljubezenskimi odnosi. Ta slaba
volja bo tudi neugodno vplivala na odnose s svojci in s prijatelji. Bolj se boste znali obvladati, več koristi boste Imeli od tega.
DEVICA (od 23.8. do
22.9.	) Zeio ugoden čustveni položaj, Ti dnevi so primerni za sestanke zaljubljencev in srečanje oseb,
ki iščejo svojo prvo ljubezen. Pazite, da ne boste dvomili v iskrenost ljudi, ki vas obkrožajo. Po glavi vam bo rojilo preveč načrtov.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Čutili boste potrebo, da odkrijete svoje misli in dušo ljubljeni osebi ter da zaupate svoje tegobe celo ljudem Izven vašega običajnega kroga. Povabljeni boste na neki sprejem, na katerem se boste zelo zabavali. Čaka vas potovanje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) Preti nevarnost zmede z ljubljeno osebo, ki utegne postati tudi ljubosumna. Vse pojde najbolj gladko s prijatelji. Spoznali se boste tudi z novimi ljudmi ter prišli v prijetno družbo. Uspeh v poslovnem življenju.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Ne bo vam uspelo vzpostaviti o-koli sebe romantičnega okolja, kakor bi si želeli. Težko se boste tudi razumeli z ljubljeno osebo. To bo neugodno vplivalo tudi na odnose s prijatelji. Brzdajte svojo nestrpnost in u-stvarite soglasje s prijatelji.
KOZOROG (od 22.12. do 21.1.) Dogodilo se vam bo nekaj, zaradi česar boste negotovi in nezadovoljni s svojimi srčnimi odnosi. Obiskalo vas bo mnogo prijateljev, ki vas bodo prijetno presenetili. V družabnem življenju boste navezali koristne stike.

VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Te dni boste zelo čemerni in občutljivi ter celo krivični nasproti ljudem, ki vas Imajo radi. Ne bodite hladni nasproti svojim prijateljem, samo zato, ker ste negotovih čustev Na delu razjasnite položaj in si ne nalagajte preveč bremen.
RIBI (od 20.2.	do
20.3.) Samske osebe obeh spolov, na.) se potrudijo, kajti čaka Jih čustven uspeh. Ta teden boste	tudi
utrdili svoja prijateljstva	ter
boste ugodili neki želji, ki	vas
bo precej stala. Na delu uresničite svoje sposobnosti.
ŠE ENA USPELA PREIZKUŠNJA
II. revija pevskih zborov
Slovenske prosvetne zveze v Križu
Prvi javni nastop novega moškega zbora iz Ronk
V nedeljo, 17. maja, je bila v Križu v Ljudskem domu II. re vija pevskih zborov s Tržaškega 18 Goriškega. Na revij: je na-\ !toPilo 10 zborov in sicer: mo-•ki pevski zbor «Slovenec» iz °°ršta pod vodstvom Ignacija r*e- moški pevski zbor «Lipa» '* Bazovice pod vodstvo Ubalda Vrabca, moški pevski zbor «Kras» 'x Dola-Poljan pod vod-’Woni Pav:ine Komelove, moški l**vslti zbor iz Repna pod vod-stv°m Mirka Guština, mešani ko-|?°rni zbor «Jakobus Gallus» iz j "*ta pod vodstvom U. Vrab»
! ?9> moški pevski zbor «Vesna» '* Križa pod vodstvom Frančka *Mjala, rnoški pevski zbor iz °nk pod vodstvom Pavline Kohlove, ki je tokrat sploh pr-!■* javno nastopil, ker je bil pred kratkim ustanovljen, oški pevski zbor s Proseka-. antovela pod vodstvom Ignaci-a Gte, mešani zbor «Briški iz Steverjana, zbor «Dela-ar-s» iz Izole pod vodstvom “tanka Mahneta, ki je nastopil ot gost. Za zaključek so nasto-še združeni pevski zbori pod ’J'benicnini vodstvom Pavline Komelove, Branka .Mahneta, 1-•"acija Ote in Mirka Guština.
, II. revija je pokazala do-°Cen napredek v primerjavi s rv° revijo tako glede kvalitete ,ot !Zvajanega programa. Z njo e Slovenska prosvetna zveza za-°stila svojemu namenu, da pri-, * odslej vsako leto po več akih revij, ki naj bodo spodbu-I* društvom in zborom za kva-stno in kvantitetno rast. j tajnik SPZ Gorazd Vesel je ob ej Priložnosti imel tudi krajši ■ v°r, v katerem je dejal: Bonomie dokazujemo veljav-If»?1 cevkra: izražene ugotovitve, Globoko je v nas zasidrana
pesmi, in danes so prvič v naši sredi, da izpričajo tesno navezanost na delo in življenje slovenske manjšine v Italiji
*Kdor poje, zlo ne misli» — «Pesem združuje», to sta bili dve globoki misli, v znamenju katerih so javno nastopali naši pevski zbori. Tudi v prihodnje bosta geslo naše dejavnosti, ker vidimo v petju uresničevanje prepotrebne strpnosti znotraj meja naše manjšine in obenem obrambni zid našega narodnega obstoja in razvoja.
Slovenska prosvetna zveza je na voljo prosvetnim društvom, pevskim zborom, za vsestransko pomoč.
Prisrčno se zahvaljujemo občinstvu, predstavnikom Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev iz Kopra, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo, in pa seveda pevcem, glavnim protagonistom te naše druge revije pevskih zborov. Prihodnja bo v novem Kulturnem domu v Trstu, ki ga bomo odprli letošnjo jesen.»
V okviru medsebojnih izmenjav je v maju gostovala v Trstu v Avdlt» riju glasbena šola iz Dubrovnika. Na sliki si predsednik tržaške GM in ravnatelj glasbene šole iz Dubrovnika, naš primorski rojak dirigent Anton Nanut, izmenjujeta darila. Naatop mladih dubrovniških muzicistov je predstavljal nenavadno lep glaabeni večer, saj so ne kateri izmed nastopajočih že kar celi mojstri. Kot znano je pred nedavnim gostoval v Dubrovniku orkester naše GM in bil deležen laskanih pohval
Ho
JHa, rekel bi lahko celo po-po petju. Slovenci pojemo vsaki grillici, v pesmi najde-j-? sredstvo za izražanje najraz-^"ejših čustvenih dogajanj. V kraji^ «*»■ pesem še vse °®*i» pomen. Zato je tudi ra-®*ljivo, zakaj so pevci s Tria-ta mesec gostovali v Po-*',li, zakaj imamo danes v go-■ ‘ ' pevce iz Izole, zakaj smo e!| na Prešernovi proslavi v j ?tel* zbor Bazovica z Reke in . “J bodo gor ški pevski zbori '«odnjo nedeljo nastopili na .Vein
obmejnem srečanju v pri Gorici.
°*i pevci so prvi graditelji
foirnu

u- preko katerega se — ; na a0i dogovorov rr.ed Sloven-Prosvetno zvezo in Okrajno Svobod in prosvetnih driir fr* iz Kopra — krepijo stiki ^Jkadnikov enega naroda, ki ži* da bi se čimbolj
lote.
Pe
,Ut'li del narodno neločljive ce•
jt r’e
- ‘k, na naše tradicije. Tudi
seni nas navezuje na naš
r°jakt s Krasa, ki so se
Z «GALL USOM» v Prlekijo
t* «h. «E /Mrl 'a fe Ul 4L ‘L *■» ujst	H rJ: MA	ggfy. $1
Kramljanje s potovanja, nastopa v Ljutomeru in s povratka k morju
V okviru občinskega praznika in 70-letnice delovanja D.P.D. Svoboda v Ljutomeru, je bil 30. in 31. maja povabljen tudi tržaški zbor J. Gallus, da priredi v prleški metropoli svoj samostojni koncert. Le kdor se je s tem že ukvarjal ve, kakšen problem je pripraviti vse pevce kakega zbora, da se za dva zaporedna dneva oddaljijo od svojih rednih opravkov, pa tudi če je med tema dnevoma nedelja! No, končno so bile vse ovire odstranjene in v soboto zjutraj se je zbor podal na pot. Na bloku pri Fernetičih so bile vse formalnecti kmalu opravljene. Čakalo nas je preko 300 km vožnje, zato je bilo treba pohiteti. Prvi kratek odmor je bil šele v Ljubljani; le nekaj minut za črno kavo, brizganec, pivo — in potem takoj naprej proti Celju. Tu nas je v hotelu Celeia čakalo kosilo.
Pn kosilu smo ugotovili, da so določene izjave tenorista Pavle-
ta prazna baharija. Še v Trstu je pred odhodom grozil, da bo vedno in povsod pojedel dvojno porcijo piščancev — in vsi odborniki so o tem že vodili račune — pri kosilu pa je jedel čisto normalno! Tudi kasneje (in prilik je bilo precej!) ni izpolnil te svoje obljube oz. grožnje. Na povratku se je sicer izgovarjal, da je on imel v mislih pečene, ne pa pohane piščance. A zbor je prepričan, da so bili to le izgovori... Po kosilu takoj naprej, kajti Ljutomer je še daleč. Maribor smo prešli brez pristanka, se usmerili na Radgono, jo prešli — in ugotovili, da smo že v bližini Ljutomera. Tu nam je šinila v glavo misel, da bi bilo dobro nekoliko odmora. Prav kratkega, le toliko da se nekoliko odteščamo, da ne bomo prišli v Ljutomer nervozni...
Končno smo zavozili v glavne ulice Ljutomera. Tu nas je zaskrbelo: kje naj se ustavimo!
v Ronke in njegovo 0,lc°, so se oklenili slovenske
Del članov pevskega zbora «Gallus» v veselem razpoloženju ob treh ljutomerskih jezercih
Zaradi dolge vožnje nismo mogli napovedati točen čas našega prihoda, zato nismo vedeli ali nas že kdo čaka, kje nas čaka... Naš pevovodja je stopil iz avtobusa in povprašal tam stoječega miličnika, kam bi se usmerili. Svetoval nam je naj Se zapeljemo pred mestno hišo, ki je takoj za ovinkom. Samovoljni Vrabec (vedno je tak) se je odločil, da gre peš in «da naj se le mladina vozi». Pred mestno hišo nas je že čakal zastopnik organizatorjev. Seveda smo se mu predstavili — a brez pevovodje, ki je peš pricapljal za nami...
Od tega trenutka smo pa začeli zares. Najprej smo šli v dvorano na kratko vajo. Bili smo prijetno presenečeni. Prostoren oder, pred odrom prostor a orkester, avditorij se postopoma dviga, zgoraj galerija. Sedežev dvesto. Dvorana omogoča gostovanja mariborske Opere! In Ljutomer šteje 2000 prebivalcev! Trenutno naša manjšina na Tržaškem in Goriškem nima take dvorane za kulturne prireditve! Po vaji mal prigrizek, nato zadnje toaletne priprave za koncert.
Pri koncertu pozdravi zastopnikov krajevnih organizacij, cvetje in posebno spominsko darilo: miniaturni klopotec. Hkrati se je z galerije oglasil pravi klopotec. Na ta način podkrepijo aplavze! Naš program je obsegel 18 pesmi starejših in živečih slovenskih skladateljev. Poslušalstvo je bilo z našim izvajanjem zelo zadovoljno, mi pa s prisrčnim sprejemom tudi. Po koncertu večerja, ki se je podaljšala v prve jutranje ure... Domače vince je bilo presladko!
Drugo jutro smo po zajtrku odšli na «piknik». To je zabavišče na prostem z restavracijo, trije ribniki, kjer lahko čolnariš, kopališčem, plesom. Poleg so se kopaš, se sprehajaš po hladnih gozdičkih. Prava idila! Tam smo
zapeli še nekaj pesmi in dobili šopek cvetlic od hvaležne mladine. Nato smo se popeljali v slavni Jeruzalem. Krasen razgled na Slovenske gorice in še bolj krasno domače vino. Tu nas je čakal izdatnejši prigrizek. Tako izdaten, da smo z blagajnikom sklenili, da bomo kosilo kar preskočili, če nihče ne bo protestiral. A nihče se ni oglasil. Niti Pavle ne. Le kmalu je prišla ura odhoda. Prisrčno smo se poslovili od naših gostiteljev in nastopili pot povratka. Sklenili smo, da bomo v Mariboru popili črno kavo. A smo Maribor nevede obšli in prišli v Celje. Po kratkem odmoru smo nadaljevati pot in se ustavili šele po Ljubljani v Brezovici, kjer smo večerjali. Od tu dalje pa smo že vsi začutili utrujenost. Tudi najbolj temperamentni mladeniči »o nekam utihnili: nihče ni več zbijal šal, nihče zalajal; nekateri so dremali. Ob pol enajstih smo izstopili pred hotelom Pošta v Trstu. Kar hitro »mo se porazgubili po domovih.
Krasen izlet je za nami. Vsak izmed nas se ga bo še dolgo spominjal. Spominjal se bo na idilično pokrajino ob Muri, na Slovenske gorice, na prijazne in požrtvovalne naše gostitelje, na simpatično ljutomersko prebivalstvo in — zakaj ne — na dobro postrežbo in imenitno vino. Za dva dni smo pozabili na naše vsakodnevne skrbi in težave, dva dneva smo od življenja videli ie sončno plat v družbi prijaznih Prlekov Morda nam bo sreča mila, bomo še kdaj obiskali te prijazne kraje! Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili ta lepi izlet Izlet v kraje, ki so sicer relativno daleč a kjer smo se počutili kakor doma Prav v oddaljeni Prlekiji smo se ponovno prepričali, da smo vsi -»no, da smo en narod. Ne samo po jeziku, temveč tud» po značaju in temperamentu.
MESEČNA priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo
7
Glasbeno šolstvo sodi med najpomembnejše inštrumente mladinske vzgoje
c
Ta misel je bila izražena na kongresu glasbenih pedagogov Primorske v Piranu, kateremu so preteklo nedeljo prisostvovali številni glasbeniki iz vse Primorske, delegati nekaterih važnejših slovenskih glasbenih ustanov in predstavniki oblastvenih kultur-no-prosvetnih institucij
Kot uvod v to pomembno, pravzaprav prvo srečanje med primorskimi glasbenimi pedagogi je bil prejšnji večer v gledališču «Tartini» javen nastop gojencev glasbenih šol koprskega okraja. Nastopili so solisti in ansambli lasbenih šol iz Tolmina, Idrije-Jerkna, Solkana, Šempetra, Ajdovščine, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Kopra, Izole in Pirana ter kot gostje orkester in solisti šole Glasbene Matice iz Trsta. Ne bi hoteli na tem mestu kritično ocenjevati posamezne izvajalce, saj so pogoji, v katerih delujejo glasbene šole v enem ali drugem kraju zelo različni. Hotel pa bi poudariti, da že ta prva skupna mladinska glasbena manifestacija ponovno potrjuje, da je med mladimi ljudmi na Primorskem obilo glasbenih talentov, ki se utegnejo ob strokovnem pedagoškem prijemu razviti v kvalitetne glasbenike. Celoten večer je potekel v prisrčnem vzdušju in bo nedvomno mladini, ki se je s tako zavzetostjo udeležila tega nastopa', ' v močno nadaljnjo spodbudo pri njenem udejstvovanju na področju glasbe.
To srečanje med mladim glasbenim naraščajem je bilo zares primeren uvod v posvetovanje glasbenih pedagogov naslednjega dne, ki je bilo v sejni dvorani občinske skupščine v Piranu. Glavni referat je imel prof. Vlado Golob, direktor Centra za glasbeno vzgojo v Mariboru. V njem je jjakazal nekatere najvažnejše probleme, ki jib pri svojem delu srečujejo glasbeni šolniki ter se kritično dotaknil pojavov, ki jih je prinesel s seboj novi čas in katerim se glasbeni pedagog ne more izogniti.
Danes je giasba eno izmed najbolj razširjenih in popularnih področij umetnosti. Radio, televizija, gramofon, magnetofon itd. so pripomogli k nesluteni razširitvi glasbene reprodukcije in omogočili spoznavanje zares kvalitetnih izvedb glasbenih del. S tem pa je združena nevarnost neke pasivizacije ter je zato nujno, da se zlasti mladina spodbudi k aktivnemu glasbenemu delovanju. Govornik je omenil tudi drugo negativno stran, katero je prinesla s seboj najnovejša doba — vedno večje pomanjkanje emocionalnosti, kar prav gotovo kvarno vpliva. Temu negativnemu pojavu še v največji meri lahko odpomore pravilno usmerjena glasbena vzgoja. Mladina aotrebuje in išče neko sprostitev svojih prekipevajočih čustev in prav v tem primeru lahko v največji meri pripomore glasba. Zanimivo je dejstvo, da skoraj ni zaslediti pojavov — danes tako pogostih— mladinske kriminalitete tam, kjer se je pristopilo k sistematični glasbeni vzgoji.
Posebno vprašanje predstavlja zabavna glasba, ki nujno priteguje mladino. Glasbeni pedagog ■e sme apriori odklanjati te glasbene zvrsti. Najti je treba Mravo ravnovesje in naučiti mla-•ino, da pravilno ocenjuje eno In drugo vrsto glasbe. Pravilen «dnos je treba najti tudi pri problemu glasbenega profesionalizma in amaterizma, ki se morata med seboj nujno dopolnjevati.
Govornik je posebno poudaril tri naloge glasbenega šolstva: Dvig splošne glasbene kulture. Glasbena šola naj postane osrednje žarišče glasbene dejavnosti v kraju in končno mora skrbeti za glasbene kadre tudi pri drugih ustanovah, zlasti za osnovne šole, s katerimi mora biti v tesni povezavi.
Dotaknil se je tudi vprašanja klasičnih in ljudskih instrumentov, ki večkrat kali glasbeno pedagoške vode Povsem pravilno je poudaril, da je v tem primeru treba najti le pravilen odnos ter je svetoval, naj bi se uvajal pri narodnih instrumentih (harmonika, kitara itd.) skupinski pouk, s čimer bi se še bolj dvignilo zanimanje za ljudsko glasbeno umetnost. Sicer pa se v praksi ta skupinski pouk 2e uveljavlja.
V zadnjem času polagajo po-
sebno važnost godbam na pihala, ki so ena izmed najbolj priljubljenih skupinskih glasbenih ansamblov. Dotakni' se je tudi vprašanja šolnin, ki morajo biti zelo elastične in stimulativne. Gojencem, ki so talentirani in zares dobro napredujejo, je treba šolnino znižati ali jo oprostiti Zlasti je treba upoštevati pouk tistih instrumentov, ki so perspektivno važnejši, kot npr. godala m ostali orkestralni inštrumenti.
Končno je tov. Golob poudaril, da je ravno na Primorskem nujno treba dvigniti glasbeno šolstvo, saj predstavlja ta del slovenske zemlje neizčrpen vir za vzgojo novih glasbenih talentov.
Referatu je sledila diskusija, ki je nakazala še nekatere momente, ki pridejo v poštev pri glasbenem šolstvu. Tako je bilo priporočeno, naj bi se v Kopru kot upravnem središču osnovala srednja glasbena šola. Glasbene šole, ki imajo boljše pogoje za svojo dejavnost, pa bi morale nuditi pomoč ostalim
Delegatka izvršnega odbora Društva glasbenih pedagogov Slovenije je poudarila pomen predšolske vzgoje, pomen glasbenih predavanj na rednih šolah, pri katerih naj se mladina seznani s posameznimi inštrumenti, s kvalitetnimi glasbenimi deli itd.
Na zaključku je kongres pozdravil še predsednik okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev tov. Mavsar. Poudaril je važnost čimvečje aktivizacije glasbenega šolstva, ki je bilo doslej preveč zanemarjeno. Glasbeni pouk bo treba v bodoče
vrednotiti z vso tisto resnostjo, ki je doslej ni bilo.
Glasbenim šolam bo treba nuditi v vsakem pogledu večjo podporo in glasbenega šolnika, ki kvalitetno opravlja svoje delo, za to delo prav tako nagraditi kakor kvalificiranega umskega delavca na katerem koli drugem področju. Priporočil je, naj bi se drugo leto pripravilo enako srečanje,. pri čemer bi se najbolje ugotovilo opravljeno delo.
Po končanem kongresu so glasbeni šolniki pristopili k ustanovitvi Društva glasbenih pedagogov za okraj Koper, in za predsednika društva izvolili prof. Mirana Hasla
Gojmir Demšar
Resnici na ljubo
Dne 3. maja smo v naši prosvetni prilogi objavili članek o cerkvenih pevskih zborih na Tržaškem in Goriškem. Opazil ga je tudi Katoliški glas in ugotavlja v svoji številki od 21. maja, da je «za Primorski dnevnik to velik napredek», postavlja pa vprašanje: «Toda ali je bilo to pisanje samo nekaj trenutnega, izraz nove smeri, volilna potreba ali že polom vse dosedanje politike»? Ali so sedaj končno o-stali duhovniki, ki naj rešujejo, kar se rešiti da?»
«Ugotovitve» in dvomi pisca v Katoliškem glasu so res odveč m so po našem mnenju le odraz njegovega hotenega nerazumevanja naših prizadevanj, v okviru katerih članek o cerkvenih pevskih zborih ni bil ne prvi in né bo niti zadnji primer
:\i .	’* ,s
i ’ 1 ;,V':	!	,	^

Združenim goriškim pevskim zborom dirigira prof. Križmančič ob nastopu v Mirnu
En mesec s tržaškim gledališčem po Dolenjski, Beli krajini in Istri
Gledališki «tour de force» bi lahko upravičeno imenovali zadnje gostovanje SNG, ki se je s krajšimi presledki vrstilo od torka 5. maja pa do srede 3. junija.
Osemindvajset predstav, kar čedno število za tako majhen ansambel.
Naši najzvestejši obiskovalci so kajpada že' po časopisu sledili našim naglim premikom, drugi manj informirani pa bi lahko mislili, da smo v tem času le sladko počivali.... medtem, ko je resnica prav drugačna.
Kroniki na ljubo vas rade volje popeljemo iz kraja v kraj, ki je bilo prizorišče našega nastopa, popularnega obiska, velikega odobravanja.
V	torek 5. maja smo igrali v Mestnem gledališču ljubljanskem komedijo Daria Foja «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda». Morda zgolj zaradi radovednosti, morda zaradi želje primerjati našo igro z igro ljubljanskih kolegov, (SNG-Drama ima na programu komedijo Daria Foja «Arhangeli in avtomati») morda zaradi pietete do avtorjeve rehabilitacije po poraznih ocenah ljubljanskih uradnih kritikov, je bila prvi večer, kot tudi naslednje tri večere, ko smo v istem gledališču igro ponovili, dvorana povsem razprodana.
V	soboto 9. maja smo prenesli «Pištole» v Kranj, v nedeljo pa v Postojno.
Dovolite mi ob tem majhno osebno pripombo. Ko smo se vrnili na primorska tla in se ;e publika resnično zabavala ob vsaki repliki, mi je postalo jasno stališče ljubljanskih kritikov. Fo je tipično italijanski komediograf, vsakršna še tako razgledana gledališka publika pa ga ne more pravilno razumeti, če ne pozna specifične .talijanske socialne, politične in verske prilike.
V	ponedeljek 11. maja smo v Sežani odigrali Dikličevo igro «Na zeleni reki čoln». Skoda, da ni v tem kraju nekoliko bolj urejene dvorane, kajti gledaliških ljubiteljev ne manjka. Dvorana je bila nabito polna in veliko je bilo takih, ki so zaman upali na vstopnico.
14. in 15. maja smo igro ponovili najprej v Hrpeljah in nato v Ilirski Bistrici. V slednjem kraju smo poleg cvetja odnesli tudi spoznanje, da bi v te kraje moralo večkrat zaviti kako profesionalno slovensko gledališče.
16. maja smo po dolgem, predolgem odmoru, fpet obiskali Gorico. Pričakovati je bilo, da bo goriško občinstvo napolnilo dvorano, vendar se nam je vseskozi vsiljevala misel kakšna velikanska izguba je dejstvo, da ne moremo s slehernim delom med goriške brate. Ob otvoritvi Kulturnega doma bo kajpada velika skrb omogo-t ti reden prihod goriških gledalcev na sleherno gledališko predstave.
18. maja se je pričelo naše gostovanje po Dolenjski. Zelja tamkajšnjih organizatorjev je bila, da obiščemo njih kraje s koncertno predstavo ihakespeare-Javoršek «Iz take smo snovi kot sanje ter z igro Arsena Dikliča «Na zeleni reki čoln».
Obe predstavi je bilo treba zvrstiti v številnih krajih brez nikakršnega premora, upoštevaje pa kajpada zasedenost nekaterih članov.
Premostili smo tudi te ovire in prepoln obisk gledaliških entuziastov je poplačal naše napore.
Prvi dan, to je ponedeljek, sm0 igrali Shakespearove «Sanje» kar dvakrat, to je ob 15. uri za dijake in ob 20. uri za odrasle.
V	torek spet dve predstavi. Prva je bila ponovitev Shakespearovega koncertnega večera — dijaška predstava — v Novem mestu, druga pa je bila predstava «Na zeleni reki čoln» v Metliki.
V	sredo 20., v četrtek 21. ter v petek 22. maja smo obiskali s predstavo «Na zeli reki čoln» Črnomelj, Ribnico in Kočevje.
Skoro istočasno z nastopom ljubljanske SNG-Drame v tržaškem Avditoriju s predstavo Bren-dana Behana «Talec», so člani tržaškega gledališča nastopili s koncertno izvedbo Shakespeare-Ja-vorškove igre «Iz take smo snovi kot sanje» v Metliki. Tudi naslednji dan, ko so naši gostje ponovili nastop v tržaškem Avditoriju, smo mi igrali «Iz take smo snovi kot sanje» v Črnomlju.
V	ponedeljek 25. maja se je večina članov spet odpravila na pot, da odigra predstavo «Na zeleni reki čoln» v Novem mestu in naslednji dan v Divači.
Predstavi Sartrovih «Umazanih rok», ki sta bili določeni za 27. maj v Piranu in 28. maj v Izoli sta morali odpasti zaradi žalovanja ob smrti indijskega premiera Nehruja.
V	petek 29. maja smo «Umazane roke» igrali v koprskem gledališču. V soboto 30. maja se je del ansambla spet odpravil v Kočevje, kjer je odigral dve predstavi Shakespeare-Javorškove igre «Iz take smo snovi kot sanje». Naslednji dan so igro dvakrat ponovili v Ribnici.
V	torek 2. in v sredo 3. maja smo nadoknadili cdpadli predstavi v Izoli in Piranu. S temi nastopi smo zaključili tudi naša popotovanja. Pravzaprav smo bili prisiljeni odpovedati se še drugim povabilom, da bi v miru lahko doštudirali celo, ki ga bomo predstavili občinstvu v začetku prihodnje sezone.
V	nadomestilo za naš tako vztrajni gledališki molk na Tržaškem pa smo omogočili nastop Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s komedijo A. Rivemala «Rezervist».
Adrijan Rusija
poročanja o prosvetnem življenju pri nas in zato «to pisanje ni samo nekaj trenutnega». «Dr.» iz Katoliškega glasa bi se lahko spomnil na primer, da smo svoj čas poročali o otvoritvi Katoliškega doma v Gorici, o nastopu goriških pevskih zborov na nji- j Ilovi tradicionalni «Cecili janki», o proslavi Cirila in Metoda na Pudričah, du navedemo samo nekatere pomembnejše prireditve, | in da torej članek o cerkvenih pevskih zborih ne more pred- ’ stavljati «samo precejšnjega na- I predka «Primorskega dnevnika, , pač pa je lahko samo en dokaz ( neč, za njegovo objektivno in nepartikularistično poročanje o -vsem, kar je v interesu naše slo- ; venske skupnosti ti Italiji. No- , ben «polom vse dosedanje poli' l tike» torej noben izraz «nove» i smeri, in nobena volilna potre- ( i>a, pač pa enostavno nadaljeva- l nje vse dosedanje politike po poti prizadevanj za vsestranski j kulturni in prosvetni ter s tem j narodni napredek naše skupno- j sti.
«Katoliški glas tudi citira na-šo navedbo, da so cerkveni zb°- i ri sestavni del prosvetnega živ- f Ijenja slovenskega ljudstva P°d j Italijo in da cerkveni zbori 1 hranjujejo in budijo slovensko i zanest in se vprašuje, če je tes j bilo treba 20 let, da se je Prl' j šlo do tega spoznanja. Nam za to spoznanje res ni bilo treba j 20 let in nas zato tudi očitek «
«zavratnem delovanju» proti cer- j kvenim pevskim zborom ne mo-re prizadeti, ker bi tudi «resnicoljubni Dr.» iz Katoliškega gla’ 1 sa zaman iskal v vseh številkfl« j Primorskega dnevnika v skoval 20 letih njegovega izhajanja «** sam primer zavratnega delova-
nja proti cerkvenim zborom.
Pai
pa je res nekaj drugega, in to J®> da je prav Katoliški glas tisth ki vse doslej še ni hotel spoznat' in pošteno priznati ogromne h® rodno obrambne dejavnosti vse tistih prosvetnih društev, ki s° včlanjena v SP Z ali v SHPZ ki torej niso pod njegovim ok1'1 [jem, pač pa je večkrat ce\. | prikrito in odkrito napadal ni' hovo delovanje.
Pisec v Katoliškem glasu J* , lahko prepričan, da bo Primof s lei dnevnik tudi v prihodnje, ko je doslej, delal za strpnost * medsebojno spoštovanje, čas P. bi že bil, da bi tudi Katolišk' glas dal strpnosti in medsebol nemu spoštovanju svoj pr*sP vek, da bomo tako skupno r®š vali, vsak po svojih smernico in načelih, ne «kar se rešiti da>< ker tako daleč kljub vsej slo prikriti želji pisca v K.G. " ; srečo še nismo, pač pa našo | no usodo v pogojih manjši«*® i ga in v praksi še vedno neen kopravnega naroda.	. j
Sicer pa je K. G. moral svoj* f netočno pisanje nekoč že P pravljati. Prav bi bilo, če bi I j tudi tokrat.	i- *"
Goričam v Avditoriju
Ponovitev Talca v lzvedjP l ljubljanske Drame v Avditorij v Trstu se je udeležil tudi »' tobus Goričanov in okolica«0'' \ Ogledali ro si nedeljsko P°P°l i dansko predstavo Udeleženci Gorice so bili z obiskom Pre ! stave zelo zadovoljni.	.
Zaradi dostopne cene tako é . t de prevoza v Trst kakor f*1®. [ vstopnine je vožnja z avtob« na prireditve v Trst zelo PoS . j čena oblika, ki nudi vsakomur .da si ogleda kv® tetne prireditve, katerih v rici ne bi mogli nikoli V*<Y,J Zlasti se bo morala ta	j
uvesti z jesenjo, ko bo v nov® Kulturnem domu v Trstu v^, izredno zanimivih priredit®,. Prav bi bilo, da bi se dol0®1^ predstavniki prosvetnih druš,c po vaseh, ki bi zbirali Pr‘^aj. ljence za takšne vožnje na Pr reditve.
Mladinski pevski zbor iz Štandreža, ki ga z velikim uspehom vodi
Franc Lupin
Nagrajenec Jožko Lukeš prejema nagrado in čestitke
Nagrajene radijske igre v okviru natečaja RAI-TV
V velikem avditoriju v novi Palači tržaškega sedeža RAI so 29. maja uradno razglasili izid natečaja RAI za izvirna radijska dramska dela v slovenščini. Kot že poročali, je ocenjevalna komisija, ki so jo z izjemo prof. dosipa Tavčarja sestavljali stalni uslužbenci ali pa redni sodelavci RAI: prof. dr. Martin Jev-nikar, prof. Jože Peterlin, duhovnik prof. dr. Lojze Škerl in Prof. dr. Zorico Harej, izbrala za nagrade tri dela, še pet pa jih Priporočila za izvedbo z manjši-tni popravki ali pa budi brez »(jih.
Prvo nagrado 200.000 lir je Prejel sodelavec radia Franc Je-*a za dramo «Zadeva je konča-oa», drugo nagrado 150.000 lir Profesor in pisatelj Alojz Rebule za dramo «Voda sprave», tret-lo nagrado pa gledališki igralec Jožko Lukeš za igro «Miramarski vodnjak želja».
.Predsednik ocenjevalne komisije dr. Martin Jevnikar je v svojem poročilu tako obrazložil nagrajena dela:
tudi ko je
1“ m tako je Drama je spretno grajena, vsebinsko zgoščena ter vedno •nutni moment je neprisiljeno tzbran, zaplet pa nakazuje več otožnosti razrešitvam vendar pa nobeno ni toliko poudarjena, da “t poslušalec mogel je vnaprej *J0aniti povzročitelja preteklega “eionjo. Zato je tudi v tem dra-nto uspela. Osebe so žive in nazorne, psihološko poglobljene in vzete iz resničnega življenja. Njihov dialog je tekoč, prožen, 'Zpiljen, utemeljen in je resni-cen nosilec dejanja. Vsebinsko 'n oblikovno je drama psiholo-*ko realistična, z močno človečansko noto, obsoja nasilje in te-y ,zo svobodoljubno ureditvijo oržave. Napisana je nalašč za '«dio in avtor je izbral vso ledvico pisanega radiofonskega iz-rožanja, da dejanje svojih ju-nokov poglobi in poživi.
Drugo nagrado je dobila radij-*ku jgro «Voda sprave» s psevdonimom tVoda svetlobe». Nemški zemljepisec, ki je bil med vojno mobiliziran in bi moral odkriti neko partizansko bolnišnico ob vodi, pa je ni hotel, se jz Po voj ni vrnil o kraj do gol-Kov, se srečal z biušim ranjtn-c*m iz te bolnišnice — tu poslala sta prijatelja... Voda sprave je pesniško naodihnjenu t-Ora z velikim poudarkom humanosti, navezanosti na življenje \n ljubezni do človeka. Zgodba Jz doživeta in razgibana, jezik teciščen in učinkovit. Liki pripadajo trem narodom m sc po enačaju, izobrazbi in političnih vttjili različni, vendar se na kon-vu zedinijo v medsebojnem ru-«Utuéuanju in ljubezni. Frej so
•rični simboli kot pravi značaji,
toda vsi kažejo pot « novo življenje.
Tretjo nagrado je dobila radijska igra «Miramarski vodnjak želja», ki jo je poslal Tugomer. Pripoveduje, kako mečejo ljudje v miramarski vodnjak želja drobiž in kako se nekatere njihove želje srečno ali nesrečno uresničijo — deklica bi rada postala Šarlota; tovarnar bi rad razširil svoje podjetje na škodo drugih; mati, ki ima neozdravljivo bolnega otroka, bi ga rada s smrtjo rešila trpljenja; mladoporočenca prosita za prvega o-
troka. — Jgra sicer mina pravega stilnega ravnovesja, ker gre Za realistične zgodbe v pravljičnem okviru, vendar je po zamisli izvirna, psihološko utemeljena in v nekaterih prizorih globoko človečanska ter pretresljiva. Kot pove že naslov, je lokalizirana v Miramaru, kar bo za poslušalce še posebno privlačno.
Nagrajena dela bodo na tržaškem radiu izvajali v jeseni, točen datum pa še ni določen. Ob premierskih izvajanjih del bomo o njih podrobneje kritično poročali.
REVIJ®
x	Most
Revija Most se previdno ni označila ne kot mesečnik ne kot dv mesečnik; tako pač pride, kadar more in hoče. Druga številka je izšla te dni.
Uredniški odbor se je nekoliko spremenil, vendar se lahko reče, da je revija ostala slej ko prej v rokah Leva Detele, ki je glavni urednik in prav gotovo pri vsem podjetju tudi pravi spiritai movens. Njegovo ime (poleg imena njegove žene) se v reviji tudi najbolj pogosto pojavlja.
Ko ob drugi številki revije mislimo na uvod v prvi številki, tedaj še vedno ne moremo biti prepričani, da se je Deteli že posrečilo postaviti most; ne vidimo namreč, kaj povezuje. Če pogledamo v kazalu revije imena sodelavcev, potem se nam zdi -s kako majhno izjemo da so- to sodelavci že obstoječe tržaške revije. Po tej plati torej v primeri s prvo številko ne vidimo kakega koraka naprej, čeprav lahko priznamo, da je v drugi številki nekaj sestavkov, ki njeno vrednost dvigajo nad prvo.
Dejstvu, da živi Detela (in tudi Vremec) na Dunaju, pa je pripisati, da nas nekateri prispevki vodijo v sredino, ki nam ni najbližja, čeprav je lahko tudi zanimiva (na pr. zapis o Hansu Co-rossi, Friedrich Heer, razgovor med Bondyjem in Mayerjem). F.seju Leva Detele Nasprotja slovenske povojne literature v marsičem ne bi pritrdili, ne moremo mu pa odrekati določene vrednosti (kljub zunanjim pomanjkljivostim, ko na pr. niti ne omenja Miroslava Košute — o katerem sicer posebej piše Milena Deteia — in ko Josipa Tavčarja odpravlja z dvema besedama. In še za kaj bi bili Tržačani prizadeti, za kar pa je on kot emigrant neobčutljiv.) Nadalje je zanimiv prispevek Rafka Dolharja Razgovori o slovenski tiskani besedi v Trstu in Gorici. Avtor objavlja razgovore z glavnimi uredniki slovenskih listov ter s knjigarnarji v Tistu in Gorici. Ne glede na to, kdo je kaj povedal in kako je to povedal, nas^ razni odgovori vendar silijo k določenim sklepanjem, ki bi končno morala roditi kake konkretne posledice.
V tej Številki so tudi kritike štirih knjig: Strniševega Odiseja (L. Detela), Kocbekove Groze, Košutovega Morja brez obale in Mauserjevih Ljudi pod bičem (vse tri: Milena Merlak-Detela)
Drugi sodelavci v tej številki so še Humbert Fribac (dve pesmi) ter Milena Merlak Detela, Stanko Janežič, Vinko Beličič (vsi trije s prozo), medtem ko je Boris Podreka napisal esej O Baconu in Matti.
Mladika
Iz 4. številke Mladike, ki se snovno in oblikovno ne razlikuje posebno od drugih številk, nas zanima zlasti prispevek Janeza Beleja Nekaj dni po Afriki, ki v tej šetvilki še ni končan. Vladimir Vremec pa je objavil Razgovor z Levom Detelo; razgovor se nanaša na Detelovo Graščino, ki jo je objavljala Mladika. V ostalem sodelujejo tudi v tej Številki že znani sodelavci.
Literarne vaje
Dijaški list Literarne vaje je zaključil svoj XV. letnik. Kadarkoli smo o tej dijaški reviji poročali, smo si vedno želeli, da bi mogli o njej govoriti kar najbolje. Ce to ni bilo vedno mogoče, potem za to nismo mi krivi. Uredništvo v tej številki samo sporoča, da «je bilo letos večkrat v stiski za prispevke, zato letnik ni tak, kot bi si ga želeli». Ta stiska se je čutila, bila je opazna. Predvsem se opaža, da je pri reviji premalo sodelovanja starejših dijakov. Pri tem ne mislimo toliko na tiste, ki bralce osrečujejo s svojimi (dolgočasnimi) srčnimi izlivi v pesmi in prozi, pač pa se nam zdi, da bi lahko višješolci zmogli tudi kak resnejši
Zadnja letošnja številka ne prekaša prejšnjih, pač pa so vedno prijetni kot v ostalih številkah — linorezi mladih sodelavcev. Koristen je v tej številki tudi spise o Slovenski Matici, ki ga je napisal prof. M. Jevnikar.
Prav iskreno želimo, da bi bilo v prihodnjem letu več sodelovanja pri reviji, ki bi vendar morala biti ponos slovenskega zamejskega dijaštva.
Rado Rauber
Zaključne produkcije glasbenih šol na Goriškem
Sola Glasbene Matice v Gorici zaključuje svoje uspešno šolsko leto. Končuje ga s polaganjem obračuna svoje dejavnosti. Doslej so njeni gojenci nastopili na treh produkcijah v Sovodnjah in v Standrežu in 3. junija na osrednji produkciji, ki je bila v klubu Simon Gregorčič na Verdijevem korzu 13 v Gorici. Na njej so nastopili vsi gojenci, ki obiskujejo glasbeno šolo v Gorici in Dijaškem domu ter najboljši gojenci šol v Sovodnjah in Standrežu.
Na oben produkcijah v Sovodnjah in v Standrežu se je prof. Silvan Križmančič zahvalil gojencem za pridnost med šolskim letom, zahvalil se je tudi staršem, ki so s pošiljanjem o-troie v šolo razumeli globok po. men, ki ga ima glasbena izobrazba na splošno kulturno raven njihovih ..trok, S tem se odpravlja huda pomanjkljivost, ki smo jo vsi opažali med slovensko manjšino ns Goriškem.
V tem letu se je glasbeni pouk vršil na šolah v Sovod-
njah, Standrežu, v Gorici in Dijaškem domu. Skupno je šolo obiskovalo 15 gojencev, ki so se u-čili violino, klavir, harmoniko, kitaro, trobento m klarinet. Najsposobnejši so lani preskočili eno leto in bodo letos zaključili tretje Da bi imeli čitatelji pravilno predstavo o dejavnosti in važnosti te šole, naj povemo še to, da se vrši pouk po programu, ki je popolnoma enak programom vseh glasbenih šol v državi.
Seveda je treba razumeti, da so po dveh letih šolanja uspehi gojencev lahko samo še začetniški, toda produkcija v klubu Simon Gregorčič je jasno pokazala, da se z resnim in požrtvovalnim delom da marsikaj doseči tudi v dveh letih, pa celo v enem samem, saj so nekateri izmed nastopajočih že kar pogumno zaigrali, pa čeprav so — kot smo obveščeni — prišli na oder brez zadnje priprave — generalke — in v zanje povsem novem okoFu. Razveseljiva je bila tudi inštrumentalna pestrost, ki do-
kazuje, da se ljudje ne ogrevajo samo za tako imenovane narodne inštrumente kot so harmonika, kitara in podobni, pač pa se navdušujejo tudi za klavir, violino in druge inštrumente, ki zahtevajo daljši in temeljitejši študij.
Poleg najmlajših gojencev prvega in drugega letnika (teh je bilo kar 15) ter enega gojenca tretjega letnika (ki pa je v resnici pri dveletnem študiju zaradi izjemnega talenta preskočil en letnik) je na produkciji nastopil še znani «Steverjanski trio», ki igra že z rutino in morda celo s prevelikim zanosom, da bi lahko izvajane točke izdelal skrbneje in točneje. Nastop «Steverjanskega tria» je bil zelo posrečen, ker je bil za mlade začetnike lepa spodbuda, saj so lahko videli, kako prijetna stvar je lahko glasba.
Se bolj domiselna pa je bila vključitev v program produkcije mladinskega pevskega zbora iz Štandreža, ki ga s tolikšno vnemo in požrtvovalnostjo vodi
Franc Lupin. Zborček sicer ni številen, je pa glasovno kar neverjetno podjeten, sproščen in zanesljiv tudi kadar poje večglasno. Zapel je pet pesmi; dalmatinsko narodno «Gledam ba.j-nu zoru», Sčekovo «Ledene rože», Miheličevo «Jurjevanko», ki jo je podal še posebno lepo, Tomčevo «Mlatiči» in Rozinovo «Kekčevo pesem».
Od gojencev goriške glasbene šole, ki jo požrtvovalno vodi prof. Križmančič, pa so nastopili; David Briško (harmonika), I-gor Zavadlav (klavir), Diego Marvin (violina), Davorin Marvin (harmonika), Savina Cotič (klavir), Marjeta Dornik (harmonika), Zdravko Novak (violina), Mavra Marinič (klavir), Marko Cotič (violina), Nasta Zavadlav (klavir), Ivan Mikuž (kitara), Iva Tabaj (klavir), Ivan Humar (trobenta), Klara Maraž (klavir) in Ivo Klajnšček (harmonika). V sestavi «Steverjanskega tria» pa so nastopili Ivo Klanjšček, Ivan Mikluž in Ivan Humar.	t-

IV
junij* 1964
Tiho a
delovanje
vendarle škoden jski h
koristno
prosvetarjev
Večkrat prevladuje napačno mnenje, da je prosvetno društvo nedelavno, če na zunaj ne pokaže nobene prosvetne in kul« turne dejavnosti. Toda marsikdaj pozabljamo, da nastopi pevskih zborov in uprizoritve dramskih skupin niso edini namen naših prosvetnih društev in da so raznovrstne akcije za pridobitev članstva, otrok za loven-sko šolo, za večji obisk gledaliških predstav našega gledališča, 'ki ne pridejo v širšo lavnost, lahko prav tako koristne, kot nastopi pevcev ali dramskin a-materjev.
Z nekaj podobnimi akcijami in še posebno če popolnoma ali skoraj uspejo, je vsako prosvetna društvo že delno izpolnilo svoje poslanstvo v okviru naporov za obrambo in ohranitev slovenskega življa v zamejstvu. Tak je primer prosvetnega društva v Skednju.
les je, da je takoj po vojni tudi v Skednju krasno uspeval številni pevski zbor, ki se je žal po letu 1948 skrčil in po nekaj letih prenehal z delovanjem, toda sedanji odborniki niso vr-gli puške v koruzo in so za sedanje čase, ko so se korenito spremenili običaji in navade, poiskali nove prijeme, nove zamisli da je prosvetno delovanje v Skednju še živahno
Tudi prosvetno društvo v Skednju je pred nekaj leti preživljalo splošno krizo, toda nedavno so prosvetni delavci to krizo preboleli m ker se m dalo drugače, ker je bila ustanovitev zbora ali dramsfxe skupine skoraj utvara, so pričeli s prirejanjem pogostih predavanj, katerih se je vedno udeleževalo preko 50 članov, V samih treh zadnjih sezonah je bilo v prosvetnem društvu v Skednju, veliko predavanj, na katerih so sodelovali predavatelji dr. Mašera, prof. Penko, Magajna, Srečko Merlak. Bojan Pavletič, Tončka Čokova. Drago Pahor m drugi. Društvo je nato priredilo številne filmske večere, na sa-terih je vrtel svoje filme priznam in večkrat nagrajen: i.ma-ter Aljoša Žerjal, ki je pnkazj-val lepote, katere je posnel na
svojih potovanjih po Jugoslaviji, Italiji m Grčiji.
V	škedenjskem društvu vsa leta prav dobro deluje knjižnica, zadnje čase pa so odborniki u-redili tudi čitalnico in naročili vrsto slovenskih in jugoslovanskih časopisov, katere Skedenjci zelo radi prebirajo.
Omeniti moramo tudi izlete, ki so jih priredili v letoviščar-ske kraje v Sloveniji, in pri zadnjem, v Rakov Skocijan in Predjamski grad, so celo filmali izlet in potem udeležencem pokazali film. Zamisel je vsekakor vredna posnemanja, ker so s tem še bolj vzbudili pozornost in zanimanje ne samo pri ude ležencih izleta, temveč tudi pri drugih članih, ki se kar pehajo za prihodnji izlet na Bled 29. t.m.
V	društvenih prostorih so pro-svetarji priredili tudi knjižno razstavo in razstavo slik svojih rojakov Godine, Černeta in Lu-kežiča. Seveda se tudi mladina pridno udejstvuje v športnih pa nogah in je vedno sodelovala ra športnih prireditvah ter na šp rt-nih tednih, ki jih je prirejalo SZ «Bor».
Vendar pa se je prosvetno društvo v Skednju še najbolj izkazalo v nadvse uspen akciji pridobivanja otrok za slovensko šolo in z akcijo za množični o-bisk gledaliških predstav v čke-denjski dvorani. Fazlika le bila opazna takoj. Pri zadnji gledališki predstavi, če ž- ni bila dvorana nabita polna, je bilo vse kakor več občinstva kot sicer.
Prosvetno delovanje v Skednju torej m zamrlo, kot bi mogoče kdo napačno mislil, društvo živi in dela m kar je najbolj važno pri vsem tem, žanje tudi uspehe. Nedavno je društvu egip uspelo raztegniti svoje prosvetno delovanje na Koion-kovec, tja, kjer doslej ni bilo ničesar. V društvenem odboru sta tudi dva odbornika s Ko-lonkovca, ki sta vsestransko sodelovala pri nedavni akciji za obisk gledaliških predstav. Zelo pozitivna poteza, ki bo, o tem smo prepričani, rodila sadove če se bodo Skedenjci in Kolon-kovčani vrgli na delo.
Prosvetno društvo v Skednju je torej, kar se te dejavnosti tiče za zgled marsikateremu našemu prosvetnemu društvu, Ki žal spi blaženo spanje pravičnega in se izgovarja, da ni mogoče ničesar narediti ker ljudje ne kažejo nobenega zanimanja zi prosvetno delo. Samo spodbuditi je treba ljudi, prevzeti je treba pobudo in zanimanje pride pr stopoma, pri tem pa se moramo zavedati, da glavni namen vseh naših društev ne morejo biti samo pevski zbori ali dramske skupine. Društvo ima skoraj brezmejno področje delovanja, le da je to delovanje koristr.o usmerjeno v obrambo in rast slovenske kulture pri nas
Lojze Abram
NOVE KNJIGE TRŽAŠKE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE
Seznam najnovejših knjig Na.
rodne in študijske knjižnice v
Trstu za april;
1. Delak; Delavski oder na Slovenskem. Lj., Mestno gledališče. 1964.
I. Birsa, Mirko:	Nekaj pogla-
vij o nljučnih boleznih Lj„ DZS 3964.
3.	Kranjec, Miško; Bele so vse poti. Lj., DZS 1964.
4.	Kresnik Vladimir; Patologija organskih sistemov I. Lj., DZS 1964.
5.	Schaff, Adam: Filozofija človeka. Lj., DZS 1964.
6.	Omeza, Zdravko:	Naglušni
otrok. Lj., DZS 1984.
7.	Peroci, Ela- Zato, ker je na nebu obisk. Lj., DZS 1983.
8.	Laiovic, Anton:	Zbori. Lj.,
SAZU 3963.
9.	Družbena pravda, L XVIII. Buenos Aires. 1964.
Lična brošura o 10-letnici obstoja SKPD «Števerjan»
Slovensko katoliško prosvet no društvo v Steverjanu nam je poslala lično izdelano brošuro ob iO-letnici svojega obstoja. Pred uvodno besedo je poezija Ljubke Sorlijeve o Steverjanu — biseru naših Brd, sledi članek Marijana Terpina s kratkim popisom dejavnosti društva. Iz kronološkega pregleda je razvidno, da so imeli skupno 69 prireditev najrazličnejšega značaja, igric, predavanj, kulturnih večerov, zabavnih prireditev, verskih prireditev, snemanj na radiu* izlétov, izdaj tiskanih publikacij in podobno. Zaporedju prireditev so dodali slike najpomembnejših i-ger' s katerimi so nastopili do. ma ali na drugih odrih. Zanimivo je, da so nastopili z neka-terimi obsežnimi in tudi za-" htevnimi deli. Uprizorili so Ja!, nova «Srenjo», Goldonijevo komedijo «Sluga dveh gospodov». Finžgarjevo «Razvalina življenja», Vombergarjevo «Vodo». Molierovega «Namišljenega bol-
nika» in več krajših enodejank in burk.
Priletni briški prosvetni delavec Lojze Terčič je objavil članek o Slovenskem katoliškem bralnem društvu in o prosvetnem življenju v Steverjanu v zadnjih 50 letih, kjer se na kon. cu zahvaljuje domačemu župniku Cirilu Sedeju, ki bo letos slavil 50-letnico duhovniškega posvečenja, za tolažbo in pomoč v hudih časih pod fašizmom, med vojno in po njej.
Prof. Rado Bednarik pa objavlja izčrpen zgodovinski oris Ste-verjana, ga utemeljuje z zgodovinskimi dokumenti, navaja kraje, odkod so prišli v vas sedanji baroni .omenja tudi Trinko-vo ime, ki je v videmski mestni knjižnici odkril urbar, v katerem se prvič uradno omenjajo slovenski prebivalci v Steverjanu. Za konec so objavljene tri slike z izletov. Tiskala je Budinova tiskarna v Gorici.
*• »•
10.	Hunermsnn, Wilhelm: Navihanci. Trst 1964.
11.	Splošni tehniški slovar. IL del. P—2. Lj., 1964.
12.	Vergil; Bukolika in glagoli-ka. Mar ZO 1964.
13.	Neka druga dežela. Mar. ZO 1964.
14.	Ryhiner, Peter: Lov na treh kontinentih. Mar., ZO 1964.
15.	Rosina, Alenka: Kriminaliteta telesnih poškodb, Mar., ZO 1963.
16.	Skrbinšek, Milan; Gledališki mozaik II Lj. Mest. gled. 1963.
17.	Erjavec, Fran: Živali v P®-dobah. Lj., MK 1964.
18.	Tieghem, Paul Von: Zgodovina evropske in ameriške književnosti od Renesanse do danes. Lj. MK 1963.
19.	Maurois, Andre:	Življenje
Lorda Byrona. Lj., CZ 1963.
20.	Zlato črnih dlani. Murska Sobota 1963.
21.	Kamniški zbornik IX. Kàn*-nik 1963.
22.	Slomškove drobtinice XX. letnik. Lj., 1869.
23.	Goldmann, Lucien: Humanistične vede in filozofija. Lj-. CZ 1958
24.	Istarske freske Zagreb, Zora 1963.
25.	Čopič, Jelisava: Stara EgiP" canska umetnost Lj. prosvetni servis.
26.	Musek. Viko; Zvezdništvo 1° zvezde. Lj., PS.
27.	Čopič, Jelisava: Vicente van Gogh. Lj. PS.
28.	Bogatoj, Katarina: John Gal-swortliy. Lj. PS 1960.
29.	Pirnat, Janez- Ivan Grohat! Lj.. PS 1960.
30.	Pokorn, Danilo:	Obrazi **
slovenske glasbene preteklosti. Lj.. PS 1962.
31.	Suklje, Rape; Srečanje z nestom Hemingwayem. Lj. Ps 1962.
32.	Pogačnik, Bogdan: Obisk P.r' slikarju Božidarju Jakcu. Ll-t PS 1962
33.	Čopič, Jelisava:	Umetnost
Mezopotamije. Lj., PS 19®,
34.	Šarabon, Mitja: Basist Lad-ko Korošec. Lj., PS 1962.
35.	Kosmač. France: O Chapl*' nu. Lj., PS 1963.
36.	Vurnik, France- France Pte~ šeren. Lj., PS 1963.
37.	Sitar, Sandi: Srečanje z Ng
kolajem 1963.
Pirnatom. Lj.
Prosvetno-kulturni pregled za maj
1. P.d. «Briški grič» priredi v Steverjanu prvomajsko slavje z gostovanjem «Veselih planšarjev* iz Ljubljane in folklorne skupine iz Ločnika.
1.	Prosvetno društvo SKPD — Steverjan priredi pregiavo 10-letnice svojega obstoja s sodelovanjem gojencev dijaškega dama iz Celovca, domačega zbora, zbora «Lojze Bratuž» iz Gorice in cerkvenega zbora iz Podgore ter dramske skupine openske mladine.
2.	«Veseli planšarji» iz Ljubljane nastopijo v župnijski dvorani v Bazovici.
3.	SG nastopi na stadionu z igro A. Dikliča «Na zeleni reki čoln».
3. Na dvorišču prosvetnega društva na Opčinah nastopijo «Veseli rudarji» iz Idrije, pevska zbora iz Križa in Repna ter godba iz“ Trebč-Gropade.
3 V Ljudskem domu v Križu nastop «Veselih planšarjev» iz Ljubljane s programom domačih viž in napevov v organizaciji SPZ.
5	V Slovenskem klubu predavanje prof. Umberta Urbanija v Vuku Karadžiču.
5. V klubu «Simon Gregorčič» v Gorici predavanje prof. Krumbergerja iz Tolmina o zanimivostih Sarajeva in Dubrovnika.
6	SG gostuje v Ljubljani s komedijo Daria Foja «Dve
pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda».
7. SG gostuje v Ljubljani s komedijo Dana Foja «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda».
7. Naključna prireditev «giov-■e šole v Križu v dvorani «A. Sirk» a igrico P, Golie «Prineeska in pastirček*.
7. Zaključna prireditev osnov-ne šole iz Šempolaja z dvema igricama.
7. Zaključni nastop osnovne šole ia Rojana v Marijinem domu.
i. SG gostuje v Ljubljani * komedijo Daria Foja «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda».
9. Koncert solistov glasbene šole iz Dubrovnika v Avditoriju kot gost GM iz Trsta.
». SG gostuje v Kranju s komedijo Daria Foja »Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda».
10. SG gostuje v Postojni s komedijo Daria Foja «Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim čleda».
10.	Pevska zbora p.d. «Vesna» iz Križa in p.d «Slovenec» iz Bo.šta nastopita na reviji pevskih zborov v Postojni.
11 SG gostuje v Sežani s komedijo A Dikliča «Na zeleni reki čoln»
11.	SPDT priredi v Gregorčičevi dvorani planinsko predavanje dr. Rafka Dolharja o skandinavskih deželah.
12.	V Slovenskem klubu preda-
vanje dr. Roberta Hlavatyja o razvojni poti kirurgije in njeni perspektivi.
13.	V klubu «Simon Gregorčič* v Gorici zaključni večer ob sredah s sodelovanjem predstavnikov SG, ki so predstavili Sartrovo igro «Umazane roke».
14.	SG gostuje v Herpeljah z igro A. Dikliča «Na zeleni reki čoln».
15.	SG gostuje v Bistrici z igro A. Dikliča «Na zeleni reki čoln».
16.	SG nastopi v Gorici v dvorani na Verdijevem korzu s Sartrovo igro «Umazan; roke».
16. Sobotni večer Slovenskega kulturnega kluba
16.	-17.-18. Tridnevno slavje pro-
svetnega društva v Sovod-njah
17.	II. revija tržaških in gori-ških pevskih zborov v Križu.
17. Zaključna šolska prireditev slovenskih osnovnih šol v Avditoriju.
17. II. občni zbor zveze cerkvenih pevskih zborov v Trstu.
19.	V Slovenskem klubu koncert altistke Marije Bitenčeve ob klavirski spremljavi prof Nela Piščanca.
20.	SG gostuje v Črnomlju z igro A. Dikliča «Na zeleni reki čoln».
21.	SG gostuje v Ribnici z igro čoln».
21.	Produkcija gojencev glasbene šole v Sovodniah s sodelovanjem mladinskega pev-
skega zbora iz Steverjana.
22.	SG gostuje v Kočevju z igro A. Dikliča «Na zeleni reki čoln».
23.	Gostovanje ljubljanske Drame z Behanovo komedijo «Talec» v Avditoriju.
23 Produkcija gojencev glasbene šole iz Standreža v dvorani p.d. Stanarež.
33. V Slovenskem kultu mem klubu predava pisatelj Zorko Simčič, ki živi v Argentini.
23	Gostovanje SG v Metliki s priredbo Shakespeare-Javor-šek «Iz take smo snovi kot sanje».
24.	V kino dvorani v Bazovici nastop openske mladine z dvema igricama.
24. Gostovanje ljubljanske Drame v Avditoriju z Behanovo komedijo «Talec».
24	SG gostuje v Črnomlju z izborom Shakespeare-Javor-šek «Iz take smo snovi kot sanje».
24.	Gbisk škedenjskega katoliškega kulturnega kluba s srečolovom.
25.	Nastop otrok osnovne šole na Opčinah v Marijanišču z igrico «Dečkove sanje».
25.	SG gostuje v Novem mestu z igro A. Dikliča «Na zeleni reki čoln».
26 SG gostuje v Divači z igro A. Dikliča «Na zeleni reki čoln».
26.	V Slovenskem klubu predavanje inž. Šebenika iz Seža-
ne o pogozdovanju Krasa.
27.	Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi predava* nje o Charlesu Chaplinu * predvajanjem filmov.
2*. Zaključna šolska prireditev osnovne šole v Gropadi:
29.	SG gostuje v Kopru s Sartrovo igro «Umazane roke»-
28.	Pevski zbor Prosek-KontoveJ sodeluje na komemoracij* proseških talcev.
29 Razdelitev nagrad RAI ** izvirno radijsko dramsko delo v slovenščini: 1. nagrad» Franc Jeza «Zadeva je končana»; 2. nagrada Alojz Ke bula «Voda sprave»; 3. nagrada Jožko Lukeš «Mir»* marski vodnjak želja».
30.	Nastop orkestra in solist®1*
GM na reviji primorskih glasbenih šol v Piranu
30.	Gostovanje pevskega zbora «Jakobus Gallus» pod vodstvom Ubalda Vrabca v Lju" tomeru.
31.	Zaključna prireditev slovenskih nižjih srednjih šol v Avditoriju.
31. Zaključna prireditev osnovnih šol iz Bazovice in Gr or pade v dvorani v Bazovici-
31. Marijina družba priredi ** Marijinem domu v Rojani* dekliško zborovsko igro
31 Prvo obmejno srečanje v Mirnu s sodelovanjem PeV' skih zborov iz Ronk, Dol»' Poljan, Steverjana, otroške ga zbora iz Standreža in instrumentalnega tria iz Ste* verjana.
km '\jt•»
B§il*il
/w.j
*y.*.v.v.v.\y■•;•:•’.'i Mviviv/iviv.vMj
.V.V.V.V.'.V.V.'.V.j
.v. v.v. v.v. v. v.v J
vXvXv.’-XvXvIvivXvIvl
V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VI
*-*~*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*-*--*-*J
ir.v.v.vXv.v.v.v.v.v.v.*
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v/
n
/.V.V.V.V.V.l


v.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.;.

iy.v.y.

TEDEN
Prvi tedèn v .juniju še ni prinesel nobene dokončne odločitve glede sestave deželnega odbora. Pogajanja med strankami levega centra, ki so se nadaljevala ves teden, so v četrtek sicer privedla do okvirnega sporazuma o politični usmeritvi, na katerem bo slonel pravi program, vendar pa so si predstavniki vseh štirih levosredinskih strank pridržali pravico, da bodo šele njihovi odgovorni organi dokončno odločili glede udeležbe v koaliciji. Pogajanja o tem vprašanju so se nadaljevala tudi včeraj in o njihovem izidu poročamo na drugi strani. Medtem pa sta se že sestali deželni komisiji za pravilnik in za overovljenje izvoljenih svetovalcev. Sestalo se je tudi predsedstvo deželnega sveta, svoje delo pa je tudi začel opravljati deželi dodeljeni generalni tajnik odv. Pierotti.
V	zvezi z imenovanjem komisije za pravilnik delovanja deželnega sveta je svetovalec dr. Josip škerk poslal predsedniku dežele dr. de Rinaldiniju protestno pismo, ker v tako važen organ ni bil imenovan tudi predstavnik slovenske manjšine.
Po daljšem premoru zaradi volitev se je v petek sestal pokrajinski svet. Predsednik dr. Delise je sporočil, da je svetovalec KPI Sema podal ostavko, ker je bil izvoljen v deželni svet. Sporočil je, da bo pokrajina dala pobudo za re, šitev muzeja in zbirke Hen-riqueza in odgovoril na vprašanje v zvezi s slovenskim otroškim vrtcem v Sesljanu, katerega ustanovitev na predlog nabrežinskega občinskega sveta je dr. Mazza prepovedal. Dr. Delise je dejal, da po njegovem to vprašanje še ni odstranjeno z dnevnega reda in da ga je mogoče znova proučiti. Dr. Delise je tudi odgovoril na vprašanje svetovalca Gombača v zvezi z zemljišči pod Rovtami in z znano odredbo ministra Pieraccinija.
V	sredo se je sestal tudi občinski odbor, ki je sprejel na znanje ostavko svetovalcev KPI Vidalija in Bemetičeve, ki sta kot razlog navedla prezaposlenost s parlamentarnim delom. Na njuno mesto bosta prišla Jole Burlo in Luciano Pahor. Odbornik Gasparo pa je poročal o pripravah za sklicanje gospodarske konference v Trstu.
Sindikalna borba je v tem tednu zavzéla velik razmah predvsem zaradi tridnevne stavke pristaniških delavcev in delavcev spediterskih družb. Stavka je bila popolna in Vse delo v pristanišču je počivalo. S stavkajočimi so bili solidarni tudi pristaniščniki v Kopru in na Reki. V petek je bila tudi 24-uma stavka delavcev tekstilne industrije.
Hud udarec za srednji sloj predstavlja povišanje prevozniških tarif na privatnih mestnih in izvenmestnih avtobusnih progah za povprečno 25 odst. Na povišanje je pristal dr. Franzi! osebno, ne da bi o lem bil prej obveščen občinski svet in niti posebna komisija, ki proučuje vprašanje munici-palizacije teh prog.
Na izredni seji miljskega občinskega sveta je bil za novega župana izvoljen podžupan Gastone Millo, ker je dosedanji župan Pacco podal ostavko v zvezi s svojo izvolitvijo v deželni svet.
Promet javnih skladišč je v hiaju znatno upadel, saj je bil v primerjavi z majem lani nižji kar za 30 odstotkov, v celoti za razdobje prvih petih mesecev pa je bil za 1,8 odst. višji kot v istem lanskem razdobju. Pomemben rekord pa je bil znova dosežen v osebnem prometu skozi tržaške obmejne bloke, saj je v maju prešlo tržaško mejo z Jugoslavijo skoraj en milijon oseb, od katerih 336.000 s potnimi listi in 655 tisoč pa z obmejnimi propust-
nicami.
Kulturno prosvetno življenje je bilo osredotočeno predvsem ha zaključnih šolskih prireditvah. Lep uspeh je dosegla razstava del upodabljajoče umetnosti šol devinsko-nabrežinske občine, ki je bila prirejena v okviru dneva šolskih patronatov, posebno lepega priznanja pa je bila deležna učenka tretjega razreda slovenske o-snovne šole v Nabrežini Lučka Petelinova, ki je na tekmovanju za otroške risbe v Forte dei Marmi dosegla tretje mesto in s tem tudi bronasto kolajno ter diplomo.
Prosvetna društva, ki delujejo na eni in drugi strani državne meje na Goriškem, so v nedeljo pripravila v Mirnu prvo obmejno srečanje ljudsko-prosvetnih in športnih skupin. * veliki dvorani delavskega doma se je zbralo izredno do-8ti udeležencev z obeh strani meje, ki so z velikim zanimanjem sledili kulturnemu pro Sramu pevskih zborov in za-
bavno instrumentalnih ansamblov. Dopoldne in popoldne je bil tudi zelo pester športni program. Udeleženci so s svojo prisotnostjo potrdili, da smo vsi pripadniki enega in istega naroda ter da hočemo tudi vnaprej ostati tesno povezani v okviru kulture in tradicij
Glasbena šola na Goriškem zaključuje šolsko leto z uspelimi produkcijami svojih gojencev. Tretja je bila v sredo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici, na kateri je spregovoril tudi ravnatelj dr. Demšar. Poudaril je požrtvovalnost profesorjev, ki so s svojim delom nudili v tem letu glasbeno vzgojo 40 gojencem, in se zahvalil SPZ za njeno vsestransko pomoč pri dejavnosti šole.
Stiki na goričkem obmejnem sektorju zadevajo tudi oblastvene organe. Po lanskem prvem sestanku se bodo v četrtek 11. junija znova sestali predstavniki okraja Koper in občine Gorica s predsednikom pokrajine, s predsednikom trgovinske zbornice in z županom iz Gorice. Sestanek bo v Novi Gorici. Na njem bodo obravnavali izgradnjo cestne in železniške zveze, uskladitev urbanističnega razvoja sosednih mest ter vprašanja, ki se pojavljajo pri kmetovalcih, italijanskih državljanih, lastnikih zemlje v Jugoslaviji.
Goriška občinska uprava, ki ima ureditev urbanističnega načrta ter ustanovitev industrijske cone za eno osnovnih bodočih nalog, je z zadovoljstvom sprejela predlog prof. Petrillija, predsednika IRI, da je državno podjetje pripravljeno stopiti v konzorcij industrijske cone v Gorici. Doslej so svoje sodelovanje obljubile občina Gorica in So-vodnje, pokrajinska uprava in trgovinska zbornica.
Furlanska prestolnica Videm je med vsemi mesti naše dežele najbolj aktiven graditelj mostu, preko katerega se navezujejo kulturni stiki s sosedno republiko Slovenijo. Po u-spešnem gostovanju orkestra iz Vidma v Ljubljani je prejšnjo soboto gostovala v avditoriju Zanon v Vidmu Slovenska filharmonija, ki je dosegla pri občinstvu izreden uspeh. Ljubljanske umetnike so sprejeli najvidnejši predstavniki oblasti, med katerimi tudi predsednik pokrajine prof. Bur-tulo, ki je poudaril pomen kulture za medsebojno spoznavanje in spoštovanje.
Posvetovalni orad
za bolezni rastlin
Ng sedežu Kmetijskega nad-zorništva v Trstu soba št 2 deluje posebni urad, ki je odprt ob ponedeljkih in sobotah dopoldne, za posvetovanja in navodila, glede bolezni, ki jih povzročajo na rastlinah in drevju razni zajedalci in paraziti, zlasti mrčes.
PO KRIVIČNEM DEKRETU MINISTRA ZA JAVNA DELA GLEDE VRTOV PRI SP. MAGDALENI POD ROVTAMI
Posredovanje za obrambo vrtnarstva
Slovenska kulturno gospodarska zveza odposlala pismo ministru Pieracciniju - Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov odposlali protestno resolucijo Zaskrbljenost prizadetih vrtnarjev - Kaj bo zdaj rekel občinski svet?
Borba za zaščito tržaškega vrtnarstva in življenjskih interesov prizadetih vrtnarjev se nadaljuje. Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki je po objavi dekreta ministra Pieraccinija takoj realizirala, mu je 5. junija poslala pismo, ki ga na tej strani objavljamo. Prav tako sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pred dnevi poslali predsedniku republike, ministru za javna dela, ministru za kmetijstvo .vladnemu generalnemu komisarju, predsedniku avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina in drugim oblastem protestno resolucijo, ki so jo prizadeti vrtnarji soglasno odobrili na sestanku na Kolonkovcu.
Kakor smo sproti poročali, so se za zadevo zavzeli tudi ko-lonkovska sekcija KPI, Skupna slivenska lista in občinski svetovalec dr. Pincherle. Nekateri občinski svetovalci so že protestirali pri županu; vse kaže pa, da bodo sprožili zadevo na občinskem svetu.
Medtem se stvari razvijajo, kakor določajo zadevni predpisi. Skoraj vsi lastniki zemljišč so namreč te dni dobili od županstva obvestilo o objavi zadevnih načrtov in rekviziciji zemljišč. To je prvi korak, kateremu bodo sledili drugi u-krepi, kakor smo že pojasnili na tem mestu, če ne bo prišlo do preklica ministrovega dekreta.
Vrtnarji so zelo zaskrbljeni in zgubljajo veselje do dela. Tako lepi vrtovi ne nastanejo
fogieu na osrednji trg žalenjave in povrtnine, ko je kupčija na višku
v enem dnevu. Intenzivna produkcija, kot je tu, zahteva stalno skrb in delo, zelenjava in povrtnina ne uspeva na pusti zemlji. Marsikateri kmet si je že poskrbel gnoj, kot vsako leto, da bo spet pognojil zemljo, drugi bi zdaj gnoj kupili. Toda do kdaj bodo lahko obdelovali vrtove? Vrtnar mora to vedeti vsaj za dve leti naprej, tembolj, ker stroški niso malenkostni. Tu niso pašniki ali zapuščena gmajna.
Razen tega pa je treba že zdaj misliti, kaj bo zlasti s tistimi vrtnarji, ki jim bodo odvzeli vso zemljo. Skoraj nemogoče je, da si bodo lahko uredili vrtove nekje drugje. In tudi če bi dobili primemo zemljišče, bi ga morali drago plačati. Poja vilo se bo torej vprašanje zaposlitve prizadetih vrtnarjev in njihovih družin. Kdor jim bo odvzel vrtove, mora tudi na to misliti.
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiii Hlinili mn nun im iii||||||mm|,l,l|l||||||||||m„1ll||l||||||||H|||||||||||||||||l||,|||l||||||||l|||,|l||
NEKAJ OPOZORIL IN NASVETOV NAŠIM ŽIVINOREJCEM
Kako pravilno molzemo in ohranimo mleko
V zadnji prilogi «Naša zemlja» smo opozorili naše živinorejce, naj pazijo na svoje mleko, da ne bodo imeli sitnosti. Težave z mlekom so večje zlasti poleti, zato objavljamo naslednji članek z navodili za molžnjo in dobro ohranitev mleka. Našim kmetom, zlasti pa gospodinjam, ki imajo z mlekom največ opravka, priporočamo, naj ta opozorila in nasvete upoštevajo in se po njih ravnajo.
Mleko je dragocena hrana, ker vsebuje večji del hranilnih snovi, ki jih potrebuje človeški organizem. Toda mleko ima to hibo, da se zelo lahko pokvari. Tako zgubi svojo hranilno vrednost in tržno ceno ter postane škodljivo za zdravje človeka.
Spričo tega je nujno potreb-
no, da živinorejec polaga naj večjo skrb in pažnjo ter da spoštuje osnovne higienske predpise tako pri molžnji in shrambi mleka. Le tako bomo lahko dosegli, da naše mleko ne bo ob svoje doprq ime in ga bodo še naprej vsi cenilj zaradi njegovih lastnosti.
Živinorejci morajo predvsem skrbeti za higieno v hlevu. Pred molžnjo je treba dobro umiti vime in ga nato obrisati s čisto krpo ter masirati. Privezati je treba kravi rep. da ne švrkne po očeh tistega, ki molze, in da nesnaga, ki je na koncu repa, ne pade • v mleko. Pazite na prve curke mleka in ga spravite v posebni lonček ter ga zlijte na gnoj. Prvo mleko je namreč zelo umazano in polno
nas pa čim večkrat, da na ta način živinorejci prihranijo na krmi.
A gospodarji se v količkaj prometnih vaseh ne upajo z živino na cesto, in to tem manj tam, kjer ni ustreznih obcestnih tabel. Takih krajev je več šempolaj — na primer, se že šteje za precej prometno vas in ima okrog 35 glav goveda. A na cesti ni ustrezne opozoril ne table. Nedavno bi se bila z živino kmalu pripetila nesreča. Tabla živinorejce do neke mere le zaščiti. Pristojni organi, naj se za to zadevo malo bolj pozanimajo.
................................
Kaj pravijo naši ljudje po Krasa
Kot je bilo neko« življenje na našem Krasu dolgo dobo neapre-menjenp, tako se danes naglo spreminja zunanje in notranje lice naših vasi. V tem se odražajo nove potrebe, ki prepajajo tudi deželame. Namesto starih kimeč-jtih vozov, trčimo na dvoriščih na strojno orodje im motoma vozila. Se nedavno je bila ideal vespa, danes pa že avto. A ne kakšna stara Škatla, ampak čim lepše vozilo, ki ne služi le za pot na delovišče, marveč tudi za oddih in zabavo — za izlet sem ali tja.
«Kar se tiče traktorjev, kosilnic in drugega strojnega orodja, je to dobra reč. Ne gre brez tega. Dobro dela, hitro in dobro maši pomanjkanje delovnih rok. In kar je veliko vredno: delo gre brez ceremonij, ki smo jih imeli pri vprežni živini. Samo je še ta napaka, da ni to orodje dovolj prikrojeno našim' . razmeram.»
In mož je Še dodal: «Gotovo ste opazili, kako se naše vasi bolj
ali manj poslužujejo traktorske obdelave zemlje, oziroma kako jo
sploh obdelujejo. Izboljševalcih del ni, novih nasadov (trt, sadnega drevja) tudi skoraj ne, Vse je pri starem. Lahko pa ste opazili, da traktov obrača zemljo tudi med zimo. To je že korak naprej.»
«Kaj pa menite o teh gumijastih kolesih?»
«Kaj se če, ko pa je takšna doba! Kmalu bodo noge le za naš* «tez«. A ne moremo reči, da so ta vozila slaba reč. če jih rabimo s pametjo. Hitro na delo in z da. la. To pomeni pridobiti na času in zmanjšanju truda Namesto nekdanjega popivanja gre mladina malo okrog, kjer nekaj vidi. Ta pridni se zanimajo za stvari ki bi jih radi posnemali. Moj sin, na primer se zavzema za bre. skov nasad, kakršnega je videl nekje pri Novi Gorici»
Mnogim hišam je že radio premalo, ker želijo razen ušesa vpreči v svojo radovednost in razvedrilo še oko. Takšna je želja sina ali hčerke. Saj imajo televizijo Petrovi, Pavlovi i. dr.; zakaj bi ne imeli še oni! No, radovednost je lepa čednost in prva za širjenje prosvete. Vprašanje pa je, kam je ta usmerjena, kaj naše ljudi zanima. Ce se gledalci televizije zanimajo za poučni m zabavni del programa, je to koristno.
Se se gradi, prezidava, prizidava, seveda bolj počasi in tipaje, kaj prinese v tem pogledu novega naslednji čas. Tudi to je prav, namreč, da se gradi. Je to neke vrste «Šparovec». A v tej težnji po lastnem domu ali po lepšem domu zna biti tudi nekaj opasnega. Neka žena misli s tem, da smatra lastno streho za veliko vrednost. «A moja nevesta», pravi, «hoče v hiši vse ,lušo’».
Navedemo nekaj mnenj glede kmetijskega gospodarjenja.
«Pri nas moramo računati z. dvema pridelkoma:	z živino in
vinom. V gornjem delu tržaškega Krasa le z živino in nekaj malega s poljščinami, dočim se spodnji Kras razlikuje od nas, ker ima dobre pogoje tudi za vino. Kot je pri nas živinoreja nekaj let napredovala, tako v zadnjih letih močno nazaduje. Znana stvar ki se je o njej že zelo dosti pisalo. A ne še zadosti in se mi zdi tudi ne s pravilne strani. Živinoreja je vendar mnogo več kot druge kmetijske stroke:	je	res
glavni steber kmetijskega gospodarstva».
Tako kmet z gornjega Krasa. Neki vinogradnik pa pravi:	«V
hlev pogin te. pa boste tkkoj videli, če je dotično gospodarstvo na štirih, treh. dveh nogah ali samo na eni Pri nas so hlevi že odveč, poneki d pa naglo postajajo preveliki. A vinograd je inoč.
no odvisen od hleva. Zato pa ni vinskega pridelka kot si ga želimo; ga ni ne po količini, ne podob roti.
CEROVLJE
Že dalj časa ni iz naše vasi nobenih novic. Niti s tem dopisom ne bomo povedali kaj posebnega, ki bi se tikalo ie Cerovcev. Marsikdo bi si namreč svoje prihranke rad vložil v preureditev svojega doma, a si tega ne upa, ker so cene gradiva, a še bolj delovne sile, izredno poskočile. Denar je za toliko manj vreden. Pravijo, da se cene ravnajo po ponudbi in povpraševanju t. j.t če je povpraševanje po določenem blagu, ali delovni sili veliko, a ponudba majhna, cena poskoči. To se da razumeti. Ne moremo pa zapopasti, da cene kmetijskih pridelkov, recimo mleka in mesa. stojijo. V kolikor pa se te dvignejo, gre v žep posrednikov, a ne kmeta-proizvajalca. Dokler ta zadeva ne bo pravilno urejena, se Do država zastonj zavzemala za zboljšanje kmetijstva, oziroma za dvig proizvodnje blaga ki ga je na trgu vedno manj, ker se vsi zemlje otepajo. Tudi pri nas, v nekoč izrazito kmečki vasi, je tako. Zato imamo delavske družine, ki jim je zemlja le v majhno pomoč.
O letini pa tole: Prvi pridelek — seno, bo boljši od lanskega. Hitimo, da ga čimprej spravimo pod streho, da oo bolj zalegel. Krompir kaze dobro, le koloradar se je močno razpasel. Kaže, da se tega vraga ne bomo nikoli več popotno ma odknžali. O žitu pa ne moremo več govoriti, ker je izpadlo iz kolobarja.
mikrobov. Molzite naglo in nepretrgoma najprej sprednja dva seska, nato zadnja. Tako pridobite največ mleka. Molzite do kraja, do zadnjih kapljic. Tako boste pridobili še nekaj mleka, ki ima največ maščobe (8,5 odst.), predvsem pa boste na ta način preprečili nevšečnosti in škodo, ki jo povzročijo v vimenu ostanki mleka.
Ko ste končali z molžnjo, takoj precedite mleko skozi racionalne platnene filtre. To je po zakonu predpisano in je nujno potrebno da se ohrani kakovost mleka.
Mleko od vsake molžnje ohladite. To je zelo važno zlasti v poletni dobi, da se ne pokvari in skisa. V prodaji so preprosti in poceni hladilniki za mleko, (Vzorec takega hladilnika lahko vidite na kmetijskem nad-zorništvu).
Nikdar ne smete mešati v isti posodi mleka iz ene in druge molžnje, sicer boste povzročili nevarne fermentacije in mleko se bo prej pokvarilo ter skisalo.
Pri molžnji uporabljajte vedno čisto aluminijasto posodo. U mazana ali rjava posoda najbolj škoduje kakovosti mleka.
Kmetom, ki oddajajo mleko zbiralnim centrom, še priporočamo, naj mleko od večerne molžnje hranijo v hladnem prostoru. Priporočljivo je zaviti posodo z mokro krpo. Večerno mleko izročite v enem vrču, jutranje pa v drugem.
Ker je težavno dobro ohraniti mleko, ki smo ga pomolzli popoldne, je umestno, da to mleko uporabimo za svoje družinske pptrebe. Preostalo količino moramo dobro ohladiti. Le v izrednih primerih, dokler si ne preskrbimo hladilnikov, ga zavrite, da se bò ohranilo do Izročitve odjemalcu.
Končno naj še pripomnimo, da lahko štejemo za «naravno mleko», le mleko od zdravih krav, ki ga nismo posneli, mu nismo dodali vode, ali mu dedali drugih snovi.
Potrebna
opozorila
Prav res vidimo in čutimo povsod, kako igra kmetijstvo, če prav je resnično najpomembnejša gospodarska panoga, vio-go pepelke. Vse iz zemlje je prva dobrina, a njenemu proizvajalcu se mečejo polena pod noge in povsod je najzadnji Tudi na cesti. Motor ali avto smeta blazno drveti po cesti in skozi vas, ne meneč se ra ljudi in živino ter ustrezno o pozorilo že 500 m pred vasjo Vlada pravi, da je treba z vi norejo dvigniti in živinorejce podpirati. Živina pa mora b'<! zdrava; v ta namen pa mora celo v najboljši negi v h evu vsaj vsokotoliko na pašo, pri
Poslednje slovo od Marije Žafran iz Ricmanj
Ob poslednjem slovesu od Marije Žafranove, se nam vsiljuje ugotovitev, da se redči generacija, kateri je bilo usojeno preživljati najbolj burne čase našega stoletja. Splošne razmere so zlasti od nas Slovencev zahtevale dosti žrtev in borbe za obstoj.
Kakor večina naših staršev je tudi pokojnica izhajala iz skromne družine in ni imela lahkega življenja. Vendar se nad tem ni nikdar pritoževala. Pripovedovala nam je le, kako se je v mladih letih kol nadarjena pevka udejstvovala v domačem pevskem zboru, k‘ je nastopal na raznih «veselicah», celo v Ljubljani in drugod. Prava doživetja, ki so spravljala v postransko stvar težave vsakdanjega življenja.
Posebno veliko zadoščenje pa
Pismo Slovenske kulturno gospodarske zveze ministru Pieracciniju
Slovenska kulturno - gospodarska zveza v Trstu je poslala ministru Pieracciniju naslednje pismo:
Spoštovani minister za javna dela,
poslanec Pieraccini
RIM
Vaš odlok štev. 1503 od 23. aprila t.L, objavljen v Uradnem listu 12.5.1964 št. 115, s katerim je odobren načrt področij namenjenih gradnji ljudskih in ekonomskih stanovanj in s katerim je zavrnjen soglasen sklep tržaškega občinskega sveta z dne 15.7.1963 o izključitvi iz prvotnega načrta področja Sp. Magdalene pod Rovtami, je hudo prizadel interese prizadetih številnih lastnikov zemljišč, ki se v pretežni meri ukvarjajo z vrtnarstvom.
V obrazložitvi omenjenega dekreta se navaja, da ie vključitev v načrt področij, namenjenih za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj utemeljena:
1.	ker gre za splošne koristi, medtem ko sklep občinskega svet zagovarja koristi zasebnikov;
2.	da obdelovanje vrtov na tem področju upada in
3.	da obstaja spontana težnja s strani zasebnikov in ustanov za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš na tem področju in da mora biti načrt sprejet v celoti.
Te ugotovitve ne odgovarjajo dejanskemu stanju iz naslednjih razlogov:
1. Gre za okoli 40 ha zemljišča, katerega lastnina je izredno razdrobljena, saj gre za skoro sto lastnikov in torej ne gre za razlastitev velikih posestnikov zemljišč, temveč za odvzem lastnine majhnim lastnikom in to povečini slovenske narodnosti, ki so že tako gospodarsko ogroženi.
2 To področje je izredno intenzivno in strokovno obdelano in zalaga tržaški trg s povrtninami s približno 60-80“» od celotne proizvodnje v tržaški pokrajini, s čemer bistveno prispeva k izravnavi cen na tržaški tržnici na debelo.
Po uradnih podatkih je bilo na podlagi zakona št. 213 od 13.12.1933 in zakona št. 454 od 2.6.1961 (zeleni načrt) na področju Spodnje Magdalene od leta 1952 vloženih za melioracijo zemljišč, nakup strojev, ureditev toplih gred itd. skupno 38,544.677 lir, od 'česar 10,510.743 lir državnega prispevka. Poleg tega pa so vložena tudi sredstva zasebnikov, o katerih ni nihče vodil evidence.
3. in 4. To področje ni najbolj primerno za intenzivno stanovanjsko zazidavo, kar izhaja tudi iz «Relazione illustrativa e relazione sulle previsioni di spesa» za načrt področij za ljudske gradnje, kjer se ne ugotavljajo «odlične» zdravstvene okoliščine za prebivanje, temveč samo «dobre» in to zaradi bližine industrijske cone.
Upoštevati je treba tudi, da področje preseka žičnica za Italcementi, kar prav gotovo ne prispeva k umestnosti gradnje rezidencialnega kompleksa z 2300 stanovanji in 11.000 prebivalci. Vredno je tud, upoštevati ogromni predvideni izdatek v odnosu do drugih preventivno izbranih področij.
Kmečka zveza, cianica naše zveze, ki zastopa koristi
velike večine neposrednih obdelovalcev zemlje na Tržaškem ozemlju, je proti vključitvi tega področja v načrt gradnje ljudskih in ekonomskih stanovanjskih hiš že odločno protestirala. Omenjena strokovna organizacija upravičeno in utemeljeno ugotavlja, da bi s to razlastitvijo v prvi vrsti hudo prizadeli vrtnarje in s tem tudi ce,otno tržaško gospodarstvo in da .ie v bližini 78 ha pretežno neobdelanih zemljišč javne lastnine, ki bi jih lahko brez vsake škode vključili v načrt za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanjskih hiš.
Gospod minister, prepričani smo. da boste upošte/šli zgoraj navedene utemeljene razloge in da boste na tej osnovi odlok vašega ministrstva spremenili in ga prilagodili interesom zainteresiranega prebivalstva, ki so istočasno tudi splošni interesi v korist vse skupnosti.
Z odličnim spoštovanjem!
Podpredsednik: (Boris Race)
Trst, 4. junija 1964.
KRATKE Z JEZERA
Urejena cesta iz Bazovice
Jezero je ena izmed najmanjših vasic na Tržaškem, saj šte-»	_ . r , je le devet hišnih številk In
e S,tn B°:iS ^°5^? ima komaj 28 prebivalcev. Va-ucitelj. Kajti slovenskega uči- &*ani se ukvarjajo z malimi telja je pojmovala kot nekaj kmetijami ali delajo v mestu, vzvišenega. Tak ugled so ji zlasti kot zidarji. V vasi je 13 prav gotovo zapustili v spojni krav in telet ter en vol, pred nu učitelji iz njene mladosti, ietj pa so imeli 40 glav živine. kakor Cerut, Valenčič m Košut- Na Jezero ne vozi avtobus, nik, ki jih je stalno omenjala, avtobusno postajališče pa ima-vzgojiteljev j0 pri borovcu, približno 700 m m ljudskih prosvetarjev.	0(j vasj, pošte, ki prihaja na
Naši starši so drugače cenili poštni urad v Borštu, ne pri-duhovne vrednote, katerim se na®a v vas nobeden. Le tele-niso odrekli za nobeno stvar grame dostavljajo, drugo po-na svetu. Njihova trdnost in sto pa prinese, kdo pač pride
značajnost v preteklosti nam bodi za zgled v prihodnosti.
Naj ji bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubila.
MIRAN KURET
na pošto.
Vasica je zares majhna, toda na zelo lepi in razgledni točki, saj je od tod krasen razgled na Glinščico, Breg in morje. Zato prihajajo številni izletniki iz
mesta. Nekaj sto metrov od vasi je razgledni stolp, v vasici pa je tudi mala gostilna.
Pred nekaj dnevi je bilo na Jezeru veliko veselje. Delavci Selada so namreč dokončali z delom za ureditev ceste iz Bazovice na Jezero. Za ureditev te ceste sta prispevali svoj delež tudi dolinska in tržaška občina, vaščani pa so delavcem priredili «likof». Tudi cesto, id pelje iz Boršta na Jezero zdaj urejujejo in širijo v okviru gospodarskega načrta dolinske občine. To delo pa je bolj zahtevno. Zaradi ureditve ceste iz Bazovice so vaščani zelo zadovoljni, prav gotovo pa bodo zadovoljni tudi izletniki, ki radi prihajajo v to prijazno vasico, da se razvedrijo v naravi in naužijejo svežega zraka.
Kras se spreminja v smetišče za mestne odpadke. Taki kupi kosti, konzervnih škatel in razne šare so ob poti od Banov na cesto k Kerne ličen»,' Posebno poleti je tak smrad, da niti živina ne mara mimo, pasejo pa se podgane, ki kakienkrat celo napadejo ljudi, ki gredo mimo
Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.7, najnižja 19.3, ob 19. uri 26.2; vlage 71 odst., zračni .tlak 1014.2 pada. veter 2 km »hodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 7. junija
Zorica
Sonce vzide ob 4.16 im zatone ob 18.51. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 2.38 in zatone ob 16.26
Jutri, PONEDELJEK, S. junija
Medard
ZOPET ČAKA 12 LADIJ NA RAZKLADANJE IN NAKLADANJE
Stavka uslužbencev Javnih skladišč ustavila vse delo v pristanišču
Ker je ravnateljstvo zavrnilo njihove zahteve, sta sindikata uslužben-cev proglasila stavko nadurnega dela ■ Solidarnost pristaniških delavcev
Včeraj ob 8. uri se je končala tridnevna stavka pristaniških delavcev, a že ob eni uri popoldne so zapustili delo vsi uslužbenci Javnih skladišč, katerim so se pridružili iz solidarnosti še pristaniški delavci. Oba sindikata uslužbencev Javnih skladišč sta namreč napovedala stavko vsega nadurnega dela od včeraj ob 13. uri do ponedeljka zjutraj. Zaradi tega bo moralo 12 ladij čakati do ponedeljka, da jih raztovorijo ali natovorijo. Na teh ladjah so namreč računali na izredno delo včeraj popoldne, danes ponoči in ves današnji dan, da bi dohiteli, kar so zamudili zaradi tridnevne stavke pomorščakov. Kot pa se je izkazalo, so bili to računi brez krčmarja.
Stavko sta napovedala oba sindikata, ker je ravnateljstvo Javnih skladišč zavrnilo vse zahteve, ki so mu jih sindikalni predstavniki postavili predvčerajšnjim zve. čer. Predvsem so zahtevali takojšnjo spremembo staleža osebja s premestitvijo precejšnjega števila uslužbencev nižjih kategorij v višje, kar bi stalo okrog 15 milijonov več na leto. Nadalje so zahtevali takojšnja pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe z raznimi zahtevami, katerih uresničenje bi pomenilo po računih ravnateljstva zvišanje sedanjih izdatkov za o-sebje za 800 milijonov lir na leto, to je kakih 30 odst. več kot do sedaj. Po podatkih ravnateljstva znašajo sedaj stroški za osebje 2.700 milijonov lir na leto, primanjkljaj Javnih skladišč pa 2 milijardi lir, od katerih krije poldrugo vladni generalni komisariat.
Sindikati so zahtevali odgovor do včeraj zjutraj ter izjavili, da bodo v nasprotnem primeru napovedali stavko. Ob 10,30 je poveljnik pristanišča general Battaglieri sklical sestanek s sindikalnimi predstavniki, jih seznanil s sedanjim finančnim stanjem ter rekel, da ne morejo Javna skladišča sprejeit novih bremen zaradi velikega primanjkljaja. Pri tem je omenil tudi resni položaj v pristanišču ter dejal, da bodo imele le stavke hude posledice za tržaško gospodarstvo. Sindikati seveda niso mogli upoštevati teh razlogov ter se odreči zahtevam, ki so jih postavili v imenu uslužbencev, kajti za odstranitev primanjkljaja morajo pač poskrbeti oblasti.
Sindikata sta postavila ločene zahteve, ki pa so v bistvu enake Zanimivo je, da jih je postavila CISL še več kot CGIL, tako da ne bo mogel tej poslednji nihče očitati, da gre za politične špekulacije. CGIL zahteva me'd drugim, naj se doklada za težka pristaniška dela vključi v osnovno mezdo, naj se zvišajo razne doklade, naj se ustanovi menza; vsem u službencem, ki imajo 20 let službe, naj se izplača nagrada za zve-
stobo v višini ene mesečne plače, dnevničarjern naj se priznajo iste normativne ugodnosti kot stalne mu osebju, vsemu osebju naj se zniža delovni urnik na 40 ur na teden, prizna naj se sindikalna sekcija v podjetju itd.
Prekinitev stavke mizarjev Sv. Roka
Včeraj solidarnostna stavka delavcev Tržaškega arzenala
Včeraj zjutraj se je pričela v Tržaškem arzenalu solidarnostna stavka vseh delavcev, ki bo trajala do jutri zjutraj in s katero so pod-
prli 27 delavcev mizarskega oddelka ladjedelnice Sv. Roka, ki so stavkali 67 dni. Stavka je popolnoma uspela.
Včeraj pa je bila v Miljah enotna skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Roka. Na njej so izrekli pohvalo 27 delavcem, ki so nad 2 meseca stavkali, ter se zahvalili delavcem Tržaškega arzenala in vsem kovinarjem sploh za solidarnost, ki so jim jo izkazali. Na skupščini so sklenili, da se s ponedeljkom prekine stavka 27 delavcev, da pa se ohrani stavkovna pripravljenost, Delavci so sprejeli ta sklep, da omogočajo uradu za delo, da uspešno zaključi posredovanje za rešitev te zadeve, če pa ne bo nobenih uspehov, bodo stavko ponovno pričeli.
SEJE DEŽELNEGA SVETA ŠE NE BO
Predstavniki štirih strank se pogajajo o programu
Pogajanja se bodo nadaljevala v torek v Vidmu - Svetovalci KPI obsojajo zavlačevanje sklicanja seje deželnega sveta
Včeraj -o se v prostorih Krščanske demokracije v Trstu nadaljevala pogajanja med Krščansko demokracijo, socialisti, socialdemokrati fr. republikanci v zvezi s - sestavo deželnega odbora. Pogajanja ro se udeležila deželna tajništva strank ter senator Zani-ničr, in ppsližnca Fortuna in Zucal-li:1 predsedoval je deželni tajnik KD dr. Berzanti.
Najobširneje so razpravljali o kmetijstvu, in sicer o ustanovah za razvoj kmetijstva, o namakalnih napravah, in o bonifikaciji. Pri tem so se v glavnem strinjali, kako nesoglasje pa je prišlo do izraza le giede ustanov za kmetijski razvoj. Nato so načeli tudi vprašanje načrta za gospodarski razvoj v deželi, glede katerega »e na splošno strinjajo. Pogajanja so odložil na torek ob IO. uri. Nadaljevali bodo v prostorih vod-I stva PSD1 v Vidmu.
uiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuitiiHiiiiiiiiii iiiiini miiiiiiiiinimiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimHimiiiiiliiiiiHiiiiiiiilaiiiMMiiiinMHiiii
SINOČI V DVORANI AVDITORIJA
Lepa uprizoritev komedije «Rezervist» v izvedbi ljudskega gledališča iz Celja
V humor in salirò odela ostra obsodba militarizma in njegove absurdnosti
Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, ki bo tudi danes in jutri naš gost, je sinoči uprizorilo v Avditoriju Alexandra Rivemala komedijo «Rezervist». Predvsem bi želeli ob tej priložnosti poudariti, da sodi tudi gostovanje celjskega gledališča v okvir umetniških izmenjav med našim in o-stalimi slovenskimi gledališči v domovini in torej v okvir povsem naravnih stikov, ki jim v novih razmerah tudi meja več ne predstavlja nepremostljive ovire. Celjski gledališki ansambel zato pozdravljamo v naši sredi kot bratskega gosta našega gledališča in obenem naše gledališke javnosti, ki je vedno znala visoko cenili take obiske iz matične slovenske domovine kot živ dokaz naše narodne in kulturne nedeljivosti.
Celjsko ljudsko gleaališče je prišlo k nam s slovesom enega najboljših slovenskih gledališč izven Ljubljane in po sinočnji pred. stavi v dobro zasedenem Avditoriju moramo vsekakor priznati, da je ta njegfov sldves upravičert. Ansambel ima » svojih vrstah zelo dobre igralske moči 'z nekaterimi izrazitimi kvalitetami, odlikuje pa ga tudi znatna homogenost, ki dopušča skladno izvajanje in poseganje Po delih, ki zahtevajo tako po šteuilu nastopajočih kot po kvaliteti visoko kreativno raven. In prav to je eden
izmed razlogov, da je ansambel pa so biti tudi drugi nosilci glav-
dosegel z Rivemalovim « Rezervistom» tolikšen uspeh. Drugi razlog uspeha te uprizoritve pa je vsekakor v režiji Mirana Herzoga, ki je bila dovolj tekoča, prožna in ki je z velikim smislom za tipični francoski humor znala s primernim karikiranjem poudariti absurdnosti militarizma, ki ga je Rivemal v tem svojem delu postavil na zatožno klop.
Čeprav je «Rezervist» po svoji čuvanji obliki, po svojih odrskih pri jemih in po svoji scenski in vsebinski zasnovi komedija z močno primesjo sarkazma in ironije, prepletena s humorjem svejkovskega kova pa je v svojem globljem pomenu ostra obsodba militarizma brez vi-sokoumnega teoretiziranja, pač s toliko bolj neposredno učinkujočim karikiranjem in štbanjem nosilcev militarističnih idej. Rivemale je stoje delo zgradil spretno in duhovito, predvsem pa mu je z osrednjo odrsko pojavo. švejkovskega rezervista Amedeja uspelo ustvariti plastični kontrast med militarizmom in kla sičnim antimilitarizmom. ki se v ose bi preprostega Amedeja istoveti s prirojenim antimilitarizmom preprostih ljudi in ki je po avtorjevi zamisli tudi- nosilec ideje bratstva med ljudmi različnih narodov.
Volodja Peer je svojo vlogo A-mede ja podal na moč naravno, simpatično in prikupno. Izvrstni
nih vlog (v glavnem je vsak igralec igral po samem avtorjevem konceptu več istosmernih vlog) kot Sandi Krosi v vlogah Korru da, Siegfrieda in Manfreda, Marijan Breznik kot Ernest in Marcel Janez Skoj v vlogi odvetnika Bon-vala in generala, Mija Mence jena kot Eugenie, Jana Smidova kot Gertrude, Marjanca Koršlova kot Roza, Janez Bermež kot prof. La-chamue, delavec iz plinarne, prof. Helmuth Renner in vsi ostali.
Projiciranje skioptičnih slik je motil nekoliko premočan zvok, 'ki je bil premočan tudi pri vseh glasbenih vložkih) ki je tudi močno zadušil glas komentatorke.
Občinstvo se je zelo zabavalo in je vse nastopajoče nagradilo s toplini ploskanjem, ki se je spontano iztrgalo iz Avditorija tudi ob nekaterih posrečenih in odlične izdelanih prizorih pri odprti sceni.
j. k.
iiMiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiaiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiitMiiiiiiiiiim
POJASNILO PRISTOJNEGA POKRAJINSKEGA ODBORNIKA
Ukinitev področnega nadzorništva in področnega skladišča monopola
Ta ukinitev ne bo prizadela uslužbencev, ki bodo dobili zaposlitev v novi tobačni tovarni, ki jo bodo zgradili
Uprava državnega monopola namerava ukiniti v Trstu področno nad-zorništvo državnega monopola in področno skladišče. Seveda je ta vest vzbudila med javnostjo upravičene kritike, zlasti sedaj, ko je Trst postal glavno mesto dežele in bi lahko ta ustanova skupno s skladiščem dobro služila celotni deželi. Te kritike in zaskrbljenost uslužbencev nadzorništva so imele svoj odmev tudi v dvorani pokrajinskega sveta, kjer je bilo predloženo zadevno vprašanje. Pristojni odbor nik je v odgovoru prečital pojasnilo na to vprašanje, ki ga je dalo osrednje ravnateljstvo državnega monopola.
V odgovoru se najprej poudarja, da je v teku preureditev celotne prodajne službe, ki ima namen, da se združijo sedanja področna nadzorništva v manjše število ravnateljstev v velikih središčih, ki bodo ustrezno okrepljena, da bodo lahko delovala bolj avtonomno in bolj učinkovito zlasti na področju prodaje tobačnih in drugih monopolnih izdelkov.
Za Trst, je nadalje rečeno v odgovoru, pa se to vprašanje postavlja v zvezi z gradnjo tobačne tovarne. S tem je bila ustanovljena nova industrijska dejavnost, ki bo nudila delo domači delovni sili v vedno večjem številu. V prvi fazi obratovanja bodo v tej tovarni zaposlili 400 delavcev, za sprejem katerih so bili že razpisani natečaji; s postopnim povečanjem proizvodnje pa se bo to število zaposlenih delavcev povečalo na /00.
Nova tovarna ho zahtevala tudi zaposlitev določenega števila uradnikov. Za zadostitev te potrebe bi morala uprava državnega monopola premestili večje število svojih uradnikov zlasti z Juga v Trst, in bi sl morala naložiti vsa tista bremena, ki jih takšne premestitve povzročijo. Zlasti pa ie treba pomisliti na vprašanje stanovanj, ki je v Trstu zelo akutno
Zato bo ukinitev nadzorništva in skladišča omogočila, da bo imela uprava državnega monopola takoj na razpolago v Trstu potrebno uradniško osebje, ker ne bodo sedanji uradniki nadzorništva ln skladišč^ trpeli nobene škode.
Dejstvo je, da nadzorništvo v Trstu nima na svojem področju nobenih skladišč za nadzorovanje, ker je v Trstu samo eno skladišče za mesto, področno Skladišče pa nima nobenega posla z dobavljanjem blaga prodajnim središčem, razen dobave blaga mestnim trafikam. To
nalogo lahko opravlja navadna prodajna sekcija.
Zato je zagotovljeno, da tržaški prodajalci monopolnega blaga ne bodo trpeli nobene škode, ker bodo dobivali blago iz prodajne sekcije. Poleg tega pa bodo prodajalci lahko imeli stike z nadzomištvom v Benetkah potom tukajšnje prodajno sekcije.
Kot sledi iz tega pojasnila, uslužbenci sedanjega nadzorništva in skladišča ne bodo utrpeli nobene škode, ker bodo zaposleni v novi tobačni tovarni. Kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali bi bilo les nujno pripeljati v Trst uradnike državnega monopola z Juga, za novo tobačno tovarno, če bi ne ukinili nadzorništva? Izgovor, da nadzorništvo sedaj služi samo mestu Trst ne more prepričati, ker bi bilo pra vilno in pravično, da bi se tudi dr žavne ustanove prilagodile novi de želni ureditvi, in bi zato lahko tr žaško nadzorništvo razširili na ce-lotno deželo, ki ima več kot 1.200.000 prebivalcev, se pravi precejšnje število potrošnikov monopolnega blaga. Za uradniška mesta v tobačni tovarni pa bi lahko razpisali natečaje med prebivalstvom v deželi, da bi tako zaposlili v Trstu mnoge ljudi, ki so še vedno prisiljeni iskati zaposlitev v pokrajinah Izven dežele ali pa celo v tujini.
voznikov in Narodne banke. Na sestanku na trgovinski zbornici so razpravljali o tranzitnem prometu CSSR skozi Trst in o medsebojni trgovinski izmenjavi. Sklenili so predlagati ustanovitev tržaške delegacije italijansko-češkoslovaške trgovinske zbornice.
Priprave za stavko pokrajinskih uslužbencev
Avtonomni sindikat uslužbencev tržaške pokrajine, vključen v CISAL (Italijansko zvezo avtonomnih sindikatov), je včeraj prejel iz Rima od te zveze brzojavko, s katero ga pooblašča, da se udeleži stavke u-službencev krajevnih ustanov, da dosežejo od vladnih oblasti odobritev zahtev o zavarovalnih izboljšanjih.
Tajnik omenjenega sindikata dr. Cohen je izjavil, da pripravljajo za ponedeljek enotni stavkovni odbor pokrajinskih uslužbencev, včlanje nih v CISL, CGIL in CISAL.
Obisk delegacije CSSR v Trstu
Včeraj je bila v Trstu delegacija gospodarskih predstavnikov CSSR, ki so Jo sestavljali zastopniki iz-
Županova voščila deželnemu predsedniku Tridentinska-Južna Tirolska
Ob izvolitvi novega deželnega sveta Tridentinska-Južna Tirolska je župan dr. Franzil poslal deželnemu predsedniku dr. Dalvitu voščilno brzojavko. Dr. Dalvit se je županu brzojavno zahvalil tudi v imenu deželne uprave.
Z lambreto v pešca
Predvčerajšnjim okrog polnoči se je v Ul- Ginnastica dogodila prometna nesreča, katere žrtvi sta postala 22-letni barisi Adriano Žago iz Ul. Settefontane 29 in 61-letni uradnik Giulio Carlini iz UT. D'Angeli 36. Žago je na svoji lambreti TS 30172 privozil nav-zdol po Ul. Ginnastica, ko je na vogalu Ul. Nordio nenadoma opazil Carltnija, ki je v teku prečkal ceeto. Žago je skušal zavreti lambreto, vendar mu to ni u-»pelo i,n je Carlroija podrl; pri trčenju pa se je tudi sam prevrnil z motorja.
Iz bližnjega lokala je nekdo poklical rešilni avto RK, s katerim so Carlinija odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek, kije rse bo moral zdraviti en teden zaradi ran m udarcev po zatilju, levem zapes» ju levi rami, prsih in gležnjih Nekaj minut kasneje so s poli oljskim avtom prepeljali v bolnik nico tudi Žaga. Nudili so mu prve pomoč
12-lefni učenec Dario Bosdachin z Opčin št. 1128 se je včeraj zjutraj ponesrečil med šolskim odmorom pri igranju na dvorišču šole. Ko je tekel, se je nerodno spotaknil in padel. Pri tem je z levo roko zadel v oster kamen in si prerezal dlan. Z zasebnim avtom so Bosdachina prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v dveh tednih.
Izročitev največje italijanske ladje
Združene jadranske ladjedelnice so včeraj v Genovi izročile lastnikom «Armatrice Santa Lucia» iz Palerma največjo ladjo italijanske trgovinske mornarice, 91.660-tonsko motorno cisterno «Carlo Cameli», ki lahko naloži llO.UOO kub. metrov petrolejskih proizvodov in vozi s hitrostjo 17 vozlov na uro. Ladjo poganja najmočnejši dizel motor, ki je bil doslej zgrajen.
Danes v Tržiču splavitev «Erosa*
Kot se iz tega vidi, ne bo v torek druge seje deželnega sveta, kot se je pred dvema tednoma pričakovalo. Sklicanje seje je nam. reč odvisno od sporazuma o programu in o sestavi odbora.
V zvezi z delovanjem deželnega sveta se je sestala včeraj komunistična skupina deželnih svetovalcev. ki je poudarila, da je treba poskrbeti, da bo mogel deželni svet čimprej opravljati svoje naloge in izvajati oblast, ki mu pritiče po posebnem satutu. Ker se je vlada obvezala, da bo določila glavne črte in smotre vsedržavnega gospodarskega načrtovanja v juniju, mora poseči v to tudi dežela in izreči glede tega tudi svojo tehtno besedo. Zato bi se moralo začeti o tem takoj razpravljanje v deželnem svetu, da se nakažejo glavne zahteve ter da se pošlje v Rim delegacija deželnega sveta, ki bo predložila te zahteve. Po drugi strani pa zahteva takojšnji poseg dežele tudi resni gospodarski položaj. Komunistični svetovalci so ugotovili, da ne razpolaga deželni svet s potrebnim sedežem ter so obsodili počasni potek in metodo pogajanj za sestavo deželnih organov. Ker je minil od volitev že skoraj mesec dni, bi morali prenesti debato o sestavi odbora s sedežev strank v deželni svet, ki naj se takoj sestane. V pričakovanju dodelitve dokončnih prostorov, so sklenili, da bo začasni sedež skupine svetovalcev pri deželnem odboru KPI v Ul, Capitolina 3.
Ugoden potek pogajanj o naftovodu
Po vesteh iz Rima se ugodno razvijajo razgovori med ENI in sedmimi največjimi svetovnimi petrolejskimi družbami o gradnji naftovoda Trst - Bavarska. Po teh vesteh naj bi že rešili nekatera najbolj pereča vprašanja.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTD
SLOVENSKO LJUDSKO CLEOALIŠČE IZ CZLJ»
nastopi pri nas DANES, 7. in JUTRI, 8. junija s komedijo
REZERVIST
(Alexandre Rivemale)
Uprizoritev je bila nagrajena s prvomajsko nagrado 1964
Predstave; DANES ob 17. uri JUTRI ob 20.30
AVDITORIJU
PROSVETNEM
OPČINAH
DOMU NA
Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom predstave pri blagajnah dvoran.
Prosvetno
društvo
Rarkovlje
organizira
«TRST 64»
drugo
revijo
slovenske
popevke
Nastopa 17 bodo peli

pevk in pevcev, ki 21 novih popevk
13. in 14. junija v AVDITORIJU
Vstopnice in brezplačne knjižice s sporedom so na razpolago od četrtka, 11. t.m. v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
Ljudska prosveta
• Županstvo sporoča, da bo pokriti bazen danes na razpolago za javnost samo od 13, do 19. ure, ker bodo v dopoldanskih urah plavalne tekme za dijaško pokrajinsko prvenstvo.
ENALOTTO
Natečaj št. 23
ZMAGOVITI STOLPEC
Bari	.	.	. . 60	X
Cagliari	. .	5	1
Firence	- . 50	X
Genova ,	. . 81	2
Milan	. . 45	X
Neapelj	« . 83	2
Palermo	. . 81	2
Rim	. s	.	52	X
Tur im	. . 66	2
Benetke	. . 80	2
Neapelj II	. .	34	X
Rim II	. . 88	2
PROVIZORIČNI dobitki
za zmagovalce z 12 točkami
L L točkami
lir	695.700
10 točkami
lir 43.000
Dokončne kvote določi o-srednja komisija
•
Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade
Danes ob 11. uri bodo svečano splavili v morje tretji trajekt «Eros», ki ga grade v ladjedelnici CRDA v Tržiču za grško turistično ustanovo. Prvi trajekt «Adonis» so splavili pred osmimi tedni, drugega «Aphrodite» pa pred štirimi. Bo-trica nove ladje bo Sapfo Chara-lambous.
Vsi trije trajekti imajo enake značilnosti in bodo služili za prevažanje turistov ob razčlenjeni grški obali. Lahko bodo sprejeli po 595 potnikov in 40 avtomobilov v nalašč za to prirejeni garaži. Trajekti imajo po 4.300 ton, so dolgi 97 m, široki 16 in opremljeni z dizel motorjem, ki razvija 5500 konjskih sil in jim bo omogočal brzino 17 milj na uro. Opremljeni bodo s stabili-zatorskimi krilci in s posebnim transversalnim vijakom na pram-cu, ki bo omogočal lažje pristajanje tudi v manjših pristaniščih.
Giuseppe Marino in gospodinja Angela Viola, kartotehnik Giangiacomo Cescon ln kartotehnica Renata Čepar, zidar Virgilio Derin In gospodinja Bruna Paoletich, šofer Adolfo Lodi m frizerka Claudia Malnardis, kartotehnik Luciano Di li ca in delavka Assietea Grava, delavec Antonio Trento in gospodinja Virginia Giose-fln, mizar Giacomo Sansone In šivilja Maria Bencich, inštruktor Giuliano Petruzzi in šivilja Lia Dona-del, delavec Massimiliano Mllos in delavka Stiva Glassi, delavec Mario Persico in šivilja Angela Savi, mehanik Bruno Giangrande in gospodinja Vida Mihelj, trg. pomočnik Silvio Benco in gospodinja Nella Oblati, glasbenik Eupremio Pranzo in uradnica Margrit Kassa.
Prosvetno društvo «S. Škamperle»
priredi od 23. do 30. junija teden ljudske umetnosti.
Kdor žen soaelovati s svojimi deli dobi tiskana navodila v društvenih prostorih
Planinsko društvo priredi večer diapozitivov iz društvenih izletov 12. junija ob 20.30. Kdor želi sodelovati s svojimi deli, naj se javi pri Vi-siniju v Ul. Roma 13.
U R A RN A - ZLATARNA
•— LAURENTI
lrst, Largo S. Santorio. 4 Tel. 723240
Bogata izbira'‘najboljših švicarskih znamk, ur ln zlatnine za BIRME, POROKE in KRSTE Poseben popust !
Preden greste na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo
15-dnevna naročnina L 500,—
Šola Glasbene Matice v Trstu
priredi
nastop gojencev
danes, 7. junija ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gruden» v Nabrežini
Sodelujejo solisti, mladinski pevski zbor in orkester harmonik.
Vljudno vabljeni !
DANES
«PRAZNIK ČEŠENJ»
v MACKOVLJAH z bogatim
kulturno - zabavnim sporedom
Nastopajo domači pevski zbor (vodi prof. Mamolo), moški tercet, godalni kvintet ter folklorna skupina. Začetek ob 16. uri. Na razpolago bo domača pijača in jedača.
Vljudno vabi vaška mladina !
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes, 7. t. m. ob 18. uri barvni film:
SISSÌ E IL GRANDUCA
(Sissi in nadvojvoda)
Igrajo: SABINA SINJEN, CRISTIAN WOLFF in GERT PROBE
KUW PROjjJsJC^KJÌJVTO VEJJ
predvaja danes, 7. t. m. ob 16. uri Dyaliscope barvni film:
IL LADRO Dl BAGDAD
(Tat iz Bagdada)
Igrajo: S. REEVES, G. MOLL in P. STEFFEN
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 6. junija se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo Je 12 oseb.
UMRLI SO:	45-letnii Vincenzo
Franco, 7Lle<oi Virgilio Potenza, 68-letm Mario Bet, 28-letm Andrea Acciarpo, 43-letna Ada Rocco, 72-letna Felicita Ambrosi por. Zvetresnik, 74-letna Caterina David por. Riiosa, 61-letni Giovanni Kllokou, 70-letoa Maria Ugrin vd. Zucca, 10 ur stara Cinzia Vitale, 83-letrvì Giovanni Urban, 89-letna Anna Divizia vd. Ser-gon.
OKLICI: šofer Giuseppe Fonda in uradnica Teodora Riamici a r, železničar Francesco Zoraut in gospodinja Ines Zanin, kapetan Giampaolo Stener In uradnica Maria Luisa Mauro, hidravlik Giulio Deblasi ln uslužbenka Mirella Zucco, sluga Eugenio
AMERIČANKE, ITALOAMEHICAN-KE, Španke, Nemke, Slovanke, A-rabklnje, Indonezljanke, Korejke, Havajke, Rodezijke, ki prihajajo v Italijo, bi se poročile z Italijani. Takojšnja zaroka. Pisati dopisnico na naslov «Ciuh Eureka», casella 5013 Roma.
AMERICANE,	ITALO AMERICANE
spagnole, germaniche, slave, arabe. Indonesiane; Coreane, Hawaiane, Ho. desiane venendo in Italia sposerebbero italiani. Fidanzamento immedia, to. Scrivere su cartolina al «Club Eureka», casella 6013 Roma.
Crosara in gospodinja Maria Radi-slovich, električar Italo Dudine in gospodinja Alma Burolo, zidar Ermanno Škabar in gospodinja Alba Sancin, elektromehanik Luigi Giretto in frizerka Anna Maria Brecevich, šofer Giorgio Tommasi io vezilka Bruna Franco, uradnik Flavio Laghi in frizerka Elsa Rose Hi, častnik Luciano Ghlo io gospodinja Eufemia Dazzara, bančni sluga Giuseppe Cavallini in frizerka Nevia De Carli, trgovski zastopnik Bogdan Zetko in uradnica Deana Desco, inštalater Sergio lenco in gospodinja Franca Quaranta, delavec Giulio Pasquinelll lo gospodinja Peppina Aohena, elektro-varilec Luciano Tiozzo m delavka Etena Pinatti, uradnik Livio Pregl in uradnica Maria Predenzani, ce-var Mario Mattioni in delavka Maria Benčič, zidar Emilio Carli in delavka Emma Periste, delavec Mario Nocent In llkalfca Anna Chermaz, sprevodnik Carlo Sterpin in uslužbenka Aurora Sbisà, kretničar Fabio Santini in delavka Bruna Valentini, pleskar Bruno Degras»! in gospodinja Floriana Cupin, arhitekt dr. Giorgio Fragiacomo in študentka Albertina Tlndel, upravitelj Claudio Ravasiini in gospodinja Lidia Bral-co, funkcionar «Fiat» Angelo Barbi in učiteljica Adriana Rabbi, učitelj Lamberto Terzuoli in gospodinja Mi. rella Beltrame, šofer Guido Tonello in šivilja Silvia Eranca, trgovec Mario Cal-n In gospodinja Nivea Bah, pomorščak Giacchino Nobile in uradnica Flavia Bislacchi, uradnik Francesco Galvinl in uradnica Ester Modula, slaščičar Fulvio Davia in prodajalka Laura Žnidaršič, delavec
LOTERIJA
BARI	60	28	43	12	69
CAGLIARI	5	16	66	43	4
FIRENCE	50	48	55	37	46
GENOVA	81	6	82	3	19
MILAN	45	38	72	30	M
NEAPELJ	83	34	67	60	57
PALERMO	81	♦7	9	39	79
RIM	52	88	20	35	51
TURIN	66	37	7	86	10
BENETKE	80	6	76	68	70
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(1. — 7.)
Giusti, Ud. Bonomea 93 (Greta); dr Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro córri p. Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco; At Due Mori, Trg Uniti 4; G. Papa, Ul. Felluga 46,
NOČNA SLUŽBA LEKARN <1. — 7.)
Godina Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg Uniti 4; G, Papa, Ul, Fel-
Mali oglasi
PODI In pokrivala za pode, preproge in sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume, Moquette In Me-raklon. Beneške zavese po meri, zastori, Cinz lavatex, prevleke Iz plastike.
A.R.P. ITALPLAST — Trg Ospedale št. «, Tel. *5*1».
ODDA SE 3-sobno stanovanje v bližnji okolici. Telefonirati od 10. do 12. ure na St. 26-484.
IZPOSOJAM AVTO s šoferjem Za tu in inozemstvo. Ugodne cene Tel 74-423.
Darovi in prispevki
Ob prvi obletnici smrti Ivane Kocjančič darujejo otroci 2000 lir za Dijaško Matico.
Nazionale 15.00 «Valanga gialla».
Arcobaleno 15.00 «H giorno piu lungo» 44 svetovno znanih igralcev.
Excelsior 16.00 «Fuoco fatuo» Maurice Ronet, Jeanne Moreau.
Fenice 15.00 «F\uria del west» Technicolor. Rory Cachoum.
Grattacielo 15.00 «Appuntamento tra le nuvole» Metrocolor. Dolores Hort, Kart Malden.
Supercinema 14.30 «L’ammiraglio è uno strano pesce» Technicolor.
Alabarda 14.30 «I 3 spietati» Technicolor. Richard Harrisom
Filodrammatico 15.00 «Canzoni in bikini» Omelia Vanoni. Prepovedano mladini
Aurora 15.00 «Sfida all’O.K. Corrai».
Cristallo 15.15 «La vita agra» Ugo Tognazzi, Giovanna RaiMi.
Capitol 15.00 «I malamondo» Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 15.00 «Ponti di Toko-R1* Technicolor. William Holden, Grece Kelly. Zadnji dan.
Impero 15.30 «I figli del capitano Grant».
Moderno 14.30 «Sedotta e abbandonata» Stefania Sandrelli. Saro Urzi.
Astra 15.30 «Dove vai sono guai».
Astoria 14.30 «Golia contro i pirati» Siedi barvna slikanica «Silvestro pirata lesto».
Vittorio Veneto 15.00 «Lo sport preferito dall’uomo» Technicolor. Rock Hudson, Paula Prentiss.
Abbazia 14.30 «Due samurai per 100 geishe» Technicolor. Franchi Hi-grassia
Ideale 14.00 «100 ragazze e un marinaio» Technicolor. EIwis Presley.
Marconi	16.00	«007 licenza	di	ucci-
dere» Technicolor.
KINO NA PROSTEM
Skedenj 20.15 (v dvorani ob 16.00) «La congiura del 10» Technicolor. Stewart Granger.
Marconi	20.15	«007 licenza	di	ucci-
dere» Technicolor.
Paradiso	20.15	«Cartouche»	Scopeco-
lor. Claudia	Cardinale, Jean	Pani
Beimondo.
SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, dne 21. junija enodnevni izlet z avtopulmanom
v PREDJAMSKI GRAD, PIVKO JAMO, POSTOJNO (kosilo), RAKOV ŠKOCJAN.
Cena za vožnjo in kosilo v Postojni je 2.300 lir. Prijave v potovalni pisarni AURORA v Ul. Cicerone 4 Prosimo reflektante naj pohitijo s prijavo!
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» priredi 28 junija enodnevni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje vsak dan v večernih urah v društvenih prostorih.
Prosvetno društvo Andrej Cok z
Opčin obvešča izletnike na Slavnik in v Škocjan, da bo odhod v nedeljo 7. t.m. ob 6. uri izpred prosvetnega doma na Opčinah.
Prosvetno društvo Prosek Kontovel
obvešča Izletnike, da j» odhod v Pulj v nedeljo ob 5.30. Priporočamo točnost!
Prosvetno društvo «Igo Gruden» T Nabrežini priredi v nedeljo 14. junija enodnevni izlet v Ajdovščino na revijo godb na pihala. Vpisovanje za Izlet vsak dan od 18. do 20. ure prt Rudiju Pertotu v Nabrežini
Planinsko društvo priredi dvodnevni izlet 28. m 29. Junija na Pokljuko z vzponom na Tošč Vpisovanje v Ul. Geppa v uradnih urah.
7 Junija Izlet na Vremščico. Sestanek ob 1. url zjutraj pred avtobusno postajo.
URARNA IN ZLATARNA
KARLO MIKOU
TRST, Trg sv. Jakoba 3 Tel. 95-881 — Ure najboljši znamk, velika izbira zlati okraskov za vse prilik
CINE FOTOMATERIALE
SECUL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Hvala !
a ZLATARNI
ÒPLENDENTE
(ŠKERLJ)
Trst, Ul F. Filzi 5 — Tel. 23-371
dobite nailepša darila za birmo, kisi. poroko in za vsako priliko: ure najboljših švicarskih znamk in zlate okraske
OBIŠČITE NAS!
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trni - Ul. »v. Frnučlftku 20 1 elclon (U-7»2
N O V O :
France Bevk:
Knjiga o Titu (broš.) L 150
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali poti našo drago
ln spremili na zadnji
MARIJO ŽAFRAN roj. PREGARO
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala preč g. župniku, pevcem in pevkam, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin.
ŽALUJOČI SOPROG IVAN, SIN BORIS, HCI EMILIJA Z MOŽEM ln ostali sorodniki
Ricmanje, 7. junija 1964
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Branilec obtoženega Cergola z vrača vso krivdo na Cisilina
Cergol se je znašel v kaosu m se ni mogel upirati sistemu, ki je vladal v upravi bolnišnic
Na kazenskem sodišču, kateremu predseduje sodnik Boschini, je včeraj odvetnik Annoscia nadaljeval svojo obrambo obtoženca inž. Cisilina in v približno dveh urah še enkrat razčlenil vse točke obtožnice, ki se nanašajo na bivšega ravnatelja tehničnega urada združenih bolnišnic. Odvetnik Annoscia je ovrgel vse trditve javnega tožilca in svojega varovanca še enkrat prikazal kot poštenega in marljivega uradnika, ki je vestno izvrševal svojo javno funkcijo v interesu bolnišnic samih, že res, da si je Qisilin kdaj pa kdaj dovolil, da je šel mimo predpisov in zakonov o javnih delih, vendar je bil primoran to storiti, ker sicer ne bi mogel izpolniti vseh nujnih obveznosti v tako kratkem roku, če bi hotel delati v skladu z upravnimi postopki, ki veljajo v vseh javnih upravah.
Na kratko. Odvetnik Annoscia je v bistvu ponovil vse tiste trditve, ki jih je že prej predočil sodišču odv. Stereo in zaključil svoj razbremenilni govor z zahtevo po popolni oprostitvi svojega varovanca. Ci-silin ni bil pijavka, ki je pil in razmetaval javni denar, temveč je samo skrbel, da je bil denar davko-plačevalcev smotrno uporabljen. Ci-silin preko svojega odvetnika zahteva od sodišča samo to, da se mu prizna vestnost in poštenost pri izvrševanju javnih funkcij.
Po daljšem odmoru je nastopil odvetnik Uglessich, ki brani obtoženca Cergola. Najprej je odvetnik Uglessich predočil sodišču Cergola kot poštenega in vestnega uslužbenca, ki se je v letih, ko je bil še uslužben pri gasilcih, in potem pri občinski upravi, izkazal za vestnega in pridnega uslužbenca. Njegova nesreča se je pričela s tem, da se je prijavil k natečaju za sprejem v tehnični urad bolnišnic. Cergol je na natečaju zmagal in 1. septembra 1954 pričel delati v bolnišnici. S se-
boj je prinesel tudi izredno dobro spričevalo, ki mu ga je izdala občinska uprava.
Toda Cergol, vedno vesten in priden, se je nenadoma znašel v okolju tehničnega urada bolnišnic, kjer je vladal pravi kaos, kjer je Cisilin po svoji glavi oblačil in vedril. Kaj je lahko storil Cergol, ko se je znašel v tistem okolju? Moral se je prilagoditi navadam in načinu dela, ker se sam, kot novodošel, ni ipogei upreti ukazom in ukrepom Stena in Cisilina ter napraviti celo revolucijo, ali reorganizacijo dela v omenjenem uradu.
Odvetnik Uglessich je predvsem poudaril to okolnost in pristavil, da je bil Cisilin v svoji funkciji preveč svojeglav, ni se oziral na razne predpise in zakone, še posebno tedaj ne, ko je bila pri nas še zavezniška uprava, ki se ni tako podrobno ozirala na zakone in predpise. Tedaj so se žal v vseh javnih upravah prilagodili zavezniškemu lahkotnemu gledanju pravnih postopkov. Odv. Uglessich se je pri tem zaustavil na zapletenosti zakonov, v zvezi z javnimi ustanovami in o potrebi, da bi se ti zakoni končno poenostavili po zgledu drugih držav.
Torej Cergol m mogel iti k svojemu predstojniku Cisilinu in mu reči, da on ne bo naredil tega in tega, ker to prepoveduje zakon, da so predpisi o javnih delih bistveno drugačni kot metode inž. Cisilina. Moral je molčati in se prilagoditi razmeram, še posebno, ko je videl, da je v tehničnem uradu bolnišnic bila prava zmešnjava ter da so tudi tisti uslužbenci, ki so prišli v službo davno pred njim, molčali in delali, kot je bilo pogodu Stenu in Cisilinu.
Prej pošten in vesten, je moral Cergol proti svoji volji izvrševati dela, ki niso bila v skladu ne s poštenostjo ne z vestnostjo. In pri tem je odv. Uglessich zaključil svoj
prvi del obrambnega govora, katerega bo nadaljeval na jutrišnji sedeminosemdeseti razpravi tega dolgega in mučnega procesa.
* * *
Kazensko sodišče (predsednik A-delman, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Padovani) je včeraj obravnavalo zadevo 24-letne-ga Flaminia Mattere s Kontovela 346, ki je bil obtožen goljufije z ob-teževalnimi okoliščinami, na škodo zdravnikov bolnišnice in bolniške zavarovalnice. Matterà je bil uslužben pri podjetju Godiani v Ul. Giulia 6 in je 17. januarja 1961 leta delal v nekem oddelku umobolnice pri Sv. Ivanu, kjer je nameščal vodno napeljavo. Kot je sam izjavil, se je tedaj ponesrečil, ko je stopal po stopnicah tistega oddelka, padel in si poškodoval levi gleženj, tako da se je potem moral zdraviti 50 dni.
Toda obtožnica pravi, da se Matterà ni poškodoval na delu, temveč da je postal žrtev cestne nesreče. Isti dan je namreč brez dovoljenja vzel motor nekega delovnega tovarišča in ne da bi povedal, da se oddalji od delovnega mesta, se je odpeljal z motorjem. Matterà je tedaj postal žrtev cestne nesreče, trčil je v neki tovornik in si poškodoval gleženj, toda na delu je povedal o svojem padcu po stopnicah, samo da je potem užival brezplačno zdravniško oskrbo.
Javni tožilec je na včerajšnji razpravi, potem ko je sodišče poslušalo vse priče, zahteval da sodišče spozna obtoženca za krivega ter da ga obsodi na 1 ieto in 6 mesec zapora ter na plačilo 100.000 lir globe.
Branilec Padovani pa ni bil istega mnenja in je za svojega varovanca zahteval oprostitev, ker ni zagrešil dejanja, ali ker dejanje ni kaznivo.
Sodišče je upoštevalo odvetnikove zahteve in oprostilo Matterò zaradi j sestal oocmsKi ia dokazov.	1 l>o začela ob 20. uri
Gorlško-benešbt dnevnik
OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI
Prihodnjo nedeljo v Jamljah uradna otvoritev vodovoda
Svečanost bo pri novem kraške vasi i
vodometu - Vse preskrbljene z vodo
TRST
Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
RIHO «IRIS» PROSEK
predvaja danes, dne 7* t. m. z začetkom ob 16. un film!
«Una ragazza chiamata Tamiko»
(Deklica po imenu Tamiko)
Ljubezenska zgodba med Vzhodom in Zahodom LAURENCE HARVEY — FRANCE NUYEN — MARTHA HYER
Uradna otvoritev zadnjega dela kraškega vodovoda bo prihodnjo nedeljo v Jamljah. Ob tej priliki bo svečana otvoritev, kateri bodo poleg župana in občinskih predstavnikov prisostvovali tudi visoki pred. stavniki oblasti.
Svečanost bo ob novem vodometu, ki ga bodo zgradili na notranjem križišču v Jamljah. Sprva so nameravali vodomet z bazenčkom postaviti na dvorišče osnovne šole, potem pa so se odločili za drugo mesto.
S tem so vse vasi na Krasu preskrbljene z vodo iz vodovoda. Delo je trajalo precej let in je stalo tudi dosti denarja. Z ureditvijo tega vprašanja so podani vsi pogoji za kultumejše življenje prebivalstva, ki živi v teh krajih.
pomanjkanja dokazov.
V	torek v Sovodnjah občinska seja
Med sporočili bo župan govoril o industrijski coni — V sredo pobiranje davkov
V	torek, 9. junija se bo v Sovodnjah sestal občinski svet. Seja se
z županovimi
Taiw na lìnéin
7Hk
predvaja danes, 7. t. m. ob 16. uri Technicolor Technirama film:
LA PANTERA ROSA
(ROZA PANTER)
Igrajo:	DAVID NIVEN, PE-
TER SELLERS, ROBERT WAGNER CAPUCINE in BREDA BANZIE
V ponedeljek, 8. t.m. ob 18. uri ponovitev filma:
LA PANTERA ROSA (Roza panter)
■RrrTJsuK
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Poslušali boste...;	9.00	Kmetijska oddaja;
9.30	Slov zborovske Skladbe;
10.00	Maša, nato Orkester D’Ar-tega; 1145 Oddaja za najmlajše;
12.00	Slov. nabožna pesem; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.10 Jam session; 15.30 Radijska novela; nato Edelha-gen; 16.30 Koncert; 18.00 Kavarniški koncert; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Sonate a tre; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetna glasba; 20.00 Sport;
20.30	Iz slov. folklore; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Čajkovski; Simfonija št. 5; 22.55 Ritmi.
9.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Tržaški mandolinisti; 12.00 Danes na športnih igriščih; 14.00 «El campanon».
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor «V. Vodopivec»; lo.OO Prenos RL; 19.30 Baletna glasba;
11.00	Ameriška pesem; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanji politični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.0Q Glasba po željah; 15.15 Filmske melodije; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL;
19.00	Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod bko-
NEDEUA, 7. JUNIJA 1964
zi čas; 11.25 Roditeljski krožek;
13.15	Giro d’Italia; 14.30 in 16.15 V nedeljo skupaj; 15.20 Operna glasba; 17.00 Koncert; 17.45 Radijska črtica; 18.00 «Cavalcata Sarda»; 18.30 Plesna glasba; 1945 Športne vesti; 20.30 Lov na naslov; 22.20 Ples.
H. program
7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. pesmi; 9.00 Oddaja za ženske,
11.20	Giro d’Italia; 11.35 Pevci; 12.00 Športna prognoza; 12.10 Plošče tedna; 13.40 Nedeljski eks-press; 14.30 Teden aktualnosti;
16.15	Klakson; 17.0Č Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 21.00 Športna nedelja; 21.40 Glasba v večeru.
III. program
16.30 Bachove kantate; 17.20 J. Racine; «Britannicus»; 19.00 Martinijev koncert za klavir in godala; 1945 Likovna umetnost; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Couperinove Skladbe;
21.20	Šostakovič; «Nos», opera v treh dejanjih.
Prijateljem pristnega doma- . čega vina sporočamo, da ima
danes odprto O S M I C O KLAVDIJ KOHOL v Boljun-cu štev. 155.
Slovenija
8.00 Mladinska igra; 8.40 Bratje Lorenz; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Glasbena matineja, 11.30 Reportaža; 11.50 Hammond orgle; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 «Glasba ne pozna meja»; 15-05 «Danes popoldne»; 16.00 Humoreska tedna; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite popevke; 21.00 Njihovi rokopisi; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Sodobna srbska glasba.
9.15
Ital. televizija
Kmetijska oddaja;
10.00
Lourdes; 15.00 Giro d’Italia; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Regata v Pisi; 19.15 Dnevnik; 19.20 Registriran športni dogodek; 2040 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 V. Hugo: «Bedniki»; 22.25 Literarna oddaja; 23.10 Športna nedelja in dnevnik.
DRUGI KANAL
18-00 Nino Taranto v «Michele sette spiriti»; 1945 Gli antichi imperi del sole; 19.45 Rotocalchi in poltrona; 21.00 -Dnevnik; 21.15 Sport; 22.05 Sto let italijanske pesmi; 23.05 Giro d’Italia.
Ponedeljek, 8. junija 1964
8.30 Sola; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sport; 20.30 Dnevnik- 21.00 TV tednik; 22.00 Balet «Electronics»;
22.45	Joe Sentieri, ob koncu Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Film; 22.50 Vzorčni velesejem v Rimu; 23.05 Športne vesti.
Jug. televizija
10.00	Kmetijska oddaja; 12.00 Disney e v svet; 15.00 Giro d'Italia; 17.00 Koles, dirka po Hrvat-ski in Sloveniji; 18.10 Nepridiprav — film; 18.40 Jerome; Trije možje so potrebni; spremembe; 19.10 Laramie — film; 20.00 TV dnevnik; 20.45 Begovic; Dva Bela hlebca — drama; 21.45 Ob 10-letnici evrovizije; 22.30 Poročila.
Ponedeljek, 8. junija 1964
10.40 Televizija v šoli; 15.20 Ponovitev; 18.30 Poročila; 18.35 Lutkovni in risani filmi; 1900 TV obzornik; 19.30 Tedenski športni pregled; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja;
20.45	Zvezda potuje na Jug — film; 22 45 Poročila.
KINO ŠKEDENJ
IMV.
TRAIS4DBIA S.p.A.
TRST — Ul. CICERONE 8/II - TEL. 30-214
EXP.
SKLADIŠČE: Scalo Legnami
vse vrste lesa — eksote — furnirje — poliestere — dekorativne plastične profile — laminate — stroje in druge ar~ tikle za lesno industrijo
predvaja danes, 7. t. m. ob 16. uri v dvorani in 20.15 uri na prostem Cinemascope barvni film:
«LA CONGIURA
DEI 10»
(Zarota desetorice) Igrajo:
STEWART GRANGER SYLVA KOSCINA KRISTINE KAUFFMAN

KERŽE
TRST - Tel. 55 019 Trg S. Giovanni 1
• PORCELAN
•	KRISTAL
•	PRIBOR
•	LESTENCI NAVADNI in KLASIČNI
•	HLADILNIKI
•	ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI STROJI
•	ŠTEDILNIKI
•	VSE ZA DOM

Nedeljsko jutro žrtvujte za ogled
STALNE RAZSTAVE POHIŠTVA
ZERI AL
- POLEG RAZSTAVE POHIŠTVA SI OGLEJTE TUDI TRGOVINO Z RABLJENIM POHIŠTVOM !-
Trst, Ul. Settefontane št. 58-62-64 KVALITETA IN DOBRE CENE
ki je odprta vsak dan od 8. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do 13. ure-
sporočili. Ob tej priliki bo župan govoril o industrijski coni. Sledila bo razprava o plačevanju trošarine na jestvine proste cone, dalje imenovanje tretjega razsodnika v sporu s podjetjem Bozzini in Gion-chetti, imenovanje tehnika, ki bo izdelal načrt za ureditev cest, klasifikacija občinskih cest, povišek posebne dopolnilne doklade osebju, ureditev županstva in razno.
V sredo, 10. junija bo davčni uslužbenec pobiral davke na županstvu v Sovodnjah od 8. do 12. ure.
lllilliilliriiiniiiiiiiiilillliilliiililliiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllIllIHiiiiitlilllllliilHlliiiiiiUliiiiiillllilliiiHlllllli
ZASEDANJE POROTNEGA SODIŠČA V GORICI
Potem ko je dezertiral, se je Castaldi skrival v prazni hiši v UL Balilla
Njegova zagonetna osebnost po opisu dveh prijateljic - Sodišče dopustilo sedem prič obrambe in ponovno zaslišanje sodnih izvedencev
Ob skorajšnjem zaključku šolskega leta vabi uprava na
roditeljski sestanek
ki bo v prostorih Doma na Svetogorski cesti danes 7. t.m. s pričetkom točno ob 15. uri. Po sestanku bo zaključna domska prireditev, na -kateri bodo gojenci in gojenke zavoda nastopili z dvema igricama, recitacijami, glasbenimi točkami in baletom.
DIJAŠKI DOM — Gorica
Trgovci na debelo z zelenjavo popoldne ne bodo delali
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo od jutri dalje vsi trgovci z zelenjavo na debelo delali samo dopoldne.
RAZPRAVA O SLEPARIJAH Z MENICAMI
Delo urada za menične proteste po izjavah njegovih uradnikov
Poslovanje je bilo najboljše, kadar je bil odsoten njegov vodja De Noia
Včeraj dopoldne je bila na gori-škem okrožnem sodišču četrta razprava proti sodnemu uradniku Co-stantinli De Noli. Tokrat so zaslišali uradnike oddelka za menične proteste Bacicchija Lebana ia Rigata.
Ermanno Bacicchi, ki je bil De Nolev ožji sodelavec, je povedal, kakšen je bil delovni postopek v tem uradu ter da je prejemal denar vedno le De Noia, ki je bil odsoten le poredkoma in še to za praznike, ko je bilo malo meničnih protestov. Povedal je tudi, da
Po enodnevnem presledku v petek, zaradi praznika karabinjerjev, je porotno sodišče v Gorici včeraj dopoldne in popoldne nadaljevalo razpravo proti Vittorio Zonnu.
Pri dopoldanski razpravi bi morah zaslišati najprej pričo Giuseppa Fillija, ker pa je ta med tem časom umrl, je predsednik prečital njegovo prvo izjavo, v kateri se govori o Zonnovem prenočevanju v gostilni pri Figlju na Travniku, kjer je Filli oddajal sobe v najem.
Nato so poklicali Mirello De Trianich, ki sedaj živi v Rimu, leta 1960 pa je bivala v Gorici in zahajala v gostilno v Ul. Manza-no, kjer sta se shajala s Castal-dijem in sta si bila prijatelja. Priča je izjavila, da je bil Castaldi pred poletnimi manevri bolj vesele narave, pozneje pa bolj zamišljen ter da je prihajal v družbi prijatelja Debolinija. Na splošno se ji je zdel dober fant. Zadnjič je govorila z njim 12. oktobra 1960. pozneje ga je videla še enkrat ali dvakrat na Korzu Italija v družbi prijatelja in dveh dbklet.
Za njo so zaslišali Ileano D’Avoli, ki stanuje v Ul. Formica 14 ter je bila leta 1960 Castaldijeva prijateljica, s katerim sta se sestajala v baru Principe na Korzu Verdi, kamor je hodila gledat televizijske programe. Povedala je, da je govorila zadnjič s Castal-dijem v torek 17. oktobra 1960 v baru Principe, in sicer okrog 20. ure. Takrat je bij v uniformi ter je govoril o svojem namenu, da bo po vojaškem roku ostal v Gorici ter šel k policiji. V ta namen mu je neki starejši gospod, ki stanuje v bližini kvesture, dajal lekcije iz zemljepisa, pravo-znanstva in drugih predmetov. V četrtek in petek ga je videla samo mimogrede, v nedeljo 23. oktobra pa je prišel v bar Principe ob 21. uri Debolini in jo povabil, naj gre z njim, da se bo ob 21.30 poslovila od Castaldija na mostu v Ul. S. Chiara. Tam sta Castaldija čakala zaman do 22. ure. Priča je še dodala, da je imela vtis, kot bi Castaldija nekaj v zadnjih dneh vznemirjalo.
Predsednik sodišča je nato sporočil odločitev glede predlogov obrambe. Sodišče je pristalo na
liiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniliimiminiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiuiiiiuiiiiiiiu
VČERAJ PONOČI V BOLNIŠNICI
Trgovec Ferrari iz Tržiča umrl zaradi posledic trčenja
V sredo zvečer ga povozil motociklist
je na Majnici . Ostali nesreči
Umrl j‘e 74-letni trgovec Liberale Ferrari iz Tržiča, ki se je v sredo ponoči hudo poškodoval pri prometni nesreči na Majnici. Povozil ga je 204etni motociklist Isidoro Braghetto iz Gradiške. Nesreča se je zgodila nekaj po 22. uri, ko sta se Ferrari na kolesu in Braghetto na motociklu peljala proti Farri. Motociklist, ki je vozil zelo naglo, je kolesarja podrl in ga pahnil v jarek. Kolo se je zataknilo za krmilo motorja in se tako peljalo še kakšnih 50 metrov, nakar je padlo na asfalt.
Hudo ranjenega trgovca so pripeljali v bolnišnico, kjer je nekaj po 12. uri v noči od petka na soboto umrl zaradi zloma lobanje in pretresa možganov, ne da bi se od dneva nesreče sploh osvestil.
Ob 18. uri se je zatekel v bolnišnico 28-letni Sergio Korošec iz Selc štev. 8. Ko je stopil na lestev pri steklarskem podjetju Koren v Gorici, se mu je zdrsnilo; potolkel se je po levi roki.
Na dvorišču je stopil na žebelj 10-letni Dario Vechias iz Ul. Sv. Mihaela 259 v Standrežu. Rano na podplatu so mu v bolnišnici razkužili in ga poslali domov, kjer se bo zdravil osem dni.
Dvojno rojstvo dvojčkov
Na ginekološkem oddelku civilne bolnišnice v Gorici so imeli v tem tednu dvojno rojstvo dvojčkov. Najprej sta se rodila dvojčka v družini Martine Pavisi ; bratec se imenuje Luciano, sestrica pa Serena, potem pa še v družini Lidije Succi bratec se imenuje Massimo, sestrica pa Antonella. V Pavisijevi družini imajo odslej tri otroke, dva sinčka in eno hčerkico, v Succijevi pa kar dva sinčka in dve hčerkici.
Jutri v Gorici spet občinska seja
Jutri ob 21. uri se bo v Gorici sestal občinski svet. Razpravljal bo o proračunskih postavkah. Svetovalci bodo imeli priliko, da ob vsaki postavki povedo svoje mnenje in tudi svoje predloge. Ob koncu razprave bodo glasovali tudi o proračunu.
žavnega monopola v Ul. Venezia Giulia v Krminu. Poskus tatvine je opazila uslužbenka državnega monopola včeraj dopoldne, ko je šla po blago.
Neznani so prišli v skladišče po lestvi, ki so jo dobili na bližnjem gradbišču. Razbili so šipo na oknu, ki je precej visoko, ter prišli v notranjost. Razočarani so ugotovili, da so med vrečami soli namesto med škatlami cigaret. Slab izid podviga je pripisati nesrečnemu naključju: za vlom so si izbrali napačno okno. Ko so bili v skladišču soli, bi mogli vlomiti železna vrata, skozi katera bi prišli do cigaret vendar so podvig opustili.
to, da bodo 15. 6. zaslišali sodne izvedence prof. Bancherija, dr. Agrestija in dr. Pillerija, dne 11. junija pa sedem prič od tistih, ki jih je predlagala obramba.
Dopoldanska razprava se Je zaključila z zaslišanjem karabinjerskega brigadirja Russa, ki je bil prisoten na zasliševanjih Zonna in Cavallarove. V bistvu je potrdil in izjavil to, kar so že pred njim povedali drugi karabinjerji, ki so sodelovali pri teh zasliševanjih. Povedal je tudi, da so dali Zonnu med enim in drugim zasliševanjem krožnik mineštre, kar Zonno ni zanikal, kot je to storil prejšnje dni.
Pri popoldanski razpravi je bil zaslišan kot priča maresciallo Piacentini, ki je imel vidno vlogo pri zasliševanju Venere in Zonna pri karabinjerjih. Potrdil je kar so Izjavile pred njim druge priče pri zasliševanju. Na zadevno vprašanje pa je povedal, da so napravili še pred Zonnovim prihodom skupaj z Venero dva ogleda na kraju zločina. Pri prvem je ta pokazala kraj blizu gostilne «Agli scogli» kot prizorišče zločina, ko so ji ugovarjali jih je peljala na pevmski most in pokazala kraj, ki ga je pozneje označil tudi Zonno kot prizorišče zločina. Na prvem kraju je še dejala da sl je Castaldi hotel pomagati na breg s prijemkom za korenine, da pa ga Je Zonno brcnil v ramo in tako pahnil v vodo.
Zanimive so bile tudi njegove izjave o gibanju Castaldija med 23. in 29. oktobrom. Piacentini je povedal, da je potem ko so našli Ca-staldijevo truplo v Stražicah Venera priznala, da se Je vsak večer shajala z njim in da se je skrival v neki podrti hiši v Ul. Balilla kjer je imel improvizirano ležišče iz časopisov in škatelj lepenke. Ta hiša je bila drugače popolnoma prazna.
Pred zaključkom zasedanja je predsednik sodišča povedal, da bo priča Bernarda Kenda iz Podgore, ki je pred dnevi poslala zdravniško spričevalo z izjavo, da ne more priti na pričevanje ker je v sedmem mesecu nosečnosti, pozneje sporočila, da bo prišla ko je izvedela da bo v nasprotnem primeru sodni dvor prišel zasliševat jo na dom. Ona bo na vrsti v ponedeljek. Razprava se bo začela ob 10. uri.
so si razdelili delo po sektorjih in da sta bili v njegovem sektorju tudi podjetji Ravaccia in Curci. Izjavil je nadalje, da ni opazil, kadar mu niso predložili v podpis vseh dokumentov o protestih menic, ker je zadevni zapisnik vodil uradnik Rigato.
Priča Ignazio Leban, ki je bil v uradu za pomočnika, je med drugim izjavil, da število menic, ki so bile predložene v protest, ni ustrezalo številu dokumentov o protestu. Omenil je tudi razgovor z uradnico podjetja Ravaccia, ki je izjavila, da je plačala za stroške trikrat toliko, kot bi po njenem računu znašal dolžni znesek.
Uradnik Dario Rigato je povedal, da je vodil menični promet z raznimi bankami. Ko je De Noia prevzel mesto načelnika urada, mu je bila poverjena tudi registracija do-šlih menic. Povedal je tudi, da je stroškovna razpredelnica, ki jo je predložil obtoženčev branilec odv. Munafò, v resnici bila last De Noie, da pa je ni bilo v uradu, kadar je bil ta odsoten. Potrdil je tudi, da Bacicchi ni nikoli ščitil dolžnikov in da je urad posloval bolje, kadar je bil odsoten De Noia.
Prihodnja razprava je določena za torek, 9. t. m. ob 9. uri. Zaslišali bodo še nove priče, med katerimi karabinjerskega podčastnika Piacentinija in odv. Blessija.
Menični protesti
Včeraj-danes
Presenečenja za tatove v Krminu
Iskali so cigarete pa so našli sol
Iskali so cigarete in tobak, pa so našli samo sol. S takšnim presenečenjem se je zaključil vlomilski podvig neznanih tatov, ki so prejšnjo noč vdrli v skladišče dr-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 31. maja do 6. junija se je v goriški občini rodilo 26 otrok, umr-lr je 14 oseb, porok je bilo 10 in oklicev 11.
Rojstvo: Laura Cargnel, Dino Marušič, Claudio Specogna, Marina Vi-sintin, Massimiliano Cortese, Marco Tavasani, Luciano Pavisi, Serena Pavisi, Marciarosa Komic, Viviana Cerni, Edmondo Brandolin, Alessandro Del Vecchio, Fabiana Morgia, Paolo Tomba, Anna Ballaben, Claudia Kosic, Daniela Zorzenon, Tania Primožič, Giuliano Colja, Lucia Bei-lotto, Giorgio Ustulin, Marco Donda, Massimo Succi, Antonella Succi, Andrea Cornar, Cristina Prizzi.
Smrti: mizar 59-letni Rodolfo Ko-mauli, gospodinja 95-letna Francesca Delphi vd. Cecutta, gospodinja 35-letna Giovanna Oberdan vd. Humar, poprej vd. Ceconi, gospodinja 65-let-na Giuseppina Velušček vd. Podber-sig, gospodinja 69-letna Antonija Rejec por. Premrou, gospodinja 56-letna Rosalia Comelli, gospodinja 91-letna Cosima Maria Gianotti vd. Bordone, en mesec star Martino Laurencic, gospodinja 73-letna Giuseppina Furioso por. Battistella, gospodinja 92-letna Luigia Demonte, upokojenka 81-letna Teresa Humar vd. Glessi, finančni stražnik 22 letni Luciano Tarquinio, gospodinja 72-letna Giovanna Pahor vd. Volicogna, učitelj 42-letni Bruno Dreossi.
Poroke: tubist Luigi Seibessi in gospodinja Romilda Grazianl, mehanik Sergio Querini in trgovska pomočnica Maria Stopar, trgovski zastopnik Adalberto Milionario in učiteljica Maria Simonetti, uradnik Giuseppe Ferrari m delavka Miranda Marini, oficir ital. vojske Renato Petrosino in pletilja Giuliana Odo-rico, pek Franco Comauli in trgovska pomočnica Fulvia Costessi, trgovec Vittorio Gasparini in tekstil-ka Natalija Sibau, sluga Giulio Cu-st.rin in tzgovska pomočnica Carme-la Umech, tekstilec Benito Berce in tekstilka Lidia Pertot, šofer Gisn-carlo Olivo in tekstilka Maria Rossini.
Oklici: brivec Angelo Grassi in tekstilka Lina Draga Buffolin, bolničar Francesco Valentinsig in urad nica Anna Leopuscech, oficir ital. vojske Andrea Germa in gospodinja Rosalia Contino, gruist Michele Basili in trgovska pomočnica Sofia Canzler, orožniški brigadir Mario Carau in trgovska pomočnica Ada Lodi, novinar Antonio Cattalini in gospodinja Leda Trivellato, delavec Rodolfo Pintar in gospodinja Danila Šuligoj, trgovski zastopnik Pietro Colonna-Romano in uradnica Maria Rosa Tomasi, šofer Riccardo Sarida in Carmela Paoletti, finančni brigadir Antonio Francavilla in učiteljica Maria Cristina Francavilla, učitelj Sergio Lutman in visokosolka Maria Lucchini.
Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v prvi polovici meseca maja 732 meničnih protestov, od tega 372 v Gorici, 129 v Tržiču, 59 v Ron-kah, 44 v Krminu, 23 v Gradežu, 27 v Gradiški, 17 v Škocjanu, 8 v štarancanu, 7 v Zagraju, 7 v Doberdobu, 5 v Foglianu-Redipugli, 5 v števerjanu, 5 v Šlovroncu, 4 v Marianu, 4 v Turjaku, 4 v Villes-sah, 3 v Moši, 2 v Sovodnjah, 2 v Farri, 2 v Dolenjah ter po eden v Moraru, Romansu in Št. Petru ob Soči.
v Gorici
VERDI. 15.30: «La vergine in collegio», N. Kwan in J. Fraser. A-meriški cinemascope v barvah.
CORSO. 15.15: «Promessi sposi», G. Vidal in M. Silva. Italijansko-španski barvni film.
VITTORIA. 15.30:	«Agguato sul
grande fiume», B. Harris in B. Simon. Cinemascope v barvah; ameriški film. Zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 15.15, zadnja oh 21.30: «L’eroe di Babilonia», G. Scott in Moira Orfei. Technicolor cinemascope .	Itali j ansko - francoska
koprodukcija.
v Tržiču
PRINCIPE. «L’uomo senza paura», K. Douglas, Jane Crain. Barvni film.
NAZIONALE. «Gli amanti devono imparare», Troy Donahue in An-gie Dìckinson. Barvni film.
AZZURRO. «La vita agra», Ugo To-gnazzi in Giovanna Ralli.
EXCELSIOR. «Il tulipano nero», Alain Delon in Vima Lisi. Barvni kinemaskopski film.
v Ronkah
RIO. «Agente 007 dalla Russia con amore», Seam Camery. Barvni film.
EXCELSIOR. «La paura», Marchel Mercier, Lia Zoppelli in Ettore Manni.
v Novi Gorici
Nova Gorica: 7. junija francoski barvni film Privatno življenje», 9. in 10. junija angleški barvni film Pod okriljem noči, 11. in 12. junija italijanski film Delfini.
Solkan: 7. junija italijanski film Delfini, 12. junija ameriški barvn* film Enajst veteranov.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je o* prta v Gorici lekarna D’UDINA Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24.
dežurna cvetličarna
Danes 7. junija bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Kor-zo Italia 34, tel. 53-71.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 32,4 stopinje ob 15.30, najnižjo 14,3 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov.
PiUZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIKU PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca «l'Aosta 180 - TeL 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Ob nenadni izgubi naše predobre
ANTONIJE PREMROU
življenja stali ja številnih
izrekamo iskreno
ZAHVALO
vsem, ki so nam v zadnjih dneh njenega ob strani. Globoko so nas ganili izrazi sočutja številnih go-riških Slovencev, ki so našo drago rajnko spremljali na njeni zadnji poti ter s cvetjem zasuli njen prerani grob. Naša iskrena zahvala tudi vsem, ki so s pismenimi izrazi sožalja delili našo žalost.
Mož MAKS, hčerka IVA in ostali sorodniki Gorica, dne 7. Junija 1964.
— 10 —
7. junija 19M
☆
ARETTA
med elegantnimi in preciznimi urami je najcenejša znamka
☆
ARETTA
ULTRA THIN
21. ETAPA GIRA
Gianni Motta na cilju Anquetil še «roza»
BIELLA, 6. — Današnja 21. etapa kolesarske dirke po Italiji od Turina do Bielle (200 km) se je končala z zmago mladega Gian-nija Motte. Na drugo mesto se je s 5” zaostanka uvrstil Bitossi, tretji pa je bil Zilioli. Francoz Anquetil je ohranil roza majico.
Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	MOTTA v 5.29’35, s povprečno hitrostjo 36.408 km;
2.	Bitossi z zaost. 5”
S. Zilioli z zaost 1’02”
4.	Carlesi
5.	Balmamion
6.	Maurer, 7. Adorni, 8. Chiappano, 9. Aldo Moser, 10. Pambian-eo, 11. Zimmermann, 12. Rostol-land, 13. De Rosso, 14 Ugo Colombo, 15. Anquetil, 16. Fontana itd.
BOLOGNA IN INTER ZA LETOŠNJI
pijskem stadionu v Kirnu
NASLOV ITALIJANSKEGA PRVAKA
V Milanu spopad za rešitev Sampdoria-Modena
RIM, 6. Za jutrišnjo tekm o podaljška prvenstva A lige, ki naj določi v dvoboju Bologna — Inter letošnjega italijanskega prvaka, vlada tako v Rimu, kot v drugih krajih Italije in še posebno v Bologni in Milanu izredno zanimanje. Iz Bologne in Milana je in bo še odpotovalo na tisoče navijačev, zaradi česar predvidevajo, da se bo na olimpijskem stadionu zbralo nad 90.000 gledalcev. Dohode na stadion bodo odprli •
že ob 13.30, medtem ko se bo tekma začela ob 17.15. $odil jo bo Lo Bello. Ce se bosta enajstorici znašli po 90 minutah igre v izenačenem stanju, bo sodnik odredil nadaljevanje z dvema podalj-j škoma po 15 minut. V primeru, 1 da tudi tokrat ne bo zmagovalca,
TUDI DANES TRIESTINA NA GOSTOVANJU
Tržaška ena j storica brez Sadarja v Pratu
Triestina je včeraj zjutraj odpotovala v Firence, kjer se bo zadržala do današnje tekme s Pratom. Tokrat je ostal doma Sadar, ki se je pri padcu nekoliko poškodoval in ni mislil, da je poškodba težjega značaja. Klubski zdravnik dr. Nuciari mu je ugotovil zlom roke in Sadar, za katerega se je prvenstvo že končalo, bo moral nositi prelomljeni _
ud nekaj časa v mavcu. Sicer
tedaj bodo tekmo odložili in jo ponovili. Ce bi bilo stanje še neodločeno, tedaj se bo sodnik po-služil novca, ki naj pokaže na enajstorico, ki se bo ponašala z značko državnega prvaka Italije 1963/1964.
Trenerja Bologne in Inter j a Bernardini in Helenio Herrera še nista najavila postavi. Predvidevajo, da se bo Bologna predstavila na «Olimpicu» s postavo prejšnje nedelje, medtem ko mora trener Interja rešiti še nekaj dvomov v zvezi s Suarezom in Jairom. Kaže, da bo Spanec lahko igral, medtem ko bo moral temnopolti Jair ostati na tribunah.
Zelo verjetno se bosta moštvi predstavili sodniku v naslednjima postavama-,
BOLOGNA — Negri, Furlanis, Pa-vinato, Tumburus, Janieh, Fogli. Perini, Bulgarelli. Nielsen, Haller, Renna.
INTER — Sarti, Burgnich, Pacchetti, Tagnin, Guarneri, Picchi, Pe. troni (Jair), Mazzola, Milani, Sua-rez, Corso.
Na milanskem stadionu San Siru pa bo odločilna tekma za rešitev med Sampdorio in Medeno. Zmagovalec bo ostal v A, premaganec pa bo izpadel v B ligo.
HOTEL «ZVEZDA» KOBARID
s sobami z eno m dvema posteljama ter s tekočo toplo in mrzlo vodo, centralno kurjavo — skupaj 54 ležišč. 0 Streže s prvovrstnimi vini: specialitete: soška postrv in divjačina. • V 5 km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži pa lepe kopeli. • Cenjenim gostom se priporoča za obisk.
trener Montanari nima skrbi z nadomestilom. Tokrat Se bo po-služil tudi Dalia, ki se je priključil skupini izbranih.
Montanari, ki je pred drugimi odpotoval v Ferraro, je pred odhodom pustil tajništvu kluba seznam igralcev, ki jih bo potreboval za sestavo enajstorice. Ti igralci so že odpotovali in sicer:
Miniussi, Frigeri, Ferrara, Dalio, Varglien, Pez, Mantovani, Palcini, Orlando, Novelli. Scala in Vitali Predvidevajo, da bo slednji osta) kot rezerva ob robu igrišča.
NOGOMET
CHICAGO, 6. — Lanerossi Vicenza je s>noči odigral v otvoritveni tekmi mednarodnega nogometnega turnirja neodločeno 1:1 (0:0) z nemško enajstorico Wer-der Bremen.
Italijani so prvi prišli v vodstvo v 19’ drugega polčasa s Hum. bertnm, Nemci pa so 9 minut pred koncem izenačili iz enajstmetrovke.
ATLETIKA
HOUSTON, 6. — Američan Fred Hansen je s 5.20 m izenačil svetovni rekord v skoku s palico Hansenovo mero verjetna ne bodo omologirali, ker jo je dosegel na mitingu ameriške atletske zveze, ki je v sporu z AAU (ameriška amaterska zveza) in zato jo tudi mednarodna zveza (IAAF) ne priznava. Hansen je dosegel znamko svetovnega rekorda pri drugem skoku. Do sedaj je najbolje skočil 4.90.
KAM DANES? NA PROSEK VENDAR!
Agonizem s smehom
v nogometni tekmi
starih proti mladim
Prosečani, ki vabijo vse njihove prijatelje na tradicionalno tekmo v žogobrcu med starimi in mladimi, tudi tik pred toliko pričakovanim dvobojem leta vztrajajo pri trditvi, da bo smeha in zabave dovolj. Zadnje priprave mrzlično potekajo in na Prosek so prišli tudi televizijski snemalci (na sliki lanska ekipa z oklo-bučenim spikerjem), poročevalci raznih kraških časopisov itd. Več ne bomo povedali, ker nočemo izdati vseh tajnosti. Vsem prijateljem nogometa igranega po «domače» pa priporočamo, da si ogledajo današnji spopad sredi prašnega stadiona «Velika Rauna». Začetek točno ob 17. uri. Sicer bo zbor na «Križadi» ob 15. uri, od koder bodo Igralci v povorki odšli do prizorišča tekme za «kalamare in fižol».
NOVA liOKICA - I elei ON 20-44
opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu. Informa cije dobite v naših poslovalnicah v Novi Gorici, Tolminu, Ajdovščini, Postojni in Sežani -•Turistična agencija «Izletnik» s poslovalnicama v Novi Gorici in Bovcu vam hitro in solidno or ganizira izlete po Jugoslaviji in inozemstvu, ter nudi vse ostale turistične usluge.
Obiščite zdravilišča
ROGAŠKA SLATINA, LAŠKO, RIMSKE TOPLICE
Rogaška Slatina zdravi bolezni prebavil, ledvic in jeter, Dobrna ženske in manegerske bolezni. Laško revmatizem in rehabilita cija invalidov — Za izlet prlpo ročamo tudi prekrasno Logarsko dolino — Informacije in prospekte dobite pri tržaških potovalnih uradih Aurora, Utat, Patemiti ali pri Tourist Office - Celje
/ Gostilna La «Maček»
LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 15-17 Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski
BOSTE OBISKALI LJUBLJANO? DOBRODOŠLI STE
v hotelu «TURIST» - Ljubljana
DALMATINOVA, 13 - Tel. 36-129, 27-110
Restavracija, senčnat vrt, bife - Hotel je oddaljen vsega 3 minute od glavne železniške postaje . Nudi vam: sodobno opremljene sobe s kopalnicami, telefonom, dvigalom - Znana je naša kuhinja, ki vam nudi jugoslovanske in inozemske specialitete - Tudi v naših obratih: restavraciji «ZLATOROG» Župančičeva 9, ki vam nudi lovske specialitete, gostilni «DALMACIJA» Trubarjeva 23, ki vam nudi ribje specialitete, boste postreženi hitro in solidno.
VABI VAS HOTEL «TURIST» LJUBLJANA
Ì
Q
LEV
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
Vošnjakova 1 Telefon 30-555 Telegram:
levhotel
LJUBLJANA «A» kat. 209 sob s kopalnico, restavracija, terase, dancing kavama, a-peritiv bar, slaščičarna, poslovne in klubske sobe, sale za bankete in konference, lastne garaže in prostor za parkiranje, hladilnice za divjačino in boksi za pse Novo —- moderno — luksuzno
^ SPLOŠNA PLOVBA - PIRAN
vzdržuje s modernimi tovorno . potniškimi ladjami
redno progo Jadran • Južna Amerika ■ via Zahodna Afrika (Rijeka • Split . Napoli Genova Marseille Casablanca Dakar Conakry . Tàkoradi Tema. Rio de Janeiro Santos Montevideo Buenos Aires) Redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo , Indonezijo • Japonsko ZDA Zahodna afriška obala sredozemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8000 do 18.000 ton nosilnosti. - Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba», Piran, Župančičeva ul. 24, in na naše agente po vsem svetu Telegrami: Plovba Piran. Telex!: 035—22, 035—23. Telefoni: 73470 do 73-477.
Obiščite najlepše podzemsko čudo na svetu
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.31), 13.30, 16, in 18. uri
Izredni obiski po dogovoru z upravo Obiščite tudi škocjanske jame pri Divači
Obiski ob 10. in 15. uri vsak dan
HOTEL „SLONw
LJUBLJANA - Titova 10, tel. 20-644, 21) 645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, Ki jih nudimo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi m toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telet. 20-641—44
HOTEL «JELOVICA» - BLED - TEL. 316
BLED vabi
Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke in druga razvedrila ter čolnarjenje po jezeru
HOTEL KRN
TOLMIN - TEL. 39
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa,
specialitete na žaru in dobra kuhinja.
Ob sobotah in nedeljah ples. vljudno se priporočamo
HOTEL «KRAS» “
nudi »se hotelske usluge in se priporoča la cenjeni obisk
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 20-61, 20-32
s svojimi obrati restavracijo, kavarno. Prvorazredna kuhinja. Ples vsak večer razen ponedeljka. V primernih dneh je ples na vrtu.
PARK HOTEL
BLED
Telefoni 284 ■ 338 200 ležišč, restavracija,
kavama, nočni bar Hotel odprt celo leto.
V sestavu Park hotela je tudi Sporthotel na Pokljuki in Izletniški dom v Ribnem. Vsi obrati poslujejo celoletno
Hotel TRIGLAV Koper
Telet. 16 Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom. - Priporočamo svoje o-
brate Giustemo z olimpijskim bazenom in restavracijo «Riža-na», s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki
HOTEL CEL EIA
CELJE - tri. 2041. 2042 St FKIP0R0ČA
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača in inozemska kuhinja
Telet. 21 in 61
Priporočamo tudi obisk notela «Planinski orel» v Trenti in gostišče v Soči in Logu pod Mangartom
B
O
V
K
C
HOTEL GALEB	tel. 21605
RIBJA RESTAVRACIJA * 21182 KAVARNA LOIA RESTAVRACIJA TAVERNA
Priporočajo svoje gostinske usluge • Cene zmerne
S SVOJIMI POSLOVALNICAMI VRŠ! VSE TURISTIČNE USLUGE
LJUBLJANA, Dvoržakova ulica številka 11
izkoristite vaš izlet za ogled izvirkov VIPAVE
V HOTELU VIPAVA io v G0STISCU OB IZVIRU vos prijetno postrežejo
HOTEL
ADRIA
ANKARAN (bivši S.-Nicolò)	Telefon 74-112
bo odprt od 1. maja dalje skozi eelo leto
T. G. P. . METROPOL
PIRAN - Telefon 73-313
vabi na odlične specialitete in izbrane pijače v vseh svojih obratih; nočni bar «Tri papige» v Piranu z mednarodnim artističnim programom, odprt Je vsak dan razen srede. Priporočamo novo restavracijo «Lucija» pri Portorožu
Pod zdravstvenim nadzorstvom p movno vsakodnevno poslujejo svetovno znane moderno rekonstruirane morske termalne kopeli
Indikacije: revmatična obolenja, ženske bolezni, obolenja dihalnih organov — Na razpo 1 a g o : Tople morske kopeli Ko peli z morsko slanico Masaže, inhalacije, blatne obloge, blatne kopeli - Vse informacije v upravi Palače hotela, Portorož, tel 73145
PALAČE HOTELA
V PORTOROŽU
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA Tel. 33-133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno Kuhinjo ■ Terasa • Vrt S terase lep pogled na Ljubljano
GRAND HOTEL «UNION»
Tel. 20-75«, 21-742
s svojo restavracijo in senčnatim vrtom, kavarno in hotelom, se priporoča cenjenim gostom

d
JOŽA HORVAT,

84.
Odprli so neka vrata in ga potisnili v sobo. Prvo, kar je zagledal, je bil — satnik. Bil je pod šlemom in je stal za mizo, nasršil tiste brke, se naježil kakor jel. Pred njim na mizi je bila prazna Kaparova torbica, kupček raznih stvari, njegovih in kdove čigavih, papirjev, svinčnikov, načrtov — vsega. Za satnikom so ob zidu stali razvrščeni oficirji, vsega trije. Tem se takoj pridruži tisti kozavi četrti, štab. To je menda sodišče! Ej, moj Kapara, izognil si se divizijskemu sodišču partiganov, temu se bogami ne boš Vprašanje j«, ali g» bodo zasliševali, ali so ga poklicali sem le zato. da mu sporočijo obsodbo? Pripravljen je bil na vse, pomiril se Je s smrtjo, poslovil se je od življenja Enkrat tako moral, vojna je vojna...! Na «teni odbije ura Pogleda; pol osmih.
— Kako ti je ime?
— Kapsula Ivan — butne iz Rapare in ta trenutek Je ostrmel, kako mu Je ravno to trne prišlo na usta.
— Torej, ime ti Je Kapsula?
— Da gospod satntk
Zapustil je mizo, se približal Kapari, približal se mu je toliko da je Ilija takoj začutil dih po loju in drobovini. Malo da se ga ni dotikal z nosom, lahko bi mu bil preštel kocine in Kapara opazi ne brez zadovoljstva, sivine v njegovih brkih. Prav mu je...! S kazalcem mu satnik vzdigne glavo, da bi mu
lahko čim globlje prodrl v oči: — Slišiš...! Zdaj ti bom postavil vprašanje, a nikar ne hiti z odgovorom... Pazi: ali si partizan, domobran, legionar ali ustaš?
Odgovoril je kakor bi ustrelil: — Legionar!
— Čakaj...! Čakaj...! Stoji Kam si se zaletel, kam se ti mudi! Rekel sem ti... počasi, čakaj, počasi! Poslušaj, dobro me poslušaj...! Ce si partizan, priznaj, ne boj se, še las tl ne bo padel z glave! Ce sl vojak narodne vojske, nas odpelji do prve enote, do bližnjega odreda, ali katerekoli brigade dvaintridesete divizije. Poslušaj me... tu v vasi imam na položaju osem proti-avionskih topov, strelivo, vse pripravljeno, pet oficirjev, dvanajst podoficirjev in sedeminšestdeset vojakov, vse to skupaj Je pripravljeno ta trenutek preiti na stran narodnoosvobodilne vojske Nimamo zvez, pomagaj nam! Zapustili smo Zagreb, po bagnili, a kogarkoli vprašamo v vasi, nihče nam nič noče p<> vedati, nihče nam ne verjame. Kmetje se bojijò, napi se pa mudi, vsak trenutek nas lahko dotečejo preganjalci in vse bo izgubljeno — naše življenje in orožje. Nam se prekleto mudi, ali razumeš? Vojak, pošteno in iskreno sem ti vse povedal o nas, zdaj pa ti povej o sebi iskreno in pošteno — ali si partizan?
Ilija se smehlja... Glej, podleža, kako se pretvarja! Ali je ta domobranski medved tako neumen, da misli, ko že kmetov ni mogel tako poceni navleči, da bo preslepil Kaparo, partizanskega mačka. Koga neki išče? Partizane? Partizane išče tudi Kapara. Satnik ponuja domobrane in topove? Kapara išč« domobrane in topove, a ne iz rok tega razbojnika, ki čaka samo košček priznanja, da se vrže kot zver na Kaparo, Vsa sreča je v tem, da se satnik ne spominja obraza drvarja s Kozjega Hrbta... Eh, moj Ilija, zdaj stisni rit! Stisni in ne golsni!
Tako Kapara spodbuja samega sebe, hrabri svojo partizansko zavednost, satnik pa napeto pričakuje njegovo besedo. S prosečim glasom priganja in roti:
— No, daj, vojak pomagaj nam..!
— Gospod satnik jaz vam ne morem pomagati.
Grobna tišina. Ura tiktaka. Cmi kazalci, še bolj črne slutnje.
— Ali vsaj veš, kje so partizani?
— Ne vem.
— Ali poznaš koga v Zagorju, ki ima zvezo z njimi, kurirja, odbornika ali koga drugega?
— Gospod satnik, jaz zveze nimam, ne poznam nikogar in se ne ukvarjam s tem. Jas sem legionar, vojak tretje satnije, prve bojne (polka) «gorskega zdruga». Naš poveljnik je bojmk (polkovnik) Grah.
Satnik se zmrači, ves 6e spremeni v hudouren oblak. Povesi nos in brke, pa razločno, naglašujoč vsako besedo, opozori Kaparo: Poveljnik prve bojne «gorskega adruge» se imenuje Krjžnik! Zakaj lažeš?!
— Gospod satnik — mimo odgovori Ilija — bojnik Križnik, o katerem govorite, Je padel pred osmimi dnevi pri Koprivnici v borbi z odpadniki. Vam morda to ni znano...
To je Ilija dobro izpeljal, ni kaj reči! Satnik se v dvomu obme k svojim, a oficirji skomignejo z rameni. Kaj se Je pripetilo bolniku Križniku pred osmimi dnevi pri Koprivnici, kdo od njih kaj ve! Kaj zdaj! 8klonii se je nad mizo, pregledoval je tiste spise, obračaj stvari, dokler naposled ni našel tistega, kar je želel. Vzdigne listnico in vpraša:
— Čigavo je to?
— To je listnica mojega prijatelja ustaša Toma Tomlje-noviča, ki se je boril z menoj in je padel zadet od partizanskega strela na položaju pri neznani vasi blizu Zelene Mrkvice. Ko je padel, sem mu vzel listnico, da jo pošljem njegovemu bratu, ki živi v Tuzli in stanuje v ulici Kralja Tomislava, št. 5,
Tako je, živel Kapara, živel! Kdo bi rekel.,, res je maček, pravi maček! Odkrhne laž, nič manjšo kot gota, pa še z očesom ne trene. Ce bo nadaljeval tako uspešno, bi se utegnil še izmazati. kdo ve! Satnik ga je nezaupno meril, se mrščjl pod šle mom, spuščal obrvi m jih zopet vzdigoval, potem je prižgal še eno cigareto, kadil, puhal, širil nosnice in se še enkrat
obrnil k tistim svojim častnikom, se obrnil ln jih vpraševal-no pogledal, pričakujoč od njih mnenje ali svet, toda tisti štirje še zmeraj tako stoje v vrsti kakor vojaki pri raportu, držijo se skrivnostno modro in po izrazu njihovih obrazov ne moreta ne satnik ne Kapara dognati, kaj mislijo in na čigavi strani so Zdaj satnik zopet brska po stvareh in verjetno razmišlja, kako in s čim bi naskočil tega prevejanca, ki stoji pred njim. Pogled se mu ustavi na nožu, zavitem bosanskem nožu. Ogleda si ga pazljivo, odpre ga in pregleduie rezilo, ga zopet zapre, vzdigne v zrak in vpraša: — Ali je to tvoje?
— Ni... tudi to Je mojega prijatelja ustaša — se modro brani Kapara.
— Kako to — nadaljuje satnik tn drži nož še zmeraj teko v roki — kako to, da je krvav? Ali je na njem človeška kri?
— Je, gospod satnik, človeška Je... Njegova! Krvavel je-videli ste, tudi listnice je krvava, tudi nož...
— Ni res, to ni od krvavenja! Krvavo je samo rezilo, držaj pa ne! S tem nožem je bil nekdo zaklan! Kdo?
Za trenutek se Je Ilija zmedel. Zbegala ga Je ta satnikov» ostroumnost, ta spretnost zasliševanja in sklepanja Spoznal je, da Je tu pred njim lokav In prevejen razbojnik, s katerim ne bo tako lahko opravil. Vsako vprašanje je zahtevalo nagel in prepričljiv odgovor, a najti v sebi pravo besedo domisliti se je pravočasno, ne se zbegati niti trenutek, vse to ni bilo tako lahko, fsak odgovor je zahteval neverjetno napreganje ln je predstavljal napor, po katerem se Je Kapara počutil zmeraj šibkejšega, zmeraj bolj praznega.
— Torej, kaj praviš?
— Ne vem, kaj bi rekel, gospod satnik. Morda je bil kdo zaklan s tem nožem, kdo bi mogel zdaj to dognati! Sami veste, da ustaši enako koljejo Hud) ln mačke, kdor jim pride pod nož!
— Torej nož ni tvoj!
tNaAaHtimnu sledil
UREDNISI VO: TRS'1 - UL	MONTEIX1H1	6 H TELEFON 9H8U» ln IM «38 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: (MIKICA: Ulica Silvio Pellico l II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20	- Telefon	37-338 - NAROČNINA: mesečpa «00 Ur - Vnaprej četrtletna 2 250 ur. polletna 4 400	Ur. celoletna	1700 lir - SFRJ » tednu 20 din mesečno 42« din - Nedeljska posamezna 40 din letno 1920 din polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun Založništvo	tržaškega	tlaka Trst 11 5374 - za SFRJ- ADIT, DZS. LJunltana,
Start trg 3 I telefon 22-207.	tekoči račun	pn Narodni banki v Ljubljani «00 14 603H« - OGI.ANI- Gene »Klasov: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150. finančno upravni 350. osmrtnice 150 Ur - Malt	oglasi 40	Ur oeseda - Oglasi tržaške ln gurlške pokrallne se
naročajo pri upravi — U vseh drugih pokrajin [talile prt «Società Pubblicità Italiana» — Odgovorni urednik. STANISLAV RENKO - Izdala tn tiska Založništvo tržaškega ttska. Trst