V središču Podravje • »Takega strahu pred preverjanji znanja še nismo opažali« O Stran 6 Zdravstvo Ptuj • »Čakalnice so res prazne, ambulante in oddelek pa polni« O Stran 9 i Î i Štajerski Ptuj, torek, 4. maja 2021 Letnik LXXIV • št. 34 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Spodnje Podravje • Vrtec v podjetju rešuje marsikatero stisko zaposlenih V Domu svete Agate prvi vrtec za otroke zaposlenih V Domu starostnikov svete Agate pri Lenartu bo zaživel prvi»domski vrtec« v Sloveniji. Kot je pojasnil direktor Zlatko Gričnik, so to odločitev sprejeli zato, ker je med zaposlenimi veliko žensk z otroki, ki potrebujejo varstvo tudi v popoldanskem času, ob koncu tedna in med prazniki. Več na straneh 6 in 7. RADIOPTUJ 89,8-> 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Aktualno Slovenija • Vsak državljan zadolžen že za 20.000 evrov O Stran 2 Podjetništvo Ptuj • Družba Golf invest lani z izgubo O Stran 5 Politika Ptuj • Omejevanje mandatov direktorjev neskladno z zakonodajo O Stran 8 Ljudje in dogodki Ptuj • V bolnišnici precej več cepljenih zdravnikov kot medicinskih sester O Stran 11 Kronika Ptuj • Lani 295 kršitev v zvezi s covid ukrepi O Stran 24 Foto: Črtomir Goznik Markovci • Jezni občani: »Ponekod boj kolesarska steza Spodnje Podravje Prihodnost ^ . Visoke šole nail YISOIU iOU NA PTUJU Ptuju je zelo negotova Aktualno Turistična kmetija LovrH med tistimi, ki bodo V 1# 1 v v vračali državno pomoč 2 Štajerski Aktualno torek • 11. maja 2021 Vaščani Borovcev so prepričani, da bi za potrebe kolesarske steze lahko manj posegali v notranjost zemljišč. Markovci • Gradnja »kolesarke« bo nekaterim zmanjšala kakovost bivanja Ponekod bo kolesarska steza tik pod oknom Gradnja regionalnih kolesarskih povezav - »kolesark« v občini Markovci bo številnim občanom zmanjšala kakovost bivanja in najverjetneje tudi vrednost njihove nepremičnine. Tako zatrjuje vsaj sedem vaščanov Borovcev, ki najverjetneje ne bodo podpisali pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice na njihovih zemljiščih. To posledično pomeni, da jih bo morala občina razlastiti. Občinski svetniki so na zadnji seji že potrdili sklep, ki omogoča razlastitev lastnikov. Ob tem je župan Milan Gab-rovec svetnikom sicer predstavil da so z večino pritožnikov našli skupni dogovor, vendar slednji zatrjujejo ravno nasprotno: »0 tem sploh ni bilo govora, pogodb do danes ni podpisal nobeden izmed nas.« Spomnimo, da so vaščani Borovcev konec lanskega leta na dom prejeli po njihovem mnenju pomanjkljiv osnutek prodajne pogodbe s pozivom k podpisu brez dodatnih pojasnil in možnosti pregleda projektne dokumentacije. Javna razgrnitev projekta je bila nato letos. Pogodba s številnimi »luknjami« Tako oblikovana pogodba je zanje nesprejemljiva in je ne bodo podpisali iz več razlogov: »V njej ni podatka, ali gre za zemljišče v enako širokem ali različnem pasu in kje naj bi potekal; vsi stroški niso dovolj jasno opredeljeni; ni posebej določen izbris služnosti in prepovedi odtujitve; omogoča neomejeno širjenje zemljišč; se ne zavezuje, da bo omogočen dostop do ceste; v pogodbi ni zapisno, da bodo izvajalci redno čistili in odstranjevali morebitne druge odpadke; odškodnina bi se morala izplačati že ob ustanovitvi služnosti.« »Te pogodbe kot pravnik ne morem podpisati, saj ne gre za odkup zemljišč, ampak služnost. Prav tako se ne strinjam, da bomo šele po končani gradnji izvedeli, koliko kvadratnih metrov zemljišča nam bodo dejansko odkupili - to je lahko manj ali pa tudi več od navedene površine v pogodbi. V slednji bi morale tudi biti jasno zapisane vse naše zahteve glede postavitve novih ograj, opornih zidov in drugih zasaditev. To je naša pravica, glede na to, da smo v teh postopkih oškodovani,« je pojasnil Renato Korošec, lastnik zemljišča v Borovcih. Ob tem je dodal še, da se je v njegovem primeru večkrat spremenila velikost površin, ki jih občina potrebuje za izgradnjo kolesarske steze, in sicer na eni parceli s 66 na 56 kvadratnih metrov, na drugi pa s 53 na 38 kvadratnih metrov. Korošec je izpostavil še, da s podpisom take pogodbe izvajalcem omogočijo nemoteno gibanje po zemljiščih, s čimer pa se nikakor ne morejo strinjati. Prepričan je, da je v tem trenutku pač edina rešitev razlastitev, v okviru katere bo morala občina pripraviti elaborat, v katerem bo jasno zapisano, kako Občani pričakujejo več jasnih odgovorov Zaradi gradnje kolesarskih povezav v občini Markovci so nekateri občani vasi Borovci izrazili dvome in nestrinjanja glede izvedbe načrtovanega projekta. Zavedajo se, da gre za velik poseg v prostor in sami izgradnji kolesarske steze nikakor ne nasprotujejo, vendar so od občinske uprave pričakovali več razumevanja, jasnih odgovorov, natančnih predstavitev projekta in predvsem več posluha za njihove realne zahteve. velike površine bodo dejansko odkupili: »Menim, da bo šele takrat jasno, kaj je tisto, kar občina zares potrebuje za izgradnjo kolesarske povezave.« Občina noče postaviti želene ograje Pri Antonu Peklarju je trasa kolesarske steze speljana le slaba dva metra od stanovanjske hiše, zaradi tega se bodo po izgradnji pojavile številne težave. Predstavnike občine je zato opozoril na prevelik naklon in težave z meteorno vodo ob večjih nalivih. Zaradi postavitve ograje bo v hiši manj svetlobe, vidljivost pa bo veliko slabša. Posledično bo tudi več hrupa in motenja posesti. Na občino je zato naslovil prošnjo, da želi namesto panelne ograjo zaprtega tipa, ki bi ščitila fasado hiše in okna pred morebitnimi poškodbami (kamenje, sneg). Prav tako je predlagal, da se ob hiši naredi izkop in zaščitijo temelji, da ne bo vdirala vlaga v hišo zaradi meteornih vod, vendar skupne rešitve z občino ni našel. Ne gre za ceno, gre za prevelik poseg v zasebna zemljišča Tudi Boris Horvat je imel kar nekaj pomislekov glede same umestitve trase na njegova zemljišča. Nikakor namreč ne more razumeti, zakaj bodo ravno na njegovem zemljišču, sicer kmetijskem, potrebovali za izgradnjo steze šestmetrski pas. Res je, da je na tem območju pod cesto bolj strma brežina, vendar je podobno tudi na drugih predelih vasi, kjer pa je pas za izgradnjo steze širok okoli 4 metre. »To bo nekoč gradbena parcela za moje otroke in sedaj bodo njeno vrednost popolnoma razvrednotili. Z občine smo sicer " iti SSM -er ■ Foto: EK Pri Peklarjevih bo kolesarska steza le slaba dva metra od kuhinjskega okna. prejeli pojasnilo, da na tem delu potrebujejo večje zemljišče zaradi ureditve posebnih etaž, vendar se s tem ne morem strinjati,« je povedal Horvat. Med drugim so oškodovani va-ščani izpostavili še, da nikakor ni največja težava cena za odkup zemljišč, kar je župan Milan Gabrovec že večkrat izpostavil v medijih, ampak so posegi na njihova zemljišča preveliki. Pogodbe podpisalo 85 odstotkov občanov Župan Milan Gabrovec je poudaril, da občina vse postopke vodi v skladu z zakonodajo in prav gotovo nikogar ne želijo opehariti. Vsem lastnikom bodo po njegovih besedah zemljišča plačali po pošteni ceni, tudi sama trasa je speljana tako, da čim manj posega v notranjost dvorišč. Po njegovih besedah je pas, ki ga potrebujejo za izgradnjo kolesarske steze, v večini širok okoli štiri metre in nič več. Prav tako so skušali upoštevati večino pripomb lastnikov zemljišč, ravno zato so se v postopkih nekatere površine spremenile. »Skušali smo upoštevati zahteve vaščanov in naša želja je, da tudi s temi desetimi pritožniki najdemo dogovor. Nikogar namreč ne želimo razlastiti. Nikomur ni treba imeti strahov, da bi bil na kakršen koli način oškodovan, ker bomo vsem prisluhnili in jih tudi skušali upoštevati. Vsem bomo uredili okolico hiš v prvotno stanje. Možnost bo tudi postavitve ograje oz. ureditev okolice v lastni režiji, občina pa bo poskrbela za izplačilo odškodnine v denarju glede na ocenjeno vrednost,« je pojasnil župan. Tudi glede pogodbe in ustanovitve služnosti je pojasnil, da je to bila najkrajša pot, ki jim omogoča pridobitev gradbenega dovoljenja in samo gradnjo. Gre namreč za utečeno prakso, ki se je poslužujejo tudi v drugih občinah. Pogodbe je sicer podpisalo že okoli 85 odstotkov lastnikov (vseh je okoli 150), nekaj lastnikov je tudi takih, ki jih ne najdejo, so pogrešani oz. se sploh niso odzvali na njihove pozive. Estera Korošec Slovenija • Dolg države raste v nebo Vsak državljan zadolžen za 20.000 evrov Vsak državljan Republike Slovenije je bil konec lanskega leta dolžan že 19.247 evrov, do konca tega leta pa bo njegov dolg prvič v 30-letni zgodovini presegel 20 tisočakov. Javni dolg je zaradi epidemije covid-19 in trošenja proračunskega denarja za blaženje njenih posledic dosegel rekord. Po zadnjih podatkih znaša že 37,43 milijarde evrov. To je kar 5,68 milijarde evrov več kot konec leta 2019. Za več se je Slovenija zadolžila le še v letu 2013, v času vlade Alenke Bratušek in sanacije bank, ki je sledila najhujši krizi od 30. let prejšnjega stoletja. Za lažjo predstavo: javni dolg na vsakega državljana (1,944 milijona ljudi) bo letos presegel 20.000 evrov, dolg na posameznega delovno aktivnega državljana (881.800 ljudi) pa že sedaj znaša več kot 42.400 evrov. Rast javnega dolga na posameznega delovno aktivnega državljana j?'-'-': Začetek globalne finančne krize 1 7\ ^^f« N \ covld-19 kriza KT356 Dokapltallzaclja bank ^-Tffaa? 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2013 2013 2020 2021 Vir: fisketni svet, stat. si Foto: necenzurirano.si 37.428.741.620 € JAVNI DOLG REPUBLIKE SLOVENIJE Za toliko denarja bi lahko kupili Samo za financiranje ukrepov iz protikoronskih paketov, med drugim subvencionirano čakanje na delo, covid dodatke zaposlenim, mesečni temeljni dohodek in kritje dela fiksnih stroškov, je šlo v lanskem letu 2,78 milijarde evrov ali 1.430 evrov na državljana. Strokovnjaki so si edini, da je vlada Janeza Janše s tem prispevala k manjšemu padcu gospodarske aktivnosti in ohranjanju delovnih mest. Toda ocene o doseženih rezultatih so si različne. Minister za delo Janez Cigler Kralj je večkrat javno poudaril, da je vlada ohranila več kot 300.000 delovnih mest. Resnica je drugačna. Banka Slovenije ugotavlja, da so rešili 16.000 delovnih mest. Po ugotovitvah fiskalnega sveta bi bila raven bruto domačega proizvoda (BDP) lani brez ukrepov za okoli tri odstotke nižja od dejanske. Za primerjavo, za ukrepe smo porabili več kot pet odstotkov BDP. Na GZS pa ugotavljajo, da je tisti del gospodarstva, ki je bil dolgo časa zaprt, »pred razpadom sistema«. Vlada porabila milijarde evrov - za kaj? Problem je seveda v tem, ali so ukrepi pravi in za kaj namenjamo denar. Večkrat smo že poročali o jamstveni shemi, ki bi morala biti ključen ukrep za pomoč in zagon gospodarstva, vendar se je izkazala za katastrofo. Fiskalni svet poziva k večji usmerjenosti nekaterih ukrepov. Samo za covid dodatke v javnem sektorju je do marca letos šlo 394 milijonov evrov, kar je skoraj toliko kot za nadomestila za čakanje na delo (454 milijonov evrov). Poleg tega je vlada ukinila luksuzni davek na motorna vozila, kar pomeni 29 milijonov evrov manj letno v proračunu. Med 28 in 63 milijonov evrov bo manj pobranega davka zaradi popolne sprostitve cen naftnih derivatov. Še nekajkrat tolikšen izpad v proračunu bi pomenila uvedba socialne kapice na socialne prispevke pri več kot 6.000 evrih mesečne plače. Konec aprila, ko so v državnem zboru obravnavali predlog določitve najvišjega obsega porabe javnih financ do leta 2024, je opozicija opozarjala na »nenadzorovano trošenje davkopla-čevalskega denarja« in porabo denarja za »ukrepe, ki z epidemijo niso povezani«. V naslednjih treh letih naj bi v proračunu zmanjkalo več kot šest milijard evrov. Koalicija je kljub vsemu zbrala 46 glasov podpore, saj so jo podprli tudi v SNS in DeSUS. Tomaž Modic, Vesna Vukovič (Necenzurirano.si) 1.871.437 novih družinskih avtomobilov ali 160% vseh avtomobilov v Sloveniji. 149.715 luksuznih motornih plovil. r Qn □ □□ 374.287 povprečnih stanovanj/ hiš ali skoraj vsako drugo nepremičnino v Sloveniji. m drugih blokov Jedrske elektrarne Krško (NEK). 390 m 32 Pediatričnih klinik v Ljubljani. drugih tirov proge Divača-Koper. Vir: stat.Si, fiskalni svet, Sta.si, Gurs, Dars Foto: necenzurirano.si torek • 4. maja 2021 Aktualno Štajerski 3 Destmik • Turistična kmetija Lovrec med tistimi, ki bodo vračali državno pomoč Pomoč, kije v bistvu le pesek v oči Ko je vlada s protikoronskimi paketi samozaposlenim, podjetnikom in kmetom ponudila finančno pomoč pri lajšanju posledic epidemije, je bilo kar nekaj takih, ki za mesečni temeljni dohodek niso zaprosili, saj so se bali, da bodo morali na koncu prejeta sredstva vračati Čeprav so snovalci omenjenih ukrepov zatrjevali nasprotno, pa se je zdaj izkazalo, da je bila previdnost vsaj v nekaterih primerih še kako na mestu. Na turistični kmetiji Lovrec v Jiršovcih so prejeli pomoč za izpad dohodka, a bodo morali denar, kot ugotavljajo, zdaj vrniti. »Tako kot vse ostale turistične kmetije smo bili tudi mi več mesecev zaprti in brez vsakega dobička. Na polno smo delali le čez poletje ter nato od oktobra do prejšnjega tedna smeli svoje storitve ponuditi le za poslovni najem in razne ses- tanke, kar pa je bilo občutno premalo za naše kapacitete in pokrivanje fiksnih stroškov,« razlaga David Lovrec. Čudna državna matematika »Turistični boni so nam poleti seveda pomagali, a smo prav zaradi njih zdaj izpadli iz državne matematike pomoči. Spomladi smo dali vlogo za mesečni temeljni dohodek v dobri veri, da ga ne bo treba vračati in da nam pripada glede na več- mesečno zaprtje dejavnosti. Takrat smo dobili 1.300 evrov, ki jih bomo očitno morali zdaj vrniti. Pogojev za pomoč tako jeseni nismo več izpolnjevali. Po neki čudni formuli so namreč preračunali mesece, ko smo delali in ko nismo, ter ugotovili, da smo presegli tisti limit, po katerem smo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka. Upoštevali so promet od prvega oktobra 2019 do zadnjega januarja 2020 ter od prvega oktobra 2020 do zadnjega januarja 2021, prištevali in odštevali ter vlogo odobrili, če so ugotovili več Na turistični kmetiji Lovrec se bojijo, da bodo morali vračati lani spomladi prejeto državno pomoč, čeprav večino časa niso mogli delati. kot 20-odstotni upad prihodkov. Gre za pomoč, ki je v bistvu le pesek v oči,« je kritičen Lovrec, ki je prepričan, da bi se dalo upravičenost do nadomestila za izpad dohodka izračunati zelo preprosto. »Rešitev, ki jo narekuje preprosta kmečka logika, bi bila, da bi upoštevali povprečje prometa, iz katerega bi bilo jasno razvidno, koliko manjši dohodek je kdo imel. Tega bi nam potem nadomestili in to je to.« Omejitve zgolj za navadno rajo Vlada je pred dnevi ponovno odprla gostinske lokale in dovolila koriščenje turističnih bonov. Ljudje po več mesecih spet kličejo in se zanimajo za namestitev, predvsem pa jih zanima, pod kakšnimi pogoji si lahko privoščijo počitnice, pravi Lovrec. »Edine informacije, s katerimi razpolagamo, dobimo iz medijev, uradno pa nič. Gostje potrebujejo negativni hitri test oziroma potrdilo o prebolelosti ali cepljenju. Na testiranje niso vsi pripravljeni, prav tako se vsi ne želijo cepiti, mnogi, ki bi se radi, pa nimajo te možnosti, saj še niso prišli na vrsto. Zato težko rečem, kakšna sezona je pred nami, saj ne vem, koliko ljudi bo pripravljenih na takšen oddih pod strogimi ukrepi. Še posebej, ko vidijo, da pravila ne veljajo za vse enako. Iz zgoraj omenjenih pogojev so namreč izvzeti poslovneži, ki lahko brez testiranja ali cepljenja koristijo storitve. To gotovo marsikoga jezi, saj izpade, da omejitve veljajo zgolj za navadno rajo, ostali pa se lahko vedejo, kot da epidemije ni.« Senka Dreu Foto: arhiv M24 Stališča zbornic: namesto vračanja raje za razvoj podjetja Tako Gospodarska zbornica Slovenije kot obrtna zbornica sta sredi aprila že podali oceno, da bi bilo tako za državo kot gospodarstvo bolje, če pomoči ne bi bilo treba vračati. GZS je na gospodarskega ministra naslovila prošnjo, naj oprosti vračila prejetih sredstev podjetja v posebnih okoliščinah, kjer so večje investicije bistveno izkrivile sliko poslovanja v letu 2020 v primerjavi z 2019, in kot posledico tega niso beležili večjega padca prihodkov. Poleg tega si GZS želi še oprostitev vračila prejetih sredstev zaradi začasnega čakanja na delo v prvem valu, če so podjetjem prihodki v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na enako obdobje v letu 2019. Pri OZS menijo, da bi morali rešiti tudi problem vračanja pomoči pri podjetjih, ki imajo več dejavnosti, pri čemer so bile nekatere dejavnosti z odlokom zaprte. Zato so v OZS zahtevali individualno obravnavo posameznih podjetij. »Naše stališče sicer je, da bi podjetja ta sredstva, namesto da jih vrnejo državi, raje namenila razvoju podjetja ali/in nagradam zaposlenim,« so še sporočili z OZS, kjer ocenjujejo, da bo morala pomoč vračati skoraj polovica podjetnikov. Čas za oddajo poročil je bil za podjetnike oz. njihove računovodske servise že podaljšan za mesec dni in seje končal 30. aprila. Eden glavnih vzrokov, da so predvsem računovodski servisi zahtevali podaljšanje,je bilo dejstvo, daje vlada pravilnik, ki natančno določa, kako se izračunava upravičenost do pomoči, objavila šele 26. februarja. 14 dni pred iztekom podaljšanega roka, ko so poročila večinoma že pripravljena in tudi oddana, pa je vlada izdala popravek pravilnika, kije med podjetnike spet vnesel nemir. In sicer sta v popravku, ki se nanaša na ugotavljanje padca prometa, dodana dva nova kriterija. Torej upad prihodkov se zdaj računa glede na padec prihodkov podjetja, glede na primerjavo prihodkov s povprečjem zaposlenih in kot primerjavo prihodkov z vrednostjo osnovnih sredstev. -oto: DL Spodnje Podravje, Ptuj • Prihodnost Visoke šole je zelo negotova Največja težavaje financiranje Visoka šola Ptuj ima že nekaj časa nemajhne težave s financiranjem. Število izrednih študentov se zmanjšuje, donacij ni veliko, letos pa so se znižala še sredstva od ustanovitelja, Mestne občine (MO) Ptuj. Zato so že začeli iskati potencialne partnerje iz gospodarstva, ki bi bili pripravljeni delovanje šole finančno podpreti. Poskušali pa bodo pridobiti tudi kaj več študentov iz tujine, in sicer s pomočjo hibridnega načina izobraževanja (kombinacija študija na daljavo in vaj v prostorih šole). Vseh študentov edinega programa Bionika v tehniki je le 16, kar je sicer primerljivo s podobnimi visokošolskimi zavodi v Sloveniji, ki izvajajo programe s področja tehnike. Na Fakulteto polimerov v Slovenj Gradcu je bil na primer leta 2018 v prvi letnik vpisan en izredni študent, na ptujsko Visoko šolo pa pet izrednih študentov. Z MO Ptuj so sicer sklenili dogovor, da bo v proračunu v naslednjih letih vse manj denarja za terciarno izobraževanje. V lanskem letu so tako od občine prejeli 69.000 evrov, v letošnjem pa 54.000 evrov (vsako leto 15.000 evrov manj). Ta denar je namenjen za plače dveh oseb v referatu. Nekaj stroškov je tudi z najemninami, saj gostujejo v prostorih ŠC Ptuj. Izvajanje programa se torej financira izključno iz šolnin, proračuna ptujske občine in donacij, kar pomeni, da so s sredstvi na veliko področjih omejeni (nakup dodatne opreme, plačila predavateljem, raziskovalno in projektno delo ...). Kot je povedal dekan Vladimir Korošec, organizacijsko delo vsi opravljajo brez plačil in s prepričanjem, da Ptuj potrebuje visokošolsko izobraževanje. Razpisa za koncesije ni bilo že osem let Visoka šola Ptuj je bila sicer ustanovljena pred desetimi leti in deluje kot samostojni visokošolski zavod brez koncesije. Za pridobitev slednje je bil zadnji razpis države objavljen leta 2013. Nacionalno financiranje je tako za zdaj popolnoma onemogočeno. To pa posledično pomeni, da študentom ne morejo ponuditi rednega (brezplačnega) študija. Kot je izpostavil Korošec, bi si ne in razvojne institucije ter gospo- programov, ki lahko pomembno morali vsi deležniki v lokalnem oko- darske in družbene. Prav tako je podprejo razvojno dinamiko v pro- lju prizadevati za obstoj Visoke šole ena izmed njenih prednosti ta, da v storu. »Ptuj se je dolga leta trudil na Ptuju. Gre namreč za visokošol- prihodnjih letih omogoča možnost pridobiti visokošolsko izobraževa- sko ustanovo, ki združuje znanstve- ustanavljanja novih visokošolskih nje, kar je tudi ena izmed razvojnih Visoka šola na Ptuju, ki jo trenutno obiskuje 16 študentov, išče potencialne partnerje iz gospodarstva. možnosti mesta. Ta ideja se je nato uresničila v ustanovitvi Visoke šole, in sicer s programom Bionika v tehniki,« je povedal Korošec. Med drugim je poudaril, da je program morebiti premalo prepoznaven na področju gospodarstva. Vendar je vse več mladih inovativnih podjetnikov, ki razmišljajo drugače in v svojih podjetjih zaposlujejo diplomirane inženirje bionike. Slednji se lahko zaposlijo v vseh proizvodnih procesih, kjer so mehanske strojne naprave krmiljene elektronsko. Prihodnost Visoke šole je tako v zadnjih letih vse bolj negotova. Korošec o črnem scenariju ne razmišlja, saj je prepričan, da bo lokalno okolje v povezavi z gospodarstvom stopilo skupaj in prepoznalo pomembnost Visoke šole na Ptuju. Če denarja ne bo, bo šola pač morala zapreti svoja vrata. »To bi za Ptuj pomenilo veliko izgubo in poti nazaj v tem primeru več ne bo,« je še dodal Korošec. Estera Korošec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 11. maja 2021 Ptuj • Trije stari, dva nova člana Vlada imenovala svoje predstavnike Vlada RS je 21. aprila končno imenovala svoje predstavnike v svet Doma upokojencev Ptuj. Po pričakovanjih so trije člani, ki so bili imenovani že lani jeseni, nespremenjeni, le dva predstavnika države sta nova. Foto: CG Svet zavoda ima končno novo sestavo, konstitutivna seja bo najbrž še ta mesec. Za mandatno dobo štirih let je Vlada RS kot predstavnike ustanovitelja imenovala Borisa Kmetca, Simono Lacko in Katjo Svenšek kot člane, ki so bili v svetu zavoda zadnjih nekaj mesecev. Namesto Igorja Kopšeta in Milana Klemenca pa bosta interese države poslej zastopala Mojca Mak in Dušan Gvozdič. Slednji je Ptujčan, medtem ko Makova prihaja iz Miklavža na Dravskem polju. DK Cerkvenjak • O komunalnem prispevku Za 5 % višji komunalni prispevek V Cerkvenjaku so odlok o odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo nazadnje spreminjali pred petimi leti. Foto: arhiv občine V Cerkvenjaku so za pet odstotkov podražili komunalni prispevek iz leta 2016. Omenjeni odlok je bil narejen na zakonski podlagi iz leta 2007. Od takrat se je prostorska zakonodaja korenito spremenila, in sicer najprej z novim zakonom o urejanju prostora, nato pa še z uredbo o programu opremljanja stavbnih zemljišč, kar je za seboj potegnilo drugačen način obračuna komunalnega prispevka. »Čeprav je koncept še vedno do neke mere podoben, gre vendarle za drugačen način določanja vhodnih podatkov in različne formule. Ker je občina v zadnjih letih kar nekaj sredstev vložila v posodabljanje komunalne infrastrukture, sem svetnikom predlagal dvig prispevka za približno pet odstotkov. Gre za minimalno podražitev, ki ne bo bistveno dodatno obremenila občanov, si bo pa z njo občina povrnila vsaj nekaj vloženih sredstev,« je pojasnil cerkvenjaški župan Marjan Žmavc, svetniki pa so njegov predlog potrdili. v i #v 155 evrov vec za hiso Pa poglejmo, kaj petodstotna podražitev komunalnega prispevka pomeni na primeru 150 kvadratnih metrov velike enostanovanjske hiše, ki stoji na 500 kvadratnih metrih gradbene parcele v središču občine z vso razpoložljivo komunalno opremo. Doslej je komunalni prispevek lastnika stal 3.295 evrov, po novem pa bo moral zanj odšteti 3.450 evrov, torej 155 evrov več. V Cerkvenjaku so za primerjavo pridobili tudi podatke za sosednje občine. V Trnovski vasi, kjer je novi odlok o odmeri komunalnega prispevka v veljavi od letošnjega februarja, je treba za primerljivo komunalno opremljeno parcelo z objektom plačati 3.546 evrov prispevka, v Benediktu 3.347 in v Gornji Radgoni 3.852 evrov. Najnižji komunalni prispevek bi v takem primeru zaračunali v Juršincih, in sicer 2.247 evrov, medtem ko bi v Lenartu znašal že precej več - 5.894 evrov. Daleč najvišji pa je komunalni prispevek v Svetem Juriju v Slovenskih goricah, saj tam za enostanovanjsko hišo v komunalno povsem opremljenem okolju stane kar 7.905 evrov, torej več kot dvakrat več kot v Cerkvenjaku. Senka Dreu Ptuj • Objavljen nov razpis za pomoč malemu gospodarstvu Lani od borih 19 do 1.600 evrov pomoči - kako bo letos? Ptujska občina je objavila razpis, namenjen za pomoč malemu gospodarstvu za blaženje posledic epidemije. Lani seje prijavilo 295 podjetnikov. Samo 41 je bilo zavrnjenih, vsi drugi so prejeli denarno pomoč, a v različnih zneskih. Nekateri pavšalno, v višini 75 evrov, drugi upravičene stroške, ki so se močno razlikovali: od 19 pa vse do 1.600 evrov. Za blaženje gospodarske škode, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, je ptujska občina v proračunu 2021 zagotovila 50.000 evrov, kar je enak znesek kot leto poprej. Marca letos so svetniki sprejeli poseben pravilnik o dodeljevanju denarne pomoči za blaženje posledic epidemije covid, ki so povzročile škodo podjetjem v Mestni občini Ptuj. 23. aprila je bil v Uradnem ve-stniku objavljen tudi razpis, na katerega se lahko prijavijo podjetniki, ki izpolnjujejo pogoje. Lani zelo veliko prosilcev, letos pričakujejo enako Na lanskoletni razpis se je prijavilo 295 prijaviteljev: za sklop A je prispelo 133 vlog (pozitivnih 122, zavrnjenih 11), na sklop B pa 162 vlog (pozitivnih 132, zavrnjenih 30). V sklopu A je bila zagotovljena glavnina sredstev, kar 40.000 evrov. Prijavili so se lahko poslovni subjekti, ki zaradi epidemije in ukrepov vsaj en mesec niso izvajali poslovne dejavnosti ali so imeli omejitve pri poslovanju. Občina jim je krila upravičene stroške električne energije, kanalizacije, ravna- nja z odpadki, oskrbe s pitno vodo, stroške računovodstva, sorazmeren delež zavarovanja premoženja, sorazmeren del najemnine za prostor. Pomoč je bila namenjena samostojnim podjetnikom ali podjetjem, ki imajo manj kot 50 zaposlenih. „V sklopu A so vsi upravičenci prejeli 28 % prijavljenih upravičenih stroškov. Najvišji znesek, ki ga je sploh bilo mogoče prejeti po razpisu, ne glede na višino prijavljenih upravičenih stroškov, je bil 1.600 evrov," so pojasnili na občini. Ta najvišji znesek sta lani prejela dva prijavitelja. Nekateri upravičenci so prejeli bistveno nižja nakazila, najmanjša denarna občinska pomoč po razpisu je znašala 19, 36 in 42 evrov. „Nekdo, ki je po tem razpisu dobil zelo nizki znesek pomoči, je lahko imel na drugi strani še dodatno 100 % oproščeno plačilo najemnine v občinskem poslovnem prostoru po drugem postopku," so dodatno pojasnili na MO Ptuj. Pod sklop B so se subjekti lahko prijavili za pavšalni znesek, brez dokazovanja omejitev poslovanja in stroškov. V sklopu B so vsi upravičenci prejeli 75,75 evra. Za vse pa je veljalo, da so bili upravičenci poslovni subjekti s sedežem v mestni občini Ptuj, in sicer samostojni podjetniki posamezniki, mikro podjetja in mala podjetja. Tudi letos ostajata ti določbi nespremenjeni. Glede na stanje, povezano z epidemijo in posledicami te na podjetništvo, je možno vnovič pričakovati velik interes. O upravičencih bo odločala strokovna tričlanska komisija, ki jo je imenovala županja. Ta bo določila višino razpisanih sredstev, obdobje upravičenosti, način dodelitve itn. Dženana Kmetec Hajdina • Komunala Ptuj s predlogom novih cen za odvoz odpadkov Hajdinčani čakajo na odločitev Markovčanov Medtem ko občinski svet občine Markovci ni soglašal s predlogom novih, precej višjih cen ravnanja s komunalnimi odpadki, so ga hajdinski svetniki potrdili. Kar pa ne pomeni, da bodo Hajdinčani tudi plačevali dražje smeti. Vsaj zaenkrat še ne. Sklenili so namreč, da bodo počakali z realizacijo sklepa, dokler vse štiri občine, za katere Komunalno podjetje (KP) Ptuj opravlja to storitev, ne potrdijo elaborata in novih cen. Komunalno podjetje Ptuj skrbi za komunalne odpadke v štirih občinah: Juršincih, Markovcih, Gorišnici in Hajdini. Vsem štirim občinam je KP konec aprila predstavilo nov cenik zbiranja in odvoza odpadkov. Na isti dan so predlog obravnavali Hajdinčani in Markovčani. Prvi so ga potrdili, drugi ne. Argumentov za predlagano podražitev s strani Komunalnega podjetja Ptuj je več. Povečala naj bi se cena prevzema mešanih komunalnih odpadkov s 125 evrov na 165 evrov na tono odpadkov (letno se zbere 1.180 ton odpadkov). Obenem se je skladno z zakonodajo podaljšal delovni čas zbirnih centrov; z 12 ur tedensko na 30 ur, zaradi česar so zaposlili dva nova sodelavca za vse tri zbirne centre. Dražja je tudi cena prevzema kosovnih odpadkov (s 165 evrov na 255 evrov na tono odpadka) ter prevzema bioloških odpadkov, in sicer za 30 evrov na tono več (na 95 evrov). Vzroki za podražitev cene so v vseh občinah enaki. Svetniki občine Markovci ta teden • v i vi. • vnovič o podražitvi Glede na to, da so na Hajdini predlog potrdili, v Markovcih pa zavrnili, je to KP povzročilo kar nekaj težav. »Tudi mi bomo zadržali sklep, dokler elaborata in novih cen ne potrdijo vse občine. Vemo, da dvig cen nikoli ni všečen ukrep, ampak očitno se je lani tudi zaradi korone nabralo precej več odpadkov in to bomo morali plačati. Markovčani bodo te dni ponovno razpravljali o tem. Kakšno rešitev pa sploh imajo, kot da potrdijo predlog?« se sprašuje Glažar. Kot dodaja hajdinski župan, se zavedajo, da je podražitev neizogibna, bodo pa počakali, da se stvari uredijo še v drugih občinah, šele nato bodo občani vseh štirih občin začeli plačevati višje položnice za odvoz smeti. S Komunalo Ptuj sicer imajo sklenjeno petletno koncesijo. Izbrani so bili kot najugodnejši ponudnik. Pred tem je to storitev za Hajdinčane opravljalo podjetje Čisto mesto. Zraven te podražitve pa se obeta pocenitev druge storitve istega podjetja. Hajdinski svetniki so namreč potrdili nove cene čiščenja odplak. Cena na gospodinjstvo naj bi bila nižja za približno en evro. Cena omrežnine se namreč med občinami razlikuje. Ker je na Hajdini več priključkov, bo zanje nekoliko nižja. Dženana Kmetec Čas epidemije, čas čiščenja Z daljšim delovnim časom zbirnih centrov seje povečala količina zbranih odpadkov. To za izvajalce predstavlja dodaten strošek odvoza, ki bi ga prav tako želeli vračunati v novo ceno. Leta 2018 je Komunalno podjetje Ptuj izvedlo 450 odvozov, lani enkrat več: 900 odvozov. Cena za posamezni odvoz v letu 2020je znašala 62 evrov. torek • 4. maja 2021 Podjetništvo Štajerski 5 Ptuj, Podravje • Nepredvidljiva sproščanja ukrepov Vrata kina se letos sploh še niso odprla ... Muzeji in knjižnice so se v času epidemije nekajkrat odpirali in zapirali. Kinematografi in gledališča letos svojih vrat do minulega ponedeljka niso smeli odpreti niti za en dan. Nato jih je čez noč presenetila možnost odpiranja pod pogojem, daje lahko na prizorišču le en gledalec na vsakih 30 m2 prostora. Vsak dogodek pa bi morali po nekaterih interpretacijah pet dni pred začetkom tudi prijaviti. Pod takšnimi pogoji realno še ne morejo ponovno zagnati programa. Vodja Mestnega kina Ptuj Nina Milošič pravi, daje to katastrofa: »Največja škoda bo nastala pri najmlajših, saj cela generacija že mesece ni deležna zgodnje kulturne vzgoje.« [ I Ptujski kino je bil lani zaprt 159 dni, letos že okrog 120 dni. Foto: CG Tudi po zadnjih sproščanjih so vse kinodvorane v Sloveniji - razen ene - ostale zaprte. Odgovornim najbolj zamerijo odsotnost komunikacije in kakršnega koli načrta za sproščanje dejavnosti. O spremembah ukrepov čez noč pa izvejo iz medijev. »Za celoten kulturni sektor so težki časi. Ponovno odpiranje kinematografov naj bi bilo po prejšnjem vladnem semaforju menda predvideno v zeleni fazi, potem kinematografi niso bili več nikjer posebej omenjeni, prejšnji petek pa smo v medijih prebrali, da lahko kino odpremo s ponedeljkom, vendar ob popolnoma neživljenjskih omejitvah in samo za teden dni. Ves čas smo se najbolj bali, da se bodo zadeve spremenile čez noč, saj po tako dolgem zaprtju ne bomo mogli čez noč pripraviti vsega, kar je potrebno. Na primer, ni nujno, da nam bodo še vedno na voljo ljudje, ki smo jih najemali za kinooperater-ska in blagajniška dela. Prav tako morajo distributerji imeti dovolj časa, da pripravijo filme za prikazovanje v Sloveniji, za pripravo in promoviranje spored, če naštejem samo najosnovnejše reči. Najbolj nas boli nepreglednost ukrepov in nejasnost pravil, saj od različnih in-štitucij dobivamo bodisi nasprotujoče si informacije bodisi informacij sploh ne dobivamo. Želim si, da bi se vsaj za nekaj tednov vnaprej vedelo, kakšni so načrti,« pravi Nina Milošič, vodja Mestnega kina Ptuj, katerega upravljavec je ptujski Center interesnih dejavnosti. Kljub zaprtju so delali, kar se je dalo ... Zaprtje dvoran lansko pomlad je kinematografe spodbudilo k iskanju načinov, kako vendarle ohraniti stik z občinstvom. Del programa so preselili na splet. Skupaj s še 19 člani Art kino mreže Slovenije so razvili lastno spletno platformo. »Na voljo za ogled prek spleta so filmi, ki jih za gledalca izbira živa oseba iz lokalnega kina. Platforma je zaživela 8. marca na spletni strani Mestnega kina Ptuj in že beleži lep obisk. V prihodnosti pa jo bomo še nadgrajevali. Platforma bo na voljo ostala tudi po končani epidemiji in bo omogočala ogled filmov vsem, ki iz kateregakoli razloga ne bodo mogli v kino,« pojasnjuje Milošičeva. Za mednarodni projekt Reso-nančni kino jim je uspelo pridobiti evropska sredstva. Večino dogodkov v sklopu tega pa bodo izvajali po odprtju kinodvoran, osnovni smisel je namreč prav živo druženje v kinu. V sklopu tega projekta so se lotili tudi ureditve nove kinodvora-ne. Končana so gradbena dela in inštalacije, v teku je obnova nasla-njačev, ki so jih prejeli kot donacije. Sledita montaža tehnične opreme in dokončna ureditev ambienta. Milošičeva je prepričana, da jim bo nova dvorana v prihodnosti omogočala, da bodo lahko ponujali še bogatejši program filmov in obfilm-skih dogodkov, zaključenim skupinam pa bodo nudili ogled filma po izbiri. Zadnje leto so izkoristili tudi za zagon novega programskega sklopa Mladi kino, ki ga je bilo mogoče v veliki meri izvajati prek spleta. Najodmevnejši dogodek v živo pa je bil Prvi ptujski drive-in kino, lani poleti. »V zadnjih mesecih smo naredili res velike premike, vložili ogromno dela in upamo, da bo vse to po ponovnem odprtju obrodilo sadove. Čakajo nas odprtje in programska osmislitev krasne nove kinodvora-nice, upam da čim prej že kakšen dogodek na prostem, nadaljnje razvijanje spletne platforme ... Glede na težke okoliščine pa bomo v praksi za začetek zelo veseli že, če nam bo uspelo ponovno zagnati osnovno kino dejavnost in pritegniti gledalce nazaj v kino,« še dodaja Milošičeva. Dženana Kmetec Lani le tretjina gledalcev glede na leto prej Leta 2019 so v ptujskem kinu zabeležili več kot 25.000 obiskovalcev. Impozantnemu številu pa je zaradi epidemije sledil strm padec. »Enako kot za večino prireditvenih prizorišč po svetuje bilo lansko leto tudi za Mestni kino Ptuj katastrofalno. Rastočemu obisku preteklih let je sledil celo rekordni začetek leta 2020, nato je udarila epidemija. Zaradi kar 159 dni zaprtja v letu 2020 in strogih ukrepov med dvema zaprtjema smo leto zaključili s 70 % zmanjšanjem števila gledalcev v primerjavi s prejšnjim letom,« pravi vodja ptujskega kina Nina Milošič. Letos kino sploh še ni bil odprt. Sp. Podravje • Ocenjevanja Dobrot slovenskih kmetij kmalu končana Največji kmetijski festival bo septembra Slovenske kmetije so na letošnje ocenjevanje v 15 kategorijah prijavile 980 izdelkov. Takoj ko jih bodo komisije pregledale in poskusile, bodo kmetijam poslali ocene izdelkov, da bodo nove znake dobrot že lahko uporabile pri prodaji. Kajti, kot pravijo organizatorji na čelu s Petrom Pribožičem, sicer tudi prvim človekom ptujske kmetijske svetovalne službe, je bistvo ocenjevanj oziroma Dobrot slovenskih kmetij prav v tem, da lahko kmetije s pomočjo strokovnih ocen izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Boljša kakovost, na katero opozorijo z uporabo znakov, ki jih prejmejo kmetije, pa lahko omogoči tudi boljšo prodajo. Spomnimo, da je bila 32. državna prireditev oziroma festival Dobrote slovenskih kmetij prvotno načrtovan med letošnjim 28. in 30. majem, a so glede na epidemijo organizatorji pripravili več _k^V .. I _J#if A' i Mf 11 Ocenjevanja letošnjih dobrot s slovenskih kmetij kljub epidemiji potekajo nemoteno. scenarijev. Zdaj je padla odločitev, da bo festival odvil prvi konec tedna v septembru, torej od 3. do 5. septembra, in sicer v želji, da bi ga lahko izpeljali v neokrnjeni obliki. Septembra bodo torej razglasili rezultate, podelili priznanja, del dobrot pa bo mogoče tudi poskusiti in kupiti na stojnicah. Hkrati bo na sporedu tudi strokovni posvet s poudarkom na slovenski gastro-nomiji, ki se naslanja na domači izvor porekla hrane, predvsem na dobrote slovenskih kmetij. SD Foto: SD Ptuj • Igrišča za golf letos (še) ne bodo zaprli Družba Golf invest lani z izgubo V družbi Golf invest, d. o. o., se še vedno trudijo, da bi igrišče za golf obdržali pri življenju, četudi jim je lansko poslovanje prineslo izgubo v višini 75.000 evrov. Svoje je doprinesla ko-ronakriza, še bolj pa zvišani zneski za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Lansko leto je strošek nadomestila narasel že na okrog 50.000 evrov. K zvišanju zneska je prispevala tudi občina Hajdina z novim odlokom, v katerem so drugače opredelili nekatera zemljišča, med drugim tudi zemljišče, na katerem je igrišče za golf, ki je sicer površina za športno dejavnost, a je namenjena trženju. Foto: Črtomir Goznik Jernej Lončarič, direktor družbe Golf invest, d. o. o.: „Še naprej si prizadevamo za pošteno odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča." Okrog 30.000 evrov je lani znašalo nadomestilo, ki so ga plačali MO Ptuj, kjer njihove probleme prav tako poznajo. O znižanju nadomestila se ne bodo pogovarjali, kvečjemu jim ga lahko še povišajo, so jim povedali ob predstavitvi problematike. V družbi Golf invest so prepričani, da gre pri določanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pri igrišču za golf Ptuj za nevzdržnost politike določanja tega nadomestila za takšne površine, kot je igrišče za golf. V lokalni skupnosti jim odgovarjajo, da jim nadomestilo odmerjajo na podlagi zakona. Primerjava z ostalimi igrišči za golf pa pove, da v drugih lokalnih skupnostih plačujejo veliko manj za omenjena nadomestila, tako ne more biti vse po zakonu, če gre za takšne razlike. Vse je odvisno od odnosa do teh površin, ki predstavljajo pomemben del turistične infrastrukture v nekem okolju, poudarjajo. Ptujsko igrišče so postavili zasebni investitorji, ki so v urejeno površino spremenili nekdanjo haj-dinsko gmajno, nerodovitno, zamočvirjeno, zaraščeno in z najrazličnejšimi smetmi obremenjeno površino. Tako si še naprej prizadevajo za pošteno odmero nadomestila, ne pa za odpis, kot jim to nekateri skušajo pripisati. Kakšne poti bodo pri tem ubrali, za zdaj ne razkrivajo. Za lani so poravnali vse obveznosti iz tega naslova. Letos tudi že polovico zneska za občino Hajdina. Na položnico iz MO Ptuj pa še čakajo. Po neuradnih podatkih naj bi bil znesek celo višji, kot je bil lani. Foto: Črtomir Goznik Igrišče za golf Ptuj kmalu tudi z okoljskim certifikatom Leto 2021 - leto preživetja „Letos je naš edini cilj, da preživimo. Če bomo lahko, bomo organizirali turnirje v golfu, različna srečanja, imeli poroke. V tem trenutku je tako, da vsega tega še ne smemo početi. V tem času izvajamo normalna redna vzdrževalna dela, pripravljamo in urejamo igrišče, ga izboljšujemo, da bo še na višji ravni kot doslej. Individualni igralci prihajajo, sedaj tudi že iz drugih regij, kar nekaj časa ni bilo dovoljeno. Potrudili se bomo, da jim bomo nudili kar najboljšo možno uporabo igrišča oz. storitev. Pridobivamo okoljski certifikat. Trudimo se, da v kar največji meri pri vzdrževanju zelenih površin uporabljamo biološka sredstva in aminokisline. Tudi s tem kažemo svoj odnos do narave, da nismo onesnaževalci. Intenzivno gnojimo le na enem hektarju, na ostalih površinah uporabljamo sonaravna sredstva. Na našem igrišču živi okrog 38 vrst najrazličnejših živali, nekatere tudi redke in zaščitene. Letos imamo tri labodje družine in vse golfiste nanje še posebej opozarjamo, da jih ne poškodujejo. Na živali še posebej opozarjamo tudi sprehajalce, da imajo pse na povodcih, zaradi naravovarstvenega okolja smo morali brez ograje pustiti kar 30 odstotkov igrišča. Trudimo pa se, da imamo z vsemi sosedi in uporabniki našega prostora dobre odnose," je te dni povedal direktor Jernej Lončarič. MG 6 Štajerski V središču torek • 4. maja 2021 Podravje • O posledicah šolanja na daljavo z Alenko Seršen Fras »Takega strahu pred preverjanji znanja v • vi» se nismo opažali« Težave otroka ali mladostnika se najpogosteje opazi, ko se že manifestirajo v obliki učnih težav. Padec ocen, izostajanje od pouka ali upad interesa za šolo nasploh starše spodbudi k reševanju težav. Nekateri starši poiščejo strokovno pomoč, ki jo na mariborskem koncu izvaja tudi Center za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer pa sploh v zadnjem obdobju opažajo močne učinke šolanja na daljavo. O posledicah je spregovorila Alenka Seršen Fras, direktorica Centra. V Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor nudite strokovno pomoč občanom Maribora in okoliških občin. Vse glasnejša so opozorila, da aktualne razmere močno prizadevajo otroke in mladostnike in da se stiske med otroki in mladostniki pogosteje pojavljajo in se tudi stopnjujejo. S svojimi storitvami ste na voljo ves čas trajanja epidemije. Ali v Svetovalnem centru zaznavate spremembe pri otrocih, mladostnikih in starših, ki so povezane z virusom covid-19 in vsemi omejitvami? Seršen Frasova: »Opažamo porast obravnav anksioznih in depresivnih motenj pri otrocih in mladostnikih (te trende kažejo tudi tuje raziskave). Epidemija je pretresla naše občutke varnosti, gotovosti in predvidljivosti in okrepila tesnobo in pritiske. V prejšnjih tednih je bilo občutno več klicev kot kadarkoli prej, da otrok ne zmore oziroma noče v šolo. Proces vračanja otrok v šolo je že pred epidemijo trajal mesece, z intenzivnim vključevanjem otroka, staršev, šole in zunanje institucije, zato bo v teh spreminjajočih okoliščinah še zahtevnejši. To so nujni primeri, ki jim damo prednost, a jih vseeno ne zmoremo sprejeti vseh v najkrajšem možnem času. V družinskih slikah obravnavanih družin je veliko napetosti, konfliktov, tudi nasilja, centri za socialno delo nam poročajo o porastu ločitev. Vse to se odraža v duševni stiski otrok in mladostnikov, tudi v samopoš-kodovalnem vedenju in samomorilnih mislih. Menimo, da bomo težko otroke in mladostnike vrnili na uporabo zaslonske tehnologije pred epidemijo, sedaj je nadzor staršev nad uporabo bistveno zmanjšan, pojavlja se utrujenost od dolgotrajnega sedenja pred ekrani, ki je zahtevana in hkrati neželena. Pri manjšem deležu otrok opažamo celo odtegnitvene znake ob omejevanju uporabe računalnika, ki se stopnjujejo v nasilje nad starši. To so izzivi za družbo nasploh za čas po epidemiji.« Kaj je otroke, mladino najbolj prizadelo in kakšne težave se pojavljajo (govorili ste o pogostejših poskusih samomorov, depresiji ...)? Seršen Frasova: »Pričakovali bi lahko, da bo v tako zahtevnih okoliščinah drug otrokov sistem - to je šola - prilagodil svoja pričakovanja. To se ni zgodilo, morda se je zmanjšala število preverjanj znanja, ni se pa zmanjšal obseg zahtevane snovi. Opažamo velike razlike v kakovosti šolanja na da- »1 zgubljeni so tudi otroci z učnimi težavami, ki niso upravičeni do dodatne strokovne pomoči!« je bila jasna Seršen Frasova. Foto: Andrej Petelinšek Alenka Seršen Fras, univ. dipl. psih., svetovalno delo z otroki in mladostniki opravlja zadnjih 20 let. Prej je delala na področju posebnih potreb in kot profesorica, sedaj pa teče osmo leto, odkar je direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor. »Opažamo velike razlike v kakovosti šolanja na daljavo, zato se pri otrocih pojavlja veliko strahov, ali bom zmogel, ali bom znal,« je povedala Seršen Frasova. Želim si vlado, ki bi duševno zdravje otrok na lestvici prioritet postavila bistveno • v» vtsje »Res težko odgovorim, zato so pristojne druge institucije, ki bodo učinke izmerile v raziskavah. Zagotovo se bo vpliv pandemije odražal tudi na duševnem zdravju posameznikov, bolj ranljivi so otroci in mladostniki. Zaradi oteženega pristopa se bodo nekatere težave okrepile in razvile v motnje, ki jih je težje zdraviti. Socialni stiki bodo omejeni še dlje časa, kar bo zagotovo vzdrževalo obstoječe težave in porajalo nove. Tudi gospodarske in posledično finančne stiske posameznikov bodo dejavnik tveganja. Kdaj se bomo vrnili v čas telesnega in duševnega zdravja, kot smo ga beležili pred krizo, je nemogoče napovedati, potreben bo čas in nacionalna strategija intervenc na tem področju, tako preventivnih kot zelo specifičnih, usmerjenih v določene rizične skupine. Želim si vlado, ki bi duševno zdravje otrok na lestvici prioritet postavila bistveno višje,« je še dodala Seršen Frasova. ljavo, zato se pri otrocih pojavlja veliko strahov, ali bo zmogel,ali bo znal. Takega strahu pred preverjanji znanja še nismo opažali. Tudi pri tistih, ki prej niso imeli anksioznih tendenc. Starši niso učitelji, v drugem valu jih je šla večina v službe in niso zmogli zadovoljivo poučevati svojih otrok. Otroci nimajo osvojenega in utrjenega znanja, veščine niso natrenira-ne, polenili so se, izgubili delovni elan. Pri maturantih se pričakuje skoraj povsem enak nivo znanja ob enoletnem šolanju na daljavo. Odpustki pa bodo minimalni...« Katere posledice so po vašem mnenju neposredno povezane z omejitvami? Seršen Frasova: »Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše največkrat obiščejo otroci zaradi učnih težav, ko otrok slabo bere, piše, računa, se ne zmore zbrati, ni motiviran za učno delo. V zadnjem mesecu pa se je zgodilo, da so poleg novih strank, ki potrebujejo diagnostično obravnavo in trening učnih veščin, v veliki meri klicali tudi tisti, s katerimi se je naša obravnava že končala, saj so izgubili rutino, kontinuiteto dodatne pomoči v šoli, zaupanje vase, kot da so na začetku. Naše specialne pedagoginje zaznavajo upad v motoriki, koordinacij in hitrosti pri izvedbi osnovnih akademskih veščin, kar se sklada z ugotovitvami športnih pedagogov o gibalnem upadu in pridobitvi telesne teže pri otrocih. Izgubljeni so tudi otroci z učnimi težavami, ki niso upravičeni do dodatne strokovne pomoči. V sosednji Avstriji so se reševanja tega primera že lotili. Ravnatelj dvojezične ljudske šole Evropske šole v Šmihelu pri Pliberku je dejal, da 'je za ljudske (osnovne) šole (za ostale šole pa kasneje) oblast ponudila dodatne ure za pospeševanje, in sicer dve uri dodatnega pouka tedensko, kjer pospešujemo otroke, o katerih smo mi mnenja, da so v času pouka na daljavo preveč zamudili'.« Ali se posledice razlikujejo glede na starostne skupine - recimo prva triada, devetošolci, zaključni letniki srednjih šol, študentje? Lahko kaj več poveste o tem? Seršen Frasova: »Težko sodimo, katera starostna skupina je v tem obdobju najbolj prizadeta. Vsekakor se pri vseh ljudeh opaža pan-demska izčrpanost kot normalen in pričakovan odziv na dolgotrajno javno zdravstveno krizo. Resnost in obseg pandemije imata velik vpliv na življenje vseh ljudi in sčasoma pride do pomanjkanja kompenzatornih mehanizmov in s tem do pomanjkanja motivacije, ki se pri šolarjih kaže najbolj v pomanjkanju učne motivacije. Zagotovo so v najtežjem položaju otroci in mladostniki, ki so bili že prej s težavami na področju duševnega zdravja, ki se je sedaj še poslabšalo. Prav tako pa so ogroženi otroci iz družin z nasiljem, revščino, odvisnostjo, s starši, ki imajo sami težave z duševnim zdravjem. Mladostniki so bolj pogrešali socialne stike, a so zdaj vsaj v šolah. Zelo malo pa je razprave o študentih, ki so že praktično doma celo leto in tudi ne kaže, da kogarkoli zanimajo. Je pa iz raziskav razvidno, da gre za izjemen porast čustvenih stisk tudi v tej starostni skupini v času pandemije.« Karmen Grnjak Spodnje Podravje • Vrtec v Prvi vrtec Starši se v času epidemije pogosteje so sicer nujno varstvo organizirali, sebi. Ena izmed možnih rešitev bi V Spodnjem Podravju v tem trenutku še ni podjetja, ki bi svojim zaposlenim kaj podobnega omogočalo. V podjetju Boxmark so sicer pred leti načrtovali ureditev vrtca in popoldansko varstvo za šoloobvezne otroke prve triade, kar bi omogočalo lažje usklajevanje dela in družine. Po besedah direktorja Marjana Trobiša so zaradi obsežne birokracije in številnih kriterijev, ki jih podjetja morajo izpolnjevati, od samega projekta odstopili. Ob tem je Trobiš poudaril še, da imajo v tujini v raznih podjetjih urejeno organizirano varstvo za otroke svojih zaposlenih, na žalost pa to ni praksa v Sloveniji: »Usklajevanje dela in družine je pomembno področje, s katerim se ukvarjajo tudi delodajalci. Menim, da bi bilo v Sloveniji to dobro tako za podjetje kot tudi za zaposlene.« Iz Perutnine Ptuj so sporočili, da za zdaj še niso razmišljali o ureditvi vrtca v prostorih podjetja, se pa zavedajo problematike in izzivov, s katerimi so soočeni številni starši v aktualnih razmerah: »Kjer speci-fika dela to omogoča in prisotnost na delovnem mestu ni nujna, je organizirano delo od doma. V okviru internega projekta »Wokplace Condition Improvement« pa bomo v prihodnje intenzivneje delali na stalnem izboljševanju delovnih pogojev.« Podjetje Talum Kidričevo dobro sodeluje z javnimi vrtci v regiji, zato ne izvajajo nobenih aktivnosti, da bi vzpostavili dejavnost varstva otrok v tovarni. Med drugim so povedali, da spreminjajoče se epidemiološke razmere sicer predstavljajo določen izziv za organizacijo, katerim pa so se v zadnjem letu relativno dobro prilagodili. V podjetjih lahko deluje tudi enota javnega vrtca torek • 4. maja 2021 V središču Štajerski 7 podjetju bi lahko rešil marsikatero stisko zaposlenih za otroke zaposlenih v domu starostnikov v Lenartu ! soočajo z dilemo, kdo bo varoval njihove otroke, ko morata tako mati kot oče na delo. Šole in javni vrtci so namreč v zadnjem letu večkrat zaprli svoja vrata. Ob zadnjem zapiranju države ■ vendar so ga lahko koristili samo zaposleni v zdravstvu, šolstvu, policiji in kritični infrastrukturi. V večini industrijskih podjetij je delo potekalo nemoteno, starši pa so bili prepuščeni sami lahko bila tudi možnost varstva v prostorih podjetij. Slednje svojim zaposlenim že več let omogoča podjetje Lek, v katerem deluje enotajavnega vrtca Najdihojca. u V Domu svete Agate pri Lenartu bo zaživel »domski vrtec«. V Domu svete Agate vrtec za otroke zaposlenih V Domu svete Agate pri Lenartu bo zaživel prvi »domski vrtec« v Sloveniji. Kot je pojasnil direktor Zlatko Gričnik, so to odločitev sprejeli zato, ker je med zaposlenimi veliko žensk z otroki, ki potrebujejo varstvo tudi v popoldanskem času, ob koncu tedna in med prazniki. »Našim zaposlenim bomo tako skušali olajšati stiske, ko ne morejo zagotavljati varstva svojih otrok. Velikokrat se namreč zgodi, da morajo zaradi ure ali dveh otroke voziti k starim staršem ali za pomoč prositi sosede oz. varuške. V domu bo lahko otrok na starša počakal tudi krajši čas oz. par ur,« je pojasnil Gričnik. V ta namen so že uredili dve učilnici, v katerih bo prostora za okoli 20 otrok, in sanitarije. Že v času izgradnje objekta so upoštevali vse normative za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje. Zaposlenim bodo ponudili tudi možnost varstva otrok od prvega do petega razreda. Prednosti te odločitve so po Gričnikovem mnenju zagotavljanje prijaznega delovnega okolja ter motivacija in spodbuda za zaposlene, ki si bodo lažje organizirali delovne in družinske obveznosti. Če med zaposlenimi ne bo dovolj velikega interesa za varstvo otrok, lahko prostore namenijo za dnevni center za starejše. Za izvajanje varstva bodo ustanovili zasebni vrtec ter zaposlili vzgojiteljico in njeno pomočnico. V začetku so imeli nekaj pomislekov, ali bodo našli osebi, ki bosta pripravljeni delati v nekoliko manj zaželenem delovnem času: »Prepričan sem, da se vedno najdejo ljudje, ki so se pripravljeni odreči nekaterim ugodnosti v zameno za opravljanje dela, ki jih zares veseli.« Ob tem bodo lahko organizirali različna medgeneracijska druženja in aktivnosti, ki bodo na eni strani starostnikom prinesli novo kakovost življenja, na drugi strani pa bo mladim omogočeno razvijanje empatije in spoštovanja do starejših. Medgeneracijsko sodelovanje namreč lajša osamljenost, hkrati pa izboljšuje duševno in telesno zdravje. »Že opazovanje otroškega živžava lahko na starostnike deluje zelo pomirjujoče,« je povedal Grič-nik. Pred leti so sicer razmišljali, da bi se morebiti v javnem vrtcu našla možnost varstva otrok vse dni v letu, vendar za to ni bilo posluha. V podjetju je lahko tudi enota javnega vrtca Glede na veljavno zakonodajo podjetje lahko ustanovi zasebni vrtec. Kot so sporočili s šolskega ministrstva, mora v tem primeru podjetje zagotavljati kadrovske in prostorske pogoje ter opremo za opravljanje programa za predšolske otroke. Lahko pa varstvo otrok v prostorih podjetja organizira tudi javni vrtec (enota javnega vrtca v podjetju), kar je mogoče od leta 2017. Varstvo predšolskih otrok, ki ne vključuje izvajanja javno veljavnega programa, lahko v skladu z Zakonom o vrtcih izvaja le fizična oseba, ki je z odločbo vpisana v register varuhov predšolskih otrok pri ministrstvu, pristojnem za predšolsko vzgojo. Varuh kot samostojni podjetnik lahko varuje največ 6 otrok. Pravna oseba ne more izvajati varstva otrok, razen občasnega varstva na njihovem domu (na domu naročnika storitve). Estera Korošec Vrtec je lahko po zakonu tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev Organiziranje javnega vrtca v prostorih zasebnega partnerja opredeljuje 10. člen Zakona o vrtcih, v katerem je zapisano, da se prostori vrtca lahko zagotovijo tudi v stavbah, ki niso grajene za namene vrtcev, in sicer v stanovanjskih stavbah, upravnih in pisarniških stavbah, trgovskih in drugih stavbah za storitvene dejavnosti ter v stavbah splošnega družbenega pomena, če je za to stavbo že izdano uporabno dovoljenje. V takšni stavbi lahko delujeta v skladu z normativi in standardi, ki določajo prostor in opremo vrtca, največ dva oddelka otrok. Prostori morajo biti urejeni v skladu s Pravilnikom o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca Podjetje Lek ima svoj vrtec že od leta 1975 V podjetju Lek so že leta 1974 sklenili, da bodo zaradi prostorske stiske v vrtcih stavbo ob Lekovi lokaciji na Verovškovi uredili za potrebe vrtca in tako omilili skrbi zaposlenih z majhnimi otroki. Vrtec je začel delovati leta 1975 pod okriljem vrtca Najdihojca, kije javni vzgojno-izobraževalni zavod za predšolsko vzgojo, ki gaje ustanovila Mestna občina Ljubljana. Slednja financira program in plačuje stroške tekočega vzdrževanja (elektrika, voda...), podjetje Lek pa skrbi za vse investicije. Leta 2008je podjetje Lek v celoti financiralo izgradnjo novega, sodobnejšega in prostornejšega vrtca, za katerega so namenili 700.000 evrov. Prenovljeni vrtec, v katerem je na voljo 51 mest v treh starostnih skupinah, ima tri enake igralnice ter športno igralnico in likovno učilnico. Skupna površina vseh notranjih igralnih prostorov znaša 270 m2, okolica vrtca pa je primerno urejena za igro na prostem. Ceno programov predšolske vzgoje določa Mestna občina Ljubljana. Vrtec je namenjen vsem otrokom od prvega leta dalje do vstopa v šolo, saj ne gre za zaprti tip vrtca. Dejanska zasedenost je odvisna od strukture posameznih skupin, približno polovica otrok pa ima enega ali oba starša zaposlena v Leku. Kot so še povedali na Leku, seje pobuda izkazala za zelo pozitivno, saj je vrtec od njegove ustanovitve do danes polno zaseden. »Tisti, ki imajo otroke v Lekovem vrtcu, vidijo prednost v bližini vrtca. To pomeni, daje mogoče otroke pripeljati in odpeljati z najmanjšo izgubo časa, bližina vrtca pa seje pokazala za prednost v primerih, ko otrok nenadoma zboli in gaje treba odpeljati k zdravniku ali domov. Starši, ki imajo otroke v Lekovem vrtcu, poudarjajo predvsem prijetno, skoraj domače razpoloženje v vrtcu, ki ga vsa leta ustvarja njegovo osebje,« so še sporočili iz Leka. Zakaj ne bi izkoristili že obstoječih vrtcev Ena izmed možnosti varstva otrok bi lahko bila tudi v povezovanju podjetij, kjer zaposleni delajo tudi v popoldanskem času, ob praznikih in vikendih. Prostorijavnih vrtcev namreč v tem času samevajo in bi jih lahko izkoristili za te potrebe. Dodatni kader bi financirala podjetja, katerih zaposleni potrebujejo varstvo izven obratovalnega časa vrtca. To bi bilo veliko enostavneje in ceneje, kot pa da podjetja poskušajo že obstoječo infrastrukturo prilagoditi za potrebe vrtca oz. graditi nov objekt. Ker je javni sektor omejen glede delovnega časa in kadra, posluha za kaj takega najverjetneje še kmalu ne bo. Foto: CG Foto: modro.si Foto: lek.si Foto: CG 8 Štajerski Politika in družba torek • 4. maja 2021 Slovenija, Podravje • Cerkvena statistika z nekaterimi »luknjami« Vse manj krščenih, birmancev in poročenih Po anketi Eurobarometra iz leta 2018 je med Slovenci največ katoličanov, in sicer 73 odstotkov, skoraj 15 odstotkov Slovencev pa se po isti anketi opredeljuje za ateiste. Pri tem jih je 3,7 odstotka dejalo, da so pravoslavci, prav toliko pa, da so muslimani. Če vzamemo pod drobnogled katoličane, je krst »vstopnica« za posameznika, da je sprejet v občestvo Rimskokatoliške cerkve. Vsak, ki je krščen, postane katoličan. Leta 2009 se je rodilo 21.856 otrok, od tega je bilo krščenih 13.622, kar pomeni, da je 60 odstotkov staršev krstilo svoje otroke. Leta 2019 pa je bilo vseh rojstev 19.328, od tega krščenih 10.455, kar predstavlja dobro polovico otrok. Iz številk lahko razberemo, da je Cerkev zabeležila upad, in sicer ima 2019 za 10 odstotkov manj krščen-cev v primerjavi z letom 2009. Tudi pri prvem svetem obhajilu in birmi je podobno: število podeljenih prvih svetih obhajil se je v desetletju 2009-2019 znižalo z 10.673 na 9.388. »Več prvoobhajancev lahko v letih 2013-2017 opazimo v škofijah Celje, Murska Sobota, v manjši meri tudi v Novem mestu. Leta 2019 je opazen porast v škofijah Koper in Novo mesto,« je zapisano v letnem poročilu Katoliške cerkve v Sloveniji za leto 2020. Tudi število birm je v obdobju od 2009 do 2019 upadlo, saj je z 11.344 prešlo na 8.110. Cerkvenih porok vse manj Še največji upad Rimskokatoliška cerkev beleži pri sklenitvi krščanskega zakona, torej pri cerkvenih porokah. Leta 2008 je pred bogom »da« svojemu izbrancu dahnilo 3.313 parov, leta 2018 pa 2.778. V analiziranem obdobju se je odstotek sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne na letni ravni znižal s skoraj 50 odstotkov na 38 odstotkov. »Zmanjševanje verske prakse in Izstopi tudi zaradi cerkvenega davka Zanimalo nas je tudi, ali je moč o tistih, ki so izstopili iz Rimskokatoliške cerkve, izvedeti kaj več, kot npr. spol in starost, a nam tega podatka niso mogli dati. Zanimalo nas je tudi, kakšne vzroke za izstop navajajo, a so nam ob tem pojasnili, da vzrokov na zaprosilu ni treba razkriti.»Okvirno pa lahko rečemo, da so ti zelo različni, povezani z osebno zgodbo in življenjsko izkušnjo. Pri nekaterih osebah, ki živijo in delajo v Nemčiji, bi lahko razbrali finančni razlog za izstop iz Cerkve v izogib plačevanja tako imenovanega cerkvenega davka,« so nam povedali na celjski škofiji. * Občestvo Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji se krči: vse manj je krstov, birm, porok ... prejemanja zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok. Ta vprašanja je naglasila tudi škofovska sinoda o poklicanosti mladih, ki je med drugim poskušala odgovoriti na vprašanje, kako mladim pomagati odkriti življenjsko poklicanost. Ob tem ne moremo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi (tudi v Sloveniji) zmanjšuje vlogo in družben pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebno med mladimi,« v letnem poročilu ugotavlja Katoliška cerkev. Tudi drugod upad Ob tem dodajo, da se število krstov, prvih obhajil in cerkvenih porok zmanjšuje tudi v ostalih evropskih državah, »zato lahko govorimo o splošnem pojavu, ki je zajel staro celino. Povsem drugačno sliko ponuja krščanstvo v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, kjer je gibanje ravno obratno. Upadanje števila krstov, prejemanja zakramentov in nasploh oddaljevanje od verskega življenja so povezani z načinom življenja družbe in družin,« je še Cerkev navedla v svojem poročilu. Kako je z izstopi iz te institucije Pri vsej statistiki, ki jo Rimskokatoliška cerkev zajema v svoja letna poročila, pa je zanimivo, da v njem o izstopih ne poroča. Iz Slovenske škofovske konference, ki smo jo zaprosili za informacijo, koliko izstopov beležijo na letni ravni v zadnjih letih, so nam dejali, da evidenc, v katerih bi bilo to zavedeno, ni. Vendar njihova informacija, da izstopov ne evidentirajo, ni resnična, saj je v dokumentu iz leta 2013, ki ga je pripravila Slovenska škofovska konferenca in se nanaša prav na izstope, napisano: »Vsaka župnija vodi posebno knjigo za izstope iz Katoliške cerkve. Ob koncu koledarskega leta se število izstopov vpiše tudi v obrazec verske statistike,« je zapisano. Prošnjo za pridobitev števila Slovencev, ki so izstopili iz Rimskokatoliške cerkve, smo nadalje naslovili še na škofije in nadškofije, ki se na našo prošnjo do zaključka redakcije niso odzvale. Pravočasno nam je odgovorila le ljubljanska nadškofija z besedami, da številk nimajo. »Na vprašanje glede izstopov iz Cerkve vam žal ne moremo odgovoriti, ker teh podatkov ne zbiramo statistično. Groba ocena je, da izstopov ni veliko; so bolj posamični primeri. Kot zanimivost naj sicer povem, da ob veliki noči vsa- Foto: Dreamstime/M24 ko leto kar nekaj odraslih prejme zakramente uvajanja (sv. krst, sv. birmo in sv. obhajilo). Že teh je običajno precej več, kot je izstopov,« so še sporočili s tiskovnega urada Nadškofije Ljubljana. Statistiko vodi le celjska župnija Odzvala se je tudi celjska škofija, ki je edina nastopila s konkretnimi številkami. »O izstopih v celjski škofiji vam lahko na podlagi podatkov, ki jih župniki oddajo v letnih statistikah, posredujem podatke o številu izstopov od leta 2014 naprej, prej tega nismo zbirali,« so dejali v uvodu. Povedali so, da je bilo na območju celjske škofije leta 2014 35 izstopov, leto kasneje 37, leta 2016 28, leta 2017 31, leta 2019 je iz Cerkve izstopilo 23 Slovencev, lansko leto pa na območju celjske škofije 21. Polona Krušec Ptuj, Podravje • Pobuda odbora za splošne zadeve očitno neuresničljiva Omejevanje mandatov direktorjev neskladno z zakonodajo Predlog oziroma ideja, da se razmisli o omejevanju mandatov direktorjev javnih zavodov na Ptuju, je pričakovano dvignil veliko prahu. Vodstvo Mestne občine Ptuj je zadeve preverilo in ugotovilo, da so se o podobnih zadevah pristojne institucije že izrekle. Ministrstvo za javno upravo je leta 2014 obravnavalo podoben predlog in sklenilo, da zakonodaja omejevanja mandatov ne predvideva. »Zakonodaja ne predvideva omejitve mandatov direktorjev. Če bi želeli omejevati mandate, bi bilo treba najprej spremeniti zakonodajo na državnem nivoju,« je po predlogu odbora za splošne zadeve in lokalne zadeve, da se premisli o morebitnem omejevanju mandatov, povedal direktor občinske uprave MO Ptuj Alen Jevtovič. Odbor mu je namreč naložil preverjanje zakonodaje na tem področju. Podobne ideje so bile na državni ravni aktivne že leta 2014. Predlog, ki je bil takrat naslovljen na Vlado RS, je bil, da se sprejme ustrezna zakonodaja, ki bi omejila delovanje na isti (ali ekvivalentni) poziciji znotraj določene organizacije na deset let. Argumenti pri tem pa: fluktuacija vodstvenega kadra, raz- noliki načini vodenja in organizacije dela, več transparentnosti ipd. Ptujska občina se naslanja na mnenje iz leta 2014 Prav takrat izdano mnenje Ministrstva za javno upravo je zdaj argument ptujske občine. »Zakon o zavodih ureja statusni položaj javnih zavodov in določa, da javne zavode za opravljanje javne službe lahko ustanovijo država, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. V 33. členu tega zakona je določeno, da je za direktorja zavoda lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda, mandat direktorja pa traja štiri leta, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova ime- novana za direktorja. Poslovodne osebe v javnih zavodih so torej lahko ponovno imenovane na isti položaj, pri čemer pa je podlaga za ponovno imenovanje tudi ocena preteklega dela. Ne glede na navedeno pa je treba upoštevati, da se za zasedbo položaja direktorja izvede postopek javnega razpisa in opravi izbira ob upoštevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja osebe javnega prava,« je navedeno v omenjenem mnenju MJU, izdanem pred sedmimi leti. To se dejansko nanaša na zelo podobno pobudo, kot smo jo slišali pred nekaj od dela ptujske politike. Le da na odboru niso prišli dalje od same ideje; kako bi mandate časovno omejili, sploh niso razpravljali. Na papirju je vse lepo, v praksi pa ... Na MJU izpostavljajo še, da na javnem razpisu lahko enako- vredno kandidirajo vsi kandidati, saj da upoštevaje ustavno načelo enakopravne dostopnosti ni možno omejiti pravice do prijave na razpisano prosto delovno mesto. Prepričani so, da omejitev ponovnega imenovanja po določenem obdobju ne bi nujno zagotovila strokovnosti in učinkovitega dela. Ključno vlogo pri nadzoru in zagotavljanju izbire najboljših kandidatov za direktorska mesta imajo sveti zavodov, kjer pa veliko vlogo igra politika. Ne glede na to, ali se število mandatov omeji ali ne, je dejstvo, da zmeraj o(b)staja možnost, da bodo direktorske stolčke zasedli politično nastavljeni in ne najboljši kadri. Dženana Kmetec Že leta 2014 je bila na državni ravni obravnavana pobuda, podobna tej, o kateri je pred kratkim razpravljal odbor za splošne zadeve in lokalno samoupravo MO Ptuj. Foto: CG torek • 4. maja 2021 Zdravstvo Štajerski 9 Spodnje Podravje, Ptuj • Delo internega oddelka v času epidemije »V času epidemije smo vsi ranljivi, tudi zdravstveno osebje« Pandemija koronavirusaje sistem zdravstva korenito spremenila. Mnogi imajo občutek, da se ukvarjamo le in zgolj s to boleznijo, ostalo pa je v drugem planu. Iskanje ravnotežja med zdravljenjem necovid in covid bolnikov tudi za zdravstveno osebje predstavlja velik izziv. Na internem oddelku ptujske bolnišnice zagotavljajo, da se kljub težki situaciji trudijo izvesti zastavljeni program v največji možni meri. Številke kažejo, da so leta 2019 na internem oddelku SB Ptuj sprejeli okrog 2.800 pacientov, lani približno desetino manj. V to covid bolniki niso všteti. So vsi, ki so zdravstveno oskrbo v zadnjem letu potrebovali, to tudi dobili? Leto 2020 je bilo zelo specifično, koronavirus je terjal svoj davek. Kakšne bodo dolgoročne posledice, je nemogoče napovedati. Gotovo je le, da jih bomo čutili še Epidemija je s seboj prinesla mnoge izzive. Tudi za zdravnike so bili ti pomnoženi, pravi Gabrijela Damevska Kaučič, dr. med., spec. interne medicine, zaposlena na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj: »Izzivov, s katerimi smo se spopadali lani, je bilo veliko. Najprej sploh nismo videli konca bolezni oziroma so neprestano prihajali novi bolniki. Zelo hitro smo se morali organizirati in delo prilagoditi na močno povečano število bolnikov, saj je bila ta bolezen nekaj nepričakovanega. To je bil globalni izziv, ne samo za zdravstvo. Obenem smo morali zagotoviti varno okolje za naše zdravstvene delavce. Z okužbami smo se srečevali, to je bilo neizogibno. Pacienti, ki so prihajali, so potrebovali dolgotrajno intenzivno zdravljenje, na kar pa, pošteno povedano, javno zdravstvo najprej ni bilo pripravljeno.« Ob vsem tem seveda druge bolezni niso izginile. Kot pravi Damevska Kaučič, ves čas iščejo načine, kako obravnavati čim več pacientov, tudi necovid. Oboji potrebujejo njihovo pomoč. »Zelo pomembno je povedati, da so vsi, Zadnje tri mesece so vse posteljne kapacitete (60 postelj) ptujskega internega oddelka nenehno polno zasedene. Na covid oddelku je trenutno 20 pacientov, še pet na intenzivni negi. ki so nujno pomoč potrebovali, to tudi dobili. Ločiti moramo med bolniki, ki lahko počakajo, da v nekem doglednem in spoštljivem času dobijo ustrezno obravnavo, od tistih, ki potrebujejo nujno pomoč. Res je, covidni so večkrat potrebovali nujno pomoč, zato morda tak ob- Gabrijela Damevska Kaučič: »Teža bolezni je prisotna in nobena teorija v mojih očeh tega ne more izničiti, ker vsakodnevno delam s temi pacienti.« Kako pacienti doživljajo zdravstvo v času korone V zadnjem času seje odnos javnosti do zdravstva precej spremenil. Medtem ko so Slovenijo še pred nekaj meseci preletavala letala in smo zdravstvenim delavcem glasno ploskali in peli zanje, se jih zdaj pogosto predstavlja kot navadne zaslužkarje. Gabrijelo Damevsko Kaučič smo povprašali, kako se sooča s takšnimi posploševanji in aliji očitki pridejo do živega: »Pravzaprav ne. Ta situacija vlada v naši družbi in seje pojavila že pred epidemijo. Res pa je, da se to ni nič izboljšalo, prej bi rekla, da poslabšalo.« Kot zdravnica na internem oddelku se vsakodnevno srečuje z resno obolelimi covidnimi bolniki. O teorijah zarote, pravi, sploh ne razmišlja:»Vsak ima pravico do svojega mnenja. Manj razumeš, bolj verjameš v teorije zarote. Dokler te ne izničijo teže bolezni, me sploh ne motijo. Teža bolezni pa je prisotna in nobena teorija v mojih očeh tega ne more izničiti, ker vsakodnevno delam s temi pacienti.« čutek javnosti. V osnovi pa smo obravnavali skoraj vse ambulantne bolnike. Kar se tiče samega internega oddelka ptujske bolnišnice, lahko zagotovim, da smo dejansko obravnavali zelo veliko število bolnikov. Smo pa se zdravstveni delavci dejansko pripeljali do meje zmožnega.« »Čakalnice so morda res prazne, ambulante in oddelek pa polni« Organizacija novega oddelka z obstoječim kadrom v lanskem letu je bila zahtevna naloga. Zaposlenim na internem oddelku SB Ptuj so pomagali specializanti in nekateri zdravniki splošne medicine, glavnino dela pa so še vedno morali opraviti sami. Začetek epidemije je bil zanje najtežji. Kasneje so zadeve spremljali, se prilagajali novonastalim okoliščinam in organizacijo dela nenehno izboljševali. Zaradi vseh teh dejavnikov so se lani, v prvi polovici leta čakalne dobe krepko podaljšale. V ptujski bolnišnici sicer zatrjujejo, da jim je glavnino uspelo nadoknaditi še pred iztekom lanskega leta. Da-mevska Kaučič pravi, da so delali dodatne ambulante, da so čakalne dobe skrajšali, kolikor se je le dalo. Prav zato jo očitki, da so bolnišnice prazne in da pacienti ne dobijo ustrezne oskrbe, žalosti. Na to odgovarja, da ustanove še zdaleč niso prazne, so pa morda kdaj čakalnice bolj prazne kot prej: »Da se pacienti ne bi srečevali, ker bi mešanje povečalo tveganje za širjenje okužb. Morda smo celo bolje organizirani zdaj kot pred korono. Časovno stvari tečejo bolje. Ambulante so vedno polne, čakalnice morda res kdaj prazne, a le zato, da se ljudje ne srečujejo na hodnikih.« Zraven internistov so zelo veliko breme nase prevzeli tudi inten-zivisti, oddelek za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečin v ptujski bolnišnici. Vodili so celo intenzivo ptujskega covid oddelka in organizirali prevoze kritično bolnih v druge ustanove. Posledice na zdravje tudi več mesecev po prebolevanju Po več kot letu dni, odkar smo se prvič srečali s koronavirusom v ptujski bolnišnici ugotavljajo, da imajo nekateri pacienti po preboleli okužbi dolgotrajne posledice. Gre za nevrološke bolezni, dodatne okužbe pljuč, poslabšanje srčnih bolezni, vrtoglavice ipd. »Moram pa poudariti, da to ugotavljamo predvsem pri starostnikih,« pravi Damevska Kaučič. Še vedno ptujski internisti delajo na treh deloviščih: na internem oddelku in ambulantah, v covid oddelku in sivi coni. Te dni imajo okrog 20 pacientov, okuženih s koronavirusom. Številke se sicer dnevno spreminjajo. Popolnoma polna je tudi intenzivna nega, kjer imajo pet pacientov. Absolutna številka sprejemov pa se k sreči zadnje tedne manjša. Polno zasedene pa so vse bolnišnične postelje internega oddelka, vseh 60 postelj je redno zasedenih. »V času epidemije smo vsi ljudje ranljivi. Tudi zdravniki in zdravstveno osebje. Samo z medsebojnim spoštovanjem lahko premagamo vse te izzive, ki so postavljeni pred nas. K sreči velika večina pacientov ceni trud zdravstvenega osebja, vedo, da se trudimo zanje,« sklene Damevska Kaučič. Dženana Kmetec Ormož • Storitve Centra za duševno zdravje vse bolj iskane Na udaru duševno zdravje Kaže, daje bil Center za duševno zdravje odraslih v Ormožu (CDZO) vzpostavljen ravno pravi čas, da so s storitvami lahko oskrbeli vse več pacientov. Odkar je izbruhnila epidemija in so v veljavi razni ukrepi, seje število pacientov in potreba po večjem številu obravnav povečevala, najpogosteje pa so strokovno pomoč potrebovali starejši. Poslanstvo CDZO v Ormožu je obravnava oseb z različnimi duševnimi motnjami in obravnava posameznikov zaradi odvisnosti od alkohola in njihovih svojcev. Paciente obravnavajo ambulantno in v okviru skupnostne psihiatrične obravnave (SPO), kar pomeni, da z mobilno enoto nudijo storitve na terenu oz. na domovih pacientov. Delovati so začeli v drugi polovici leta 2019, tako je bil CDZO v letu 2020 še v fazi implementacije. Zgolj v preteklem letu so v ambulantnem delu obravnavali 480 posameznikov, v obravnavo pacientov na domu pa je bilo vključenih 115 posameznikov. Kot izhaja iz zbranih podatkov, pa se je v času epidemije potreba po obravnavah tako v ambulantni kakor tudi v SPO povečala. »V času epidemije smo zaznali nekoliko povečano potrebo po obravnavah v ambulantni dejavnosti, medtem ko se občutno povečuje frekvenca obiskov v SPO - med drugim tudi zaradi dejstva, da tudi sam covid-19 povzroča nevrološke posledice in posledice na področju duševnega zdravja, kar za posameznike, ki imajo težave na področju duševnega zdravja, pomeni, da so še bolj dovzetni za poslabšanje psihičnega zdravja ob nejasnih situacijah, kot je tudi covid-19,« so povedali v ZD Ormož. Število obiskov v 2020-ambulanta 400 350 300 250 200 150 100 50 0 -Število obiskov v 2020-ambulanta Foto: ZD Ormož Število obiskov se je konstantno povečevalo, kar kaže na vse večje potrebe po tovrstni obravnavi. »Tudi samo obolenje za virusom covid-19 povzroča nevrološke posledice in posledice na področju duševnega zdravja,« so povedali v ZD Ormož. Število obiskov v 2020-Sp0 300 200 123456789 * število obiskov v ambulanti CDZO v 2020 10 11 12 Foto: ZD Ormož Dejavnost obravnave na domovih pacientov so v začetku epidemije (v marcu in aprilu 2020) omejili le na najnujnejše primere. Mobilna enota obiskovala predvsem starejše Posamezniki, ki so bili deležni obravnave na domu, so imeli različne potrebe tako glede intenzitete kakor tudi glede vključevanja zunanjih deležnikov pomoči (kot so CSD, ZZZS, občine, nevladne organizacije ...). Po večini pa naj bi šlo za starejše posameznike. »Ugotavljamo, da je povprečna starost vključenih v SPO 74 let, da je to starejša populacija, pri kateri gre za veliko vedenjskih odklonov, povezanih z de-menco, da je pri njih prisotnih veliko kroničnih bolezni, ki dodatno zahtevajo večjo povezljivost z različnimi službami znotraj zdravstvenega doma (osebni zdravnik, patronažna služba, laboratorij, specialistične ambulante ... ) in je zaznana tudi kompleksna socialna problematika, kar pogojuje vključevanje pristojnih služb,« so navedli v ZD Ormož. Pomoč na voljo tudi za mlade Da je epidemija močno povečala potrebe družbe po strokovni pomoči za duševno zdravje, priča tudi dejstvo, da sta se dve psihologinji, ki sta se utečenemu timu strokovnjakov pridružili oktobra lani, posvetili pretežno pacientom, ki se jim je psihično stanje poslabšalo zaradi covid-19 situacije. Kot smo poročali, se je CDZO v marcu dodatno okrepil s štirimi zaposlenimi. »Izkušnje in dobljeni podatki bodo podlaga za načrtovanje dela v letošnjem letu. Naša želja je, da bi bilo delo opravljeno kakovostno in v skladu s standardi stroke in pričakovanji naših uporabnikov,« so navedli v Poročilu o izvedbi programa CDZO v letu 2020 in v programu dela za leto 2021. Od lanskega septembra pa pod okriljem ZD Ormož deluje tudi Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki v zadnjem obdobju zaradi vseh omejitev doživljajo velike stiske. Karmen Grnjak Štajerski 1 rci INI IK ^^ www.tednik.si Í3 Stajerskitednik Stajerskitednik Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 4. maja 2021 EU • Ob prazniku dela po Evropi Več tisoč ljudi na zborovanjih Na prvomajskih zborovanjih se je kljub pandemiji covida-19 v soboto zbralo na tisoče ljudi v več evropskih državah. O množičnih zborovanjih ob spoštovanju protikoronskih ukrepov poročajo iz Španije, o spopadih s policijo pa iz Francije. Foto: Wikipedia V Španiji se je v več kot 70 mestih prvomajskih zborovanj udeležilo več tisoč ljudi. Na prvih zborovanjih na mednarodni dan dela od izbruha pandemije covida-19 so udeleženci nosili zaščitne maske in spoštovali pravila socialnega distanciranja, pa tudi dovoljenega števila udeležencev. Na glavnem zborovanju v prestolnici Madrid se je zbralo okoli tisoč ljudi, tudi sedem ministrov, med njimi ministrica za delo Yolanda Diaz ter predstavniki levih strank. Predstavniki glavnih sindikatov so vlado pozvali k spoštovanju zavez, uresničitev katerih je zaradi pandemije preložila, kot so umik sporne reforme trga dela, dvig minimalne plače in sprejem zakona o enakem plačilu. Ministrica Diaz je v nagovoru izpostavila zaposlovanje kot ključno za izhod iz krize. Dostojno zaposlitev, solidarnost, enakost in socialno pravičnost je označila kot najbolj učinkovit odgovor na sedanjo gospodarsko in družbeno krizo. V Barceloni pa se je prvomajskega zborovanja udeležilo okoli 3000 ljudi. Španija je v pandemiji močno prizadeta in naj bi od skladov EU med letoma 2021 in 2026 prejela 140 milijard evrov. V Franciji se je na zborovanjih po državi prav tako zbralo več tisoč ljudi. V Parizu je prišlo do spopadov s policijo, ki je uporabila tudi solzivec. Policijski vir je povedal, da so skrajno levičarski protestniki »črnega bloka« večkrat skušali blokirati zborovanje sindikatov. Nekateri protestniki so razbijali izložbe bank, sežigali smetnjake in metali predmete na policiste. Po podatkih so po državi načrtovali skoraj 300 prvomajskih zborovanj, ki naj bi se jih po ocenah oblasti udeležilo skupno 10.000 ljudi. Udeleženci so nosili transparente z različnimi zahtevami, od odprave nočne prepovedi gibanja zaradi pandemije do ustavitve reforme za nezaposlene, ki naj bi začela veljati julija.Pet ljudi so prijeli v Lyonu, kjer so se prav tako skrajni levičarji »črnega bloka« spopadli s policijo. Tu se je zborovanja kljub dežju udeležilo 3000 ljudi. V Nemčiji je sindikat DGB v Hamburgu pripravil svoje glavno zborovanje v tradicionalnem stilu pod sloganom Solidarnost je prihodnost. Predstavnik sindikata Reiner Hoffmann je izpostavil, da ne bodo dovolili, da bodo delodajalci pandemijo izkoristili za izgovor za odpuščanja, relokacije in dumpinge plač. Pozval je k več vlaganjem. Sta Belgija • Sodišče je odločilo Zapiranje restavracij nezakonito Belgijsko sodišče je v petek razsodilo, da so vladni ukrepi, ki v času pandemije covida-19 predpisujejo zapiranje restavracij in kavarn, nezakoniti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. ji ■H Foto: Sta /M24 Po presoji sodišča so bile omejitve, ki jih je predpisala notranja ministrica Annelies Verlinden, nezakonite, saj ministrica ni bila pooblaščena za odločanje o tem. Prav tako je bilo sodišče kritično do tega, da v razpravo ni bilo vključeno vrhovno upravno sodišče. Vlada ima zdaj 30 dni časa, da odpravi nezakonitost, sicer bo morala plačati 250.000 evrov globe. Tožbo so vložili predstavniki gastronomskega združenja iz regije Valonija in okoli 50 belgijskih restavracij. Sodišče je sicer konec marca že ugotovilo pomanjkljivo pravno podlago za omejitve, povezane z zajezitvijo širjenja koronavirusa, saj so bile odločitve sprejete le z ministrskim odlokom. Vlada se je na to sodbo pritožila, sodišče pa naj bi odločitev razglasilo 18. maja. Vlada medtem že pripravlja predlog zakona o pandemiji, o katerem trenutno razpravlja tamkajšnji parlament in ki bi lahko vendarle zagotovil pravno podlago za zapiranje restavracij. sta Ptuj • Drugo koronsko praznovanje prvega maja Prvi maj s plavajočim kresom, mlajem in budnico Prvi maj smo že drugo leto zapored praznovali v koronskih razmerah, ob upoštevanju vseh zdravstvenih ukrepov. Četudi so se velika praznovanja, ki so jih v preteklosti spremljali veliki žuri, kulturni dogodki ter športno-rekreativna dejavnost, za nekaj časa zaradi koronavirusa morala umakniti, je duh prvega maja bolj ali manj ostal živ. Navadam, ki spremljajo delavski praznik, se ljudje niso odrekli. Zagoreli so kresovi, oglasile so se prvomajske budnice, ponekod so jih prinesli gasilci iz avtomobilov, tudi pokanje ni izostalo, kot tudi ne postavljanje mlajev. Bolj ali manj se je praznovanje prvega maja omejilo na družine in majhne skupine ljudi. Na sam praznični dan pa so se mnogi veselili tudi na terasah in vrtovih gostinskih lokalov; po dolgih mesecih zaprtja je imelo to druženje še poseben pomen. Za nekatere pa je bil to pravšen dan za gibanje in sprostitev naravi. Brodarsko društvo Ranca, ki že 17 let pripravlja kresove na vodi, je letos poskrbelo za posebno presenečenje, za plavajoči kres. Medtem ko so ga v prejšnjih letih pripravljali v pristanišču na Ranci, je letos svojo pot začel pri vstopno-izstopnem mestu pri Termah Ptuj in nadaljeval pot po Dravi do Rance, kjer se je tudi ustavil. Na celi poti so ga lahko spremljali Ptujčani in tudi drugi. Zaradi covid razmer so se v BD Ranca Ptuj tudi odločili za plavajoči kres, da so ga lahko na celi poti videli številni in da se niso ustvarjale skupine ljudi, je povedal predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič. Šlo je v bistvu za enak kres na vodi, kot so ga v prejšnjih letih postavljali v pri- Foto: Črtomir Goznik Brodarsko društvo Kanca se ni izneverilo tradiciji, tudi 17. leto zapored je na zadnji aprilski dan zagorel kres na vodi. Letos so poskrbeli za posebno presenečenje, plavajoči kres, ki so ga ljudje lahko spremljali od Term do Rance. stanišču Ranca, le v nekoliko manjši izvedbi, ki so ga kontrolirano vozili od Term do Rance. Izteklo se je po pričakovanjih, ponovno so pokazali, da znajo. „Iz te ideje se je rodil že projekt za prihodnje leto, ko želimo s plavajočim kresom nadaljevati po letošnji poti. Od Term do Rance bomo plavajoči kres pripeljali do Rance, kjer pa bomo postavili še veliki kres, ter ga z njim prižgali. Naš že 17-letni projekt je tako dobil še eno nadgradnjo, še dodatno zanimivost. Prvi maj je za BD Ranca Ptuj nadvse pomemben. To je tudi uradni začetek nove plovne sezone v letu, ko se lahko začne plovba po Ptujskem jezeru in reki Dravi. Dejansko varnost plovne poti smo preverili že skupaj s plavajočim kresom," je o plavajočem kresu še povedal predsednik BD Mesarič ter napovedal več zanimivih športnih dogodkov, ki jih bodo pripravili do zaključka plovne sezone. V MO Ptuj pa niso pozabili tudi na majsko drevo. Postavili so ga na Panorami, kjer je v prejšnjih letih potekalo tudi javno kresovanje, povezano s sindikalno proslavo in veliko zabavo na prostem ter s športno-rekreativnim dogajanjem. MG Pihalni orkester Ptuj, ki že od petdesetih let prejšnjega stoletja Ptujčane prebuja na prvomajski dan, lani prvič za ta praznični dan ni imel vloge buditelja. Koračnico, ki sojo člani posneli na svojih domovih, nato pa sestavili v celoto, so s pomočjo gasilcev iz avtomobila predvajali po ulicah in trgih Ptuja, naseljih na levem in desnem bregu Drave. V nekaterih okoljih je bilo tako še letos, tudi na Ptuju, kjer pa je Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča ponovno zbujal tudi z igranjem v živo. Ni sicer bilo velikega tradicionalnega obhoda po ptujskih ulicah in trgih, a se je njegovo igranje dotaknilo mnogih. Zaigrali so na zelenici ob Volkmerjevi cesti (med bloki) v bližini Doma upokojencev ter na ptujskem gradu, ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov. Za godbenike, izjemne ljubitelje glasbe, je igranje budnice del njihovega poslanstva, predvsem pa spoštovanje tradicije, ki se prenaša iz roda v rod. Foto: Črtomir Goznik Pihalni orkester Ptuj je v drugem koronskem letu zaigral v živo, na zelenici med bloki ob Volkmerjevi cesti in na ptujskem gradu. Ormož • Prvomajske budnice nekoliko drugače kot nekoč Gasilci in godbeniki z roko v roki Tudi letos so se zaradi epidemije morali pihalni orkestri ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, prilagoditi in budnice med občane ponesti na poseben način. V Ormožu so člani tamkajšnjega pihalnega orkestra združili moči z Gasilsko zvezo Ormož in poskrbeli, da je tradicionalna prvomajska budnica prebudila občane v vseh krajih občine. Člani pihalnega orkestra so se na prvomajsko jutro ob 5.30 zbrali pred ormoškim gradom, od tam je parada krenila skozi mesto do Kerenčičevega trga, kjer so godbeniki posnetke budnic predali gasilcem vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Ormož. Ti so se nato z vozili vrnili pred svoje gasilske domove ter budnice predvajali preko ozvočenj na gasilskih vozilih. Dopoldne so člani Pihalnega orkestra Ormož z budnico pozdravili še stanovalce Centra za starejše občane Ormož. nš torek • 4. maja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Epidemija in ukrepi zdesetkali število bivajočih v Dijaškem domu Zasedenih le slaba polovica postelj Dijaški dom Ptuj ima v šolskem letu 2020/21 vpisanih 40 dijakov. Ta številka je konstanta zadnjih osem let. V letošnjem šolskem letu seje nekaj dijakov izpisalo zaradi epidemije in učenja na daljavo. Zaradi zaprtja in težjega prehajanja mej sta na primer doma ostala dva dijaka iz Hrvaške. Po besedah ravnatelja Ivana Hercoga se eden izmed dijakov ni mogel navaditi na številne zaščitne ukrepe, zato je šolanje prekinil in se posledično iz doma izpisal Ob tem je treba poudariti še, da se dijaki šolajo izmenično po modelu C, kar posledično pomeni, da jih je vsak teden v domu samo polovica. Zaradi študija na daljavo pa so ostali tudi brez štirih študentov. Tudi novo šolsko leto ne prinaša ptujskemu dijaškemu domu večje- ga vpisa. Trenutno imajo v rokah samo tri prijave, ki po besedah Hercoga v tem trenutku niso merilo. Ta številka bo po njegovem mnenju jeseni bistveno višja: »Res pa je, da bo vse odvisno od tega, v kakšni obliki bo takrat potekalo izobraževanje.« Kljub trenutni situaciji bodo poskušali v dom privabiti več dijakov: »Nikakor ne pričakujem, da bi dom še kdaj pokal po šivih, tako kot pred 20 leti, ko smo skrbeli za 160 dijakov. Kljub temu pa si želimo, da bi zaživelo več naših praznih sob. V ta namen si bomo prizadevali v Zaradi šolanja na daljavo je trenutno manj potreb po sobah v Dijaškem domu Ptuj. kratkem zapolniti še eno etažo z ustrezno vsebino. Razmišljamo, da bi v dom privabili katero izmed stanovanjskih skupin.« Kapaciteta doma je sicer 186 postelj (v sobah so po tri postelje, v katerih bivata dve osebi), od tega je po vnovičnem odprtju, februarja letos, zasedenih manj kot polovica. V domu sicer celo šolsko leto biva vzgojna skupina OŠ dr. Ljude-vita Pivka (8 učencev). V ptujskem dijaškem domu niso samo dijaki Zaradi nizkega števila dijakov, ki v zadnjih letih koristijo njihove usluge, so se v domu nekoliko bolj preusmerili v tržno dejavnost. Predvsem zato, da pridobijo dodatna sredstva in zapolnijo posteljne kapacitete, ki so na razpolago. Lani so pogodbo za najem 100 m2 prostorov sklenili z zavodom Vitis iz Ptuja, ki je bilo uspešno na javnem razpisu za pridobitev koncesije za izvajanje programa Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija za obdobje sedmih let. Pred tem je bil šest let najemnik prostorov Univerzitetni rehabilitacijskih inštitut Soča, ki na tokratnem razpisu ni uspel. Trenutno v domu biva tudi od 6 do 10 tujih delavcev Perutnine Ptuj, s katero so že pred leti sklenili po- Po 40 letih nova okna in fasada Stavba Dijaškega doma Ptuj, katere odprtje je bilo leta 1980, je dotrajana in nujno potrebna obnove. Lastnih sredstev za večje investicije nimajo, zato se prijavljajo na razpise šolskega ministrstva za investicijska vzdrževanja. Sam objekt poskušajo redno vzdrževati in obnavljati v okviru sredstev, s katerimi razpolagajo. Veliko si obetajo od energetske sanacije, ki naj bi bila skupaj s ŠC Ptuj in ptujsko gimnazijo izvedena še letos. Napovedanoje sicer bilo, da se bodo dela začela konec lanskega leta, vendar se je projekt zaradi usklajevanj in novelacij zamaknil. V okviru energetske sanacije se bo na stavbi ptujskega dijaškega doma prenovila fasada, streha, zamenjala se bodo stara lesena okna, na stopnišču bodo svetila zamenjali z varčnejšimi... Med drugim se zavedajo, da bi morali nujno zamenjati tudi notranjo opremo - (postelje, omare, stole, mize...), za kar pa trenutno ni denarja. godbo. Sodelujejo tudi s Centrom za socialno delo Ptuj, in sicer v primerih, ko potrebujejo nastanitev za osebe brez urejenega bivališča. V eni izmed sob biva tudi gostujoča profesorica iz tujine, ki poučuje na ptujski gimnaziji. Dodatna sredstva pridobijo s kuhanjem obrokov za OŠ dr. Ljudevita Pivka. »Z vsemi temi vsebinami skušamo krpati finančno luknjo,« je dodal Hercog. Trudijo se sicer poslovati skrbno, racionalno in preudarno. Dijaški dom Ptuj se financira iz državnih sredstev, ki so odvisna od števila dijakov, oskrbnin in že omenjenega tržnega dela, ki ga poskušajo pridobiti sami. Prihodki in odhodki so v lanskem letu znašali okoli 400.000 evrov, torej so poslovali s pozitivno ničlo. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ptuj • V bolnišnici 46-odstotna precepljenost zaposlenih Precej več cepljenih zdravnikov kot medicinskih sester V ptujski bolnišnici še vedno poteka cepljenje zaposlenih. Doslej je bilo z dvema odmerkoma cepljenih 250 zdravstvenih in drugih delavcev, kar predstavlja 46 % delež vseh. V teh dneh se jim bo pridružilo še 68 sodelavcev; gre za prebolevnike in tiste, ki so se prijavili naknadno. Se pa precej razlikuje precepljenost zaposlenih po delovnih mestih: cepilo seje okrog 30 % več zdravnikov kot medicinskih sester in bolničarjev. Visok je tudi delež tistih, ki so okužbo s koronavirusom že preboleli. Prva, aprilska seja v spremenjeni sestavi sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je zaradi epidemioloških ukrepov potekala preko spletne aplikacije. Člani sveta, ki ga vodi Žarko Markovič, so očitno z delom ptujske bolnišnice zadovoljni. Seznanili so se s potekom aktivnosti v zvezi z izgradnjo urgentnega centra ter potrdili sklep o prodaji nepremičnin bolnišnice v ta namen. Gre za stanovanja, zemljišče in garažo. Svet je obravnaval tudi poročilo o poslovanju bolnišnice. To izkazuje, da so leto 2021 začeli v zelenih številkah. V prvih treh mesecih letošnjega leta so ustvarili 19.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki. Spodbuden je še en podatek - da zapadle obveznosti poravnavajo na rok. Dolga leta se namreč ta zdravstvena ustanova - tako kot številne - druge sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Skupaj je delež cepljenih zaposlenih v SB Ptuj 46 odstotkov. Foto: Sta /M24 Podatki o precepljenost! zaposlenih zadovoljivi Vodstvo ptujske bolnišnice, na čelu z direktorico Anico Užmah in strokovnim vodjem Teodorjem Pevcem, je svet zavoda seznanilo tudi s podatki o precepljenosti zdravstvenega kadra. Konec marca letos je bilo z dvema odmerkoma cepljenih 250 zaposlenih v ptujski bolnišnici. Od tega 54 zdravnikov (65 %), 102 medicinski sestri in bolničarji (36 %), 64 nezdravstvenih delavcev (čis-tilke, kuharji ...), 30 zdravstvenih delavcev. Skupni delež cepljenih je tako 46 %. Zdravstveni inšpektorat je januarja opravil nadzor cepljenja v ptujski bolnišnici, odstopanj niso ugotovili. »Vsaj enkrat mesečno vse necepljene zaposlene preko elektronske pošte spomnimo na možnost prijave na cepljenje in jim pošiljamo informativno gradivo,« je povedala Užmahova in dodala, da zaposlene redno spodbujajo k cepljenju. Vsi so prejeli cepivo Comirnaty (proizvajalcev Pfeizer in BionTech). Po drugi dozi so zabeležili nekaj več stranskih učinkov, o resnih pa niso bili obveščeni. Dženana Kmetec Gorišnica • Gasilski dom v Forminu Obnova dvorane in prizidek Občina Gorišnica seje v lanskem letu lotila obnove gasilskega doma v Forminu. Dvorana je že dobila novo podobo, letos bodo del objekta z zadnje strani porušili in prizidek zgradili na novo. Za obnovo gasilskega doma v Forminu je v letošnjem proračunu občine Gorišnica rezerviranih 160.000 evrov. Pri obnovi dvorane so prostovoljno sodelovali gasilci in krajani Formina, ki so odstranili oder in tlake. Za nadaljnja obnovitvena dela je poskrbela občina. Dela na objektu bodo nadaljevali, saj župan Jože Kokot za ta mesec napoveduje objavo razpisa za izbiro izvajalca gradnje. „V proračunu imamo za gasilski dom zagotovljenih 160.000 evrov. Dvorano smo uredili, sledijo dela v tako imenovanih pomožnih prostorih, kjer je tudi kuhinja. Bistveno je, da bodo tlaki v pomožnih prostorih po obnovi v enaki višini, kot je dvorana. Želimo, da bo celotni prostor kar se da funkcionalen in da med dvorano ter pomožnim prostorom ne bo več višinske razlike," je pojasnil župan Kokot. Gasilski dom v Forminu in športno igrišče ob njem sta priljubljena lokacija za preživljanje prostega časa domačinov. Med epidemijo se je sicer druženje ob gasilskem domu nekoliko zdesetkalo, a s sproščanjem ukrepov se bo življenje v vaško središče Formina počasi nedvomno ponovno vrnilo. MZ Foto: MZ 12 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 4. maja 2021 Destrnik • Sofinanciranje programov društev Društvom dobrih 25.000 evrov Tudi letos bo občina Destrnik z javnim razpisom med prijavljena društva razdelila nekaj sredstev za pomoč pri izvedbi začrtanih programov. Foto: SD Za sofinanciranje dejavnosti kulturnik društev bo občina Destrnik letos namenila 4.000 evrov. V ta namen je v proračunu rezerviranih 25.271 evrov. Programe kulturnih društev bo občina sofinancirala v višini 4.000 evrov, za programe športa pa je predvidenih slabih 8.300 evrov. Največ denarja, 5.500 evrov, bo šlo za sofinanciranje redne letne dejavnosti športa, 2.000 za športno rekreacijo, z nekaj manj kot 780 evri pa bo občina prispevala za šolska športna tekmovanja otrok od 6. do 14. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v športne programe domače osnovne šole. Za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in ostalih dejavnosti je na voljo 13.000 evrov, in sicer skoraj 11.700 evrov za dejavnosti omenjenih društev, ki imajo sedež na Destrniku, 800 evrov pa za programe društev izven občine. Dobrih 500 evrov bodo iz destrniškega proračuna zagotovili tudi za program reševanja težav z odvisnostjo Mostovi, ki deluje na območju UE Ptuj, financirajo pa ga občine in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slovenija • Rok Lunaček o glasbi »Muzika je zares časovni stroj!« Frontman skupine Flirt/Flirrt in avtor številnih skladb tudi za druge glasbenike, Rok Lunaček, obeležuje 25 let na slovenski glasbeni sceni, uspešnica Romeo in Julija pa je po 20 letih končno dobila tudi svoj videospot. Povedal je, zakaj se je medtem za nekaj let umaknil z glasbene scene. Foto: Jaka Kniplič/M24 »Na teh 25 let poskušam(o) z bendom gledati z malce distance. Hitro se namreč ujameš v zanko retrospektive in nekega poveličevanja preteklega uspeha. Sicer priznam, v teh letih se je zgodilo nešteto izjemnih stvari. Izdali smo sedem studijskih albumov, odigrali več kot 800 koncertov, doživeli marsikatero prigodo, nanizali zimzelene skladbe, kot so Romeo in Julija, Ko je ni, Njena balada, V mojem telesu, 20 let nazaj, in še veliko jih je, pa vendar: na koncu dneva smo še vedno samo ekipa, ki rada dela muziko. In to počnemo pravzaprav na zelo podoben način kot na začetku. Ne kompliciramo in neizmerno uživamo v tem. Mislim, da je tole slednje največ vredno. Da tudi po skoraj 25 letih ostaneš Človek v tem norem »biznisu«. In naj odgovorim še na drugo vprašanje - vmes sem se za nekaj let umaknil iz muzike. Preveč je bilo za moje premlado srce. Sem imel čas razmišljati in urediti čustvene predale.« Prenovljena pesem Romeo in Julija je končno dobila tudi videospot. Lunaček pravi, da je to ob 20. obletnici Romea in Julije zelo čustveno zanj: »Tudi srečanje z originalnim kitaristom Luko Vundukom je svojevrstna katarza zame; in zanj najbrž tudi. Dolgo let se nisva slišala in videla. Mislim, da je po vseh teh letih ostala zgolj in samo ljubezen do glasbe ter čudoviti spomini na mladost. In mi smo bili zares mladi, ko smo naredili Flir(r)t. Večji del benda smo bili še najstniki in srednješolci, ko smo doživeli že velike uspehe.« V 25 letih, od Flirta do Flirrta se je sveda veliko spremenilo: »To je tako, kot če bi rekel, da imam en zares debel album s fotografijami, prav vsaka zajema svoj trenutek v času. Nešteto stvari je bilo, mislim pa, da ko potegnem črto, je najlepše, ko vidiš nasmejane obraze pod odrom in tudi pri nas na odru. Muzika je zares časovni stroj in toliko lepih sporočil, kot smo jih prejeli ob izidu prenovljene pesmi Romeo in Julija, že dolgo nisem prejel. Hvala vsem dobrim ljudem, ki so nam polepšali te dneve s svojimi odzivi in ljubeznijo do muzike.« Eva Jandl Ptuj • Na tekmovanju POPRI 21 tudi ptujski študentki Z obeskom »Furam 0,0« do tretjega mesta Študentje Višje strokovne šole ŠC Ptuj, smer Ekonomist, v času študija pridobijo številna praktična uporabna znanja s področja ekonomije. Njihovi diplomanti so opremljeni z ustreznimi znanji, sposobnostmi in veščinami, s katerimi so prepoznavni na trgu dela. Že v času študija iščejo in razvijajo svoje poslovne ideje ter z njimi sodelujejo na različnih tekmovanjih. Eno takih je nacionalno tekmovanje mladih v podjetniških idejah POPRI 21, na katerem sta letos dosegli odlično 3. mesto Lucija Beranič in Špela Polajžer, sicer študentki prvega letnika. Pri strokovnem predmetu trženje sta nadgradili poslovno idejo, ki jo je začela razvijati Lucija že v srednji šoli s pomočjo profesorice Patricije Koler. Osnovna ideja je bila prodajanje odgovornosti in hkrati osveščanje mladih k odgovornejšemu ravnanju. »Oblikovali smo pomenski obesek za ključe v obliki avtomobilčka z napisom »Furam 0,0«, ki okolju sporo ča, da je voznik avtomobila odgovoren in da ne pije alkohola. Gre za višje cilje, za odgovorno ravnanje in prav v tem je tudi dodana vrednost obeska,« je pojasnila študentka Lucija Beranič, ki se je nato v prvem letniku študija povezala s študentko Špelo Polajžer, s katero sta projekt nadgradili. Veliko pozornosti sta posvetili trženju in sami prodaji obeska, tudi s pomočjo socialnih omrežij. »Na Višji strokovni šoli sva pridobili dodatna znanja, kako izdelek predstaviti na način, da bo kupcu zanimiv in poseben. Najverjetneje bomo poskušali obesku v prihodnosti dodati še alkotest,« je povedala Špela. Študentki Lucija Beranič in Špela Polajžer sta dosegli odlično 3. mesto na tekmovanju POPRI 21 v kategoriji do 29 let. Z obeskom spodbujata mlade k varni vožnji brez alkohola. Ko mladi ozaveščajo mlade Za obesek v štirih različnih barvah sta ročno izdelali inovativno škatlico. Gre za izdelek, ki je lahko uporabno in pomenljivo darilo mladim voznikom in seveda drugim udeležencem v prometu. Prav tako je namenjen vsem starejšim voznikom, ki jih opozarja na to, da kljub že pridobljenim izkušnjam ne smejo postati neodgovorni in malomarni vozniki. Študentki sta med drugim izpostavili, da je njuno poslanstvo poskrbeti za varnost mladih za volanom, s pomočjo obeska pa voznike nagovarjata k odgovornemu ravnanju. Ena izmed prednosti izdelka je po njunem mnenju ta, da poskušata z vidnim napisom preprečiti prometne nesreče, ki bi lahko bile povzročene zaradi alkohola. Lucija in Špela sta tim, ki se odlično dopolnjujeta, zanju tudi delo in sodelovanje preko zooma ni bilo ovira, ampak nov izziv. V procesu razvoja poslovne ideje sta se veliko naučili ter pridobili nova znanja in podjetniške veščine, ki jima bodo prav gotovo prišle še kako prav ob prvi zaposlitvi. Njun obesek že imajo vsi njuni prijatelji in družinski člani, ki ju spodbujajo pri razvijanju novih poslovnih idej in modelov. Estera Korošec Ptuj • Razstava Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj Na ogled ljudska in kulturna dediščina V Salonu umetnosti je na ogled razstava Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj, ki si jo je mogoče ogledati tudi v spletni različici na spletni strani Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, kjer sije mogoče ogledati še e-publikacijo razstave. Raznolik in širok nabor predmetov iz prve kulturnozgodovinske zbirke Mestnega Ferkovega muzeja prikazuje zbirateljsko vnemo Franca Ferka in vidnejših članov ptujskega muzejskega društva ter različnih donatorjev od konca 19. stoletja naprej. Muzealije iz kabineta čudes pa prav tako odstirajo zanimive zgodbe njihove provenience pred prihodom v muzej. Zbirateljska vnema meščanov na Ptuju je privedla k odločitvi, da je treba ohraniti starine in arheološke najdbe ter ustanoviti lokalni muzej, ki bi prezentiral kulturno dediščino Ptuja. Glavni pobudnik ustanovitve Muzejskega društva Ptuj je bilo Olepševalno in tujskop-rometno društvo Ptuj. Ustanovljeno je bilo 3. avgusta leta 1893. Njegova prednostna naloga je bila ustanovitev lokalnega muzeja za mesto Ptuj. Prvi predsednik Muzejskega društva je bil Josef Ornig. Muzejsko društvo je z razstavljeno arheološko zbirko oblikovalo Lokalni muzej. Ta se je s Ferkovim muzejem združil v Mestni Ferkov muzej, iz katerega se je razvil ptujski muzej, danes Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Ptujski muzej je tretji najstarejši muzej v Sloveniji. Razstava Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj prikazuje predmete kulturnozgodovinske zbirke Mestnega Ferkovega muzeja pod Muzejskim društvom Ptuj iz leta 1902, je zapisano v e-publikaciji, ki spremlja najnovejšo razstavo v Salonu umetnosti na Ptuju, ki jo je postavila Doroteja Kotnik, ki je tudi avtorica besedila publikacije. „Ideja razstave je povezati star muzejski inventar s predmeti, ki nam prikazujejo pogled v zbira-teljstvo 19. stoletja. 119 let star muzejski inventar je spisal Josef Felsner s pomočjo članov Muzejskega društva Ptuj. Popisali so celotno zbirko s kar 15.600 predmeti. Kulturnozgodovinska zbirka pa je štela 2.600 predmetov. Skozi Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti je na ogled razstava Kabinet Čudes Muzejskega društva Ptuj, ki jo je postavila umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik. razstavo smo želeli pokazati predvsem predmete, ki so povezani s tem starim muzejskim inventarjem, in nekaj raritet, ki še niso bile predstavljene javnosti. Preko raziskovanja teh predmetov in muzejskega inventarja se je pokazala predvsem Ferkova zbirateljska politika, saj kar 80 odstotkov teh predmetov izhaja iz njegove zapuščine. Le-ta je težila k ohranjanju ljudske in kulturne dediščine z dežele Štajerske," je še povedala avtorica razstave umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik. Za sodelovanje se je zahvalila PMPO, ki se zaveda korenin v Muzejskem društvu in želi to zgodbo vpeti v svojo. Na razstavi je na ogled okrog 50 predmetov. Nekaj je sicer postavljenih v stalnih postavitvah, med drugim tudi v glasbeni zbirki in v stalni postavitvi v prvem nadstropju ptujskega gradu. Večina pa je shranjenih v muzejskih depojih. Zaradi pomanjkanja razstavnega prostora v PMPO pa bo še vsaj nekaj časa tako. Kako dolgo, odgovora na to vprašanje v tem trenutku še vedno nima niti direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Razstava Kabinet čudes Muzejskega društva Ptuj bo na ogled do 13. junija. MG Nogomet Zmaga ptujskih modrih bi morala biti višja Stran 14 Tenis Zidanškova okusila slast igranja proti št. 1 Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 31. krog Rokomet Lokalni derbi Gorišničanom Stran 15 tednik Footgolf lan in ptujska ekipa na najvišjih stopničkah Stran 16 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Točka tudi z nekoliko grenkega priokusa Obe ekipi sta na zadnjih prvenstvenih tekmah doživeli poraza (Aluminij s Taborom, Olimpija z Muro), zato sta si želeli popraviti vtis in se takoj vrniti na zmagoval- Olimpija - Aluminij 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Petek (12.), 1:1 Savic (57.), 2:1 Ivanovic (70.), 2:2 Krefl (88., z 11 m). OLIMPIJA: Frelih, Fink, Delamea, Korun, Pavlovic (od 78. Boakye), Savic, Elšnik, Pungaršek (od 65. Ostrc), Baskera (od 46. Kurež), Ivanovic, Vombergar (od 78. Perovic). Trener: Goran Stankovic. ALUMINIJ: Janžekovič, Krefl, G. Pečnik (od 75. Jakšic), Petek, Pantalon, Bolha, Prša (od 88. Kim), Ma-rinšek (od 69. Čermak), Berlek (od 69. T. Pečnik), Bosilj, Kadric (od 69. Krajnc). Trener: Oskar Drobne. ne tirnice. Pri tem so bili v vlogi velikega favorita Ljubljančani, česar pa jim ni uspelo potrditi na igrišču. Kljub temu jim je uspelo povečati razliko pred Mariborom, ki je klonil v Celju ... Zgodnji gol Petka napovedoval presenečenje Olimpija je imela v sredo težko pokalno tekmo z Nafto v gosteh (zmaga po podaljških, op. a.), zato ji je morda manjkala začetna svežina. To so v najboljši meri šumarji izkoristili z zgodnjim vodstvom, ko je po podaji Aljaža Kre-fla iz kota v polno z glavo zadel Luka Petek - 0:1. Zanj je bil to drugi gol v sezoni, tudi prvega je zabil v Ljubljani - v Spodnji Šiški proti Bravu v 26. krogu. PRVALiGA TelekomSIovenije Mura že tik za Mariborom Zmagovalci kroga so muraši, ki so v gosteh po neprepričljivem začetku (vodstvo Gorice 1:0) na koncu prepričljivo ugnali zadnjeuvrščeno moštvo lige. Varovanci trenerja Anteja Šimundže tokrat niso ponovili pogoste napake iz te sezone, ko so točke izgubljali proti ekipam iz spodnjega dela lestvice. Črno-beli so se po spodrsljajih Olimpije in Maribora znova nekoliko približali vrhu lestvice ... Novo malo blamažo so doživeli Mariborčani, ki so še drugič zapored izgubili s Celjani. Domala neverjeten je podatek, da so Celjani v zadnjih 13 krogih zmagali le dvakrat - obakrat z Mariborom! Zadnjo zmago proti »nemariborčanom« so grofle dosegli sredi decembra lanskega leta proti Kopru ... Nov poraz je znova razburkal vijoličasto barko, po zadnjih informacijah naj bi bila iz udarne ekipe odstranjena Amir Derviševic in Alexander Cretu. To pa zagotovo ne bosta edina igralca, ki bosta poleti zapustila štajersko prestolnico, izhodna^ vrata jih bo prestopilo še kar nekaj ... Čeprav je Marko Šuler po prihodu na mesto športnega direktorja zaustavil načrtovani igralski remont svojega predhodnika Oliverja Bogatinova, pa se temu nehvaležnemu, a več kot nujnemu opravilu ne bo mogel izogniti . Bravo in Domžale ostajata na vrhu seznama ekip, ki so v tej sezoni največkrat remizirale: prvim je to proti Kopru uspelo že trinajstič v sezoni, le enega manj Domžalčanom, ki so se tokrat z neodločenim izidom vrnili iz Sežane. REZULTATI 31. KROGA: Olimpija Ljubljana - Aluminij 2:2 (0:1); Celje - Maribor 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Martinovič (35., avtogol), 1:1 Požeg Vancaš (75.), 2:1 Sokler (89.); Gorica - Mura 1:5 (1:2); strelci: 1:0 Begič (17.), 1:1 Zirdum (23., avtogol), 1:2 Cipot (39.), 1:3 Gorenc (54.), 1:4 Bobičanec (71.), 1:5 Štrakl (90.). CB24 Tabor Sežana - Domžale 0:0; Koper - Bravo 0:0. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 31 16 10 5 44:24 58 2. MARIBOR 31 14 11 6 55:37 53 3. MURA 31 14 10 7 40:22 52 4. DOMŽALE 31 12 12 7 45:34 48 5. KOPER 31 11 9 11 38:43 42 6. CB24 TABOR SEŽANA 31 11 7 13 36:38 40 7. BRAVO 31 8 13 10 31:33 37 8. ALUMINIJ 31 7 11 13 22:40 32 9. CELJE 31 8 7 16 27:38 31 10. GORICA 31 5 8 18 21:50 23 Rahle terenske premoči v nadaljevanju prvega polčasa zmajem ni uspelo unovčiti za dosego zadetka - kakšnih izrazitih priložnosti jim niti ni uspelo pripraviti. To je obetalo podoben scenarij kot na zadnji tekmi teh tekmecev v lanski sezoni (zmaga Aluminija 0:1, op. a.). »V Ljubljano smo šli po točke, tako smo se tudi postavili. Prvi polčas smo odigrali zelo dobro, bili smo dovolj čvrsti v dvobojih, kompaktni v postavitvi in hitri v prehodih,« je bil s predstavo svojih varovancev v tem delu srečanja zadovoljen trener Aluminija Oskar Drobne. Preobrat v režiji Ivanoviča V drugem polčasu gostje niso več delovali tako prepričljivo, predvsem so popustili v agresivnosti. Domača zasedba je to izkoristila po dobrih desetih minutah nadaljevanja, ko je po podaji Dorda Ivanoviča iz kota z glavo zadel branilec Vujadin Savič - 1:1. Strateg Aluminija je v 69. minuti opravil trojno menjavo, s čimer je poskušal zaustaviti nalet domačinov. A še preden so se novi igralci pošteno razporedili po igrišču, so domačini preko hitrega protinapada Borda Ivanoviča prešli v vodstvo. Srbski napadalec je pobegnil po levi strani, nato pa z natančnim zavrtinčenim strelom premagal Janžekoviča - 2:1. Foto: Aleš Fevžer / m24.si »Nebeški skok« Luka Petka - po enem takšnih je v prvem polčasu svoje moštvo popeljal v vodstvo. Šumarji so potrebovali le nekaj minut »za ureditev vrst«, nato so vse stavili na napad in izenačenje. Pri tem je bilo na igrišču čutiti precejšnjo nervozo, v 80. minuti je moral sodnik z nekaj rumenimi kartoni (Savic; Pantalon, Krajnc) kar pošteno poseči v razgreto dogajanje na zelenici. Krefl uspešen ob vrnitvi v Stožice Za vztrajnost so bili gostje nagrajeni v 87. minuti, ko je domači branilec z nekoliko neprevidnim drsečim startom nepravilno oviral Tilna Pečnika, sodnik Roberto Ponis pa je tokrat vendarle (šumarji so prej že Oskar Drobne, trener Aluminija: »Glede na vse, tudi na priložnosti je delitev točk po mojem mnenju realna. Pohvalil bi fante za igro in pristop. Za nas je to zagotovo pomembna točka, a imamo vsi v moštvu po tekmi občutek, da bi lahko odnesli tudi kaj več. Pomembno je, da smo se takoj po porazu s Taborom pobrali.« Aljaž Krefl, Aluminij: »Točka proti Olimpiji je seveda dragocena, a ima tudi nekoliko grenkega priokusa. Glede na potek tekme in začetno vodstvo bi si želeli zmago, ki bi si jo po mojem mnenju tudi zaslužili. Žal nam je lahko, da smo v drugi polčas vstopili premalo agresivno, stali smo nekoliko predaleč od igralcev Olimpije. Tako smo pobrali premalo 'drugih žog' in ni nam uspelo zadržati žoge dlje časa v svoji posesti. Olimpije nam enostavno ni uspelo umiriti, to je bila ob majhnih napakah v obrambi naša ključna težava. Ko smo to storili, smo iz tega lahko kombinirali in si tudi ustvarjali priložnosti. Pohvalno je, da smo vztrajali do konca, po izenačenju pa nismo več želeli tvegati - boljše vrabec (točka) v roki kot pa golob (zmaga) na strehi.« Goran Stankovič, trener Olimpije: »V državnem prvenstvi ni lahke tekme! Prvi gol smo prejeli nekoliko naivno, nato nam je uspelo preobrniti rezultat in povesti, na koncu pa znova padec koncentracije. Tudi s točko smo povečali prednost pred tekmeci, vsaka je dragocena, še posebej pred zelo napornima tekmama, ki prihajata v tem tednu, v sredo z Domžalami in v nedeljo z Mariborom.« v dveh primerih zahtevali najstrožjo kazen) pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil nekdanji član Olimpije Aljaž Krefl- 2:2. »Asistenca in gol sta nagrada za pošteno delo, želim si le, da bi v podobnem stilu nadaljeval tudi v prihodnje. Sicer osebna statistika ni moj primarni cilj, bolj je pomembno zbiranje točk za ekipo,« je po tekmi dejal Krefl in se dotaknil še vrnitve v Stožice, kjer je nekoč igral za Olimpijo: »Vedno se je lepo vrniti v Stožice, gre vendarle za moj nekdanji klub, kakšnih posebnih občutkov pa pri tem ni bilo.« S predstavo v drugem polčasu je bil Drobne manj zadovoljen: »V drugem polčasu smo pokazali drugačen obraz, preveč smo se pote- gnili nazaj in s tem izgubili rdečo nit branjenja. V takšni igri je prišla do izraza kakovost Olimpije in so nas kaznovali z dvema zadetkoma. Kljub slabe pol ure igre smo kot ekipa pokazali pravi karakter: verjeli smo v izenačenje in ga preko penala tudi iztržili.« Za Aluminij je to bil že 11. remi v sezoni, pomemben pa je bil tudi z vidika ohranitve minimalne prednosti pred Celjani. Jože Mohorič Pokal Slovenije, para polfinala (12. 5.) Celje - Koper Domžale - Olimpija Proti Gorici brez trenerja Drobneta V četrtek v Kidričevo prihaja Gorica, želja šumarjev je nedvomno zmaga. »Želje so eno, realnost pa bo prikazana na igrišču. Gorica ima - ne glede na mesto na lestvici - kompaktno ekipo in v Kidričevo zagotovo ne bo prišla z belo zastavo. Dokler bodo imeli matematične možnosti za obstanek, bodo zagotovo naredili vse, da jih tudi obdržijo. Morali bomo biti na najvišjem nivoju glede motivacije in želje, za želeno zmago bo potrebno garanje. Že večkrat smo videli, da nobenega izida ni mogoče vnaprej napovedati z gotovostjo, tudi proti zad-njeuvrščenim ekipam, zato je potrebna prava mera previdnosti,« je pred srečanjem z Gorico dejal Oskar Drobne, ki v četrtek ne bo smel sedeti na klopi ob igrišču, saj je v Ljubljani prejel drugi rumeni karton v sezoni. V ekipo se vrača Emir Azemovič, zaradi kartonov pa bo tokrat manjkal Roko Prša. Svojo napoved je podal tudi Aljaž Krefl: »Četrtkova tekma bo verjetno videti drugače kot nedeljska v Stožicah. Moramo igrati na zmago in držati tempo osvajanja točk, pomembno je, da držimo razmik pred Celjani. Bo pa treba odigrati pametno.« 1. SNL, 32. krog: Aluminij - Gorica, v četrtek ob 17.00 v Kidričevem. Medsebojne tekme v sezoni: 5. krog: Gorica - Aluminij 2:0 (1:0); Volarič, Smajlagic; 14. krog: Aluminij - Gorica 2:1 (1:1); Krajnc 2; Bjelica; 23. krog: Gorica - Aluminij 0:0. 14 Štajerski Šport torek • 4. maja 2021 Nogomet • 2. SNL, 17. krog Zmaga ptujskih modrih bi morala biti višja Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Draue (na fotografiji vratar Marko Klasinc in u ozadju Luka Louenjak) so zasluženo ugnali goste iz Beltinceu. Glede na priložnosti bi lahko bila izražena celo s precej uišjo razliko ... Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek 3:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Bah (15.), 2:0 Šlam-berger (19.), 2:1 Mauko (37.), 3:1 Martinčevic (82.), 3:2 Klobasa (87.). DRAVA PTUJ: Klasinc, Šlamber-ger, Drevenšek, Martinčevic, Krye-ziu, Kahrimanovic, A. Rogina, S. Rogina, Capitelli (od 49. Brest), Lo-venjak (od 85. Erhatič), Bah (od 57. Krašovic). Trener: Viktor Trenevski. BELTINCI KLIMA TRATNJEK: Zver, Kuzma (od 82. Klobasa), Mauko, Verbič, Raduha, Sočič (od 89. Hartman), Maučec (od 82. Mörec), Mršič, Verunica, Zeljkovic, Kaučič. Trener: Radovan Karanovic. Oslabljena ekipa Drave - manjkali so Burič, Kzalj in Nelson - je v nedeljo na Mestnem stadionu go- stila ekipo iz Beltincev in vknjižila povsem zasluženo zmago. V začetnih minutah se je še nekoliko poznala odsotnost komandanta obrambe Iva Antonia Kralja, a so nato gostitelji zavladali na igrišču ter s kombinatorno igro prihajali v priložnosti za zadetek. Najnevarnejši za gostujoči gol je bil Malik Bah, ki je bil enostavno prehiter za obrambo Prekmurcev. V pol ure igre so si dravaši ustvarili pet t. i. 100 % priložnosti, iz katerih so zadeli dvakrat. Nalet se je začel s priložnostjo Kahrimanoviča v 12. minuti (sam pred Zverom, strel mimo gola), prvič pa je obramba gostov klonila v 15. minuti, ko je Kahrimanovič podal s strani, Bah pa je bil v sredini na pravem mestu in je žogo zabil v gol - 1:0. Tri minute kasneje je bil po podaji kapetana Antona Rogina sam pred golom Šlamberger, a je tudi on zgrešil cilj. Že v naslednji minuti je svojo napako popravil: lepo je sprejel žogo, naredil nekaj korakov in natančno zadel tik ob vratnici - 2:0. Zadnjo stran v poglavju izjemnih priložnosti v uvodne pol ure igre so dravaši spisali v 30. minuti, ko je Bah lepo podal s strani, Capitelli pa je v sredini v idealni poziciji za strel preveč okleval ... Sledil je manjši pritisk gostov, ki so zaigrali zelo agresivno, z nekaj prekrški na robu sprejemljivega, predvsem je bil njihova tarča Malik Bah. Domača obramba je klonila v 37. minuti, ko je bil po podaji s strani na oddaljenejši vratnici sam Mitja Mauko in je z glavo brez težav zadel v polno - 2:1. Tik pred odhodom na odmor bi lahko modri povišali 2. SNL, 18. krog: Fužinar Vzajemci - Drava Ptuj, v sredo ob 17.00 v Slovenj Gradcu vodstvo, a idealne podaje Antona Rogine iz kota njegovi soigralci iz bližine niso uspeli potisniti v mrežo... Drugi polčas se je pričakovano začel s pritiskom gostov, pri čemer so s svojo agresivno igro v nekaj minutah z igrišča zaradi poškodb spravili dva igralca Drave, Capitellija in Baha. Po odhodu z igrišča svojega edinega pravega napadalca so se dravaši postavili nekoliko bolj obrambno, a so bili v protinapadih zelo nevarni (Krašovic, Brest). V 81. minuti je Lovenjak odlično izvedel prosti strel z velike oddaljenosti, na drugi vratnici pa je osamljeni Leon Martinčevič zadel v polno - 3:1. Veselje dravašev je bilo primerljivo z osvojitvijo 1. mesta v 2. ligi, kar najbolje priča o njihovi veliki želji po zmagi. Beltinčani so v končnici znižali na 3:2 (po kotu so žogo po slabem izbijanju domače obrambe spravili v gol), kaj več pa so jim domačini preprečili z dobrim zadrževanjem žoge v „neskončno dolgem" pet-minutnem sodnikovem podaljšku ... Že v sredo čaka drugoligaše nov krog tekmovanja, v Ligi za obstanek se bo Drava v gosteh pomerila z močnim Fužinarjem. »Na srečo mladinci med tednom ne igrajo tekem v 1. mladinski ligi, tako da jih bomo nekaj več priključili k članski ekipi. Poskusili bomo presenetiti in si pred ključnimi zadnjimi tremi tekmami - po vrsti se bomo pomerili s Primorjem, Brdi in Šmartnim - zagotoviti čim boljši točkovni izkupiček,« je dejal Viktor Trenevski. Drava še vedno upa, da jim bo NZS vrnila odvzete tri točke zaradi zamude pri plačilu obveznosti, na našo krovno nogometno organizacijo so že poslali pritožbo. »Točke smo si pošteno prislužili na igrišču,« poudarjajo v ptujskem drugoligašu. Viktor Trenevski, trener Drave: »Izgleda, da lahke zmage sploh ne znamo več doseči, ampak moramo za vsako garati do zadnje sekunde. Zmaga proti Beltincem je povsem zaslužena. Škoda, da teh iger ne morejo spremljati gledalci, saj bi se lahko na lastne oči prepričali, da igramo poletno in kombinator-no, tako da bi morala biti na koncu zmaga izražena z višjo razliko. Zakaj ni tako? Preprosto zato, ker naši mladi igralci naredijo preveč individualnih napak v obrambnih nalogah, ki so posledica nezanesljivosti, pomanjkanja samozavesti in igranju v zgoščenem ritmu s premajhnim številom igralcev. Enostavno moramo potrpeti s temi mladimi domačimi fanti in jih podpirati v njihovem razvoju.« Fran Šlamberger, Drava: »V trenutkih, ko se borimo za obstanek, nam motivacije ne manjka. Dali smo vse od sebe na igrišču in po mojem mnenju povsem zasluženo osvojili vse tri točke. Če bi v prvem polčasu izkoristili vsaj polovico svojih res lepih priložnosti, bi lahko tekmo mirneje pripeljali do konca, tako pa se je tekma 'lomila' vse do konca. V končni fazi pa rezultat ni pomemben, pomembna je zmaga. Golov res ne dosegam pogosto, je pa ta zagotovo prišel v pravem trenutku, na res pomembni tekmi. Vesel sem, da sem s tem prispeval svoj delež k zmagi moštva.« Radovan Karanovic, trener Beltincev: »Tekmo smo začeli zelo slabo, čeprav sem fante pred tekmo opozarjal prav na to. Kot da bi imela opozorila nasprotni učinek, smo Dravi zaradi premajhne koncentracije in discipline v igri dopustili dva prelahka gola, po katerih je bilo vse veliko težje. V nadaljevanju tekme smo se izboljšali, bili verjetno celo boljši v polju, a smo še vedno storili preveč napak pri oddajanju žog in izbirali preslabe odločitve v zaključkih akcij. Ne preostane nam drugega, kot da čestitamo Dravi za zasluženo zmago.« Jože Mohorič Radomljani povečujejo naskok pred tekmeci Pet krogov pred koncem sezone se zdi, da so edini kandidati za osvojitev prvega mesta v 2. ligi in posledično neposrednega napredovanja v 1. ligo igralci Kalcerja iz Radomelj, saj imajo ogromnih devet točk naskoka pred najbližjimi tekmeci. Ti v zadnjih dveh krogih izgubljajo točke kot za stavo; tako sta Roltek in Krka osvojila zgolj po eno točko. V tem krogu sta oba izgubila, Dobljani so v Biljah prejeli kar pet zadetkov. Olajševalna okoliščina je zgodnja izključitev na njihovi strani, a kandidat za napredovanje si česa takšnega enostavno ne bi smel dovoliti . Krka je orožje položila v Lendavi, kjer so domačini kljub utrujenosti od maratonskega pokalnega obračuna z Olimpijo zmogli dovolj moči za minimalno zmago. Med kandidate za drugo mesto se je z dvema zaporednima zmagama bliskovito prebila ekipa iz Brežic, tokrat so bili zelo prepričljivi z Rudarjem. S tremi zadetki se je posebej izkazal Berat Beciri, ki je v zimskem prestopnem roku prestopil prav iz Velenja. Zakon bivšega pač . V spodnjem delu lestvice je ponovno nesrečni poraz doživela ekipa Primorja, ki jo je kot trener pred kratkim prevzel izkušeni Borivoje Lučič. Odločilni gol na tekmi so jim Krčani namreč zabili v drugi minuti sodnikovega podaljška. Le nekoliko prej je edini zadetek na tekmi padel v Dekanih, kjer so s tem krajšo potegnili gostje iz Šmar-tnega. Najbolj prepričljivi so bili igralci Fužinarja, ki so Brdom - ti so tekmo končali z deseterico na igrišču - nasuli tri zadetke. Liga za prvaka REZULTATI 17. KROGA: Vitanest Bilje - Roltek Dob 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Šturm (8.), 2:0 Do-plihar (36.), 3:0 Doplihar (51.), 4:0 Šturm (57.), 5:0 Matič (62.). Rdeča kartona: Rems (24.), Makovec (86., oba Dob); Triglav Kranj - Kalcer Radomlje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Blaič (48.); Nafta 1903 - Krka 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Drk (20.). Rdeči karton: Ži-dan (89., Nafta); Brežice Terme Čatež - Rudar Velenje 4:0 (2:0); strelca: 1:0 Beci-ri (27.), 2:0 Petric (32.), 3:0 Beciri (49.), 4:0 Beciri (63.). 1. KALCER RADOMLJE 17 14 2 1 43:11 44 2. KRKA 17 10 5 2 40:18 35 3. ROLTEK DOB 17 11 2 4 41:28 35 4. BREŽICE ČATEŽ 17 10 4 3 29:20 34 5. NAFTA 1903 17 9 4 4 49:23 31 6. VITANEST BILJE 17 9 3 5 35:25 30 7. TRIGLAV KRANJ 17 7 3 7 21:21 24 8. RUDAR VELENJE 17 6 4 7 18:25 22 Liga za obstanek Drava Ptuj - Beltinci Klima Tratnjek 3:2 (2:1); Brda - Fužinar Vzajemci 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Trdina (25.), 0:2 Horvat (74.), 0:3 Horvat (87., 11-m). Rdeči karton: Marinič (53., Brda); Jadran Dekani - Šmartno 1928 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bešir (84.); Primorje eMundia - Krško 1:2 (0:0); strelci: 1:0 Šolaja (59.), 1:1 Lesjak (74.), 1:2 Krznarič (92.). 9. JADRAN DEKANI 17 10. KRŠKO 17 11. FUŽINAR VZAJEMCI 17 12. BELTINCI 13. DRAVA PTUJ (-3) 14. PRIMORJE 15. ŠMARTNO 1928 16. BRDA 3 8 19:25 21 3 8 17:27 21 5 7 35:25 20 2 10 25:32 17 1 11 26:37 13 3 11 13:30 12 3 11 13:44 12 1 13 10:43 10 Tenis • Turnir WTA1000 v Madridu Zidanškova v »Magični kocki« okusila slast igranja proti št. 1 svetovnega tenisa Tamara Zidanšek (80. na WTA) je v prejšnjem tednu igrala na turnirju serije premier v Madridu z nagradnim skladom 2,5 milijona dolarjev. Preko kvalifikacij se je prebila do 2. kroga, kjer je okusila slast igranja z najboljšo igralko sveta. Na posebnem stadionu, ki je med ljubitelji tenisa znan kot »Magična kocka« (sprejme več kot 12.000 gledalcev), ni igrala samo stranske vloge, ampak je odlični Avstralki Ashleigh Barty nudila odličen odpor. Tamari igranje proti igralkam iz najboljše deseterice ni neznana zadeva, skoraj vedno doslej je v teh dvobojih zaigrala zelo dobro. Nazadnje se spomnimo lanskega dvoboja proti Garbine Muguruza v Parizu, kjer je proti nekdanji zmagovalki Roland Garrosa klonila šele po treh nizih odličnega tenisa (7:5, 4:6, 8:6). V dobrem spominu sta ostala tudi dvoboja na OP Avstralije: proti Naomi Osaka leta 2019 (2:6, 4:6) in Sereni Williams leta 2020 (2:6, 3:6). Edino zmago proti igralkam iz TOP 10 ima Tamara sicer proti Darji Ka-satkini leta 2018 v Moskvi. Tamara je imela v prvem krogu glavnega turnirja precej sreče z žrebom, saj ji je ta namenil »srečno poraženko« Su-Wei Hsieh (65.). Taj- vanko je namreč že ugnala v kvalifikacijah . V glavnem žrebu je vajo ponovila, le da tokrat z nekoliko boljšim odporom tekmice. Igranje z igralko št. 1 je vedno nekaj posebnega Nagrada je prišla v obliki srečanja z Ashleigh Barty (1.). Avstralka je imela do tega dvoboja na zadnjih turnirjih razmerje zmag in porazov 13:1, v celotnem letu pa 33:6! Neposredno pred nastopom v Madridu je osvojila turnir v Stuttgartu, že prej pa je slavila tudi v Miamiju, Melbo-urnu 2 in Adelaidu. Tamara v svojih intervjujih ne skriva, da želi igrati podobno raznoliko in tehnično ter taktično raznovrstno igro, kot jo kaže Bartyjeva. Tami se je izjemnega izziva lotila zelo samozavestno, prvi break priložnosti si je priigrala že v prvi ser- Turnir serije WTA 1000 v Madridu, glavni turnir: 1. krog: Zidanšek - Hsieh 6:2, 6:4: 2. krog: Zidanšek - Barty (Avstralija, 1.) 4:6, 6:1, 3:6. visni igri Avstralke pri izidu 1:0. Ni ju unovčila, podobno kot naslednje pri izidu 3:2. Bartyjeva je svoje izkušnje in znanje unovčila v zaključku niza, ko je pri izidu 4:4 izkoristila tretjo break priložnost in nato niz zaključila na lasten servis z rezultatom 4:6. Izjemen niz Zidanškove Za vse tiste, ki so v nadaljevanju pričakovali lahko delo za 25-letno Avstralko, je prišlo presenečenje v obliki izjemne predstave - Zidanškove! Pri rezultatu 1:1 je najprej ubranila štiri break priložnosti Bartyjeve, kar je bilo ključno za razvoj dogodkov v tem nizu. Psihološko prednost je izkoristila in nato nanizala kar štiri zaporedne igre, vključno z dvema breakoma - 6:1! Za mnoge ljubitelje tenisa je bila predstava 23-letne Slovenke veliko presenečenje, zato pa bo v nadaljevanju sezone zagotovo deležna bolj podrobne analize tekmic, tudi tistih iz vrha VVTA-lestvice. Misel, da lahko užene prvo igralko sveta, se je zagotovo znašla v podzavesti igralke iz Slovenskih Konjic, ki jo v Španiji kot trener spremlja Marjan Čuk. Odločno je poskusila nadaljevati serijo osvojenih iger in takoj prišla do break priložnosti na servis Bartyjeve. Ta se je iz zagate rešila z dobrim servisom, nato pa v naslednji igri sama izvedla break -0:2. Samo dve ali tri minute nezbranosti so bile dovolj, da je najboljša igralka sveta odvzela servis Slovenki, iz tega položaja pa rešitve več ni bilo. Pri izidu 1:3 je Tami še zapretila (15:40 na servis tekmice), a je vedno bolje deloval prvi servis Bartyjeve, ki je izvlekla točko in nato po dveh urah res kakovostnega tenisa rutini-rano zaključila dvoboj - 3:6. Končna statistika razkriva, da je Avstralka v dvoboju osvojila le dve točki več od Slovenke - 90:88. Tamara je bila povsem enakovredna Ashleigh v vseh statističnih prvinah, na voljo je imela celo več break priložnosti: izkoristila je le 2 od 11, Bartyjeva 2 od 8. Precej je k dobremu držanju enakovrednega rezultata Zidanškovi pomagal nizek delež pri zadetkih prvih servisov Bartyjeve, le 52 % (Tami 63 %). Je pa Bartyjeva zadela občutno več asov, kar 9 (Tami 2). Najboljše serviranje je Avstralka prikazala prav v ključnih S* Tamara odslej z izkušenim Špancem Trenerski tabor Tamare Zi-danšek je močnejši za izkušenega španskega strokovnjaka Pancha Alvarina. Ta je v preteklosti med drugim uspešno vodil špansko FED reprezentanco (zmaga leta 1991), med posamezniki pa je delal z ne-kadnjima številkama 1 svetovnega tenisa: bratom in sestro Maratom in Dinaro Safino. trenutkih ob koncu dvoboja. Prav to pa je razlika, ki najboljše loči od dobrih... Tami je bila po dvoboju zadovoljna s prikazanim: »Lahko sem zadovoljna s svojo predstavo, v nadaljevanje sezone na peščeni podlagi zagotovo odhajam s pozitivnimi občutki.« Zanimiva je bila tudi prva izjava Ashleigh Barty: »Tamara me je nekoliko presenetila, očitno se je skozi kvalifikacije odlično prilagodila razmeram in prišla v pravi ritem. Težak dvoboj je bil, vesela sem zmage.« JM Prua igralka sueta Ashleigh Barty se je morala pošteno potruditi za zmago proti Tamari Zidanšek u drugem krogu mastersa u Madridu. V tem tednu bo Tamara nastopala na turnirju serije WTA 125 (115.000 dolarjev nagradnega sklada) v Franciji. V 1. krogu bo igrala proti 26-le-tni Čehinji Terezi Martincovi (95. na WTA). torek • 4. maja 2021 Šport Štajerski 15 Rokomet • 2. SRL (m) Lokalni derbi Gorišničanom Drava Ptuj - Moškanjci-Gorišnica 22:27 (13:11) DRAVA PTUJ: Bedenik, Zupanc 8(3), Žuran 5(1), Mlač Černe 5, Vasič Krajnc 3, Pogelšek 1, Bukvič, Leto-nja, Kovačič, Šilak, Bezjak. Trener: Mitja Žuran. MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl, Bratuša, S. Žuran; Tement 6(1), Šan-dor 6, M. Geč 4, N. Bedrač 3, Sok 3(1), T. Bedrač 2, Belšak 1, Leben, N. Geč, Kolarič. Trener: Siniša Radujko-vic. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 5/4, Moškanjci-Gorišnica 4/2. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 8 minut, Moškanjci-Gorišnica 12 minut. RDEČI KARTON: Sok (27.) V tretjem kakovostnem razredu nastopajo številne ekipe iz širšega območja Ptuja, Ormoža in Gornje Radgone, zato so kar pogosto na sporedu tudi zanimivi lokalni derbi-ji. Eden takšnih je bil konec tedna v dvorani Ljudski vrt na Ptuju, domačini pa tudi po njem še čakajo na prvo zmago v sezoni. Že dolžina spiska prijavljenih igralcev je kazala na to, da imajo domačini zelo »kratko klop«, za name- 2. SRL (m) 1. RADOVLJICA-CERKLJE 3 3 0 0 2. VELIKA NEDELJA 2 2 0 0 3. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 2 2 0 0 4. JADRAN HRPELJE 5. AJDOVŠČINA 3 2 0 1 4 2 0 2 6. ARCONT RADGONA 7. KOČEVJE 8. DRAVA PTUJ 9. KRONOS 2 1 0 1 1 0 0 1 4 0 0 4 0 3 0 0 3 0 ček so ostali brez drugega vratarja Domna Škorca, ki je bil pozitiven na koronatestu. To se v prvem delu ni poznalo na igri in rezultatu, kljub začetnemu vodstvu gostov (3:5 v 10. minuti). V drugem polčasu je Marko Žuran še povedel svojo ekipo do najvišje prednosti na tekmi (14:11), nato pa so gostje na krilih obramb vratarja Ranfla z delnim izidom 0:4 počasi prevzemali vajeti igre v svoje roke (14:15). Drava je korak z gosti še uspela držati do 47. minute (18:19), nato pa so gostje z višjo prestavo nadzorovali tekmo. Zadnjih pet zadetkov za goste je zabil Urban Tement. Iz igralskega vidika je oceno igre Drave podal Marko Žuran. »Na tekmo smo se dokaj normalno priprav- ljali, čeprav smo imeli med prazniki en dan tudi zaprto dvorano. Vsi smo se zavedali težavnosti obračuna, saj smo si kljub prijateljstvu med igralci obeh ekip vsi želeli zmage - na igrišču smo pač tekmeci. Začetek je bil v obrambi z naše strani dober, tudi vratar je ubranil vse, kar je lahko, plus nekaj zicerjev. Tudi napad je bil soliden, kar se je vse skupaj re-zultiralo s prednostjo ob polčasu,« je prvi del opisal organizator igre pri Dravi. Drugi del je bil z domače strani slabši: »V drugem polčasu nam je padla zbranost pri organizaciji napadov, proti koncu tekme pa nam je zaradi kratke klopi začelo zmanjkovati tudi moči. Ob tem je vratar Ranfl v drugem delu pobral precej žog, verjetno je bil celo ključen mož, poraz je bil zaradi vseh teh razlogov neizbežen.« Gorišnica ostaja pri 100 % izkupičku, Drava pa na drugi strani še čaka na prve točke. Mitja Žuran, trener Drave: »Dokler so imeli naši nosilci igre dovolj moči, smo bili enakovredni gostom, ob polčasu smo bili npr. v vodstvu. Potem se je v nadaljevanju pokazala naša slabost, da nimamo dovolj enakovrednih menjav in da posle- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice so v lokalnem derbiju izkoristili daljšo klop in v končnici tekme strli ptujsko Dravo. dično ne moremo rotirati veliko igralcev, kar so gostje s pridom izkoristili. Žuran in Mlač sta v drugem polčasu enostavno 'zgorela', igralca iz Celja - Zupanc in Vasič Krajnc - nista v najboljši formi in ne moreta vsega reševati sama, mladim pa se vidi, da so to zanje težke tekme in da je razlika med mladinskim in članskih rokometom kar velika. Vratar Bedenik je v prvem polčasu ub- ranil kar nekaj strelov, v drugem pa ob slabši igri v obrambi niti ni imel pravih možnosti.« Siniša Radujkovič, trener Moška-njcev-Gorišnice: »Tekma je bila precej zahtevna: dobro smo jo začeli, nato pa za nekaj časa nerazumljivo popustil, kar je Drava izkoristila za vodstvo ob polčasu. V drugem polčasu smo rezultat preobrnili z dobro obrambo, posledično je steklo tudi v napadu. V zaključku smo nadzorovali tekmo in zanesljivo vknjižili dve točki. Glede na prvo tekmo z Ajdovščino je bil viden napredek, takrat smo prebili led, tokrat smo nadaljevali z več tempa. Poznalo se je tudi, da je to lokalni derbi, kjer je prisotna dodatna motivacija in želja. Želimo se obdržati pri vrhu lestvice, kolikor dlje bo to mogoče.« Jože Mohorič Nogomet • 3. SNL, vzhod Dragoceni zmagi Videmčanov in Podvinčanov, remi Cirkulan REZULTATI 11. KROGA: Videm - Dravograd 3:2 (2:0), Cirkulane -Kety Emmi Bistrica 0:0, Podvinci -Šnarje pri Jelšah 2:1 (2:1), Dobrovce - Dravinja 2:2 (0:1), Rogaška - Zreče 3:0 (0:0), Šampion - Korotan Preva- lje 5:1 (3:0). 11 1. K. E. BISTRICA 2. ROGAŠKA 3. CIRKULANE 4. DRAVINJA 5. DRAVOGRAD 6. ZREČE 9 11 8 11 6 11 6 11 6 11 5 0 31:9 29 1 23:6 26 3 16:8 20 3 23:20 20 4 23:13 19 4 14:16 17 7. SAMPION 11 5 0 6 20:25 15 8. PODVINCI 11 4 1 6 21:19 13 9. KOROTAN PREVALJE 11 4 1 6 15:19 13 10. VIDEM 11 2 1 8 14:27 7 11. SMARJE 11 2 0 9 13:34 6 12. DOBROVCE 11 1 2 8 13:30 5 Videm - Koroška Dravograd 3:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Cafuta (18.), 2:0 Adedoja (22.), 2:1 Kotnik (49.), 2:2 Bevk (60.), 3:2 Krajnc (77.). VIDEM: Kokol, Plajnšek (od 76. Plošnik), Zdovc, Cafuta, Šegula (od 63. Kmetec), Ovčar, Krajnc, Adedoja, Vrbanič (od 76. Lah), Tement (od 66. Šlamberger), Gojzdnik. Trener: Luka Gajšek. Nogometaši Vidma so v nedeljskem dopoldnevu po tihem upali na presenečenje proti močnemu Dravogradu, ki je pred tem krogom zasedal 3. mesto na lestvici. Varovancem trenerja Luka Gajška je na koncu res uspelo zabeležiti dragoceno zmago! »Prvi polčas je pripadel nam; lepo nam je tekla igra, bili smo dovolj agresivni in borbeni, tudi v napadu smo izkoristili dve priložnosti in imeli dokaj lepo vodstvo. Gostom nismo pustili veliko prostora, posledično so zelo redko tudi prihajali pred naš gol. Še najnevarnejši so bili v zadnji minuti prvega polčasa, ko je po podaji iz avta žoga oplazila prečko,« je ta del igre opisal strateg Vidma. V drugem delu domačini niso bili več tako prepričljivi. »Ob odmoru smo stavili na to, da se moramo ubraniti prvih 15 minut, po katerih bo lažje. Načrt se nam je porušil že po nekaj minutah, ko so gostje znižali na 2:1. Sledil je močan pritisk Korošcev, v katerem so se vrstile njihove priložnosti. Pri izidu 2:2 se nam je uspelo toliko pobrati, da smo izsilili prosti strel, ki ga je uspelo Krajncu spremeniti v vodstvo - 3:2. Zadnjih 15 minut tekme je bila igra raztrgana na obeh straneh, gostje so poskušali z dolgimi podajami, mi pa smo izbijali na vse mogoče načine in pretili na protinapade. Plošnik je imel v enem od njih izvrstno priložnost, a mu je gostujoči vratar izvrstno ubranil,« je dejal Gajšek. Na koncu so bili Videmčani seveda zelo veseli zmage, ki jim pred nadaljevanjem sezone ogromno pomeni v smislu motivacije in samozavesti. »Čakali smo takšno tekmo, v kateri so fantje pokazali veliko solidarnost, borili so se drug za drugega in bili na koncu nagrajeni z res lepo zmago. Res pa je, da s tem nismo še naredili ničesar, sedaj se za nas prave tekme v končnici šele začenjajo. Cilj je, da vsaj zadržimo 10. mesto, ki ga zasedamo sedaj,« je z nogami trdno na tleh ostal Gajšek. Podvinci - Šmarje 2:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Deučman (30), 1:1 Orovič (39.), 2:1 Bajraj (45.). PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Si-mič (od 58. Kuserbanj), Gojkošek, Orovič, Bajraj, Vajda (od 89. Fras), Svenšek, Koren, Oman, Anžel. Trener: Aleš Čeh. Tudi Podvinčani so po seriji dokaj slabih rezultatov že nestrpno čakali na zmago, to jim je kljub precej oslabljeni ekipi uspelo doseči proti gostom iz Šmarja pri Jelšah. »Dominirali smo praktično skozi celoten prvi polčas, a se ob prejetem golu po podaji iz kota znašli celo v zaostanku. To je seveda vneslo nemir v ekipo, a so fantje vseeno ohranili toliko hladne glave, da nam je na srečo uspelo preobrniti rezultat še pred polčasom,« je prvih 45 minut v dveh stavkih opisal trener Podvincev Aleš Čeh. Gostje ob zaostanku niso imeli kaj več izgubiti, zato so poskušali z napadalnejšo igro vsaj izenačiti. »Naš odziv je bil slab, avtomatsko smo se postavili v preveč obrambni položaj. Kljub temu smo imeli iz protinapadov veliko izrazitih priložnosti, tudi tistih 100 %, a žoge nam enostavno ni uspelo spraviti v mrežo. Bolj je šla tekma h koncu, težje nam je bilo zaradi nervoze, ki se je čutila ob toliko zapravljenih priložnosti. Fantom ne morem ničesar očitati, borili so se, koliko so se mogli, vsak bi želel doseči zadetek, a je učinkovitost trenutno zelo slaba. Niti pomisliti ne želim na primer, da bi tokratno tekmo remizirali ali celo izgubili,« je zaključil Čeh. Foto: Črtomir Goznik Podvinčani so se na tekmi s Šmarjem iz zagate rešili ob koncu prvega polčasa, ko so dosegli oba zadetka na tekmi. Tako Videmčane kot Podvinčane v nadaljevanju sezone čaka nastop v Ligi za obstanek. Cirkulane - Kety Emmi Bistrica 0:0 CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Sitar, Bezjak, Orlač (od 80. Pal), Bojnec, Travnikar, Krajnc, Cimerman, Majcen, Toplak. Trener: Jura Arsič. BISTRICA: Dabanovič, Pušnik, Rozman, Korošec, Ribič, Bračko, Polegek, Martinčič (od 89. Ljubec), Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so v nedeljo proti Dravogradu dosegli šele drugo zmago v sezoni, prvo so v 2. krogu zabeležili proti Šmarju. Foto: Črtomir Goznik Ekipi Cirkulan in Bistrice sta se v derbiju kroga razšli z remijem, s čimer so bili veliko bolj zadovoljni v domačem taboru. Vidmar, Kapun (od 62. Kristl), Kovačič (od 62. Horvat). Trener: Simon Dvoršak. RDEČI KARTON: Vidmar (88.). V obračunu ekip iz zgornjega dela lestvice so bili v vlogi favoritov Bistričani, ki so šele v prejšnjem krogu proti Rogaški z remijem oddali prvi točki v sezoni. Tokrat so si želeli ponovno vrnitev na zmagovito pot, a so remizirali še drugič zapored ... »V tekmo smo se podali močno oslabljeni (manjkali so Zazic, Li-pavšek, U. Cesar...), na klopi smo imeli le dve menjavi. Temu primerno smo se postavili taktično precej obrambno naravnano, da bi lahko zdržali pritisk najučinkovitejše ekipe lige. V tem smo bili zelo uspešni; čeprav so imeli gostje pobudo, so do najlepših priložnosti prišli bolj slučajno kot preko organiziranih akcij. Na koncu tekme bi se lahko tehtnica celo nagnila povsem na našo stran, a so Blaža Cesarja gostujoči branilci s prekrškom zaustavili tik pred linijo kazenskega prostora, ko je prodiral sam proti golu. Zadovoljen sem s prikazanim, predvsem pa bi izpostavil taktično disciplino našega moštva. Točka je nagrada za delo celotne ekipe v zadnjih tednih,« je bil po tekmi zadovoljen trener Cirkulan Jure Arsič. Ekipi Bistrice in Cirkulan se bosta v nadaljevanju sezone še srečali, obe bosta namreč nastopili v Ligi za prvaka. JM 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 4. maja 2021 Footgolf • Slovenska liga, 1. krog Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj lan in ptujska ekipa na najvišjih Perutninarji tokrat po italijanskih cestah stopničkah V Radencih se je v organizaciji domačega Footgolf kluba Pomurje pred tednom začela letošnja sezona v slovenski footgolf ligi. V lepem vremenu se je na odlično pripravljenem igrišču in ob upoštevanju vseh protikoronskih ukrepov med seboj merilo kar 65 igralcev in igralk iz petih slovenskih klubov. Po pričakovanjih so bili uspešni predstavniki najboljšega slovenskega kluba - Footgolf kluba Ptuj. Zmagovalec turnirja je postal lan Emeršič, ki je za 18 lukenj potreboval 67 udarcev - s tem je le za en udarec prehitel domačina Nika Kolarja (68). Za tretje mesto sta se povsem enakovredno borila Damijan Kaučič in Dejan Novak (oba 70), prvi pa je ob izenačenem rezultatu potegnil daljšo pri razigravanju na dodatni luknji. Med deseterico je bilo kar sedem predstavnikov ptujskega kluba, ki so tako zasluženo slavili tudi v ekipni konkurenci. Rezultati, člani do 45 let (47): 1. Ian Emeršič (Ptuj) 2. Nik Kolar (Pomurje) 3. Damijan Kaučič (Pomurje) 4. Dejan Novak (Ptuj) 6. Dean Bon (Ptuj) 8. Boštjan Pek (Ptuj) 9. Dalen Dabič Simonič (Ptuj) 10. Uroš Krajnc (Ptuj) Foto: Fotolens Ian Emeršič (FGK Ptuj) Moški nad 45 let (12): 1. Vasja Kovač (Posočje) 2. Renato Hvalec (Pomurje) 3. Nani Franc Matjašič (Sport klub M) 4. Sandi Mertelj (Ptuj) 5. Milan Kristovič (Ptuj) Dekleta (3): 1. Nika Gerbec (Posočje) 2. Sabina Huber (Ptuj) 3. Nina Marič (Pomurje) Mladinci: 1. Anžej Kvas (Sport klub M) 2. Enej Huber (Ptuj) 3. Anej Vertačnik (Pomurje) Ekipno: 1. FGK Ptuj 2. FGK Pomurje 3. FGK Posočje Bovec 4. FGK Ljubljana 5. Footgolf Sport club M Namizni tenis • 1. SNTL Cirkovčanke tik za najboljšo četverico ZAOSTALA TEKMA 6. KROGA: Kajuh Slovan - Cirkovce 5:2. 9. KROG: Cirkovce - Logatec 5:1, Kema Puconci - Inter Diskont 5:3, Arrigoni - Rakek 5:0, Letrika - Kajuh Slovan 1:5, Vesna I - Vesna II 5:0. 1. NTK VESNA I 9 9 0 45:10 18 2. NTD KAJUH-SLOVAN 9 8 1 43:14 16 3. NTK ARRIGONI 9 7 2 42:22 14 4. NTK KEMA PUCONCI 9 5 4 31:26 10 5. NTK CIRKOVCE 9 5 4 35:25 10 6. NTK INTER DISKONT 9 4 5 30:28 8 7. NTK LETRIKA 9 4 5 27:30 8 8. NTK VESNA II 9 2 7 10:40 4 9. NTK LOGATEC 9 1 8 15:41 2 10. PPK RAKEK 9 0 9 3:45 0 Najboljše igralke lige (z vsaj 10 odigranimi dvoboji): 1. Lara Opeka NTD Kajuh-Slovan 19:1 2. Tamara Pavčnik NTKVesna I 15:1 3.Jana Ludvik NTK Arrigoni 20:2 4. Ivana Zera NTKVesna I 16:2 5. Tjaša Novak NTD Kajuh-Slovan 12:4 6. Katja Krajnc NTK Cirkovce 17:6 7. Katrina Lydia Sterchl NTK Arrigoni 8:3 8. Ana Kovačec NTK Kema Puconci 13:5 9. Nuša Kadiš NTK Inter Diskont 14:8 10. Ina Unger NTK Cirkovce 12:8 Daniela Tomanič Butkovska Cirkovce 6:11 V prvomajskem koncu tedna so najboljše slovenske ženske ekipe odigrale zadnje tekme rednega dela sezone. V teh je tudi padla odločitev o tem, katera četverica najboljših se bo med seboj pomerila za naslov prvaka (1-4, 2-3). Ekipa NTK Cirkovce je bila do zadnjega dvoboja v igri za uvrstitev med najboljše, a je na koncu kljub enakemu številu zbranih točk zaostala za ekipo Keme iz Puconcev in sezono zaključila na 5. mestu! »Žal smo na koncu res zaostali za Kemo, odločil je poraz v medsebojni tekmi (3:5). Kljub temu smo v klubu zadovoljni s to skrajšano sezono, saj smo si postavili realne cilje in jih tudi izpolnili. Želeli smo si uvrstitve v sredini lestvice, kar nam je uspelo, za nameček smo zbrali več zmag kot porazov,« je po končani sezoni povedal Danilo Piljak, ob njem so z igralkami trenirali in jih na tekmah vodili še Urban Ovčar, Darko Hergan in Žan Napast. Med posameznicami je največ zmag prispevala Katja Krajnc (17), Ina Unger jih je dodala 12, Daniela Tomanič Butkovska pa 6. Dekleta se bodo sedaj pripravljala za nastope na državnih prven- Dirkaško pester vikend za starejše ter mlajše mladince KK Perutnina Ptuj v Italiji se je začel z nastopom mlajših mladincev na dirki 2. Trofeo Giomata del Ciclismo Manzanese. Ekipa v postavi Jure Majnik, Nik Golob, Matic Erjavec, Ino Gorjanc, Žiga Kelner, Jan Tisaj ter Rene Peč-nik je nastopila na krožni, 53 km dolgi trasi, kjer so najprej odpeljali tri ravninske, potem pa še tri razgibane kroge. „Na ravninskih delih so bili naši kolesarji zelo aktivni. V drugem delu dirke je Jure Majnik ves čas kontroliral situacijo, na koncu pa smo videli šprint glavnine, kjer je Jure dosegel 11. mesto. V glavnini je dirko končal še Ino Gorjanc," je povedal Mitja Mohorko iz KK Perutnina Ptuj. Starejši mladinci so nastopili na znameniti dirki Coppa Montes, na kateri je nastopilo kar 170 kolesarjev. 109 km dolga trasa je imela kar tri kategorizirane vzpone. Ekipa v postavi Vid Jeromel, Andrej Majnik, Žan Gorjanc, Matic Marčič, Primož Kirbiš in Lovro Valenko tokrat ni imela sreče s padci. „Dirka je bila zelo napeta ter nervozna, tako da smo že do prvega kategoriziranega vzpona videli ducat padcev, med katerimi so bili tudi naši kolesarji. V prvi polovici dirke je sicer manjši pobeg uspel Žanu Gorjancu, a ga je glavnina hitro nevtralizirala. V začetku drugega klanca je prišlo do večjega padca, v njem sta bila znova udeležena dva naša kolesarja, ki sta se borila za najvišja mesta. Z borbeno vožnjo je ciljno črto kljub temu uspelo prečkati Primožu Kirbišu ter Vidu Je-romlu," je iz Italije še sporočil Mitja Mohorko. UR Nogomet • Mlajše kategorije M stvih (U-18, U-21, članskem), ki bodo na sporedu v naslednjih tednih. Kajuh Slovan - Cirkovce 5:2 Moltara - Unger 3:0, Opeka - Butkovska Tomanič 3:0, Novak - Krajnc 3:2, Opeka - Unger 3:0, Moltara -Krajnc 1:3, Bolte - Butkovska Toma-nič 0:3, Opeka - Krajnc 3:1. V petek so Cirkovčanke odigrale zaostalo tekmo proti favorizirani ekipi Kajuha Slovana. Pri Ljubljančankah je bila nepremagljiva najboljša igralka lige Lara Opeka. Cirkovce - Logatec 5:1 Butkovska Tomanič - Rožmanec 3:0, Krajnc - Kavčič 3:1, Unger -Okorn 3:0, Krajnc - Rožmanec 3:0, Butkovska Tomanič - Okorn 1:3, Un-ger - Kavčič 3:0. Ekipa iz Cirkovc je sezono končala z domačo zmago. S tem so ostale v boju za končnico, a jih je z zmago proti Inter Diskontu razžalostila ekipa Keme. Če bi v omenjenem dvoboju slavile Korošice, bi se v končnico uvrstile Cirkovčanke, saj bi ob enakem številu točk odločala medsebojna tekma z Inter Diskontom, v njej pa so bile boljše s 5:3. M Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Kadeti Drave so najprej v zaostali tekmi 9. kroga izgubili z Ilirijo (na fotografiji), v soboto pa remizirali z Gorico. Eno najzanimivejših zgodb kroga so neduomno spisali kadeti Aluminija (trener Marko Nešič), ki so z igralcem manj na igrišču z golom v zadnji minuti sodnikovega podaljška ugnali vrstnike Maribora. Aluminiju tri točke z Mariborom, Dravi štiri z Gorico 1. mladinska liga 11. krog: Aluminij - Maribor 1:3 (1:2); strelci: 1:0 Ciganovič (25.), 1:1 Borovnik (29.), 1:2 Medved (34., z 11 m), 1:3 Medved (75). Rdeča kartona: Napast (34., Aluminij), Milič (84., Maribor). Drava - Gorica 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Brest (24.), 2:0 Žvikart (39.), 3:0 Erhatič (67.), 4:0 Pivko (71.). 1. kadetska liga 11. krog: Aluminij - Maribor 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Tavares (21.), 1:1 Ferčec (58., z 11 m), 2:1 Domjan (83.). Rdeči karton: Ferčec (58., Aluminij). Drava - Gorica 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Krušič (47., z 11 m), 1:1 Rožič Švi-ligoj (82.). SKUPNA LESTVICA 1. SML/SKL: 1. DOMŽALE 22 16 3 3 51 2. MARIBOR 22 15 2 5 47 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 22 10 7 5 37 4. MURA 22 10 4 8 34 5. TRIGLAV KRANJ 22 9 5 8 32 6. KALCER RADOMLJE 22 8 6 8 30 7. ILIRIJA EXTRA-LUX 21 9 3 9 30 8. KOPER 22 8 6 8 30 9. ALUMINIJ 22 8 6 8 30 10. A2S CELJE 22 7 5 10 26 11. BRAVO MASTERCARD 22 7 4 11 25 12. BRINJE GROSUPLJE 20 6 5 9 23 13. GORICA 22 3 6 13 15 14. DRAVA PTUJ 21 3 4 14 13 JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 32. KROGA, V TOREK OB 15.00: Bravo - Celje, OB 16.45: Maribor - CB24 Tabor Sežana; V SREDO OB 15.00: Mura - Koper; OB 17.15: Domžale - Olimpija; V ČETRTEK OB 17.00: Aluminij -Gorica. 2. SNL LIGA ZA PRVAKA, V SREDO OB 17.00: Rudar Velenje - Triglav Kranj, Kalcer Radomlje - Vitanest Bilje, Roltek Dob - Nafta 1903, Krka - Brežice Terme Čatež LIGA ZA PRVAKA, V SREDO OB 17.00: Fužinar Vzajemci - Drava Ptuj, Šmartno 1928 - Primorje eMundia, Krško - Brda, Beltinci Klima Tratnjek - Jadran Dekani. Rokomet • 2. SRL 4. KROG: Velika Nedelja - Kočevje (v četrtek ob 20.00 v Veliki Nedelji). JM torek • 4. maja 2021 Nasveti Štajerski 17 Plantellini vrtnarski nasveti Zdrav in okusen paradižnik Vrtnina, ki zavzame največ prostora na domačem vrtu, je zagotovo paradižnik. A potrebuje kar nekaj oskrbe, če želimo zdrave in okusne plodove. Druga polovica maja je pravi čas za začetek vzgoje plodovk, ker potrebujejo veliko toplote in sonca. Sajenje Po prvem maju že sejemo seme kumar, buč in bučk, po 15. maju pa sadimo sadike paradižnika, paprike, čilija, bučk, jajčevcev in drugih plodovk. V zelenjavni vrt jih sadimo po »ledenih možeh«, ker je do takrat lahko precej hladno vreme. Plodovke potrebujejo višje temperature, naj ne padejo pod 12 °C. Pri sajenju paradižnika smo pozorni na nekaj detajlov. Sadike v lončkih posadimo v primerno veliko luknjo, kamor na dno sadilne jame potresemo nekaj granul organskega gnojila za paradižnik. Ta naj vsebuje več kalija, ki je pomemben za razvoj korenin, čvrstost rastline in seveda kakovostne plodove. Če imamo pretegnjeno sadiko, položimo del stebla kar pod kotom v zemljo, saj ima paradižnik sposobnost odganjanja korenin iz stebla. Pri vseh plodovkah ne pozabimo na močno oporo, da bo rastlina stabilna. Foto: arhiv Plantella Pravilno dognojevanje Paradižniki so v svetu vrtnin ogromne rastline z veliko plodovi. A glede na svojo velikost njihov koreninski sistem ni tako zelo velik. Potrebujejo redno dognojevanje, pri čemer svetujemo uporabo tekočega gnojila iz morskih alg. Alge vsebujejo veliko kalija. Dognojujemo tedensko. To gnojilo lahko dodamo tudi foliarno, kar pomeni škropljenje in absorpcijo hranil po listih. Pri prehrani paradižnika pa ne smemo pozabiti na kalcij, ki ga potrebujejo tudi druge plodovke. Znak pomanjkanja je gniloba okoli muhe plodu ali na kumarah ustavljen razvoj plodu. To rešimo tako, da plodovke škropimo in zalivamo na 10 dni s tekočim kalcijem. Škropiti začnemo tik pred prvim cvetenjem. Pomembna je tudi zastirka. Ali pa pod plodovke posadimo solatnice ali špinačnice, ki zastrejo zemljo. Mednje potaknemo kakšno čebulo in zraven dodamo še zelišča. Baziliko in zeleno pod paradižnik, koper h kumaram in še kakšno cvetlico, kot je ognjič, za privabljanje opraševalcev. Bolezni Foto: arhiv Plantella Le kdo ne pozna črnih lis na listih, steblu in plodovih paradižnika. Gre za največjo nočno moro vseh vrtičkarjev, paradižnikovo plesen. Najbolj občutljive so sorte z velikimi plodovi, kot je volovsko srce, najmanj pa češnjevi paradižniki. Obstajajo tudi odporne sorte. Kar pa ne pomeni, da jih bolezen ne bo napadla. Proti bolezni in za vitalnost je treba škropiti rastline z naravnim sredstvom iz njivske preslice. Škropimo vsak teden in obvezno po vsakem dežju. Sredstvo okrepi celično steno rastlin in tako zmanjša možnost okužbe z boleznimi. Vanes Husič, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak Strokovnjaki po naravi ZA SLASTNE IN SOČNE PARADIŽNIKE Izbrani Bio Plantella izdelki so učinkovita kombinacija organskih hranil in zaščite, da bodo vaše plodovke sočne in zdrave. Vrtnarite z nami. J 080 81 22 | Plantella.si Kaj bomo danes jedli TOREK svinjski paprikaš, testenine, buhteljni SREDA porova kremna juha, rižota s perutnino, solata, rulada ČETRTEK želodčkova kisla juha, pražen krompir, jabolčna čežana PETEK porova kremna juha, čebulni zavitek v listnatem testu, solata, kompot SOBOTA cvetačna kremna juha, perutničke na žaru, krompir z ajvarjem, zelenjava z žara, banane na žaru NEDELJA kostna juha, zložena pečenka s krompirjem in šampinjoni, solata, haloška gibanica Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PONEDELJEK ričet brez mesa, žemeljni narastek Zložena pečenka s krompirjem in šampinjoni Sestavine: 1 kg krompirja, 1 kg svinjske ribe, 5 g mlete paprike, 5 g česna v prahu, 10 g soli, 5 g popra, 5 g soli; premaz: 150 g majoneze, 20 g gorčice, 5 g soli, 5 g popra; po vrhu: 2 čebuli, 500 g šampinjonov, 5 g popra, 10 g soli; 150 g sira Krompir po dolžini narežemo na ploščice, meso pa na tanjše rezine (1/2 cm debele). Meso začinimo z mleto papriko. Pekač (velik 30 x 30 cm) namažemo in nanj po širini izmenično polagamo eno vrsto krompirjevih ploščic, eno vrsto mesa, pa spet krompir, meso ...; polagamo tako, da meso delno prekriva krompir, krompirjeve ploščice pa meso (kot strešniki na strehi). Ko napolnimo pekač, vse skupaj še malo solimo. V manjši posodici pomešamo majonezo in gorčico z malo soli in popra ter premažemo meso in krompir. Na olju popražimo na lističe narezano čebulo, da oveni, primešamo narezane šampinjone in pokrito dušimo. Popramo in solimo ter med mešanjem odkrito pražimo, da večina tekočine izpari. Gobe s čebulo razporedimo po mesu, po vrhu naribamo sir. Zloženko prekrijemo s papirjem za peko, zatesnimo z aluminijasto folijo in eno uro pečemo v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija. Sestavine: kvašeno testo: 500 g gladke moke, 40 g svežega kvasa (1 zavitek suhega), 250 ml mleka, 1 jajce, 80 g sladkorja, 1 zravnana žlička soli, 80 g masla, malo naribane lupinice limone; za izdelavo buhteljnov: 100 g masla, približno 200 g slivove marmelade. Iz naštetih sestavin naredimo kvašeno testo, ga pokrijemo s folijo za živila, postavimo na toplo (pri nas v ta namen uporabimo malenkost pogreto pečico) in pustimo, da se njegova prostornina podvoji. Pekač (okrogel, pravokotni) obložimo s papirjem za peko. Od vzhajanega testa trgamo manjše koščke, vsakega sploščimo v kvadratek, na sredino damo nekaj marmelade in stranice stisnemo navzgor v mošnjiček, da marmelado povsem zapremo. ,Mošnjičke' odlagamo na pult. Ko naredimo vse buhteljne, jih pomakamo v staljeno maslo in polagamo v pekač tako, da je ,stisnjeni' del mošnjička spodaj. Če nam je na koncu ostalo kaj masla, ga polijemo po buhteljnih. Spet jih damo vzhajat, da napolnijo pekač, nato jih pečemo približno 30 minut pri 180 stopinjah Celzija. 18 Štajerski Na sceni torek • 4. maja 2021 Skrinja domačih viž - AnsambeL FaLant Glasba drugačnosti in neponovljivih besedil "Skupina Falant je nastala pred šestimi leti, ko sem se odločil za samostojno pot in sva z našim bobnarjem Nejcem Kolarjem sodelovala na enem projektu. Takrat sva ugotovila, da bi lahko iz najinega sodelovanja razvila večjo zgodbo. Nejčev smisel za ritem in moje znanje ter ljubezen do glasbe sta prebudila zgodbo, ki jo danes v takšni obliki pišemo še naprej. Z Nejcem sva takrat ugotovila, da je ob ljubezni do glasbe za dobro sodelovanje pomembna tudi skupna energija in sva dodatne člane izbrala tudi ob upoštevanju karakterne kom-patibilnosti. Pomembno nam je, da se dobro razumemo in da sledimo skupnemu cilju. Dobra energija, ki nas kot skupino povezuje, se čuti tudi na odru. To nam največ pomeni," je povedal vodja ansambla Franci Falant. Preigravajo tuje in domače uspešnice ter vse tisto, kar pri poslušalcih prebudi dobro energijo, ki je pomembna za dobro počutje in dobro zabavo. Od vsega začetka delovanja pa že ustvarjajo lastno glasbo, ki se je takrat omejevala zgolj na naro-dno-zabavno zvrst. V zadnjem obdobju ob tej zvrsti ustvarjajo še pop glasbo. V tem času so izdali nekaj novih pesmi, v predalu pa jih imajo še nekaj. Avtor glasbe je Franci Falant. Avtorji besedil pa so različni: Vera Šolinc, Matej Kocijančič, Žiga Šraml, v zadnjem obdobju tudi Suzana Roj. Ustvarjajo po občutku. Repertoar sestavljajo na podlagi povpraševanja in ob upoštevanju trendov, pri tem pa ne pozabljajo na skladbe, ki so pisale glasbeno zgodovino. Njihove uspešnice so: Tu srce je doma, Pravljica, Trmasta deklica, Premisli dvakrat, Nora, Kjer šteje ljubezen, Misel nate, Zadnji angel, Nasmeh, Reci, da boš moja. Skladba Tu srce je doma tako govori o domu, o občutku, ki ga imajo, ko se vrnejo v domači kraj; o ljubezni, ki so jo spoznali v domačem kraju in jih spremlja skozi življenje bodisi v obliki partnerja bodisi v obliki ljubezni, ki jo čutijo do domovine. Tako kot večina njihovih avtorskih pesmi pa je tudi ta delno avtobiografska. Glasbo je napisal Franci Falant, pod besedilo pa se je podpisala Suzana Roj. "Naša glasba je drugačna, ker se pri ustvarjanju glasbe ne omeju- jemo na klasični slog, temveč ga dopolnjujemo z različnimi slogi, ki obogatijo narodno-zabavno osnovo. Besedila so avtobiografska in s tem najverjetneje tudi neponovljiva," svojo glasbo predstavljajo člani ansambla Falant, ki ga sestavljajo Franci Falant, Domen Gošek, Nejc Kolar in Janja Bajlec. Nastopajo na javnih in zasebnih dogodkih ter prireditvah; povsod, kjer je želja po dobri zabavi, na porokah, zabavah za podjetja in veselicah. Naro-dno-zabavna glasba jim pomeni dom, tradicijo, pripadnost. Veseli jih, da se na narodno-zabavni sceni pojavlja veliko mladih ansamblov, kar pomeni, da slovensko glasbeno izročilo še živi, da se ohranja z novimi generacijami, ki prihajajo. Prav tako jih veseli, da je med njimi nekaj izjemno dobrih in perspektivnih talentov, ki bodo slovensko narodno-za-bavno glasbo zagotovo popeljali v pravo smer. Žalosti pa jih, da so festivali izgubili pomen. Želijo si, da se povrne njihov namen in pomen, da bodo ponovno zaživeli v polnem sijaju. Zelo pa bi bili veseli, če bi prejeli povabilo za sodelovanje na ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. V času korone so bili izjemno marljivi in kreativni, saj so ustvarili veliko novih skladb, ki čakajo, da ugledajo luč sveta. Glasba jih povezuje, vzbuja občutke, zato nikakor ne bi smela potihniti ne glede na epidemijo in druge težave, so prepričani. "Dodal bi le to, da imamo privilegij, da se lahko ukvarjamo z glasbo, saj nas je ravno glasba v tem posebnem obdobju vzpodbujala k optimizmu," je pogovor sklenil vodja ansambla Falant, ki prihaja iz Žalca, Franci Falant. MG VSAK ČETRTEK OB 20. URI RFEJČKOVA LESTVICA 1. NEMIR - Slovenska pesem 2. EUROKVINTET - Zate 3. Ansambel GALAMA - Moja klepetulja 4. Skupina GADI - Ko mislim nate 5. DARJA GAJŠEK - Od začetka pa do konca Zmagovalec meseca aprila; MODRIJANI - Moje slovensko srce X- Glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka: Foto: zasebni arhiv Ansambel Falant Glasujete lahko tudi na www.radio-ptuj.si ali Facebook- Luka in Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Ormoško • Podjetniške ideje iz Osnovne šole Ormož Mladi podjetniki razvili pametno masko V Osnovni šoli Ormož so se v prejšnjem šolskem letu odločili, da bodo učenke in učence spodbujali k razvijanju podjetniških idej, kijih bodo otroci lahko tudi sami izvedli. Delo v podjetniškem krožku so pod mentorstvom učiteljic Maje Korban Črnjavič in Nataše Rizman Herga začeli s prijavo na projekt Spirit, aktivnosti pa so nadaljevali tudi v tem šolskem letu. Posebnost projekta je, da ne poteka na šoli, temveč vedno iščejo nove lokacije v domačem okolju - povezali so se z domačimi podjetniki, Obrtno-podjetniško zbornico Ormož, Mrežnim podjetniškim inkubatorjem in Javno razvojno agencijo Ormož ter Bistro Ptuj. Podjetništva učni načrti v svoje programe ne vključujejo, zato so v šoli veseli, da se je podjetniške- mu krožku pridružilo kar 42 učencev od 6. do 9. razreda. ''Učenci so hitro ugotovili, da gre za nekaj ustvarjalnega in so z velikim veseljem sodelovali pri vseh aktivnostih. V tem šolskem letu so mladi podjetniki preko ustvarjalnosti in inovativnosti spoznavali osnovne veščine podjetništva, razvijali tim-sko delo in ustvarjalnost, naučili pa so se tudi javnega nastopanja Pametna maska oziroma Smart Mask seje med ustvarjanjem spreminjala - v zaključni fazi ima nastavljive vrvice, ventil, skozi katerega prehaja kisik, vmes pa je nameščen filter, ki omogoča lažje dihanje. Ker so običajne zaščitne maske precej dolgočasne, so mladi izumitelji oblikovali dva modela - za deklice so priložene bleščice, ki jih je moč po svojih željah nanizati na masko, za dečke so na voljo LED-lučke. Kovinske žičke v nosnem predelu so nadomestili s silikonom, maska je pralna, vse delce je pred pranjem možno odstraniti. A to še ni vse, saj so mladi izumitelji na masko namestili še žepek s čipom, ki je povezan s telefonom. Ko se tistemu, ki masko nosi, nekdo približa na manj kot dva metra, telefon zavibrira. S tem pa razvoj ormoške pametne maske še ni končan - v načrtu je še vgradnja lističa, ki bi meril temperaturo, uporabnik pa bi ob povišani temperaturi o tem prejel obvestilo na telefon. in reševanja problemov. Pripravili smo tudi vikend aktivnosti za spodbujanje razvoja lastne poslovne ideje - v centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Spuhlji so učenci razvijali poslovne ideje in podjetniške kompetence, raziskovali trg, lotili so se izdelave spletnih strani in izračuna finančnega modela,'' pojasni ena od mentoric Maja Korban Črnjavič. V tem šolskem letu pa so se mladi ormoški podjetniki udeležili tudi tekmovanja Popri, kjer iščejo najboljšo podjetniško idejo med mladimi. Znotraj šole so pripravili tekmovanje, na katerem so s pomočjo tričlanske komisije izbrali najboljšo poslovno idejo. Najbolje se je odrezala ekipa Smart Boys, ki je oblikovala pametno masko, s katero so se uvrstili na državno tekmovanje in med dvanajst najboljših ekip. Učenci 7. in 8. razreda - Tim Šoštarič, Filip Kirič, Jaka Vaupotič ter Lan in Anej Žalar - so v projekt vložili veliko dela. Septembra so s pomočjo mentoric izdelali svoj poslovni model, z veliko truda, energije in >mart Mask -VÍA Foto: OS Ormož Mladi ormoški podjetniki stavijo na pametne zaščitne maske. časa pa so svojo poslovno idejo razvili tako daleč, da je pametna maska zdaj tudi zares izdelana. Lokalni krojač iz podjetja Štam- berger je namreč sešil prototip, mladi podjetniki pa so opredelili vse poslovne elemente - opravili so intervjuje s kupci, izdelali Snap- chat in Instagram profila svojega izdelka in do potankosti razdelali tudi finančni model. ns torek • 4. maja 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Učenci OŠ Ljudski vrt prvaki v šahu Premagali 18 ekip Učenci petega razreda OŠ Ljudski vrt Ptuj so zmagali na državnem šolskem tekmovanju v šahu do 12. leta starosti. V finalu je sodelovalo kar 72 igralcev in 19 ekip. S pomočjo računalnika so odigrali devet partij. Foto: OS Ljudski vrt Ptuj Štirje petošolci OŠ Ljudski vrt državni šolski ekipni prvaki v šahu Ptujsko osnovno šolo so zastopali Tilen Kovačec, Mihael Kukovec, Anej Levanič in Jure Stojanovic pod mentorstvom Danila Polajžerja, ki je tudi predsednik Šahovskega društva Ptuj. Slednje je v lanskem letu obeležilo 85 let delovanja. Polajžer je mlade igralce na tekmovanje zelo dobro pripravil in jim pomagal s številnimi nasveti. Kot je povedala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič, je njihova šahovska ekipa prav posebna, saj vsi učenci obiskujejo isti oddelek in se večkrat izkažejo kot dobitna kombinacija. Estera Korošec Pisma bralcev Nogometno dogajanje dokazuje, da se da! Nogomet ni več le najpomembnejša postranska stvar na svetu. Nogometno dogajanje, v katerem so zaustavili še večje apetite kapitala, kaže, da se da! Da je možno zaustaviti dogajanje, ki vodi v slabo. Če so se zbudili nogometni navijači in drugi akterji ter pokazali, da lahko tudi David zmaga proti Goljatu, se moramo zbuditi tudi potrošniki in drugi akterji, da bomo zmagali v boju proti globalnemu segrevanju, v boju proti uničevanju našega planeta. Če ne bomo mi posamezniki vedno znova hlepeli po še višjem standardu, potem se bo tudi kapital moral zaustaviti. Zakaj bi sploh stremeli k vedno višjemu standardu? Nenehno prizadevanje za višji standard prinaša pomanjkanje časa, odtujenost, kar pa ljudi onesrečuje. Nehajmo razmišljati, da se nič ne da - da kot posameznik nič ne moreš. Vsak posameznik, vsaka družina prispeva s svojimi ravnanji k usmerjenosti celotne družbe. S svojo potrošnjo narekujemo produkcijo. Če mi posamezniki ne bomo brezglavo kupovali reči, ki jih pravzaprav sploh ne potrebujemo (potem pa so te reči kmalu zgolj odpadek), potem teh reči ne bodo proizvajali, ker ne bodo imeli dobička. Mi posamezniki imamo največjo moč. Ne iščimo izgovorov v drugih, v sistemu. Namesto vedno novih in novih reči, ki kmalu postanejo navlaka, je treba poskrbeti za energetsko čim manj potratna domovanja, za ozelenjenost naših domovanj, da se v sončni pripeki naši domovi in celotne soseske ne bodo pregrevali, obenem pa bo zelenje odigralo vlogo požiralnika toplogrednega ogljikovega dioksida. Nikar samo tarnati, da kot posameznik nič ne moreš (misel ameriškega predsednika: »Ne sprašuj, kaj bo zate storila domovina - vprašaj raje, kaj sam lahko storiš zanjo.« - John F. Kennedy). Družbo sestavljajo posamezniki in če bomo posamezniki ravnali odgovorno do okolja, bomo nadaljnji razvoj usmerjali v bolj traj-nostno potrošnjo. Pri tem pa šteje vsak posameznik. Seveda pa lahko tisti, ki sprejemajo odločitve, najbolj prispevajo k čim hitrejšim spremembam na bolje. Skrajni čas je že, da bi te odločitve pomenile preusmeritev k preboju v postogljično družbo, da bi že končno začeli zaustavljati globalno segrevanje. Vedno pogostejši ekstremni vremenski pojavi nas opozarjajo, da se že zelo mudi. Z odrivanjem problemov se teh ne reši. Tako se tudi problematike globalnega segrevanja ne da razrešiti z odrivanjem problemov. V preteklosti so si ljudje zatiskali oči pred genocidom, ki je potekal v koncentracijskih taboriščih, danes pa se po svetu odvija ekocid, ljudje pa se znova sprenevedajo v svoji coni udobja. Toda udobje je minljivo, ogrožajo ga podnebne spremembe. Smo res tako sebični, da mislimo le na svoje trenutno udobje? Za naše otroke, vnuke pa nam ni mar? Nehajmo razmišljati, da se nič ne da - da kot posameznik nič ne moreš. Nogometni navdušenci so dokazali, da se da. Bodimo navdušenci, katerim je mar za prihodnost svojih otrok, vnukov. Danica Hren, Hajdina Hajdina • 10 let Turističnega društva Mitra V enem paketu promocija, povezovanje in bogatitev ponudbe Četrtega aprila letos je preteklo 10 let od ustanovitve TD Mitra Hajdina. Zaradi koronakrize posebne prireditve niso izvedli. Predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Krajnc Brlek se je pisno zahvalila vsem, ki so zaslužni za ustanovitev in rast društva, uresničevanje programa dela oz. turistični razvoj in večjo prepoznavnost občine Hajdina. Še posebej so ponosni na vse tiste ustanovne člane, ki so aktivni še danes in sodelujejo v vseh društvenih dogodkih. 125 aktivnih članov prihaja iz vseh sedmih občinskih naselij. Že od samega začetka delovanja izvajajo aktivnosti za večjo prepoznavnost občine Hajdina v ožjem in širšem okolju, povezovanje že obstoječe ponudbe v občini, razvoj in obogatitev le-te. Ohranjajo tradicionalne dejavnosti, tradicionalne prireditve, šege in navade, jih razvijajo in vključujejo v dogodke. Posebno pozornost pa posvečajo dvema kulturnozgodovinskima spomenikoma, prvemu mitreju in cerkvi sv. Martina. Javnosti ju skušajo čimbolj predstaviti, povečati vedenje o njunem pomenu, hkrati pa prispevati k njuni ohranitvi, ureditvi. Že v začetnem obdobju delovanja so izdali brošuro o občini Hajdina v štirih jezikih, ki jo obiskovalcu predstavi z vsemi njenimi značilnostmi in privlačnostmi. V petih jezikih pa je predstavljena spletna stran o občini. Izdali so tudi zloženko in tri različne razglednice. V desetih letih so izvedli vrsto odmevnih dogodkov. Ves čas delovanja pa poteka pletarski tečaj. Mojstrice in mojstri pletar-stva veščine pletarstva podajajo brezplačno. Pri tem ne gre samo za ohranjanje ene od nekoč tradicionalnih obrti na vasi, temveč za prijetno druženje za vse, ki na teh tečajih sodelujejo. Poudarek na tradiciji in lokalnih dobrinah „Dokumentiranje tradicionalnih dejavnosti v občini Hajdina izva- S pletarskega tečaja na OŠ Hajdina, ki že tradicionalno poteka v zimskem zdaj tudi edina sekcija, ki deluje pri TD Mitra Hajdina. Foto: Črtomir Goznik času. Sekcija hajdoških pletarjev je za jamo že od ustanovitve društva. Gre za projekt Tradicija Hajdina, v okviru katerega smo natančno dokumentirali dve dejavnosti. Ena je pletarstvo, druga tradicionalna dejavnost prebivalcev ob Dravi pa je bilo špeharstvo, preprodaja svinjskega mesa, tudi predelava nekaterih delov, ki so imeli tudi posebne pravice zaradi izgube prihodka ob poplavljanju reke Drave. Drugi projekt pa smo poimenovali Dobrine Hajdina. Gre za vzpostavitev kolektivne blagovne znamke, ki zagotavlja posebno hajdinsko kakovost ne glede na izvor izdelka: živilski ali neživilski izdelek, storitev. Oba projekta, Tradicija Hajdina in Dobrine Hajdina, bi bila že zaključena do 10. obletnice, žal pa v lanskem letu zaradi koronakrize nismo mogli izvesti najbistvenejših aktivnosti. V izvedbi je tudi že tretji projekt, Info Hajdina, ki ga bomo izvajali v več etapah. Ta zajema celostno ureditev nekdanje Mari-ničeve posesti in poslopij ob glavni vpadnici na Ptuj na Spodnji Hajdini, na kateri se bo izvajala turistična in društvena dejavnost," je osrednje projekte TD Mitra Hajdina, ki potekajo ob veliki podpori občine Hajdi-na, predstavila predsednica Sonja Brlek Kranjc. Društvo - zgled za uspešno turistično aktivnost Občina Hajdina je znana po izjemno bogatem in raznolikem društvenem življenju, saj na njenem območju deluje kar 36 društev, zvez in asociacij. Območje Foto: Črtomir Goznik Sonja Brlek Krajnc, predsednica TD Mitra Hajdina: „Na Spodnji Hajdini bomo najprej uredili informacijsko--prodajni center, tudi center za Dobrine s Hajdine, v okviru manjšega poslopja na nekdanji Mariničevi posesti na Spodnji Hajdini." občine je imelo že v zgodovini pomembno vlogo zaradi svoje geostrateške lege. „Številne zgodovinske, kulturne in naravne danosti so idealna podlaga za razvoj turizma. Že pred ustanovitvijo turističnega društva Mitra se je pokazala možnost turistične ponudbe, z ustanovitvijo društva pa se je ta začela razvijati organizirano in sistematično. Posebej se je treba zahvaliti vsem tistim zanesenjakom v iniciativnem odboru, ki so imeli toliko poguma in drznosti za ustanovitev samostojnega društva. Z veseljem in ponosom se spominjam prvih začetkov in priprav za ustanovitev, kjer je treba med ostalimi posebej izpostaviti Silvestro Brod-njak, Franca Mlakarja in Sonjo Brlek Krajnc, ki je postala prva predsednica in še danes društvo vodi zelo uspešno. Društvo je v teh letih upravičilo svoj ustanovitveni namen. Poskrbelo je za široko paleto turistične dejavnosti, številne projekte in prepoznavne prireditve. S svojim delom je poskrbelo za promocijo društva in lokalne skupnosti v širšem slovenskem prostoru in izven naših meja," je ob 10-letnici delovanja TD Mitra Hajdina povedal župan Stanislav Glažar. Zahvalil se je vsem članicam in članom za ves trud in opravljeno delo, z željo, da bodo z usklajenim delovanjem uspešno nadgrajevali turistično ponudbo občine Hajdina tudi v novem desetletju. MG Ptuj • Humanitarna akcija OŠ Olge Meglič Olgičarji zbirali hrano za uboge tačke Na OŠ Olge Meglič Ptuj so že tradicionalno zbirali hrano za zapuščene in zavržene živali. Zbrano hrano so predali Kristini Pšajd, predsednici Društva proti mučenju živali Ptuj, ki poskrbi za številne živali, ki se jim lastniki odrečejo. Učenci OŠ Olge Meglič priskočili na pomoč zapuščenim živalim. Foto: OS Olge Meglič Ptuj Humanitarno akcijo so izvedli v okviru projekta Popestrimo šolo, ki ga vodi učiteljica Mateja Simonič, ter ob zaključku zbiranja pripravil kulturni program z različnimi glasbenimi točkami in zgodbami zapuščenih živali. Na šoli so prepričani, da je dober zgled ključen, zato je po njihovem mnenju pomembno že od rane mladosti otroke vključevati v različne akcije, s katerimi lahko pomagajo drugim. Kot je pojasnila ravnateljica Helena Ocvirk, s pomočjo različnih humanitarnih akcij (zbiranje oblačil, igrač, slikanic) pri učencih razvijajo empatijo in odgovornost do drugih: »Naši učenci pri teh akcijah zelo radi sodelujejo in se aktivno vključujejo. Naloga nas odraslih pa je, da jih pri tem spodbujamo in usmerjamo.« Estera Korošec 20 Štajerski Križemkražem torek • 4. maja 2021 Piše: Mateja Toplak • ^S - (Kitajske) Spolzki "špageti" (20) Pogled na levo je podoben prizoru na desno, preplet nerazumljivih napisov, ki tujcu ne pomenijo kaj več kot skupek zanimivo oblikovanih črt. Človek pač pričakuje, da bo razumel kako besedo, prepoznal vsaj kakšno črko ali številko. Še knjige v mestni knjižnici ga ignorirajo, saj na oddelku s tujo literaturo ponujajo le japonščino in korejščino. Vsebino napisov, znakov in obvestil si domišljam sproti - kot v filmu brez podnapisov tavam med ulicami in strmim skozi okna kot kak idiot. Na cesti je strašna gneča. Vozniki, predvsem motoristi brez čelad, se obnašajo na način, ki bi ga večina ljudi ocenila za brezglavega. Neka mopedistka z ramo drži telefon, s prosto roko pa štruco. Ne kruha, gospodična se lagodno fijaka z dojenčkom, zavitim v živo zeleno dekico iz flisa. Na drugi strani cestišča nekdo poriva motor, zmanjkalo mu je elektrike. Ko zasveti zelena, se vojska na dveh kolesih požene na vse strani, zasede še pločnika na obeh straneh ceste. Mimo pristopica klapa šolarjev s svetlečimi baloni, nekdo prodaja s karamelo oblito sadje, nanizano na lesene paličice. Punčare s kratkimi krilci, ki se naslanjajo na fasado neke stavbe, se muzajo, ko buljijo v zaslone. Trg napolnjuje vreščeča glasba. Od daleč opazujem kakih trideset žena, ki se počasi premikajo v ritmu glasbe. Ne morem reči, da gre za ples, niti za telovadbo. Prej prijetno večerno druženje, na katerega so ženice privedle še vnuke, ki se podijo gor in dol v igri, na prvi pogled podobni igranju skrivalnic. Pod velikim drevesom na moji levi sedijo moški. Spodvihajo si ma- jice, da se jim mastni trebuhi svetijo v soju ulične svetilke. Možakar na desni zavriska in pograbi ves drobiž, ki je ležal sredi mize. Z rumenkasto krpo si obriše pot z obraza. Podam se v eno izmed stranskih ulic. Iz kotlov se kadi sopara in rdeče lanterne so obešene vsenaok-rog. Tukaj se tre največ ljudi. Pogledujem v peči in glavo tiščim v lonce. Foto: Mateja Toplak Žuželke veljajo za poslastico v mnogih kulturak Na Kitajskem so priljubljene zlasti siriloprejke, kobilice, črički, mlade čebele, škorpijoni... lnsekti so bogati z beljakoinnami in številni trdijo, da bi bilo hranjenje z žuželkami okolju prijaznejši način pridobivanja hranil, kot je vzreja piščancev, krav ali prašičev. Foto: Mateja Toplak V kitajski kulturi rdeče lanterne simbolizirajo razcvet življenja in uspešnost v poslovanju, zato so ob velikih praznovanjih, kot je kitajsko novo leto ali praznik luninih kolačkov, razobešene skorajda povsod: ob glavnih cestah, trgovskih središčih, v parkih, po domovih ... Med pečenimi črički, kobilicami in črvi, ne vem, ali si želim jesti. Tam so še kurji parklji, mlade čebele, smrdljivi tofu (priljubljen prigrizek iz sojinega sira) in bogve kaj še vse. Stopim v enega izmed lokalov in pokažem sličico na steni. Rezanci. Možakar pokima in odide nekam v zadnje prostore. Na tleh, med plastenkami arašidovega olja in hladilnikom, spi nek otrok. Ob njem žena, ki počiva z glavo na mizi, ki jo podpira desna roka. Prostor je zatohel. Na mizi je nekaj posodic. V eni je menda čilijeva omaka, v drugi bleda, nedoločljiva tekočina. Zraven so prtički, na katerih so položene jedilne palčke. V bel predpasnik omotan krčmar se primaje s skledo riževih rezancev. Sem vegetarijanka in domišljam si, da je juha, v kateri plavajo beli trakci, zelenjavna. Spolzke "špagete" na palčke ovijem kakih trikrat, ko vidim, kako se v kotu muza žena, ki se je ravno predramila. Smeje se pomenkuje s krčmar-jem, obenem pa mi vzpodbudno kima. Razvijam tehniko zavijanja rezancev, ki ju očitno prikladno kratkočasi. Krčmar odvihra iz lokala. Zdi se, da je pred odhodom navrgel nekaj besed v mojo smer. Jem naprej. Kmalu se vrne in mi sramežljivo pomoli vilico. Nedvomno jo je kupil v sosednji prodajalni, posebej zame, saj je čisto nova. Maloštevilni gostje se z glavami obrnejo v mojo smer, ko krčmar še kar naprej nekaj govoriči, da je situacija še bolj komična. "Šješje," se zahvalim z edino besedo, ki jo znam izgovoriti tako, da jo domačini razumejo. Tonska kompleksnost jezika namreč nam, prišlekom, predstavlja hude težave pri izgovarjavi, da branja in pisanja niti ne omenjam. Hitro zmažem, kar je ostalo na krožniku. ? ALAVA - baskovska provinca v Španiji, ERD - madžarsko mesto pri Budimpešti, CIBA - narečni izraz za kokoš Foto: Mateja Toplak Očitno so moje sposobnosti vihtenja jedilnih palčk tako slabe, da se je lastnik lokala podal v trgovino in mi kupil vilico ... KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). torek • 4. maja 2021 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Pa zapojmo eno po hrvaško V teh dneh si je marsikdo zapel v jeziku sosedov. Ker si pač podaljšanih prvomajskih praznikov vsaj doslej nismo znali predstavljati brez skoka na Jadransko morje. Seveda tokrat previdno. Zaradi korone. Se tisti, ki so bili nedolgo tega ogorčeni, če bi se morali testirati na korono, so pokleknili pred hrvaškimi zahtevami. Malce hinavsko; podobno, kot smo lahko brali v neki šali na spletu. Takole gre: »Testiranje pred vrnitvijo v šolo: ,Ne, našega malega srčka pa že ne bo nihče testiral in mu vrtal po nosu!' Testiranje pred odhodom na Hrvaško: A naj primem malega, da ne bo tako migal?'« In smo se testirali. Ker se NAM seveda ne more na dopustu nič zgoditi. Korona se dogaja drugim. Bo pa prav zanimivo v naslednjih dneh in tednih opazovati, kako se povečuje število okuženih. Ker sosedje seveda ne bodo priznali, da je bilo pri njih kaj narobe. Najbrž ste dobili korono na poti od državne meje do doma. Pa čeprav je od Ptuja do Gruškovja 15 minut vožnje... Sicer pa se v zvezi s to korono dogajajo prave tragikomedije, ki jih povzročajo tisti najodgovornejši. S tako zmedenimi izjavami, da človek res ne ve, komu se je zmešalo, kdo pa se norega samo dela. Maske gor -maske dol; maske zunaj - maske znotraj ali oboje; luknje v masko, če pihate v kako trobilo ali pihalo. Morda bi bilo dobro imeti masko z luknjico, da boste lahko po slamici pili kavico v lokalu, ne samo pred njim, pa seveda tudi druge pijače. Čeprav baje pivo po slamici ni najboljša odločitev ... In potem cepljenje: enkrat ali dvakrat? Drugi odmerek čez en teden, en mesec, tri mesece - ali nikoli (ker pač cepiva ni na zalogi)? Boste glede cepljenja poslušali mnenje svoje vsevedne sosede ali so bolj vredni vašega zaupanja zdravstveni delavci? Da veliki državni cepilni koordinator nima pojma in da ga res ne gre poslušati, je najbrž že vsem jasno ... Je cepljenje res tako veliko tveganje, da se zanj ne boste odločili? Kako pa ste se odločili, ko so se za otroške bolezni cepili vaši otroci? Takrat je bilo s cepljenji vse v redu - sedaj pa je vse narobe? Res, korona je poleg drugega pri nekaterih zelo povečala količino (nes)pameti ... Vaš Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 8 4 9 2 6 8 9 2 1 3 7 1 3 4 3 2 8 9 1 7 9 6 8 6 5 8 1 7 8 1 5 7 3 4 3 9 2 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€€ OO Bik ¥¥¥ €€ OOO Dvojcka ¥¥ ©©© € O Rak ¥¥¥ €€€ OO Lev ¥ ©© €€ OOO Devica ¥¥ ©©© € OO Tehtnica ¥ ©©© €€€ OO Škorpijon ¥¥ ©© OOO Strelec ¥ ©©© 0 Kozorog ¥¥ ©©© € OOO Vodnar ¥ ©© 00 Ribi ¥¥¥ © 0 Sestavil: tadej Šlnk, horarnl astrolog (velja za teden od 4. maja do 10. maja 2021) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Sv. Andraž • Tudi letos sadike za novorojence Lipa v čast novega rojstva V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah se je lani rodilo 14 otrok. Foto: arhiv občine Štirinajst lani rojenih malčkov v občini Sveti Andraž je simbolno prejelo sadiko lipe. Kot je to običaj že od leta 2015, je andraška županja Darja Vudler Berlak tudi lani rojenim otrokom podarila lipo, ki velja za nekakšen simbol slovenstva. Vse do danes je tako razdelila že približno sto sadik, v posvetilu najmlajšim občanom pa zapisala: »To drevo je tvoje in bo posajeno v čast tvojega rojstva, zato naj te vedno spominja na ta dogodek. Kakor raste tvoje drevo, tako rasteš in se razvijaš tudi sam/a.« Zaradi epidemije tradicionalnega sprejema za starše in novorojence letos sicer ni bilo, zato so jim lipe dostavili na dom. Po zadnjih statističnih podatkih iz leta 2019 je število živorojenih v občini Sveti Andraž višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil tako pozitiven, znašal je 0,8, medtem ko je slovensko povprečje minus 0,6. Med »Andrašovci« je bilo število najmlajših večje od števila najstarejših, kar je značilnost le redkih slovenskih občin. Na sto oseb, starih od nič do 14 let, je namreč prebivalo 92 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo, obenem pa razkriva, da se povprečna starost občanov v povprečju dviga počasneje kot drugod po Sloveniji. SD t GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2(f. uro na radiu Ptuj. www.radio-lednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 10. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Topolovec Inaj, 2288 Hajdina Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. aprila 2021 TOREK, 04. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Pesem nas združuje, Benedikt 2015 10:40 Utrip Ormoža 11:40 Sip Asova Arena - pon. 12:10 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL NK Podvinci : NK Šmarje 20:00 V Majšperku pojemo in igramo 22:15 Ob prazniku občine Sv. Jurij malo drugače 23:20 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK r>jy SREDA, 05. ma 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Srečanje CPZ na Hajdini 2017 10:10 Seja sveta Občine Starše - ponovitev 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Izredna seja sveta Občine Markova - v živo 18:00 Območna revija MPZ, Ptuj 2019 20:00 Kronika iz Občine Hajdina 21:00 Srečanje starejših nad 70 let, 2018 21:30 Komedija Moški, Skorba 2018 23:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33: 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 06. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kicar poje in igra, 2013 11:00 NZG, Ptuj 2015 13:20 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 16:00 Seja sveta Lenart - v živo 18:00 Tedenski pregled dogodkov občin 18:30 60 let ZVKDS OE Maribor, 2019 20:00 Otroški folklorni večer, Dornava 2016 21:10 Avtističnih 11, 2019 22:20 Koncert Franca Husarja 23:20 Video strani Pismo iz Tasmanije Sydney, talilni lonec kultur Naš pogovor Dr. Matejo Kos zanima umetnost z različnih plati Spomini Lidije Jerkič, prve ženske na čelu največjega sindikata v Sloveniji Boj za delavske pravice ni nikoli končan Zgodba o pogumu in uspehu Nancy Aljančič 30 let truda, inovacij, etičnosti in nepozabnih doživetij DARA BUBAMARA Vzela 150.000 EUR in odšla BIZARNO Imajo Marsovci veleposlaništvo v Srbiji? MIHA PESKAR Tanja Žagar muje napisala prvo pesem MELITA KUHAR Sedite na njen kavč, če imate težave z intimnostjo KATE MIDDLETON To so čevlji, kijih vojvodinja nosi že 17 let! kmetijska zadruga PARADIŽNIK -Širok izbor Sort in hibridov CEPLJEN PARADIŽNIK - obet za visok pridelek ! Vzgajamo ga kot navadnega.Sadimo ga na enako { globino, kot je bil vzgojen v lončku za presajanje. (Obsteblu namestimo močno, visoko oporo. Rastlina i koreninski sistem, zato lahko vzgojimo |jstlina je zelo bujna, zato potrebuje več nkra za optimalen razvoj. BENCINSKA KOSILN STIHL RM 25 Travnatepovršinedo...{m2); 1.800 ^ Širinakošenjajcm); 51; Višina košenja {mm): 25-75 Volumen košarezatravo(l); 55; Tip motorja: B&S, serija 625 E0HV RS; Delovna prostornina {cm: Moč(kW/KM|; 2,2/3,0; Delovnoštevilovrtljajev (vrt./min); 2.800; Teza (kg): 28 Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12 | 2250 Ptuj T: 02 749 03 00 E: kz.ptuj@siol.net Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občinami Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi ter tamkajšnjimi osnovnimi šolami prireja oddajo OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ormoža, Svetega Tomaža, Središča ob Dravi, Ivanjkovcev ter Velike Nedelje. Oddaja bo v sredo, 5. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Projekt podpirajo Občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. ^adioPTUI Štajerski TEDNIK Perutnina Ptuj 1*1 VM Lahkota prihodnosti ' + TelekomSIovenije jtATP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI 1 KLIMA FTOJcm. OGREVANJE, VODOVOD, PUN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE SAZAS SOdem dravske elektrarne maribor Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov ptuj.s i torek • 4. maja 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, črne, grahaste, sussex in leghorn, v začetku nesnosti, prodajamo. Za purane, 6-tedenske, in piščance, 4-te-denske, sprejemamo naročila. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu : in večnega spomina. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice, sestre in tete Ljudmile Zvegla IZ BRESNICE Vsem, ki ste našo omo pospremili k večnemu počitku, iskrena hvala. Hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala gospodoma duhovnikoma za opravljen pogrebni obred, govorniku g. Žumbarju in pogrebnemu podjetju Aura. Še posebej se zahvaljujemo vsem zaposlenim Doma upokojencev Ptuj - enoti Muretinci za večletni trud in oskrbo. Žalujoči vsi njeni Prijave na razpis www.ptujski-festival.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV •ww.reporter.si Umrli so Marija Erhatič, roj. Čeh, Zagorci 12, roj. 1938 - umrla 15. aprila 2021; Marija Čuš, roj. Dokl, Gabrnik 31, roj. 1932 - umrla 16. aprila 2021; Justina Čeh, roj. Krajnc, Trnovska vas 45, roj. 1931 - umrla 16. aprila 2021; Stanislav Kolarič, Mala vas 27, roj. 1938 - umrl 18. aprila 2021; Roza Petek, roj. Mikša; Slomi 14, roj. 1929 - umrla 17. aprila 2021; Angela Mohorko, roj. Ribič, Ptuj, Selska c. 40, roj. 1933 - umrla 17. aprila 2021; Marija Mar, roj. Kristovič, Dornava 70, roj. 1927 - umrla 18. aprila 2021; Genovefa Vnuk, roj. Pihler, Svetinci 32, roj. 1926 - umrla 18. aprila; Danica Bedrač, roj. Kamenšek, Stoperce 8, roj. 1954 - umrla 19. aprila 2021; Jožef Kelc, Goričak 58, roj. 1949 - umrl 19. aprila 2021; Ana Štrucl, roj. Štucl, Dravinjski Vrh 2, roj. 1930 - umrla 19. aprila 2021; Ana Fric, roj. Djuraševic, Slovenja vas 30a, roj. 1942 - umrla 19. aprila 2021; Franc Kmetec, Velika Varnica 56, roj. 1936 - umrl 20. aprila 2021; Rozalija Golc, roj. Kokot , Sedlašek 89, roj. 1931 - umrla 20. aprila 2021; Ljudmila Žvegla, roj. Škerjanec, Bresnica 58, roj. 1930 - umrla 20. aprila 2021; Marija Marin, roj. Rajh, Mihovci pri Velike Nedelji 8a, roj. 1944 - umrla 21. aprila 2021; Jožef Liber, Drenovec 1, roj. 1948 - umrl 21. aprila 2021; Terezija Bohinc, roj. Kolarič, Ptuj, Remčeva ul. 11, roj. 1935 - umrla 21. aprila 2021; Jelenka Lončarič, roj. Lazic, Žetale 66, roj. 1959 - umrla 21. aprila 2021; Marijan Plajnšek, Apače 18, roj. 1951 - umrl 22. aprila 2021; Terezija Kurnik, roj. Flor, Podvinci 117a, roj. 1929 - umrla 22. aprila 2021; Barbara Križnjak, Brezovec 21, roj. 1938 - umrla 22. aprila 2021; Henrik Konig, Spuhlja 95, roj. 1944 - umrl 24. aprila 2021; Andrej Štrucl, Tržec 9, roj. 1936 - umrl 24. aprila 2021; Vekoslava Sok, roj. Kolarič, Formin 1, roj. 1935 - umrla 24. aprila 2021; Bojan Zavec, Ob Grajeni 11, roj. 1960 - umrl 26. aprila 2021; Marija Herga, roj. Leben, Podgorci 52, roj. 1941 - umrla 29. aprila 2021; Marija Kovačič, roj. Mesarič, Juršinci 43, roj. 1955 - umrla 29. aprila 2021. www.karitas.si S poslanim SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 boste prispevali 5 EUR. MNOGI V SLOVENIJI NIMAJO MOŽNOSTI, DA SE SAMI PREŽIVIJO. POMAGAJMO JIM! Karitas ROBERT GLAVAS Orožarskih lobistov k njemu ne bo, vztraja načelnik generalštaba SV BORUT PAHOR Išče si novo službo za čas, ko ne bo več predsednik JANEZ JANŠA Lahko brez večine v DZ še učinkovito vlada? V KREMPLJIH GOLJUFOV Spletni »ljubimci« prežijo na osamljene Slovenke Lepi spomini ne bledij Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase miznje, in si naročite arkivsko številko tajerskega izvirno in unikatno darilo po sorodniku, znancu! temelji -prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štaj Podravje • Vodenje SVZ Hrastovec od zdaj v rokah vladajočih NSi in SDS Namigi so se uresničili, direktorica odletela Andreja Raduha ni preživela več kot očitno politično motivirane kadrovske menjave v socialnovarstvenem zavodu Hrastovec, v katero mnogi vse do zadnjega sicer niso verjeli, čeprav seje o njej že nekaj časa govorilo pa tudi dogajanja v minulih mesecih sojo nakazovala. Medtem ko smo še pred mesecem dni o menjavi direktorice na čelu največjega tovrstnega državnega zavoda pri nas, ki skrbi za 640 stanovalcev na 25 lokacijah, zaposluje pa 450 ljudi, zgolj namigovali, je ta zdaj že »meso postala«. Očitki o netransparentnosti Svet zavoda je namreč na svoji zadnji seji prejšnji teden Andrejo Raduha razrešil z mesta direktorice, in sicer zaradi »netranspa-rentne porabe amortizacijskih sredstev zavoda in zaradi nezadovoljstva v zvezi z investicijsko dokumentacijo za gradnjo varovanega doma v Lenartu«, kot nam je pojasnil novi predsednik sveta zavoda Kristijan Ploj. »Težave se vlečejo še iz prejšnjega mandata sveta zavoda, zadeve se takrat niso izpeljale do konca, zato so zdaj padle na nas. Skušali smo jih raziskati in ugotoviti, zakaj in kako, vendar nismo dobili želenih odgovorov, da bi lahko potrdili zaključno poročilo in dali zeleno luč za gradnjo izjemno pomembne investicije v varovani dom, zato smo direktorico razrešili, za vršilca dolžnosti pa predlagali Aleksandra Gungla, vodjo vzdrževanja v zavodu.« Zgolj začasna podpora Spomnimo, da se je v SVZ Hrasto-vec začelo zapletati že s potrditvijo drugega mandata Raduhove. Oktobra 2019 je dobila soglasje tedanjega zavoda, lokalne skupnosti in tedanje ministrice Klampferjeve, a je nato oblast prevzela Janševa vlada, kar je pomenilo menjave na vodilnih stolčkih državnih ustanov. Imenovanje Andreje Raduha je bilo sicer po nekaj mesecih brezvladja v SVZ Hrastovec potrjeno, a očitno le začasno. Konec lanskega julija je namreč vlada nenadoma razrešila šest od sedmih članov, ki jih ima v 13-članskem svetu kot ustanoviteljica zavoda, čeprav je do izteka njihovega mandata manjkalo le nekaj več kot šest mesecev. V svetu je tako ostal samo Tilen Štefanec, lenarški svetnik iz vrst SMC, ki je tudi prevzel začasno vodenje, preostalih šest mest pa so zasedli člani NSi, in sicer štiri, in SDS, ki je v svetu dobil dva člana. V takšni sestavi je svet deloval do konca mandata, ki se je iztekel 9. marca letos. Vodenje prevzema NSi-jev človek A zgodba se tu še ni prenehala zapletati, saj se je nadaljevala v smeri rušenja direktorice. Najprej so člani sveta brez pojasnila zavrnili poročila za leto 2020, čeprav je SVZ Hrastovec posloval pozitivno in s 43.000 evri presežka. Posledično ni dobil zelene luči niti program ravnanja z nepremičninami, kadrovski načrt in načrt investicij z že omenjeno gradnjo lenarškega varovanega doma, ki je ocenjena na 2,7 milijona evrov. Ker je mandat svetu takrat že potekel in investicije niso potrdili, se zavod tudi ni mogel v prvem roku prijaviti na razpis za evropsko sofinanciranje, kar gre na škodo delovanja inštitucije. A vse to se vladi očitno ni zdelo dovolj pomembno, pomembno je bilo le, da je svet zavoda Hrastovec prešel v roke vladajočih političnih strank in da bo zavod vodil strankarski človek. Po vsej verjetnosti bo to tudi s polnimi pooblastili postal Aleksander Gungl, ki je pred dvema letoma že kandidiral za direktorja, a takrat neuspešno, saj je tedanji svet zavoda podprl Andrejo Raduha. Senka Dreu Foto: Arhiv ST Andreja Raduha je na bolniškem dopustu. Foto: geago.com Večmesečno oviranje dela, pritiski na vodstvo in menjave članov sveta zavoda so se končali po pričakovanjih -razrešitvi direktorice Andreje Raduha. Razrešitev direktorice v odsotnosti Do razrešnice Raduhove se bo zdaj najprej opredelila lokalna skupnost, torej lenarški svetniki, nato pa bo imenovanje Gungla za v. d. odvisno od »žegna« ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigletja Kralja. Kar bo šlo gotovo brez težav skozi ministrovo odločevalsko sito, saj sta vendar strankarska kolega iz vrst NSi. Pred dnevi seje svet zavoda v novi postavi sestal na svoji redni seji in od Andreje Raduha zahteval pojasnila glede poročila o delu v letu 2020. Kot smo izvedeli, se člani skoraj z ničimer v poročilu niso strinjali, zato so od nje zahtevali, da ga ustrezno dopolni. Ker naj biji bilo jasno, dajo bo svet zrušil ne glede na morebitna dodatna pojasnila, jih ni pripravila, z začetkom prejšnjega tedna pa nastopila bolniški dopust. Tako je imel svet na svoji seji sredi minulega tedna lahko nalogo, saj je direktorico razrešil kar v njeni odsotnosti. Andreja Raduha do nadaljnjega ni dosegljiva za izjave. Ptuj • Statistikajavne varnosti 295 kršitev v zvezi s covid ukrepi Komandir Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej ocenjuje, da so bile varnostne razmere na območju mestne občine (MO) Ptuj v lanskem letu ugodne, saj niso obravnavali hujših kršitev oziroma kaznivih dejanj. Na področju kriminalitete je bilo obravnavanih primerov 533, kar je več kot leto prej, uspešno so preiskali 57 odstotkov kaznivih dejanj. S področja splošne kriminalitete je bilo 428 in s področja gospodarske kriminalitete 125 kaznivih dejanj. Po besedah Lubeja so zabeležili porast primerov nasilja v družini; predlani jih je bilo 16, lani 24. Obravnavali so sedem kaznivih dejanj zanemarjanja otroka in surovega ravnanja. Na področju javnega reda in miru so zaradi izvajanja vladnih odlokov v zvezi s covid epidemijo ukrepali večkrat kot v letu 2019. „V letu 2020 smo obravnavali 816 kršitev, leto prej 542. Po zakonu o nalezljivih boleznih je bilo 295 kršitev. 119 postopkov smo izvedli v zvezi s preprodajo prepovedanih drog, obravnavali 12 požarov, dva samo- Komandir Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej mora in devet delovnih nesreč. Na področju prometne varnosti je bila situacija ugodnejša kot v 2019. Zgodile so se 303 prometne nesreče, nobena oseba na območju MO Ptuj v nesreči ni izgubila življenja. Šest nesreč je terjalo hude telesne poškodbe šestih udeležencev. Evidentirali smo 1.221 kršitev cestnoprometnih predpisov, izdali 2.695 glob, 241 obdolžilnih predlogov, 125 kršiteljev smo obravnavali v okviru hitrih postopkov. S področja določil zakona o tujcih je bilo kršitev 21, 27 primerov smo obravnavali v zvezi z goljufijo pri prijavi bivališč. Glede problematike s tujci je treba poudariti, da na Ptuju ne beležimo izstopajočih primerov," je pojasnil Lubej in dodal, da so dobri rezultati odraz dobrega sodelovanja policije z občino, županjo, občinskim svetom, odlično je sodelovanje s svetoma za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa tudi z združenjem šoferjev in avtomehanikov, društvom upokojencev, vsemi gasilskimi društvi in gasilsko zvezo. MZ Jg Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! 1 M TEDNIK www.tednik.si r,>*c? * O m C3 03 V Q ¿i o. fCJH o Rojstva: Anja Anžel, Apače 51, Lovrenc na Dravskem polju - deček Tomaž; Vanja Terbuc, Prerad 8, Polenšak - deček Žan; Tamara Žnidarič, Vareja 32a, Videm pri Ptuju - deklica Isabella; Mateja Korošec, Petanjci 56, Tišina - deček Lovro; Karmen Glavica Žumer, Nova vas pri Ptuju 110, Ptuj - deček Valentin; Karmen Strelec, Ulica Borisa Kraigherja 5, Kidričevo - deček Lin; Rebeka Repič, Ulica Prekomorske 5, Ptuj - deček Liam; Karmen Horvat - deček Samo; Mojca Rus - deček Ino. Poroki - Ptuj: Uroš Strelec, Spuhlja 12b, in Silva Raušl, Gabrnik 52c; Dušan Bohinec, Sv. Tomaž 35b, in Petra Zafošnik, Kidričevo, Kajuhova ul. 7. C X_£2. O o O- C? o L_ Saditi fižol na Florjana (4.), je dovolj zarana, Danes bo po večinoma jasnem in ponekod meglenem jutru deloma sončno, popoldne bo predvsem v Posočju možna kakšna ploha. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 6, ob morju okoli 8, v alpskih dolinah ter v mraziščih Notranjske okoli 0, najvišje dnevne od 14 do 18, na vzhodu in ob morju do 20 °C. 4-dnevna napoved za Podravje i Torek I [ Sreda i Četrtek j Petek I 06.05.2021 *> * 5 9 8 * 4 11 □opoldan Do po klan Dopoldan Dopoldan 17 17 12 10 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan i> A Si Hitrost vetra3.8m/s Hitrost vetra4.9nVs Hitrost velralSm/s g Hitrost velra1.6m/s Foto: CG Vir: ARSO