Posamezna številka 6 vinarjev. ŠlEV. 106. Izven Ljubljane 8 vin. V LioDljani. v ponedeljek, H. mala 1914. Lelo XLIL = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo 35'- V LJubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = za celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inserat!: Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat ......13 „ za večkrat primeren popust. Psročna oznanila, nalivale, osmrtnice Iti: enostolpna iieiitvrsta po 29 vin. _ Poslano: ■ ■■ enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red uar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8/I1I. Bokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne liranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 8 strani. "»C Govor dr. Šosierlo v zunanjem odseku ovsirijslie delegocije. Ta govor jc v krogih avstrijske delegacije močno učinkoval in učinek so je še pojačil, ko se jc — neposredno za tem govorom - izvedelo za laške pro-tiavstrijske demonstracije. Glede na naravno pomanjkljivost prvega izvlečka se nam zdi umestno, podati v naslednjem obširnejšo in toč-nejšo vsebino najvažnejših odstavkov dr. Šustersičcvega govora. Dr. šusteršič je izvajal, da spada k onim, ki so vedno govorili za ohranitev in gojitev zveze z Italijo. Čuti se pa prisiljen po nekaterih okoliščinah, ki so spremljale sestanek v Opatiji, da stavi do ministra vnanjih zadev nekaj nujnih in točnih vprašanj. Predvsem mora vprašati, kaj je na časniških poročilih v avstrijskih, laških in drugih inozemskih listih, glasom katerih se jc pri tem sestanku med grofom Bercli-toldom in laškim ministrom d i S a n g i u 1 i a n o m govorilo tudi o avstrijskih n o t r a n j e p o 1 i t i č it i h vprašanjih. O tem naj se minister točno izjavi... Bilo bi sramotno za u g 1 c d našega cesarstva, za naše dostojanstvo in neodvisnost, če bi se pustilo v javnosti veljati, kakor bi katerakoli vnanja država imela kaj pravice, vmešavati se v naše notranjepolitične razmere. Žalibog pa minister vnanjih zadev tega doslej še ni demontiral! Naše cesarstvo je suverenna velesila, hvala Bogu velika in močna; ne vmešava se v notranje zadeve drugih držav, tudi ne v notranje zadevo, naših zaveznikov — ravno isto pa moramo zahtevati od naših zaveznikov: da se ne vmešavajo v našo stvari. Govornik nikakor ne prereka stika mej notranjo in zunanjo politiko. Ravno nasprotno: Najboljša vnanja politika je dobra notranja politika. Toda gre se za to, da si notranjo politiko vredimo sami, brez tujega vpliva in zgolj naša lastna stvar je, v koliko se hočemo pri tem ozirati na naše vnanje odnošajc. Vnanjim državam odrekamo pri tem vsako besedo. Drugo vprašanje, na koje bi želel govornik precizen odgovor ministra, sc pa tiče odsotnosti cesarskega namestnika v Trstu, princa II o h c n 1 o h e , pri vseh prireditvah opatijskega sestanka. Ta odsotnost se je splošno opažala. Zakaj ni princ II o h e n 1 o h e osebno pozdravil odličnega gosta imenom c. kr. vlade, zakaj se je dal zastopati po uradniku 7. ali 6. činovnega razreda? Ali je morebiti ros, da so tržaškega namestnika nalašč ni pustilo blizu, v skrbi, da bi se italijanski minister po navzočnosti princa Hohenlohe čutil kaj neprijetno dirnjenega ker tržaški ali istrski Italijani niso ž njim zadovoljni? Če jo to res, se mora odločno grajati tako postopanje proti odličnemu cesarskemu uradniku na avstrijskem jugu. Princ. Hohenlohe je ugleden avstrijski uradnik in izvršuje svojo službo tako kot. bi želeli, da bi se godilo povsodi. Princ Hohenlohe. jo mnenja, da so pred postavo vsi državljani enaki: Slovani ravno tako kakor Lahi. Ali jo I o razlog, da ni smel priti blizo, ko je laški minister bival v Opatiji? To bi bilo pač žalostno, za Avstrijo poniževalno — pa I udi i/, političnega , stališča skrajno pogrošno. Kajti nič ni bolj škodljivo ugledu države in trajnemu dobremu razmerju s sosedom, kakor koncesija te Vrste. Naša država mora zaveznikom jasno predočiti, da so mod nami meje, da nas ločijo državne meje, ki se morajo vpoštevatj od obeh strani. Čim odločneje in dosledneje na to gledamo, tim boljo in tem bolj pomagamo k dobremu prijateljskemu razmerju mod državami. Tako delajo vso drugo državo — zakaj tudi mi no? Jasna meja jc najboljšo sredstvo za. mir in prijateljstvo med sosedi. - »Clara pacta, boni srnici.« Vsaka slabost, v tem pogledu bi so hudo maščevala prej ali sloj. Glede mojo jo izvrševanje načela »Hands off« — (roke proč!) najboljša politika. V laških in drugih Avstriji neprijaznih inozemskih listih so veiiko piše o »položaju Italijanov v Avstriji« v tem zmislu, kakor da bi bil ta položaj žalosten, kakor da bi sc Italijani v Avstriji zatirali! Te trditve so naravnost smešno. Vsak otrok v Avstriji ve, da naši Lahi no. uživajo le vseli državljanskih pravic v polni meri, niso samo ravno-pravni, temveč da imajo pri nas v Pri-morju žalibog celo obsežne predpravice. Na G o r i š k e m in v Istri so Lahi v manjšini, tako po številu kakor po svojem pomenu, in vendar imajo večino v obeh deželnih upravah temeljem volilnih privilegijev! Te predpravice zlorabljajo Italijani v Istri na tak način, da so Hrvati in Slovenci prisiljeni v silo-branu rabiti skrajna odporna sredstva. Kako zadovoljni bi bili Slovenci in Hr- vati, čo bi uživali na Primorskem iste pravice kakor Italijani. Naj so jim vendar dajo iste pravice! In kaj počenja italijanska večina v Trstu!! Trst smatrajo Italijani kol svojo lastno domeno — čo tudi je Trst na-rodno-mešano mesto. En sam izgled za brezobzirnost italijanske večine v Trstu. Pravomočno jo razsojeno že lota sem, da so morajo v Trstu ustanoviti tudi slovenske javne ljudske šolo. Toda kljub vsem tem pravomočnim. razsodbam teh šol šo vedno ni. Liberalno-narodna laška stranka sc no zmeni za postavo in razsodbe, če so gre za to, silo delati Slovencem. Resnica jc — to jo treba glasno povedati, — da so avstrijski Lahi državi največjo hvalo dolžni za, predpravice, ki jih vživajo - žalibog v naši državi. Namesto toga so pa berejo v laških časopisih dosledne pritožbe radi »zapostavljanja« in »zatiranja« Italijanov v Avstriji. To jo vrhunec predrznosti in lažnjivost i. Govoreč o .tržaških dogodkih dno 1. maja pravi govornik: Naravnost nečuveno jc, da so. v Italiji razburjajo, če so. Slovenci po Trstu sprehajajo. Očividno mislijo v Italiji, da bi so Slovenci morali dati mirno od Italijanov pretepati. Nerazumljivo jo, da naša vlada ne porabi prilike, da kaže na lažnjivost. v izvestnem laškem časopisju navedenih trditev. Ravno v interesu našega razmerja do Italije naj bi e y teh vprašanjih zavzelo jasno stališče. Posebno glecle spoštovanja, državno meje: kajti besede, ki jih jo rabil predsednik delegacije vpričo prestolonaslednika glede nelojalne inozemsko agitacije v naših obmejnih deželah, in kojim besedam pritrjujem, so prav dobro uporabne za — laško mejo. Lahi se morajo pač na to navadili, da. mali del njihovih sorojakov živi v Avstriji in mora tudi v Avstriji enkrat za vselej ostati. Če sc Lahi navadijo na to misel, potem zveza z Avstrijo lahko postane v Italiji popularna. Vsak Italijan ve danes, da Avstrija nima agresivnih načrtov proti Italiji. Mi le hočemo to obdržati, kar imamo in tega nam ne more nihče šteti v zlo. Italija naj sc postavi na isto stališče kakor mi — spoštuje naj našo lastnino kakor mi njeno, pa bo mir. Govornik se jc nato pečal z raznimi balkanskimi vprašanji, na novo podčrtal svojo skrajno pesimistično sodbo o albanski politiki, kazal na nepovoljne uspehe avstrijske politiko v zadnjih , dveh letih in nadaljeval: Pri likvidaciji balkanske krizo nismo lo nič pridobili, temveč smo izgubili sigurno pozicijo. Kar jo pa najbolj obžalovati, to je, da so je pri tej priliki pokazalo, da naša pozicija v okviru t r o z v c z o ni dobra in da se nahajamo v naravnost nevarni odvisnosti od Be-rolina. > V rumunskem vprašanju rdeča knjiga jasno dokazuje, da je naša diplomacija za Rumunijo vso storila, kar jc sploh storiti mogla — razun, če bi hotela še vojsko začeti za romunske interese, česar gotovo nihče ni hotel. Tedaj je krivica, če sc očita našemu vna-njemu uradu, da jc bil popustljiv v obrambi rumunskih interesov. To tedaj mimogredoč rečeno — ni bil vzrok, da smo izgubili tega zaveznika, ki nam je bil preje gotov. Tudi naša zahteva po reviziji bukareške mirovne pogodbe ni mogla tega provzročiti, ker so ta naša zahteva ni prav nič dotikala rumunskih interesov. Šlo se jo marveč naši državi samo za spremembo porazdelitve Maccdonije med Bulgarijo, Srbijo in Grčijo in sicer v prilog Bulgariji. Šlo sc jc pri tem za važno interese našo države. A rumunski interesi pri tej naši zahtevi niso bili prav nič prizadeti. Nasprotno je gotovo, da nenaravna porazdelitev Maceclonijo v škodo Bulgariji ustvarja na Balkanu položaj, ki no moro biti dofinitivon. Naša država pa jo interesirana na tem, da se ustvari na Balkanu trajen mir, res dc-finitivno razmero. Zato jo bilo pravilno, zahtevati revizijo bukaroškoga miru. A pri tej priliki so je izkazalo, kako slaba jo naša pozicija v trozvezi, v kako nevarni odvisnosti smo od Bero-lina. Nemški cesar je s svojo brzojavko rumunskemu kralju Karolu, kjer sc jc izrekel za definitivnost bukareškega miru, naravnost briskiral našo državo na način, kakorsešeniz g o d i 1 o od nobeno druge države, niti od kake države trojnega sporazuma. To je slabo znamenje za to, kako so ravna z našo monarhijo v okviru trozveze. To pa samo zato, ker smo zašli v preveliko odvisnost od Nemčije. Iz tega sledi skrajna potreba, da se osvobodimo te odvisnosti in da — četudi v okviru tro-/.vezo, koje nisem nikdar pobijal delamo samostojno politiko v varstvo naših interesov. Saj druge trozvezne državo ravnotako postopajo. Italija nas ni prav nič vprašala, ko so jc lotila libijske vojno. Nemčija ravnotako no, ko se jo pred tremi loti spustila v maročanske spletko — spletke, ki so nas privedle poloti 1911. na rob evropske vojne. Malo LISTEK. Josip Vandot: Razor. Slika iz davnih dni. (Dalje.) Mrmranje je utihnilo hipoma in jačul so jc glas, ki jo vprašal osuplo: >Kdo si, mladec? Kaj te je prignalo k meni?« Izza skale se je prikazal neznanec, 'iavit je bil v dolgo, črno haljo. Sivka-J 3ti lasje so mu padali po ramenih, a »rada mu jc pokrivala prsi. Držal se je mož nekoliko upognjeno in na suhem obrazu se mu je videlo natanko, «la je prestal že dokaj na svetu. Borut «a je gledal in lastnim očem ni mogel Jerjeti. Kajti pred njim je stal tujec, zakladi katerega so bili pregnani iz Goro-tona. Mladec je šinil z roko preko oči, kakor bi hotel pregnati to prikazen. A starček jc šc vedno stal pred njim in je smehljal dobrohotno: »Kdo si, mladec? Ne boj se me! Jaz sem Razor, svečenik božji.« * Naposled se je Borut zavedel. Molče se jo obrnil od starca in je hotel ocl-|i nazaj. A svečenik ga je prijel za ro-*o. »Ne, ne smeš od mene, dokler mi no poveš, kdo si in kaj to jo prignalo sem v goščavo,« jo rekel tiho in prijazno. Pogledal mu jo mladec v oči in mu jo odgovoril: »Borut sem, sin nekdanjega. starešino Radegosta.« Veselje so jo prikazalo na svečeni-kovern obrazu. »Ali res? Ti si sin Rade-gostov? Ali jc mogoče? Sin onega moža, ki' mi jo rešil nedavno življenje, ko so me preganjali neverni Sloveni?« Borut jo potegnil svojo roko iz slarčkove resnice. Mrzlo, skoro sovražno jo pogledal častitljivega svečenika, pa mu je odgovoril mrzlo: »Resnico govoriš. Rešil lo jc moj oče pred sovražnimi preganjalci. A i>rišli so drugo jutro Sloveni. Vzeli so mu vso, pravo in oblast, pa so ga pognali iz šola. In šol jo oče in so je naselil tu v zagorskem svetu. Mračen jo njegov obraz, v srcu pa mu je polno gorja. In tega si kriv ti!« Presenečen ga je gledal svečenik Razor. Sklenil je roki, pa jc dvomil: »Ali jo res, Borut? Bog nebeški, ali jo mogoče, da trpi zdaj plemeniti mož zaradi mene? Toda, Borut, tvoj obraz vidim in v njem no vidim nobene laži. Zato ti morem verjeti žalostno sporočilo. Zdaj moram k tvojemu očetu, da ga. tolažim v bridki nesreči. Dobri Bog pa obrne nesrečo v srečo. Molili ho- čem k njemu, in trdno upam, da usliši moje srčno prošnjo. Pojdi, mladec, da mi pokažeš pol k očetu.« Borut jo zmigal z glavo. >Ne pokažem ti pot i. nikdar I i je ne pokažem,« jc odgovoril trmoglavo. »Zaka j ne? Ali me sovražiš, kakor me sovražijo moji bratje Sloveni, ker jim oznanjam edino pravega Boga?« jo vprašal svečenik začudeno. Borut jo odkimal z glavo in ni od' govoril. Mračno jo glodal v tla, kakor bi so ne upal pogledati starčku v oči. Svečenik je stopil bliže k njemu. Z obema rokama jo prijel mladca za. glavo in mu jo je dvignil. »Rcsnicoljubje vidim na tvojih licih,« je dejal svečano. »Borut, vem, da no moro najti laž poti v tvojo srce. Zato mi povej odkrito, zakaj me nočeš peljati k svojemu očetu?« B<5rut so jo ozrl v svečenikovo oči. V njih pa jo videl nekaj tako milega in svetega, da so mu jo nekoliko polegel srd. Skoro zasmilil so mu jo starček; a vendar jo odvrnil mrzlo in sovražno: »Nočem in tudi no bom. Gloj, obljubil je moj očo pri sinjih bogovih, da so maščuje nad loboj, ako so snido kje s teboj. Čuli so bogovi očetovo obljubo, in gorje ti. akn stopiš prod očeta.« »To jc obli ubil oče'« je ko v uri t s\i> čenik resno. »Rešil mi jc pač. samo zalo življenje, ker sem bil njegov gost, in ni vedel, kdo soni in zakaj me preganjajo Sloveni. Ko pa jc izvedel in so ga pregnali Sloveni, mi je pa. obljubil maščevanje. Pač jc prisegel pri bogovih, da sc znese nad menoj, nad krivcem svojo nesreče. A jaz ti povem, Borut, da ga ne uslišijo bogovi.« »Uslišijo ga. Bogovi so mogočni in dobrotni,« je odvrnil Borut Irmoglavo. ; Žo so ga u sli šal i in so tc privedli som.« Svečenik Razor so jo nasmehnil njegovi upornosti in ni čutil niti najmanjšega strahu. A jaz I i povem, Borni, da ga no uslišijo bogovi. Kajti bogov ni nikjer. Samo 011 Bog živi visoko nad nami. A drugo bogove jo ustvarila lo človeška domišljija. Tako jo, Borut, in tako nas uči sveta knjiga, ki so jo spisali modri, sveti možje.« »No poznam vašega Boga,« je dejal Borut, ko jo utihnil svečenik za trenutek. »Nikoli š<> nisem slišal in tudi ne maram slišati o njem.« »Nisi I i sam, ki šc ni slišal o edino pravom Rogu,« jo odgovoril Razor. »Oj, koliko jo šc Slovenov, ki živo v zmoti in nevednosti! In koliko jo šo drugih narodov, ki no poznajo svojega Stvarnika! A pride čas. ko bo zasvetila, vsem 1 iiuucm iuč resnice, iu buuo tu Ulov Jlu je manjkalo in Avstrija bi se bila morala ob strani Nemčije vojskovati — radi Maroka! Če Nemčija sme tako samostojno postopati — imamo isto pravico tudi mi. Svet naj ve, da dolamo avstrijsko, ne pa berolinsko politiko. Če bi tega ne smeli, nima trozveza za nas nobene vrednosti. Zveze se sklepajo, da se varujejo interesi, ne pa škodujejo. Baš mi Slovenci hočemo tako samostojno avstrijsko politiko, ker smo na obstoju mogočnosti in ugledu naše države iz narodnega stališča prav posebno interesirani. Slovenci hočemo mogočno Avstrijo, v koje okviru se hočemo svobodno razvijati. Odvisnost od Nemčije nam je v škodo. Mi nočemo pripa1-dati h kaki južni »Windische Mark«. Pa tudi ne h kaki veliki Venociji. A tudi v pravoslavju se nočemo Utopiti, ker se brezpogojno držimo naše katoliške vere. Naše mesto je v veliki, neodvisni, svoje lastne interese skrbno varujoči habsburški monarhiji. Vitalni interesi naše monarhije pa nam velevajo politično približanje bogati in mogočni Franciji. To je le mogoče, če Francozi vidijo, da delamo svojo in ne berolinsko politiko. Boljši odnošaji s Francijo so največjega pomena radi našega narodnega gospodarstva. Prijateljstvo s Francijo nam odpre francoski denarni trg. Financielna kriza, ki tare našo državo in njeno prebivalstvo, prihaja v prvi vrsti od tod, kar nam je zaprt francoski trg. Trajno naše narodno gospodarstvo te krize ne bo moglo zdržati. Moramo se tedaj približati Franciji in v ta namen mora biti avstrijska parola: Samo-stalna avstrijska politika v varstvo avstrijskih interesov. XXX izjava deželnega glavarja dr. Šu-steršiča. Glede na brzojavke »Riječkili No-vin«, ki smo jih zabeležili v našem sobotnem listu, smo naprošeni od g. dr. šusteršiča, da konštatujemo sledeče: 1. Je poročilo o nekem kot »I n t e -resantenineident označenem pogovoru grofa Berchtolda z dr. Š u-s t e r š i č e m očividna mistifikacija, ker to poročilo nima nobene stvarne podlage; 2. dr. Š u s t e r š i č nI podal nikake take »Izjave«, kakršno objavljajo ^Rije č k e N o v i n e« in so posamezni stavki te njegove dozdevne »Izjave« vzbudili naravnost njegovo začudenje, ker so v direktnem protislovju z mišljenjem in stališčem dr. Šusteršiča. Prvo četrtletje 1914. Dr. Ivan Černe. I. Preden izprogovorim o tekočem letu, hočem dodati k svojemu »gospodarskemu pregledu leta 1913« v številkah » Slovenca« z dne 31. decembra in 2. januarja t. 1. še nekaj določnejših obrisov, ki tvorijo, kakor sicer sploh gospodarsko pomembni dogodki vsakega leta, s prihodnjim organično celoto ter se ne dajo presekati in razdeliti na določen dan, marveč uveljavljajo svoj vpliv na naslednje leto čim intenzivnejše, tem važnejši so za celotno gospodarstvo. Umevno bode, da jih ena čreda. Tako je obljubil naš Gospod, ki je umrl za nas na križu.« Borut se je čudil tem besedam in radovednost ga je obšla, da bi izvedel Še več o Bogu, o katerem je govoril tuji svečenik. Pozabil je na vso upornost; zato je pogledal Razorju naravnost v oči, pa ga je vprašal: »Kakšen je vaš Bog? Kje domuje in kakšne moči ima?« Razveselilo je to vprašanje sivega svečenika. Vsedel se je na skalo. Mladca je prijel za roko, pa mu je pripovedoval o božji mogočnosti in dobroti. O Kristusu, božjem Sinu, je pripovedoval. Kako je prišel na zemljo, da odreši bedno človeštvo; kako je rasel v modrosti in popolnosti; kako je učil narod; kako so ga preganjali in kako je naposled na križu dopolnil svojo odrešitev. Živo in gladko je tekla svečeniku beseda. Oči so se mu svetile v nekem svetem svitu, da je Borut gledal ves začuden v njega. Niti ene besede ni preslišal; poslušal je zgovornega moža in se je nasmehnil tupatam neverjetno. Če je res, kar govori ta svečenik, kako dober je Bog, o katerem govori Razor, da je edin, kaj bi bili potem bogovi Slo-venov proti temu Bogu? Prazna senca ki se mora izgubiti, če posveti nebeške solncc. A to ni res! Samo slovenski bogovi so pravi, bogovi veliki in močni. (Dalje.) je sedaj ložje oceniti, ker je njihov prvi od dnevnih dogodkov zabarvani vtis nekoliko pridobil na jasnosti, ter se sedaj dajo kakor izluščeni od postranskih pojavov presoditi, kakšni bodo njih sadovi v naslednjem ali celo v prihodnjih letih; razentega so bili pa nekteri, predvsem statistični podatki objavljeni šele v zadnjih tednih, a jih je vendar treba navesti vzporedno z drugimi že prej znanimi, s katerimi so — neposredno sledeč drug drugemu — prepleteni in zraščeni. Življenjskega pomena je za vsako državo njena trgovinska bilanca. Pri nas imamo od 1. 1907 dalje večji uvoz nego izvoz ter je pasivni saldo naše trgovine rastel v letih 1907 — 1912 tako-le v milijonih kron:- 44, 143, 428, 434, 788 in 825; lani je pa padel nepričakovano na 613 milijonov, kar je pač posledica balkanskih zmed, ki so na nas i v drugem oziru vplivale in našo produkcijo omejevale ter naš uvoz surovin zadrževale. Vendar je na izvoz gotovih fabrikatov vsled izrednih naporov naših trgovcev, ki so morali zmanjšati svoje obilne zaloge, narastel v skoro vseh panogah. Pri gornjih številkah statistika ni vpoštevala požlaht-njevalnega prometa (n. pr. uvoz žita in izvoz moke) ter so ti podatki nekoliko netočni; ako pa računimo tudi s tem, da je znašal pasivni saldo naše trgovinske bilance 1912. leta 743T, leta 1913 pa 5165 milijonov, tako da se jc njeno stanje zboljšalo za 226-6 milijonov, ki jih moramo pisati v dobro računu industrije, kot onemu faktorju, ki je pri izvozu največ pridobil. V primeri z lanskim letom delajo izjemo svileni in volneni izdelki, slad in obdelan stavbni les, skupaj za približno 28 mi-milijonov; napi-edek se pa kaže pri sladkorni industriji za 41, bombaževih izdelkih 30, steklu 10 in nekaj drugih manjših industrijah, povprečno po 4 do 5 milijonov. S tem smo torej pridobili na izvozu, na drugi strani smo pa zmanjšali uvoz surovin, ker nismo imeli dela in naročil, da bi mogli surovine rabiti za predelavo. Ker je bilo treba v zalogah immobilizirani industrijski kredit kriti, smo izvoz za vsako ceno forsirali ter predstavimo vsled tega svojo lansko trgovinsko bilanco primeroma ugodno. — Kakšen razgled nam odpira za bodočnost ta »naša velika gospodarska uganka«, bomo videli po sklepu novih trgovinskih pogodb, v prvi vrsti z Nemčijo in balkanskimi državami. Prva nam kot gospodarsko slabejšim ne bo prizanašala, na Balkanu smo pa sedaj vsled svoje zunanje politike izgubili malodane ves — rekel bi — za nas rezervirani trg v korist Nemcem in Italijanom, tako da ga bomo težko še kdaj pridobili. Gibanje na emisijskem trgu in v ustanavljanju novih trgovskih podjetij kaže v letu 1913 precejšnje nazadovanje, posebno kar se tiče delniških družb, kakor tudi drugih podjetij, saj so zaostale celo družbe z omejeno zavezo v minulem letu prvič odkar je ta oblika trgovskih družb v Avstriji v -veljavi, znatno za razvojem v prejšnjih letih. Delniških družb je bilo v letu 1913 nanovo ustanovljenih 52 s 95-61 milijonov kron glavnice, dočim je bilo zadnja tri leta ustanovljenih (1912) 68 s 129-37, (1911) 58 s 127 63 in (1910) 64 delniških družb s 141-86 milijonov kron glavnice ter smo torej pri teh podjetjih v primeri s prejšnjimi leti v zaostanku za povprečno nad 30 milijonov. Glavnico jc zvišalo v zadnjem letu 62 delniških družb za 1333 milijonov, a smo tudi v tem pogledu za prejšnjimi leti za skoraj letnih 100 milijonov padli nazaj:- leta 1912 so znašala zvišanja glavnic delniških družb okroglo 224, leta 1911. pa celo 260 milijonov. — Pri družbah z omejeno zavezo je bilo v minulem letu nanovo ustanovljenih 549 s 86-81 milijonov glavnice, medtem ko so dosegle v prejšnjih dveh letih nove ustanove sledeče vsote: 523 družb s 86-28, oziroma 484 družb z 89-97 milijonov kron glavnice. Osnovni kapital je torej ostal pri ustanovah v zadnjih dveh letih približno isti ter je le v primeri z letom 1911 še nekoliko nazadoval. Glede emisij vrednostnih papirjev upoštevam kot poglavitno le dunajsko borzo, ki je središče kupčije v monarhiji. Na tej je znašala v zadnjem letu vsota vseh emisij 50 z 1072-6 milijonov kron glavnice proti 82 z 1111-58 milijonov kron glavnice v letu 1912. Po vrstah navedem emisije v sledečem in dodam vsote leta 1912 številkam lanskega leta ob strani v oklepaju: 5 (6) državnih, deželnih in mestnih posojil z glavnico 665 (373"5) milijonov, 15 (20) zastavnih pisem in bančnih zadolžnic >80 (503-9) milijonov, l posojilo promet-ie družbe z glavnico 10 milijonov (leta 1912. ni bilo nikake emisije te vrste'!, 5 (11) novih delnic 35-4 #0*97) milijonov in konec no zvišani delniških glav- nic pri že kotiranih delnicah 24 (45) z vsoto 82-2 (183-21) milijonov kron. V letu 1911. in 1910. je znašala vsota nanovo pripuščenih emisij 1450, oziroma 822 milijonov, od katerih je bila skoro polovica ogrske in hrvaške provenience. Če pregledamo celo potrebščino denarja, ki so jo nove ustanovitve in zvišanja delniških družb, družb z omejeno zavezo in druge nove emisije povzročale, dobimo približno vsoto 1280 milijonov proti 1500 milijonom v prejšnjem letu; tem velikim zahtevam naš trg ni mogel zadostiti ter je bila malodane polovica avstrijskih in ogrskih posojil v tujini oddana. Kakor se vidi na borznem trgu slab gospodarski položaj, nam istotako kaže delovni trg resno sliko vladajoče krize lanskega leta. Na razpolago so mi podatki, ki jih priobčuje »Soziale Rundschau«, publikacija našega trgovinskega ministrstva, oddelka za statistiko dela, ki uporablja kot vire svojih navedb poročila posredovalnic za delo v posameznih kronovinali, okrajih, občinah, obrtnih zadrugah, organizacijah gospodarjev in delavcev, društvih za posredovanje dela in koncesioniranili posredovalnicah. Za Kranjsko, Solno-graško, Koroško, Dalmacijo in Primorsko so podatki zelo revni in ne odgovarjajo pravi sliki delavskega gibanja. Kar se tiče Kranjske, imamo podatke samo za nekaj kmečkih in gozdnih delavcev, za gostilniško obrt, nekaj tiskarjev in trgovskega osobja, skupaj vseh vkup prošenj za cleio mesečno povprečno okrog 450 do 500, ponudb gospodarjev pa približno 300. Enako pomanjkanje vsake točne statistike velja le za gori omenjene dežele, dočim imajo druge kronovine lastne posredovalnice, ki omogočajo statistično opre-deljenje gibanja na delovnem trgu, kar je velike važnosti za praktičnega gospodarja. Za lansko leto je prišlo v po-štev povprečno na mesec 904 posredovalnih mest, ki so poslovala v približno 612 tisoč slučajih. Zanimiva je slika, ki jo predstavlja kurva vsakočasne vsote ponudb gospodarjev in prošenj delavcev za delo; po posameznih mesecih izkazuje statistika sledeče številke:- mesec ponudb prošenj posredo- gospodarjev delavcev vanj januar 82.367 100.562 16.103 februar 87.301 108.857 45.666 marc 120.495 131.430 69.756 april 109.518 120.384 60.047 maj 10Ô.380 114.147 56.182 junij 89.311 107.500 48.996 julij 79.566 105.920 43.053 avgust 80.299 108.331 47.104 september 112.439 133.615 66.372 oktober 94.391 134.518 59.326 november 65.517 118.070 39.000 december 52.563 94.399 28.988 skupaj 1,074.147 1,377.733 611.493 Vsota ponudb gospodarjev je za 303.586 manjša od one prošenj za delo, ki je za 766.240 večja od števila posredovanj ža delo. Povprečno pride v minulem letu na mesec prošeni za delo 114.811, ponudb gospodarjev pa 89.512, tako da je bilo v prerezu mesečno 25.299 delavcev brez zaslužka. Ako natančnejše premotrimo kolone delavskega gibanja, opazimo, da pade število prošenj za delo samo v enem mesecu (decembru) pod 100.000, medtem ko dosežejo ponudbe gospodarjev le v štirih mesecih število 100.000; če si pa grafično prestavimo mesečne rezultate statistike, vidimo, da se sečeta kurvi ponudb gospodarjev in prošenj za delo le pričetkom pomladi v marcu in aprilu, medtem ko je med obema redno razlike 20—30 tisoč, v zadnjem četrtletju celo 40—SOtisoČ. Glede posredovanj pa opazimo veliko razliko, ki nam kaže, da je na polju organizacije dela še dovolj popraviti in urediti, saj moremo upati, da se bo mogoče le na ta način ubraniti brezposelnosti, ako se delavce more naravnati iz enega kraia dežele ali države, kjer nimajo dela, drugam, kjer ga je dosti. Z ustanovitvijo deželne posredovalnice za delo, ki je bila v zadnjem deželnozborskem zasedanju sklenjena, se bo tudi na Kranjskem v tem oziru obrnilo na bolje in bo organizacija dela najbrže nekoliko omejila izseljevanje. V svojih zadnjih uvodoma omenjenih člankih sem sc dotaknil tudi izse-ljeniškega gibanja ter hočem danes po-polniti svoje tedanje navedbe, ki so obsegale izseljevanje preko mest Hamburg in Bremen v prvih 10 mesecih let 1909—1913, še za zadnja dva meseca leta tako, da imamo celoleten pregled. Zadnja dva meseca lanskega lota sc jc že čutilo posledice natančnejšega postopanja kontrolnih oblasti na mejah države in so bili taki pojavi celo predmet razprav v nemškem državnem zboru. če bi ne bilo tako ostrega nadzorstva, bi število izseljencev preko teh dveh mest doseglo skoro gotovo pol milijona, vendar pa prekašajo številke minulega leta one prejšnjih let še vedno za več nego 100.000. Izseljevanje preko Hamburga in Bremena je znašalo v letu 1909. 257.952, 1. 1910. 276.027, 1. 1011. 194,939, 1. 1912. 304.120 in končno leta 1913. 432297 izseljencev. Ker gre večina izseljencev preko teh dveh mest — pristanišč Antwerpen, Rotterdam, Amsterdam, Havre, Cherbourg, Genova in Neapel, se posluži komaj četrtina vseh izseljencev — navajam raje številke točne statistike pristaniških uradov, kakor pa domačo, ki ne more precejšnjega števila odpotujočih nadzorovati, ker zanj sploh ne ve, kakor se je pred kratkim pokazalo. Pri gornjih Številkah moramo smatrati nad dobro polovico naših državljanov in od teh zopet velik del Jugoslovanov; avstrijski Nemci prispevajo h kontingentu izseljencev komaj 5%, Čehi približno isto množino, Poljaki, Rusini in Slovaki z Madjari vred kakih 40%, ostali del pa Jugoslovani. Preko Reke in Trsta gre samo 7-4% vseh izseljencev, ker jih Avstro-amerikana več ne more sprejemati in tudi nima velikega interesa na tem; je namreč v kartelu, ki ji je določil le 4% izseljeniško kvoto, tako da mora za preostale prevoznine svoj dobiček deliti s severnonemškim Lloy-dom, ki je pri tej družbi udeležen z 17 milijoni, ozir. tremi četrtinami njene delniške glavnice. Za bodoče leto, namreč 1915, se nam obeta boljše; naša vlada je namreč sklenila s severnonem-škimi parobrodnimi družbami izseljeniško pogodbo, da bodo te prepustile svoje delnice, s katerimi so udeležene pri Avstro-amerikani, posebnemu konzorciju, pri katerem participirajo Co-sulich z 38%, Bankverein s 16%, Credit-anstalt., Bodenkredit in pa Lànder-bank po 14% ter končno Banca commerciale triestina s 4%, tako da bo potem Avstro-amerikana vsaj vredna svojega imena. Ker bo ta družba sedaj tudi zvišala svoj kapital na 36 milijonov (od 24) in bo imela od 1. januarja 1915 dodeljeno 75%no izseljeniško kvoto, se moramo pravočasno na to dejstvo pripraviti, da nas rezultati prihodnjih let ne bodo mogli presenetiti. V sledečem hočem govoriti še o denarnih zavodih v minulem letu in o gospodarskem razvoju v letošnjem prvem četrtletju, v kolikor ga je sedaj že mogoče pregledati. Važno poročilo o naših prometnih podjetjih moram odložiti na poznejši čas, ker niti železnice, niti parobrodne družbe niso še objavile svojih celoletnih poročil za minulo leto. Zasedanje delegacij. — Obravnava se sama notranja polila. V soboto je odsek avstrijske delegacije za zunanje zadeve rešil proračun zunanjega ministrstva in mu tudi z 11 proti 4 glosovom dovolil dispo-zični zaklad. Češki agrarec U d r ž a 1 je glede na pravoslavno rusko agitacijo v Galiciji izjavil, da ne pripisuje tem dogodkom velike važnosti in da so v Rusiji ni še nikdar sežgala avstrijska zastava. Vprašal je Berchtolda, če dovolj vpošteva potrebo, da se urede razmere v Avstriji. Dokler vlada na Češkem anarhija, ne morejo češke opozicijske stranke glasovati za proračun. Dr. Krama? polemizira med drugim s socialnimi demokrati, ki jim očita, da za mir načeškem niso niti s prstom mignili. Delegata baron Parisch in dr. L a n g e n h a n sta polemizirala s Kramafom. Delegat Lewicky je pozival zunanji urad, da naj nastopi proti pravoslavni propagandi v Galiciji. Nato govori kot zadnji poročevalec marki Bacquehem. Značilno je, ker je poročevalec zunanjemu uradu očital, da smo napačno postopali, ker se nit,mo pravočasno zavzeli za starega in zvestega zaveznika Rumunijo in da smo s svojo revizijsko politiko napravili veliko napako. V ostalem končnem govoru je pa večinoma z dr. Kramafom polemiziral. Končno je Še gi'o£ Berchtold izjavil z ozirom na Udržalo-vo vprašanje, da polaga veliko važnost na naše notranje konsolidiranje, kar je že lani naglašal, a da mora odklanjati kot zunanji minister ingerenco v notranje zadeve, ki mu, kakor znano, po ustavi ne gre. Središče položaja je pa tvoril v sc boto armadni odsek, ki je nadaljeval razpravo o armadnem ordinariju. Nastopil je ministrski predsednik grof St urgkh z daljšim govorom in volite] j finančnega ministrstva dr. baron Engel. Grof Sturgkh je naglašal, da bi povišanje vojaških novincev za j600 mož po S 14. tudi parlament s kvalifi-rano večino gotovo dovolil. Nasproti očitanjem, da vlada ni delavna, se sklicuje na to, da je parlament veliko sto- ril s sodelovanjem vlade in da se ne sme prezreti, da je vlada dosegla, da so delozmožni deželni zbori na Morav-skem, v Galiciji, Zgornji Avstriji, na Tirolskem, Štajerskem in na Goriškem. Na dr. Lecherjov medklic: »Kmalu bomo novo zbornico imeli«, je grof Sturgkh odgovoril: »Po mojem mnenju ne stojimo precl to možnostjo.« Vse sile bo napel, na približa Čehe in Nemce. Dr. Lecher očita bankam, da so pri emisiji posojila državo odrle. L e u tli -n er očita Sturgkhu, da je z rekrutnim kontingentom po § 14. kršil ustavo. S e d 1 a k : Čehi ne, stremimo po pan-slavizmu, marveč po avstroslavizmu, da bodo vsLndrodi v Avstriji zadovoljni. Stfirgklr odgovarja Leuthnerju, da noče biti diktator in cla so v gotovih okolnostili tudi žrtvuje. Dr. Sch legel obsoja obstrukcijo in hvali Stiirgkhovo potrpežljivost in vztrajnost. Nemec polemizira s Stur-gkhom. Voditelj finančnega ministrstva baron dr. Engel zagovarja emisijo posojil in poživlja občinstvo, naj se vrne k rentam. Brani banke, češ da niso države ob emisiji posojil opeharile. Sumljivo je, ker »Ncuc Freic Presse«, zastopnica velikega kapitala, Engeljev govor nad vso hvali. Seja se nadaljuje danes. Bosenski odsek bo imel sejo v sredo, dne 13. 1. m., ob A. uri popoldne. Proliavslrijski izgred! v lloliji. Avstrijska vlada o izgredih. Dunaj. Večerni listi priobčujejo iz Budimpešte očitno oficijozcn članek o protiavstrijskih demonstracijah v Italiji. Članek ugotavlja pred vsem, da (<• vsega obžalovanja vredno protiavstrij-ske demonstracijo v, Italiji napravljajo tem mučnejši vtisk, ker dokazujejo, da neke silo delujejo na to, du hi se pomešali izvrstni in zaupljivi odnosa ji, ki vladajo mod Avstrijo in Italijo. Članek nadaljuje potem: Zano je, da prebiva v Trstu brez okolice 23.0<1Q slovenskih meščanov, ki so po večini delavci. Ti slovenski delavci so letos, kakor vsako leto, priredili prvega majnika obhod po mestu. Kako so moro potem govoriti o nacionalni provokaciji, ko so slovenski delavci kakor socialni demokrat jo pod svojo rdečo, korakali po mestu pod svojo modro društveno zastavo, ne pa pod trobo.inieo! Ze dan poprej je priobči 1, »Piccolo« članek, v katerem jo naslikal vsakoletni obhod slovenskih delavcev po mestu kot provokacijo. To jo bilo povod, cla so, jo smatral popolnoma mirni obhod slovenskega delavstva kot naperjen proti italijanskemu elementu in da je prišlo do pretepov, v katerih je morala policija po svoji dolžnosti poseči, vmes, da obvaruje mir in red. .le pa sicer značilno, da so je včeraj v Splitu, kjer so Italijani v manjšini, odigral obraten dogodek kakor v Trstu. Tamkaj je policija nastopila v obrambo Italijanov, kar je dokaz, da je ves krik proti postopanju varnostne oblasti napram Italijanom popolnoma, neupravičen. Dobro bi bilo, če. bi v. najširše sloje italijanskega -prebivalstva prišla zavest, da je v Trstu iako močna slovenska manjšina, ki ima tu ravno iste meščanske in domovinske pravice, kakor italijanska večina. Obžalovanja vredni dogodki pa se morajo ravno zato presojati nekoliko mileje, ker si je treba prenočiti, kako malo informirana je o dejanskem položaju v Trstu italijanska javnost, in da je prav zato prišla do popolnoma neverjetnega mnenja, da državne oblasti v Trstu nasilno zatirajo italijanski element, da, celo, kakor se zatrjuje, iztrebljajo,« Članek zaključuje s poudarjanjem, da ni dvoma, da ho tudi sedanja italijanska, vlada proti obžalovanja vrednim dogodkom nastopala z isto energijo, kakor prejšnje. Želeti je, da bi dogodki, ki sc sedaj odigravajo v Italiji, ne vplivali na zvezno razmerje med Avstrijo in Italijo, ki se je prav v zadnjem času tako okrepilo. l»aški kadetje napadli vilo prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Dunaj. O včerajšnjih protiavstrijskih izgredih se poročajo še nadaljnje Podrobnosti. V FJorcnci sc je na glavnem trgu zbrala množica dijakov in nacionalistov. Prišlo je potem do hudega pretepa med dijaki in socialisti. | osredovati jo moralo vojaštvo in je aretiranih nad 50 ljudi. Dijaki šo uporabljali revolverje. ^ Milanu so se včeraj popoldne ponovili izgredi s podvojeno silo. Množica je razsajala in razbijala pred policijskim ravnateljstvom in je končno izsilila, da so izpustili v svobodo 60 aretiranih demonstrantov. Nato je udarna proti avstro . ogrskemu konzulata. Ker pa so bile ulice v bližini konzu- lata zasedene po infanteriji in kavalc-riji, množica ni mogla prodreti v celoti pred konzulat, temveč so predrli kor-don le posamezniki, ki so se potem zbrali pred konzulatom, kjer so kričali »Abasso 1'Austria!« Bilo je več oseb aretiranih in prav tako tudi ranjenih. Jako žalosten dogodek pa so je pripetil v Ferrari, kjer so se. demonstrantom pridružili učenci vojaške šole, kadetje. Udrli so pred vilo, ki je last avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda, kjer so vzklikali »Abasso 1' Ausiria« in tudi vilo znatno poškodovali. Obmetavali so vilo s kamenjem in blatom. Priti ste morali dve stotniji infanterije in oddelek artiljerije, ki so napravili kordon okoli razsajajočih kadetov, bodočih laških častnikov, pri čemer je prišlo do krvavega spopada in je bilo več stražnikov nevarno ranjenih. Aretiranih je bilo 13 kadetov. Zvečer so jih potem izpustili v svobodo. Vsekakor pa pridejo pred sodišče. Silen potres na Siciliji. Rim. .»Messagero« poroča iz Arci-reala, da sta Lcncra in Arcialo popolnoma porušena. V Saiiti Venerini je napravil potres velikansko škodo. Brzojavne in telefonske drogove jo potres več kilometrov v okrožju prevrnil. Bojo se, da so vsled potresa porušita most in predor pri Guadiji. Catania. Avtentično se opisuje, položaj v pokrajini, ki jo je obiskal potres, tako-le: Kraji Linera, Zerbati, Passapomo in Penissi .so popolnoma porušeni; zelo prizadeti po potresu so kraji: Santa Venerina, Santa Maria, Amaldi, Guardia in Bongiardo- Izpod razvalin v Lineri so potegnili 42 mrliče v, sodijo, da jih leži šo 60 pod razvalinami. V Bongiardu in Passapomu so potegnili izpod razvalin 8 mrličev, 2 še ležita pod podrtimi hišami.. V Mor t ari se je bila ubila ena. oseba V arcirealsko bolnišnico so sprejeli 72 ranjencev, v eatanijsko 13, v giarreško 2, 20 ranjencev so na licu mesta obvezali. V Bongiardu in Passapomu je bilo ranjenih '„'O, v Guardiji 3 osebe. Rim. Listi objavljajo dolga poročila o potresni katastrosi na Siciliji. Poročila soglašajo, da so potres povzročile vulkanične podzemske silo najbrže zato, ker se je v žrelu Etne veliko zemeljskih plasti pod.sulo., kar jo že večkrat v katanijškem okolišu velikansko škodo povzročilo. Profesor Rirco pro-ča, da. so propotrešno tresenje zazna-menovali celo najfinejši seismografski aparati, medtem ko je glaven potres uničil veliki soismograf in magnetič-no nihalo. Listi so napolnjeni s strašnimi podrobnostmi o nesreči in poročajo o ganljivih dogodkih, ki so se dogodili, ko so reševali ljudi izpod razvalin porušenih hiš. Ponosno opisujejo heroizem rešiteljev, osobito vojakov. Skupno število ubitih žrtev so včeraj oficielno že s 165 cenili, a sodijo, da jih je še več, ker leže pod razvalinami gotovo še mrtveci in ker so bili mali kraji, ki leže na vzhodni in na južni strani Etne, tudi porušeni in še nimajo z njimi zveze. V Rimu izhajajo neprestano posebne izdaje listov, ki objavljajo najnovejša poročila o nesreči. Včeraj dopoldne se je cenilo število mrtvecev z 800, ranjencev pa nad 1000. Samo v Lineri in v Bonciardu je bilo ubitih 150 oseb. Vojaki so pripeljali s seboj živila in šotore. Rdeči križ je postavil laza-ret. V okrožju Arcircalo so malone vse hiše in mostovi porušeni. Ubitih je tudi več železniških čuvajev, in njih rod-ban. V Cerbatiju se je porušila bolnišnica; 20 oseb je bilo ubitih. Ponesrečene ¡lalipsKe demonslracije v Trsiu. Trst, 10. maja. lvakor smo že javili, so Italijani sklicali za. danes shod, na katerem so hoteli protestirati proti prvomajniškim dogodkom. Shod se je vršil po § 2. Italijani se namreč v Trstu ne upajo sklicati javnega shoda, ker jim vsak tak shod razbijejo Slovenci ali socialisti. To je posebno značilno za tržaške razmere, dočim Slovenci lahko prirejajo neovirano javne shode. Za današnji shod je iredentistična organizacija, »Giovinne Tricste« uprizorala veliko agitacijo. Izdala je velike lepake, s katerimi je vabila tržaško italijansko meščanstvo na ta protestni shod. Shod je bil kratek. Trajal je komaj dobro tri četrt ure. Saj glavni namen cele uprizoritve tudi ni bil shod, marveč poulično demonstracije proti Slovencem, ki so jih sklicatelji nameravali uprizoriti v velikem slogu. Toda načrt jini je to pot prekrižala policija. — Shod pa jo bil obenem viharen in bu- ren. Čuli so so klici: »Dol s Slovenci! Dol s llrvati! Živel italijanski Trst!« itd. Po shodu, ki je bil v gledališču Po-liteama Rosetti, so hoteli zborovalci — par tisoč po številu -- demonstrirati po Acjuedottu. Toda v bližini slovenske kavarne »Minerva«, kateri so Italijani dno 1- maja razbili šipe, je močan policijski kordon ustavil demonstrante ter jih vrgel v ulico Stadion. En oddelek demonstrantov jo brzih nog krenil proti ulici Sv. Frančiška Asiškega, kjer se nahaja uredništvo in tiskarna »Edinosti«, hoteč tu uprizoriti protislovensko demonstracijo. Demonstrant^ so bili v ta namen preskrbljeni z gnilimi jajci in kamenjem. Nekateri kolovodje so hujskali drhal z besedami: Bisogna, romper tutto!« (Vse razbiti!) Toda policija je še pravočasno zaprla vse. dohode do tiskarne in s tem preprečila na-nameravan napad. Padlo jo pa pri tem iz vrst, demonstrantov troje rcvolver-skih strelov, ki pa k. sreči noso nikogar zadeli. Enemu delu demonstrantov se je posrečilo prodreti pred italijanski konzulat, kjer so priredili o v a c, i j o Italiji. Tudi tu jih je policija hitro razgnala. Tekom dneva je policija, aretirala nekaj otročajev, a do resnih incidentov ni prišlo. Boji Epircev za narodno svobodo. V južni Albaniji živijo, kakor znano, Grki. Njihovo število ni dobro znano; bo jih pa morebiti blizu 200.000. Imenujejo se Epirce po starogrški provinci Epir. Londonska konferenca jih je prisodila Albaniji, ker je Italija silila na to, da bi Grčija ne prišla v posest Valone. Ker so Epirci narodno sila zavedni in sc kot ortodoksni kristjani boje jarma albanskih mobamedancev, so se uprli. Razumljivo je, da jih Grčija podpira. Vendar pa Grčija ne bo mogla sklepov londonske konference predrugačiti. Zato gre Epir-cem za to, cla si pribore vsaj narodno in versko avtonomijo. Ker albanski orožniki Epircem niso kos, so evropske velesile pooblastile mednarodno kontrolno komisijo, da sc z njimi pogaja. Člani komisije so se podali na Krt, |5ri Ljubnu obešenca, ki je imel pri se^' '-^avsko knjižico, gla-sečo se na im« 4 on Urbančič, pristojen v Trel^p-'' vomeški okraj. Bil je 30 let star in ¡o imel pri sebi 15 K denarja ter srebrno uro z verižico. Obesil se je s trto in si je pred smrtjo prizadel z nožem grozne rane. LjuDlpske novice. lj Delo za Osrednjo knjižnico S. K. S. Z. v Ljubljani se je Sedaj pričelo. Pričakujemo nujne pomoči od vseh dobromislečih. lj Nemški nacionalci nam ne privoščijo niti umetniške galerije. Piše se nam: Glasilo kranjskih Nemcev je priobčilo včeraj srdit napad na kranjski deželni muzej, ker je »Laibacher Zeitung« ob otvoritvi umetniške galerije dejala, naj bi se kranjski deželni muzej zanimal za vse, kar je za razvoj umetnosti karakterističnega v deželah, kjer prebivajo Slovenci. Dasi uradni list s tem umetnin Nemcev ni iz-rečno izključil, daje to obolelim nemško-nacionalnim možganom povod, da v »Deutsche Stimmen« fantazirajo, da bo kranjski muzej postal »Südslawische Kunstgalerie in Laibach«. Pišejo namreč, da stremi muzej za tem, da se preuredi v jugoslovanski narodni muzej in da so ta prizadevanja žali-bog imela že deloma uspeh, kar priča obhod po muzeju. Ta napad, ki je neumen kakor noč, naj bi rodil ta dober uspeh, da bomo v resnici stremili za kolikor mogoče popolno umetniško galerijo v našem deželnem muzeju in se bo rodilo zanimanje za naš deželni muzej pri vseh merodajnih' činiteljih. Naj bi se tudi ljubljanska mestna občina pridružila temu re-formatoričnemu delu! Ustvarimo nekaj, kar bo domačinu in tujcu pripovedovalo, da smo bili in smo vendarle nekaj. To bi se posebno lahko pokazalo v umetniški galeriji pod vodstvom deželnega muzeja. Mestna občina kaj takega sama težko primerno izvrši. Zato bi bilo najboljše, če bi slike, ki sedaj vise brez efekta po pisarnah na magistratu, prešle v varstvo deželnega muzeja in naj bi bile v umetniški galeriji razstavljene z napisi »Last ljubljanske mestne občine«. Tako bi mestna občina stopila s svojimi slikami bližje do občinstva in bi se tako lahko bolj vedelo in cenilo, kaj ima in kaj je za umetnost žrtvovala, kot pa se more to sedaj. Napad v »Deutsche Stimmen« naj bo torej migljaj, kaj nam je narodu, deželi in mestu v čast treba storiti. Pa tudi privatniki, ki imajo znamenite slike, naj bi izročili slike v varstvo dež. muzeju, da se tako pokaže razvoj naše umetnosti in njeno stanje. lj Pisatelj Vatroslav Holz (Prosto-slav Kretanov) je umrl včeraj ponoči v' 70. letu starosti. ROjen je bil v Slovenskih goricah na Štajerskem ter se je leta 1866 ureležil tudi bitke pri Visu. Nazadnje je bil uradnik pri banki »Sla-viji«. Sodeloval je pri raznih listih kot slovenski pisatelj, ki celo na smrtni postelji ni počival. N. v m. p.! lj Regulacijska dela v Ljubljanici. Prejeli smo: Naravnost škandalozno je, kako se vrše regulacijska dela v strugi Ljubljanice. Četrto leto že teče, kar se je pričelo z delom, a kaže, da še dolgo, dolgo ne bode gotovo. Saj pa tudi ni čudno, kajti dela se v tako malem obsegu, da človek, ki je že videl taka regulacijska dela, zaman išče, kje se pravzaprav dela, kje je vse vrvenje ljudi in strojev. Za sedanja dela v Ljubljanici vendar ne bi bilo treba nikakih specialistov, kajti v večjem štilu se dela dandanes že vsaka manjša cesta ali most na deželi, kjer delajo naši domači podjetniki. V Ljubljani smo pa že tako navajeni, da se vsaka stvar z velikim vpitjem prične, a nazadnje pa seveda vse utihne. Govorilo se je o Kellerju, o njegovih načrtih, sedaj pa vidimo, da bodeta le dva obrežna zidova, nad tema pa navadna naravna brega, a vse to brez ograje. Kakor s strugo, se godi tudi z mostovi. Most Sv. Petra je že pol leta zaprt, a nihče se ne zmeni za to. Saj se še na deželi na malo-prometnih cestah pri zgradbah novih mostov skrbi za provizorij, a tu pri velikem mestnem prometu pa se kar enostavno most zapre ter se še bolj obremeni promet v ozki Poljanski in Sv. Petra cesti. Če se že nov most ne dela, naj bi se vsaj zgradil provizorični, ki naj bi služil ob času gradnje novega mostu in že sedaj. Čudno je le, da se več nesreč ne pripeti. Tudi z mostom, za katerega se je za časa Hribarjeve vlade na magistratu določalo vsako leto 10.000 K in ki naj bi vezal celo trnovsko predmestje z dolenjsko cesto in poljanskim predmestjem, baje ne bo nič. Pri Opekarski cesti torej naj bi se napravila le brv. Nekateri občinski svetniki trdijo, da se bodo podražila drva v mestu, ker bi čolnarji ne mogli pod tem mostom bližje v mesto. Mestni stavbni urad pa trdi, da bi bil železobetonski most vsled mehkih tal predrag, kar pa seveda ni res, ker železobetonskega mostu treba ni. Most naj se konstruira terenu primerno, vsled česar bode tudi cena zanj precej majhna. Ako se namerava napraviti most pri Rakovih Jelšah na barju, ter most pri vojaškem skladišču v Udmatu, potem sploh ni treba utemeljevati potrebe mostu, ki bi vezal celo dva velika predmestja. Iz Trnovega se izpelje največ lesa, mrve in drugo, z novim mostom na Prule bi se razbremenil vožnji promet po trnovskokrakovskem predmestju, ker bi se potem vršil preko novega mostu. Ker so pa naši gospodi na magistratu tako zelo počasni, se je bati, da se prilika ne zamudi, kajti lastnik Koslerjeve vile, je le-to prodal, in vprašanje je, če bo novi gospodar pripravljen odstopiti svet za cesto, ki bi vezala Opekarsko s Karlovsko cesto preko lepga in cenega mostu, ki pa naj l3i ne bil iz železobetona. Pravi škandal bi se napravil davkoplačevalcem teh dveh okrajev, ako bi se jim mesto že leta in leta željno pričakovanega mostu naplavila navadna brv. Vsi merodajni faktorji naj se proti taki nameri pravočasno upro. Zakaj bi morali trpeti davkoplačevalci, ako je magistrat porabil za most nabrani denar?! lj Kako v Zagrebu odpravljajo nemščino na ulici. Na zagrebških promenadah zagrebški akademiki hrvaške dame, ki govore nemški, uljudno ustavljajo ter jih prosijo, naj govore hx*vat-ski. V Zagrebu imajo namreč »narodne dame« isto napako kot v Ljubljani. lj Umrli so v Ljubljani: Fr. Matajc, poslovodja tvrdke jFr. Ks. Souvan, 49 1. r— Josipina Gogola, drvar jeva hči, 2 leti. — Marjana Knez, mestna uboga, 88 let. — Marija Škerl, zasebnica, 36 let. — Viktorija Benedikt, trgovčeva vdova, 65 let. — Marija Otrin, hči dninarice, 5 let. lj Zanimiva najdba. Pri delih za novi šentjakobski most so delavci od-kopali tri sablje. Namestu da bi dali najdbe na merodajno mesto, so si nekateri sablje kar prisvojili. lj Cepljenje koz. Od 28. maja 1914 dalje se bodo stavile vsak četrtek ob 3. uri popoldne brezplačno koze v veliki dvorani Mestnega doma. Starši, ko-jih otroci še niso cepljeni, se vabijo, cla prineso te k cepljenju in pregledu cep-jjencev, ki se vrši teden kasneje na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu se izroči tudi spričevalo o cepljenju, katero se zahteva pri sprejemu otrok v ljudsko šolo. lj Nemški turnar zlomil nogo. Pri včerajšnji javni telovadbi nemških tur-narjev v Tržiču si je zlomil nogo 23 let stai-i Herbert Sladek, tovarniški uradnik v Beli peči. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. lj Trije zadnji. Že davno so se zgla-sili vsi, le trije zadnji so še molčali in tudi te je sedaj narava premagala, da so se zglasili. Kobilar veselo skače po pobeljenih češnjah ter vprašuje svoj: »si že bil«, kukava kukovica se skriva med zelenim bukovjem in nas »kuka«, skrivni kosec pa sedi v travi in trdi, da je »res, res, res« napočil čas tudi zanj. Jutri se pa začno trije: Pankracij, Ser-vacij in Bonifacij, Zofija pa, kakor pravijo, vse pobije — in tako bodemo menda vendar že zlezli v pravo poletje. lj Mlada goljuiica. A. R., učenka, rojena leta 1893. v Ljubljani, je imela v poštni hranilnici 5 kron. Rada bi bila šla v Ameriko, pa s petimi kronami seveda ni mogla na tako daljno pot. Poznala je gostilničarja J. D., premožnega moža v ljubljanski okolici. Kaj si izmisli izprijeno dekle?! V hranilni knjižici pripiše k besedi »pet« besedo sto in k številki »5* pristavi dve ničli pa besedo kron. Stopi k zgoraj imenovanemu možakarju, pa ga prosi, naj ji da za knjižico 500 kron, kolikor je na njej vloženo, češ, da bi sicer sama dvignila denar, pa da to predolgo traj$, ona pa ima ravno ta dni tako ugodno priliko, iti v Ameriko. In gostilničar gre, nič slabega sluteč, z rečeno hranilno knjižico v spalno sobo, kjer ima svojo blagajnico, pogleda še enkrat tistih vknji-ženih >500« kron, pa jo spravi k ostalim hranilnim knjižicam, vzame iz blagajne kup bankovcev, jih našteje za 500 kron, pa gre ž njimi nazaj v gostilno. Tu je na-brcnkal 500 kron mladi goljufici, ki je še pri tej priliki pripomnila, da bo dobri mož dobil na knjižico od tiskih 500 kron tudi dokaj obresti. Možakar pa ni šel z rečeno knjižico na pošto po denar, češ, naj se nabere kaj več obresti. Hranilna knjižica je bila lepo spravljena, goljufica po Bog zna kje. Čez pet let nanese pogovor na poštnohranilnične vloge. Nekam čuden obraz je naredil gostilničar, ko mu je neki gost rekel, da more denar, naložen v poštni hranilnici, dvigniti le vlagatelj, a nihče drugi. In ko se ga je prepričalo, da je vsota »500 kron« ponarejena in da je osleparjen za \seh 500 kron, ki jih je dal mladi goljufici, so moža kar barve izpre-minjale. Lahkovernost je bila pač že marsikomu v škodo. Res, človek ni nikdar dovolj previden. BOJ ZA KOŠUTOVO DEDščINO. Košut se bori s smrtjo, pristaši grofa Apponyija in grofa Mihaela Karolyija se pa prepirajo, kdo da postani po Košutovi smrti voditelj neodvisne stranke. Radi-kalcem je Apponyi premalo radikalen, zato se zavzemajo za Karolyja. »Esti Ujsag« pa trdi, da bo po smrti Franca Kossutha prevzel vodstvo stranke 7 letni sin starega Košut, Ljudevit Košut, ki se dozdaj za politiko ni zanimal. OGRSKA OPOZICIJA POTUJE — V PARIZ. Poroča se, da je ogrska opozicija skic nila, da opusti sicer svoje nameravano potovanje v Peterburg, a da zato nameravajo obiskati Pariz. ULSTRČANI — OKRADENI. V Londonu se trdi, da so vdrli v vež-bališče Ulstrčanov v mestu Morille irski nacionalci in oropali tistih 200.000 pušk, ki so jih Ulstrčani vtihotapili. Ko so prišli Ulstrčani, da vadijo, niso našli več pušk razen nekaterih, ki so bile po cesti raztresene. Za oproščenje vojaščine, pomakni-tev v nadomestno rezervo in druge vojaške ugodnosti prosi leto za letom premnogo naših ljudi. Le žal, da so občinstvu premalo znana tozadevna določila, radi česar je mnogo takih prošenj zavrnjenih. Izšla je pa ravnokar: Dolžan: Knjiga uradnih vlog, ki najna-tančneje označijo med drugimi tudi vojaške vloge in obrazložuje tozadevna določila novega vojaškega zakonika. — Knjiga, ki je za vsakega največjega praktičnega pomena, stane 3 K, vezana 4 K, po pošti 20 h več in se dobi v K a -toliški Bukvami v Ljubljani. Zadnje vesli. CESARJEVA BOLEZEN. Dunaj. O cesarjevem zdravstvenem stanju poročajo oficijelno, da je cesar noč dobro prestal. Katarni pojavi so neizpre-menjeni. Splošno zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo. IZ ČEŠKE AGRARNE STRANKE. Plzenj. Tukajšnje glasilo češke agrarne stranke poroča, da posl. Stanek noče več ostati načelnik kluba, ker ga preveč zaposluje moravska politika. Ker so koncem zadnjega državnozborskega zasedanja odstopili iz strankinega predsedstva poslanci bivši minister Prašek, Zdarsky in Ryzchtera, bodo na strankinem kongresu ta mesec predsedstvo iznova volili. NOVI DUNAJSKI SRRSKI GENERALNI KONZUL. Dunaj. Srbska vlada je imenovala prvega tajnika tukajšnjega srbskega poslaništva dr. Maksimilijana Dimitri-jeviča za generalnega konzula novoustanovljenega srbskega generalnega konzulata na Dunaju. PROTIAVSTRIJSKE DEMONSTRACIJE V ITALIJI. Milan. Socialnodemokraški »Avanti« napoveduje, da bodo socialni demokrat-je nastopili proti protiavstrijskim demonstracijam, če se agitacija ne poleže. Ob protiavstrijskih demonstracijah 9. t. m. je bilo aretiranih v Milanu 20 oseb, 7 so jih v zaporu pridržali. V Florenci je bilo ob protiavstrijskih demonstracijah ranjenih 10 oseb, aretiranih pa 50. LUJO CONTE VOJNOVI6 IZGNAN. Dubrovnik. Lujo conte Vojnovič je izgnan iz Dubrovnika. Listi ne priob-čujejo nobenega komentara, ker se boje, da bi bili konfiscirani. UREDITEV DRŽAVNOPRAVNEGA RAZMERJA BOSNE IN HERCEGOVINE. Sarajevo. Deželni svet je v svoji seji 9. t. m. sklenil, da potom skupnega finančnega ministrstva posreduje pri obeh vladah glede ureditve državnopravnega razmerja Bosne in Hercegovine v tem smislu, da se razširijo ustavne pravice, uredi carinsko vprašanje in da prevzame pošto, in brzojav civilna uprava, kar se jc ze predlagalo in se zato urgirá rešitev. Deželni svet odpošlje naibrže mea zasedanjem da-legacij odposlantšlvo v Budimpešto, kjer nastopi pri skupnih ministtih in pri o he h ministrskih predsednikih. NECHANSKI — POHVALJEN. Budimpešta. A avstrijski delegaciji jc danes v vojnem odseku odgovarjal vojni minister K roba I in mi razna vprašanja» '»Tod drugim tudi na vprašanje dr. Šusteršiča glede zadnjih dogodkov in drakouične obsodbe pri 17. pešpolku. Vojni minister je dejal: Poveljnik šeste stotnije je.za en mesec ustavil dovoljenje za izostajanje preko 9. ure, ker. je moštvo izredno slabo in očividno brez interesa streljalo. Nato je demonstrativno celo noč izostalo 19 infanteristov pod vodstvom korporala ter jih našli popolnoma pijane. Preiskava je'dognala tudi dejstvo upora, radi tega je bilo P2 mož obsojenih na 1 do i leta in 8 mož do 1 leta. S čini bi bili vojaki zagrešili upor, tega minister ni pojasnil in tudi v razsodbi vojaškega sodišča ni nobeno dejstvo upora navedeno. Minister je nato hvalil stotnika Nechanskega. Minister je dejal: Stotnik kompanije je zelo izborom častnik, izredne čuti dolžnosti; morda je vajeti bolj strogo nategnil kot njegov prednik, pa so ga pri tem vodile najboljše intencijc za izobrazbo svoje stotnije. (Opomba uredništva: Kakor znano, so šesto stotnijo 17. pešpolka zaradi izbornih lastnosti g. Nechanskega in njegovih pedagogičnih uspehov morali razpustiti. Kaj bi se zgodilo, če Jú naša armada imela same take stotnike »najboljših intencij«'?) DUNAJSKI PODŽUPAN OBOLEL. Dunaj. Dunajski podžupan dr. Porzcr je nevarno obolel. IZ SRBIJE. Belgrad. »Balkan« piše na uvodnem mestu v dopisu iz Pariza, da naj bo Srbija z ozirom na bolezen cesarja Franca Jožefa pripravljena, ker veliki dogodki lahko vsak čas nastopijo. — > Mali Žurnal« piše, da uspešni boji Srbije tvorijo podlago za bodočo vojsko, ki bo imela ideale Srbov v polnem obsegu uresničiti. — »Trgovinski glasnik« je prepričan, da se bo v zadevi orientskih železnic dosegel kompromis. — ■ Novosti« pišejo o velikem sporu med vojaško in civilno oblastjo. V skupščini je stavil Jarkovič tozadevno interpelacijo. — Isti list meni z ozirom na protiavstrijske demonstracije v Italiji, da bo Italija kmalu sledila zgledu Rumunijc in Avstriji obrnila hrbet. NOVA ODKRITJA V PROHASKOVX AFERI. Berolin. »Vossische Zcitung« objavlja članek svojega dunajskega dopisnika glede na Proliaskovo afero. Dunajski kabinet je imel baje že koncem septembra 1912 tajne pogodbe balkanskih držav v roki. Grofu Berchtoldu se je takVal nasvetovalo, naj objavi pogodbe v nekem angleškem listu, kar je pa grof Berchtold odklonil z ozirom na to, ker se je pogajal z Rusijo. Proliaskovo afero je baje povzročil dunajski poslanik Jovan Jovanovic, ki je vodil srbsko zunanje ministrstvo, ker se je brez poizvedb pritožil proti Prohaski v zadevah, ki se v preiskavi niso dognale, a rezultat z ozirom nanj niso objavili. Višji poveljnik general v Prizrenu Jankovič je na vprašanje avstroogr-skega preiskovalnega uradnika konzula Edla izjavil, da ni nikdar trdil, da iti se bilo v Prizrenu to zgodilo, kar je v svoji pritožbi na zunanje ministrstvo Jovanovic trdil. Članek izvaja, da sta že pet dni prej, preden so došla prva poročila o vojaških izgredih v Prizrenu, belgrajska lista »Politika« in »Mali Žurnal« poročala o vojaških izgredih v Prizrenu in da je »Mali Žurnal« celo zahteval, da konzula Prohasko obesijo. BOJ EPIRCEV ZA NARODNO SVOBODO. Valona. Na povelje kralja so se 7. t. tn. boji na celi črti ustavili. DANSKI KRALJ V LONDONU. London. Na čast danskemu kralju se jc priredil 9. t. m. v Buckinghamski palači državni banket, na katerem sta kralj Jurij in kralj Kristijan napila na tesnejše trgovske zveze obeh držav, ki ju vežejo prijateljske vezi. SOPROGA NEMŠKEGA KANCLERJA UMRLA. Berolin. Umrla jc soproga nemškega kanclerja Bethmanna-IIollwega. ZEDINJENE DRŽAVE IN MEHIKO. London. »Times« poročajo iz New. Yorka: V Veracruzu primanjkuje vode. Splošno se sodi, da bodo Amerikanci drago plačali, ker se odločitev o pogajanjih zavlačuje, osobito še zato, ker ne preprečujejo izkrcevanja orožja, ki ga je Huerta naročil. MEHJKANSKI VSTAŠI ZAVZEL* TAMPICO. Washtgton. Dospele so vesti, da so vslaši zavzeli tudi Tampico. NOVI PORTUGALSKI ZUNANJI MINISTER. Lizbona, Za portugalskega zunanjega ministra je imenovan Freiré Andrades. Dekret jo že podpisan. K POTRESU V SICILIJI. Rim. Kralj je daroval za po potresu ponesrečene v Siciliji 100.000 lir. CESAR VILJELM V RAZGOVORU S SOCIALISTIČNIM POSLANCEM. Curih.0 Posebni vlak Golhardske železnice, s katerim se je vozil cesar Viljelm, jc kot navadno vodil vlakovodja Tamo, ki je socialistični poslancc lessinskega kantona. Na postaji Aiolo se je cesar Viljelm razgovarjal s Tamom ter mu pri slovesu krepko stisnil roko. BANČNI KRAH V PARIZU. Pariz. Tu so zaprli po izvedeni hišni preiskavi »Banque reiniere et mettalurgi-que« tri upravne svetnike banke, ker je proti njej vloženih veliko tožbd. EKSPLOZIJA V RIGI. Riga. V Rigi je bilo vslcd eksplozije popolnoma porušeno neko poslopje. Blizu porušene hiše so našli nekega mrtvega moža s ponarejeno brado, ki je najbrže eksplozijo povzročil. PONEVERJENJA V AVTOMOBILNI TOVARNI. Praga. V avtomobilni tovarni Lau-rin & Klement v Mladi Boleslavi so aretirali knjigovodjo Jaroslava Vohnouta, ki ic poneveril nad 20.000 K. STO HIŠ POGORELO. Varšava. V bližini avstrijske meje, nedaleč od mesta Bcndzina, je izbruhnil v .vasi Zosin požar, ki je popolnoma uničil 100 poslopij. Zgoreli so tudi trije otroci. 800 prebivalcev je brez strehe. Škoda znaša pol milijona rubljev. IZGREDI NA DRAŽBI. Praga, Pri dražbi pohištva propadle garancijske banke je došlo do velikih izgredov. Številne osebe so demonstrirale proti razmeram v banki. Došlo je do pretepa, vslcd česar so dražbo prekinili in je policija izpraznila dražbenc prostore. IZ ZAPORA V BLAZNICO. Trst. Kakor jc znano, je pred dvema mesecema železničar Viktor Tomažič \ .streljal z revolverjem na postajenačelnika> državnega kolodvora v Trstu, Štulierja., Tomažič je bil aretiran in so ga vtaknili v zapor v ulici Tigor. Ker pa je Tomažič čimd.aljebolj začel kazati znake blaznosti, so ga prepeljali v biaznico. KAZEN ZA »VOBOJEVNIKE. Ljubno. Sekundanta zadnjega dvoboja med tukajšnjimi akademiki sta dobila danes pred sodiščem vsak dva meseca navadnega zapora. Po svetu. Praznik Sv. Cirila in Metoda se bo glasom naredbe ministra za prosveto in metropolita v Belgradu odslej tudi po Srbiji obhajal kot narodni praznik. Občinski svet v Belgradu jc sklenil, da se imenuje ena največjih ulic po Zrin-skemu in Frankopanu. Berolinske natakarice so pričele izdajati svoje glasilo. Skrivnosten umor v Pragi. Zaprli so v Pragi 29 letnega slušatelja češke tehnike Kristo Ftičcva iz Gabrova v Bulgariji, bivšega gimnazijskega, sup-leta v Varni, ki jc osumljen, da jc, ko ga jc zlorabil, usmrtil 11 letnega dečka Rudolfa Capa na Velikonočno nedeljo in da jc zlorabil še več drugih dečkov. Vcresčaginova vdova se je zastrupila. Novoje Vremja« javlja, da se jc vslcd velikega pomanjkanja zastrupila vdova po slavnem ruskem slikarju Vereščaginu, ki je za rusko-japonske vojske utonil pri potopu ladje „Pctropavlovsk«. Umetnikova ostalina je bila naglo porazprodana in mnogoštevilna družina se je pozneje nahajala v največji bedi. Ea hči se je poročila z dijakom, druga je pa odgojiteljica. Sinovi so študirali, a so brez sredstev. Tašča je v ubožnici. List poživlja rusko javnost, naj bi se nabirali prispevki za obubožano družino. Razdelitev turških dolgov na balkanske države. Turška vlada je francoski vladi izročila tabele, iz katerih je razvidno, koliko turških javnih dolgov imajo prevzeti bivši balkanski zavezniki. Po teh tabelah, ki se izroče v rešitev mednarodni finančni komisiji, bi odpadlo: na Grčijo 14,315.000, na Bulgarijo 4,067.000, Srbijo 4,452.000, Albanijo 1,091.000 in na Č.rnogoro 151.000 turških funtov. Komisija začne svoje delo dne 15. junija letos. Otomanski zastopniki so tudi predložili listo odškodninskih zahtev turških zasebnikov za škodo, oovzročeno med vojno. Knjiga uradnih vlog. Zbral Janko Doižan. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseli drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena K 8'—, vezana K i'—. — To je praktična knjiga prve vrste in zato vsakemu potrebua. Ze naslov sani pove, kako bogata zbirka najrazličnejših, vlog, potrebnih vsak dan, jo v nji podana. Obrtne vlo°;e, vloge za uveljavljenje vojaških ugodnosti, davčne napovedi in druge finančne vloge, tožbe, pravde, oporoke, kupne pogodbe, izbrisne pobotnice, vloge na deželni odbor, prošnje itd., vse je v knjigi natančno obrazloženo in pojasnjeno z različnimi, za razne slučaje prikrojenimi in takoj porabnimi vzorci. S pomočjo te knjige bo vsak lahko sam napravil pravilno vlogo ter jo, ker je pri vsaki vlogi vlogi označen predpisani kolek, tudi po predpisu kolkoval. V primer s koristmi, ki jih nudi ta knjiga vsakemu, je nabavna cena nizka. Enkratni izdatek za njo se bo v kratkem času bogato izplačal. ukvama v Ljub! Zdravilna zelišča. Prirejeno po nemški knjižici župnika Jan. Kunzle-ia. Cena 60 vin. po po pošti 70 vin. Poleg knjige „Naša zdravila" in pa brošure s tabelami rastlin „Zelišča v podobah"'je izšla tretja knjižica te vrste pod naslovom „Zdravilna zelišča", ki jo je spisal švicarski župnik Jan. Kunzle. P» knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil; kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravilskih knjigah, boš naše) v tem kratkem, pa jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabi a na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam stvarnik podaril naravi, da so nam vsaki cas na razpolago. Naši stari so jih poznali in z vspehom rabili, moda pa jih je črtala iz programa; so pač prevsakdanja in si jili - . . 3 1 . . .v J Li:..u n.,nit>vi Iinniin/>r>n iurim trvhnuni lezni, ki nainoij in najpogosteje u.uv,jv .j«—, .......... vspehe V Švici, kjer je izšla, v nemškem jeziku, so se ljudje kar trgali za njo • v par mesecih se je prodalo do 250.000 izvodov. Župnik Kunzle je z domačimi zdravilnimi zelišči zdravil že mnogo ljudi in marsikomu rešil življenje. Razven te brošure sta izšli še sledeči knjižici: in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Haša zdravila Gena K 1'20, vez. Iv P80. Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih, preizkušenih domačih zdravilnih sredstev. V kratkem času, odkar je izšla, se je že precej razširila in je splošno znana in priljub-8 I j ena. Obe priporočeni knjižici pojasnjuje brošura : Zelišča v podobi. Cena 60 vin., ki prinaša sliko zdravilnih zelišč v naravnih barvah, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, isto s pomočjo te knjižice lahko spoznal in našel*. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujne potrebe.