EDINOST 206 Adelaide St W. Toronto 1, OnL
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI RE-AKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto —..........— $3.00
Za pol leta---------------------------1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
▼ .
■ •
Let. 4. št. 175.
Cena 5 c.
TORO.NTO, ONTARIO WEDNESDAY, AUGUST 14TH, 1946.
Price 5c.
Vol. 4. No. 175.
"Pariški sklepi razkosanje našega narodnega telesa" - Kardelj
Namera da se pokliče provincijalno policijo proti stavkarjev poražena
Slika predstavlja veliko ljudsko manifestacijo v predmestju Trsta, katere se je vdeležilo tisoči prebivalcev. Na sliki je videti transparent z napisom: "Pariški sklepi razkosanje našega narodnega telesa".
Hamilton — Pretekli petek se je vršila seja članov mestnega Sveta, na kateri je prišlo do zelo vroče debate zaradi tega, da se pokliče na pomoč mestni policiji še oddelek provincijalne policije protiv jeklarskih stavkarjev.
ZASLUŽILI BI NAJOSTREJŠO OBSODBO ČLOVEŠTVA AKO NE BI ZADALI POSLEDNJI UDAREC PONOVNI AGRESIJI IN REŠILI NARODE PRED BODOČIM TRPLENJEM IN MUKAMI,
KIJIH VOJNA PRINAŠA- KARDELJ
Pariz — Dne 2 avgusta, Edvard Kardelj vodja jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci 21. narodov, je podal zelo važen govor. Ko se je pojavil na govorniškem odru, so ga prisotni delegati prisrčno pozdravili. Med drugim v svojem govoru je dejal:
"V novejši zgodovini se je vršilo mnogo vojn in mirovnih konferenc. Zgodovina je vsekakor več teh konferenc obsodila, ker so postopale polovično in niso uničile vzroke radi katerih se je vodila vojna. Podobne napake so celo olajšale rojstvu novih agresij, novih vojn. Pogodbe miru, ki jih moramo tudi sedaj tukaj napraviti, ne bi smele ponoviti take napake, ker bodočnost bo osvetila vsako stališče, ki je prinešeno in zastopano na tej konferenci, ter bo sodila ne po tem kako fine in sladke so zavite besede, ampak po tem kakšno je bilo njihovo objektivno in stvarno značenje, kakšne posledice so se rodile. Mi bi zaslužili najostrejšo obsodbo človeštva, ako ne bi iskreno težili za tem, da vsaj v mejah, ki jih pro-žajo mirovni ugovori, o katerih bomo govorili, zadamo odločni udarec agresiji in z tem zavarujemo bodoče generacije pred mukami in trpljenju, ki jih prinaša z seboj vojna.
Nekateri menijo, da so za sedanjo vojno krivi samo nekateri poedinci z vrhov včeraj šnih fašističnih napadalcev. Toda konferenca ne bi mogla zadati resen udarec v korenine agresiji in vojni, ako bi zastopala tako gledišče. Koreni agresije so razpredeni bolj globoko. Ne bom se podal v neko analizo, kajti vsem je znano, da Hitlerja in Musolinija, ni postavil na površje narod, temveč v prvi vrsti banke, trusti in karteli. Smatram za neobhodno potrebno, da se dotaknem, da je bila glavna manifestacija agresivnih tedencij prej in za časa Hitlerja, neodne-hajoča, več ali manj nasilna te-dencija za osvajanjem tujih ze-melj, za njihovem postopoma ekonomskem in političnem tlačenju, zanikanjem svobode in neodvisnosti naroda, za raztegnitev ekonomskih ekspanzij, ustvarjanjem vazalnih polu-neodvisnih držav z antidemokratičnimi režimi itd. Kaj sledi iz vsega tega? Jugoslovanska delegacija smatra, da iz vsega tega sledi kot glavno na tej konferenci, da konferenca udari z vso odločnostjo po osnovnih vzrokih agresije. V primeru z tem, ako ta konferenca res hoče in želi ustvariti čvrsto in trajnejšo bazo za mir med narodi, potem je treba v prvi vrsti, da do temelja zruši vse ostanke dominacije Nemčije, Italije in njunih vazalov nad drugimi narodi, da odločno odstrani ne samo ostanke njihove dominacije v teku sedanje vojne, nego ostanke njihovih prej-
šnih osvajanj. Konferenca mora omogočiti narodom, kateri so bili raztelešeni med razne do včeraj-šne agresivne države, da se končno združijo in postanejo svobodni. Ona mora to storiti za sigurnost miru na njihovih mejah. Konferenca mora nadalje imeti v vidu, da so osvobojeni narodi res svobodni od vsakega zunanjega
osvajalne politike.
Bilo bi največje zlo za konferenco, če bi subjektivni interesi poedinih zavezniških držav začeli potiskati objektivna merila. Razume se, da bi bilo pod takimi us-lovi ne mogoče doseči pravičen mir. N. pr. v pogledu jugoslovan-sko-italijanske meje, predlog mirovne pogodbe z Italijo ki ga je podnesel Svet ministrov za zunanje zadeve, se v glavnem bazira na takozvani francoski črti. Francoska črta je zamenjala etnično črto z takozvanim etničnim ravnovesjem. Francoska črta pomeni negacijo one osnove, za katero so se borili naši narodi v vse-obči borbi proti fašizmu, agresiji in imperialističnega tlačenja. Francoska črta odvzema slovenskemu in hrvatskemu narodu mogočnost, da so združeni z svojima nacionalnima državama, v okvirju
FLRJ ter prepušča znatni del njihove zemlje ponovnemu tlačenju z strani italijanskega imperiali-
EDVARD KARDELJ
ekonomskega ali političnega pritiska, od vsakega vmešavanja v notranje zadeve. Poleg tega zemlje, preko katerih je divjala vojna in sovražna okupacija z vsemi strahotami in razdejanjem, jih je treba oskrbeti z odgovarjajočim odplačilom na račun agresorja, ki jih je oropal in ker se same ne morejo dvigniti iz ruševin. To je po mišljenju jugoslovanske delegacije edino pravilna pot, če se hoče, da bo konferenca uspešna. Samo tako bode agresija pravično kaznovana.
Jugoslovanska delagacija smatra, da ne more biti nikakršne popustljivosti napram agresiji in agresivnem imperializmu. Strinja se pa z onimi govorniki, ki pravijo, da je treba pokazati dobro voljo v odnosu napram narodom včerajšnih agresivnih držav, da bi se jim dala mogočnost demokratičnega preporoda. Toda dobra volja se mora naslanjati na demokratična in prirodna prava človeka in naroda, kar se pa ne more manifestirati v tem, da se včerajšnemu sovražniku popušča tam, kjer je vršil in še vrši nasilje nad drugimi narodi. Popolnoma bi bilo nepravilno smatrati, da je mogoče vdobrovoljiti in pripraviti včerajšne agresivne zemlje na pot miru ter demokratičnega sodelovanja na ta način, da bi jim ostal del prej nepravično dobljenega plena, kakor so n. pr. tuji nacionalni teritoriji. Tako postopanje bi moglo samo poživeti sile agresije in potrditi v njih vero, da je le sila uspešno sredstvo ene
Mirovna konferenca v objemu številnih problemov
Pariz — Glasom dnevnih poročil, mirovna konferenca je objeta z številnimi problemi med 21. narodi. Na dosedanjih zasedanjih je prišlo do ostre izmenjave pogledov in stališčem med posameznimi predstavništvi. Dalj časa se je vodila debata o proceduri razprave o mirovnih pogodbah za poražene države in je po viharni debati med sovjetskim vnanjim ministrom in ameriškim državnim tajnikom, vzpostavljena harmonija. Posebno se je šlo glede pravila za sprejemanje zaključkov. Kot znano sovjetski vnanji minister je zastopal, da se upošteva dve tretjini večina, med tem ko sta ameriški državni tajnik in zastopnik Avstralije zastopala, da se upošteva enostavna večina.
Konferenca je sklenila zaslišati zastopnike bivših sovražnih držav kot Italijo, Rumunijo, Madžarsko, Bolgarijo in Finsko, na plenarnih sejah, ki so se vršile zadnjo soboto.
Na včerajšnem zasedanju je pri -šlo zopet do viharne debate med ameriškim državnim tajnikom in Andrejem Višinskem, namestnik sovjetskega vnanjega ministra Mo-lotova pri vprašanju razprave mirovne pogodbe z Italijo. Ameriški državni tajnik si je prizadeval o-mejiti razpravo potem ko je de Gasperi naglašal potrebo, da bi se upoštevale zmerne vojne reparacije napram Italiji. Andrej Višinski je odločno nastopil proti omejevanju razprave in nazval g. Byrnesa kršiteljem že sprejetih pravil. Posebno pa odločno nastopil proti izjavi Gasperija, da se odloži vprašanje Trsta za eno leto.
Predlog navedene mirovne pogodbe je odrezal Trst od njegovega jugoslovanskega zaledja. Odvzeti Trst Jugoslaviji, kakor predvideva ta pogodba, se pravi, delati nadaljne napake in krivico. Ona ustvarja nekakšen "koridor med Trstom in Italijo, kateri odvzema Jugoslaviji znaten del Istre, kjer po večini živi jugoslovansko prebivalstvo.
V ekonomskem pogledu mirovna pogodba ne daje Jugoslaviji nobene garancije, da ji bi bila nadoknadena, vsaj v kolikor zdrav razum sprevidi ogromna škoda, ki sta jo povzročili italijanski fašizem in imperializem za časa vojne, ki sta dva in pol leta držala pod okupacijo eno tretjino Jugoslavije. Vse to je tem težje razumeti, če se pri tem ve, da je Jugoslavija v vojni samo z Italijo izgubila nad 400.000 mrtvih. Jasno je torej, da takih uslovov ne more sprejeti država, ki je dala tako ogromne žrtve v borbi proti fašističnih osvajalcev.
Jugoslavija je daleč od zamisli, da bi komur koli naložila svojo voljo. Ona je to dokazala z vsem svojem dosedanjem postopanjem in prav zato jugoslovanska delegacija danes tukaj izjavlja, da ji je edini cilj doseči pravičen sporazum z svojim vojnimi zavezniki v pogledu miru z Italijo. V tem smislu jugoslovanska delegacija smatra, da bi bila glavna naloga te konference, da omogoči najpopolnejšo razpravo argumentov zainteresiranih zavezniških držav v cilju, da se doseže soglasje med neposredno zainteresiranimi državami. Samo pod takimi uslovi bi mogle rekomendacije konference imeti realno vrednost pri ustvarjanju mirovnih ugovorov. Jugoslovanska vlada in vsi jugoslovanski narodi smatrajo, da so dolžni zavzeti tako stališče pred licem 1,700.000 mrtvih sinov in hčera naše zemlje, ki jih je Jugoslavija izgubila v vojni proti Berlin-Rim osi. V borbi proti sovražnika, so njeni borci padali z čvrsto vero da se borijo za končno osvoboditev svojih narodov, to pomeni za princip, ki so ga v svojih deklaracijah proglasile velike sile za časa vojne. V tem smislu še enkrat izražam tople želje jugoslovanske delegacije, da bi ta konferenca z uspehom oba-vila svoj posel. To bo pa še ena in odločilna zmaga zavezniških narodov, zmaga miru in sodelovanja med narodi nad ostanki agresije, kateri si močno prizadevajo, da bi zasejali razdor med sile, ki so rešile svet pred fašističnimi barbarji.
\
Tanjug
Tisti! ki je povzroči! škodo naj jo tudi plača
Pariz — Boris Kidrič, predsednik Sveta za narodno ekonomijo in minister za industrijo zvezne vlade F.L.R. Jugoslavije je podal v intervju-ju časnikarskim poročevalcem izjavo v kateri pravi, da znaša skupna vrednost škode, ki jo je povzročila Italija v Jugoslaviji $10.300.000.000. ter je v primeru tega $1.300.000, kar zahteva Jugoslavija za naplačilo zelo zmerna vsota.
Kidrič je nadalje poudaril, da zgornja vsota ne daja podlago za presenečenje, ker dejstvo je, da je Italija okupirala tretjino Jugoslavije za časa vojne, oropala in uničila velike obsege gozdov, odpeljala vso živino in prizadela ogromno škodo. Vse to je vršila z sistematičnim uničevanjem neštetih vasi, ki so bile enostavno požgane in porušene zato, ker se je ljudstvo borilo za svojo svobodo in pravice.
Prvotna zahteva Jugoslavije je bila kakor je navedeno 10 bilijonov in 300 milijonov dolarjev, med tem kakor razvidno je znižana na 1 bilijon in 300 milijonov dolarjev.
Povsem logično in pravično je, da tisti, ki je povzročil škodo naj jo tudi plača. Oboževalci de Ga-sperijeve vlade, bi se morali sprijazniti z tem dejstvom.
Vprašanje, da se pokliče provincijalno policijo je zastopalo sedem proti devet članom mestne uprave. Baroni jeklarske družbe, ki so dobili celo dovoljenje od odbora za kontrolo cen, da vzpostavijo restavracijo v tovarni kot način oskrbovanja z hrano zapo-; slene stavkolomce, so se poslužili svojih prijateljev tudi v mestni upravi. Toda to se jim ni posrečilo vsled dejstva, da je devet odbornikov bilo odločno proti predlogu, katerega namen je bil podati podlago za poklicati provincijalno policijo proti stavkojočim jeklarskim delavcem.
Odborniki, ki so zastopali stališče, da se pokliče provincijalno policijo, so doživeli presenečenje z strani prebivalstva, ki se je zbralo pred mestno upravo in zasledovalo potek vroče debate. Večino teh je morala policija spre-
miti na njihov dom, ker drugače bi bili deležni ne samo klicev, ki jim po njihovem delu pripadajo, ampak tudi brc in klofut. Tako so prebivalci po večini v tem mestu izrazili svoje simpatije z stavkarji in obsodili postopanje jeklarske družbe, posebno pa one mestne odbornike, ki so se pridružili namesto delavcem in njihovim zahtevam, baronom jeklarske družbe.
Napram poznejšim poročilom vsled prejšnih izgredov med stavkarji in stovkolomci, policija je aretirala 8 stavkarjev od katerih trije so obsojeni na zapor in dva sta obsojena pa na globo.
Stavkarji se držijo odločno pri svojih zahtevah in je upati da bodo tudi zmagali kljub oviram in intrigam tako z strani gotovih krogov kakor z strani baronov jeklarske družbe.
Zelo lep uspeh Slovenskega dneva v Južnem Ontario
Na zelo lepem prostoru Port Wellerju, se je vršilo v resnici pravo narodno zborovanje in proslava prvega Slovenskega Dneva v Južnem Ontario, To veliko zunanjo prireditev so priredili odseki Zveze Kanadskih Slovencev, ki so tako skupno še bolj močno podkrepili osnovne cilje v čigar namenu so bili vstanovljeni skoro takoj v začetku druge svetovne vojne, da se doseže in utrdi prava in rodoljubna borbena zavest v skupni borbi proti fašizmu, skupno sodelovanje na polju narodnega edinstva z sobrati Hrvati in Srbi ter drugimi narodnimi skupinami.
Pestrost te prireditve se je iz-
Stavkarji piketirali parlament
Ottawa — Okrog 600 stavkarjev, ki so potovali v veliki koloni potom avtov in trokov kot delegacija avtnih in jeklarskih stavkarjev, so zadnji teden piketirali vladno poslopje v Ottawi. Namen stavkovne delegacije je bil, da zvrne pozornost vlade in zlasti predoči ministru za delo zahteve stavkarjev, ki so bazirane na podlagi naraščajoče draginje živlenj-skim potrebščinam za zvišanje plače in skrajšanje delovnega tednika.
"Parlament Hill", kakor se navadno imenuje prostor pred vladnim poslopjem, je topot ponovil
RESOLUCUAS, K. J. S.
Rt. Hon. W. L. Mackenzie King Canadian Delegation Luxemburg Palace Paris, France
Yesterday's New York Times Paris report says that your delegation is opposed to the plan of the Council of Foreign Ministers regarding Trieste because it "would in efect give it to marshal Tito" Stop This would mean that you are in favour of giving Trieste to Italy if this reflects the stand of your delegation then it runs contrary to the sentiments of the Canadian people who stand for international justice and the establishment of peace on a firm and just basis Stop We urge upon you to support the Yugoslav claims in its entirety, which would give all of the Julian March to Yugoslavia including the city of Trieste leaving only its port under international control to serve the interests of international trade Stop A petition to that effect has been signed by twenty four thousand, five hundred and seventy five Canadians and also endorsed by one hundred and sixty three organizations with a total membership of thirty one thousand, five hundred and eighty nine. Council of Canadian South Slavs, 19 Bay Street, Room 108, Toronto, Canada.
svoje borbene tradicije iz let brezdelja, ko so se tukaj zbrali delegati iz vseh krajev dežele in zahtevali od vlade pošteno delo in zaslužek namesto relifne miloščine.
Stavkarji, ki so piketirali parlament so peli razne pesmi, ki so znane delavcem, n. pr. "We'll Hang Humphrey Mitchell on a Sour Apple Tree". Z to pesmijo so izrazili svojo borbeno pripravnost boriti se za svoje opravičene zahteve, kakor tudi svoja mišlenja o posameznih vladnih oddelkih, ki ne skrbijo na področju dela, da ne bi bilo treba delavcem stavkat in z tem škoditi normalni produkciji v tovarnah. Če bi ministrstvo za delo posvečalo pozornost ekonomskim socialnim zadevam tako kakor v resnici zahtevajo razmere in položaj delavcev, tedaj bi ne moglo priti do stavk in zastoja v tovarnah. Ker pa kakor razvidno ministrstvo dela skuša zadostiti interesom delodajalcev prej kakor pa interesom vposlenih delavcev, rezultat seveda ne more biti drugačen kakor je.
Delegacija stavkarjev je predložila poslanski zbornici zahteve za pravično socialno zakonodajo. V resoluciji so navedeni številni primeri, ki kažejo, da se v mnogih ozirih izvajajo drzna postopanja napram delavcem, odlaša z pregovori in naposled zaposli policijo za razbijanje stavk itd. Delegacija je zastopala 35.000 stavkarjev sedaj na stavki v raznih tovarnah v deželi.
ražala tako v veseli in prijazni družbi zbranih Slovencev in Slovenk iz raznih naselbin in celo Združenih držav Ameriških, kakor tudi v narodnih in partizanskih pesmih. Izražena je tudi bratska solidarnost z ostalimi južnoslo-vanakimi izseljenci, ki so se ob tej priliki vdeležili.
Med govorniki so nastopili, br. Edvard Jardas, nacionalni tajnik Zveze Kanadskih Hrvatov, br. Stevan Serdar, član Gl. odbora Zveze Kanadskih Srbov, Major Jones, ki se je nahajal dalj časa v Jugoslaviji za časa vojne, Gl. predsednik Zveze Kanadskih Slovencev, Joe Miketič, ter major Branko Vukelič svetnik jugoslovanske Legacije v Ottawi. Kot glavni govornik za ta dan je bil pozvan Stanko Krašovec, svetnik pri jugoslovanskem veleposlaništvu v Washingtonu, ki se pa vsled zaposlenosti ni mogel odzvati. Poslal je brzojavni pozdrav vsem udeležencem in posebno ma-joru Jones-u.
Iz tega zborovanja in proslave so poslani trije brzojavi in eden na mirovno konferenco z zahtevo, da se Trst povrne Jugoslaviji, drugi pozdrav maršalu Titu in tretji pozdrav predsedniku slovenske Ljudske vlade, Mihi Marinko.
LaGuardia zahteva čistko v Trstu
Rose vložil apelacijo
....Ottawa — Prečitano je bilo pismo v federalnem parlamentu, ki ga je naslovil članom parlamenta in zlasti ministru pravde, Fred Rose. Pismo je napisano 9. julija in je komaj zadne dni prišlo v po-štev, da se ga prečita.
Rose, ki je obsojen na šel let zapora pod obtožbo "ogleduštva", za kar pa ni bilo pozitivnega dokaza, je napisal pismo z katerem apelira na višje sodišče za ponovno obravnavo, kakor tudi na-
General-poročnik Sir Harding, poveljnik zavezniške okupacijske vojske v Julijski Krajini je zagrozil, da bo podal resignacijo vsled tega, ker je La Guardia obdolžil okupacijske oblasti za nered v Trstu. La Guardia je dejal, da bi 25 njujorških policajev zadostovalo napraviti konec tatvinam blaga iz skladišč UNRRE. Naslovil je v tem smislu zahtevo zavezniški okupacijski oblasti in kakor razvidno, ta zahteva je izzvala jezo zavezniškega poveljnika in sicer tako, da je zagrozil z resignacijo, češ da je to velika žalitev zavezniške avtoritete.
Toda poročila iz Trsta nagla-šajo potrebo sprečiti tatvine blaga, ki ga pošilja UNRRA preko Trsta v Jugoslavijo in ostale države srednje Evrope.
PLAČANE POČITNICE NAJBOLJŠIM DELAVCEM
Ljubljana — Glavni odbor enotnih sindikatov Slovenije je določil 300.000 dinarjev za plačane počitnice najboljšim delavcem in nameščencem FLR Slovenije.
Delavci in nameščenci, ki bodo šli na počitnice, bodo nameščeni v najboljših letoviščih in zdraviliščih.
vaja nevzdržljive uslove v ječi. Pravi, da se še vedno nahaja v osamljeni celici, vsled česar preti nevarnost za njegovo zdravje.
1)
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
IUgl*t«red in the Registry Office for the City of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 479S9 C. P.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Izhaja vsako «redo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
I>opisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
''Pariški sklepi raskosanje našega narodnega telesa" - Kardelj
Prav te dni se bode vršila na konferenci 21. narodov v Parizu, razprava glede Trsta in dela Julijske Krajine. Jugoslavijo kot znano zastopa močna in energična delegacija, na čelu katere je podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj, ter obenem podpredsednik mirovne konference Zdlruženih narodov.
Razprava se bo viršila na podlagi priporočila Sveta ministrov za zunanje zadeve, katero kot znano predvideva "Internacionalizacijo mesta Trst in del Julijske Krajine", kar skupno predstavlja podlago za nove intrige osvajalne politike italijanskega imperializma.
Glede tega vprašanja bo zaslišana jugoslovanska delegacija, katera bo smo prepričani postavila pred mirovno konferenco resnično stanje stvari, ki se tičejo ne samo slovenskega in hrvaškega odnosno narodov Jugoslavije kot celote, temveč ki se tičejo vseh miroljubnih narodov v svetu, ki so se borili ramo ob rami proti skupnega sovražnika — proti fašizmu — z eno in isto idejo skupnih interesov, da se zavaruje svet pired fašistično tiranijo, da se odstranijo tudi najmanjša zamišljena sporna vprašanja, ki bi dajala nekakšno1 podlago za bodoče konflikte medl narodi.
Združeni narodi so se borili tolrej za interese skupnih stvari, to je, da se poravna prejšno krivico s zasedbo tujega ozemlja pod namišljeno parolo takozvane "narodne večine", kakor v tem oziru predstavlja vprašanje mesta Trst in del Julijske Krajine. Ali bodo delegacije 21. narodov pri tem vprašanju faktično zastopale načelo pravice naroda in narodov, bodo pokazali sklepi mirovne konference. Toda zn%no je, da bo zaslišana tudi ita-j lijanska delegacija, katera bo na podlagi takozvane "italijanske večine" zahtevala Trst kot last Italije, če tudi nima smisla trditi kaj takega ne z etničnega, ne z gospodarskega in pa najmanj z strani narodnega stališča. Dokaz je nepobiten, da je italijanska manjšina v obsegu Julijske Krajine in Trsta — naseljenci iz raznih delov Italije in to z preračunano svrho, da bi ta pokrajina dobila italijanski karakter.
Vlada FLRJ je kot znano že takoj ko je prišlo do delnega sporazuma Sveta ministrov za zunanje zadeve glede Trsta in Julijske Kfrajine izjavila, da ne more sprejeti sklepov, kateri zanikajo osnovne pravice narodu Julijske Krajine.
Prav tako izjavo je podala delegacija pred odhodom, na mirovno konferenco in zagotovila narode Jugoslavije, da ne bo sprejela in podpisala sklepe, ki so proti narodnim pravicam in proti volji narodov Jugoslavije.
Na drugem mestu smo natisnili sliko, ki kaže ljudsko zborovanje v Tirstu. To zborovanje se je vršilo prav te dni kakor tudi mnogo drugih kljub terorju in nasilju civilne policije in zavezniške vojne oblasti. Napis na velikem transparentu tako lepo v kratkih besedah izraža voljo naroda, ki pravi: "Pariški sklepi razkosanje našega narodnega telesa" — Kardelj! Te besede, ki jih je izrekel Kardelj v eni svoji izjavi, so pribit pečat, da bo jugoslovanska delegacija zastopala narodne pravice, želje in voljo narodov Jdgoslavije, vključno naroda Trsta in Julijske Krajine.
Pariški sklepi so v resnici razkosanje narodnega telesa in so kot taki nesprejemljivi ne samo- za Jugoslavijo, ampak miroljubne narode v svetu. Prvič zato, ker zanikajo osnovne narodne pravice na samoodločbo, za katere so se Združeni narodi borili in drugič, ker se z tem postavlja nadaljna podlaga za intrige proti miru in varnosti z strani osvajalne politike italijanskega imperializma.
Kot znano mirovni konferenci so naslovljeni z strani organizacij in podpornih društev južnoslovanskih izseljencev v tej deželi, številni brzojavni /protesti in zahteve da se pri vprašanju Trsta in Julijske Krajine upošteva zahteva jugoslovanske vlade, kot edino pravična in pravilna rešitev tega vprašanja, da se priključi v sestav sedmo federalno republiko z svojo samoupravo v okvirju Federativne Ljudske Republike Jugoslavije.
To zahtevo je pa treba še močneje podpreti z na-daljnimi brzojavnimi zahtevami!
OSVOBODILNA FRONTA JE USTVARILA OD NARODA VEČNIH SUŽNJEV - NAROD PROSLAVLJENIH JUNAKOV
GOVOR MAJORA BRANKA VUKELIČA KI GA JE IMEL NA VELIČANSTVENI PROSLAVI SLOVENSKEM DNEVU V VAL D'ORJU
Veličastni miting "Slovenski Dan", ki se je vršil na prijaznem mestu, severnem področju Ontario in Quebec provinciji 4. avgusta t.l. v Val D'Or-ju, se je spremenil v sijajno manifestacijo Slovanske solidarnosti. Za ta velepo-memben dan, je bil pozvan kot glavni govornik, ki je že dobro znan v našem izseljeništvu, major Branko Vukelič. Ob tej priliki je podal kratek pozdravni govor v katerem je med drugim dejal nasledne:
srečo so dosegli le delomični in ne popolni uspeh. Zločinska teorija o tobožnjem prijateljstvu in naklonjenosti Nemčije napram slovenskemu narodu, je doživela svoj fiasko pri slovenskem kot pri ostalemi našemi narodi že pri prvem poizkusu. Zločinec Hitler in Musolini ter njihove razbojniške tolpe, dosledne svojim pe klemskim načrtom iztrebiti Slovanske narode, so se z vso brutalnostjo vrgle na slovenski narod. Krvavi rezultati so vam vsem
znani. Stotine tisočev ubitih, za-Dragi bratje in sestre, Slovenci J Prtih in preganjanih. To je rezul-in ostali slovanski udeleženci! , tat izdajalskega dela slovenskih Štejem si v posebno čast, da ose- fašističnih kolovodij, katerih je zi-bno morem pozdraviti Vas slo- belka klerikalna Koroščeva stran-venske izseljence, ki po narodno- ka in visoki cerkveni kler. Dosti pripadate herojskemu sloven- živež svojo narodno katastrofo skemu narodu, posebej se pa ču- kakor ostali narodi Jugoslavije tim srečnega, kot vidim, da se ve- bratski slovenski narod se je res-
ličastne proslave in zborovanja ene nacionalne skupine naših izseljencev pretvarjajo v sijajno Jugoslovansko in Vse-slovansko solidarnost. To sem videl na veliki proslavi srbskih izseljencev "Vi-dov-dan" v Hamiltonu in veličastnem "Hrvatskem Danu" v Port Wellerju. To vidim tudi tukaj na
no prijel dela in prevzel usodo v svoje roke. On ima to veliko čast, da je prvi med nami, in to 11. dni po sramni kapitulaciji stare Jugoslavije dne 27 aprila 1941 leta, ostvaril močno demokratično ro-kovodstvo, široko rodoljubno, sestavljeno od vseh elementov in strank herojsko Osvobodilno
sinjega Jadrana (Veliko odobra-' večini ste, — sem prepričan dobili
vašem "Slovenskem Dnevu". Pov- T Fronto Slovenije, močno podlago
sod: Srbe, Hrvate, Slovence, Ma-cedonce, Črnogorce, brate Ukrajince in druge ponosne Slovanske narode skupaj. To dejstvo kaže, da se veseli, da se bratimi in so-lidarizira veliko Slovansko pleme v vsakem kotičku sveta. Vedrega čela, skromno ponosno, kot rešitelj in pokrenitelj napredka v svetu, sejalec bratstva med vsemi antifašističnimi narodi kot nosilec in glavna sila miru in blagostanja v svetu (Dolgotrajni aplavz).
Bratski slovenski narod je suž-njeval kakor„ veliki deli slovanskih narodov vekovnemu tujcu, samo z to razliko, da ni nikdar imel svoje lastne svobode in državnosti. To večno suženjstvo je obenem rezultat slovanske razdvojenosti, ki je na žal temu že nekolikokrat privedla do nesrečnih medsebojnih vojn izmed poe-dinih slovanskih narodov. Sovražnik nas je mogel prav zaradi tega držati nekatere v večnem in nekatere v začasnem suženjstvu. Z pomočjo domačih zavajalcev in tujih plačancev je izvajal parolo: "razdvajaj in vladaj". Zgodovina slovanskih narodov in pose-
m primer k ostvaritvi takega demokratičnega vodstva za celo Jugoslavijo, tj. F.L.R. Jugoslavijo (Dolgotrajni aplavz). Pod njenim vodstvom in na poziv tov. maršala Tita, junaški slovenski narod se je dvignil v boj, ki je ovenčan z večno slavo v težkih štiriletnih bitkah ki je, z svojo krvjo na teritoriju Hrvatske in Srbije ter na drugih delih naše zemlje koval nezlomljivo bratstvo naših narodov prav tako, kakor so sinovi in hčere Srbije, Hrvatske, Črnegore in Macedonije kovali in zapečatili bratstvo v krvavih bitkah na teritoriju svete slovenske zemlje od Metlike do Triglava in od Triglava do Trsta, do
vanje in klici: Trst je naš!). Z tem so naši bratje in očetje v stari domovini izvršili svoj narodni preporod in za vse veke zavrgli svoje belogardistično smetje njegovo gnusno fašistično vodstvo. Potrdili so slavne puntarske tradicije velike kmečke vstaje tedaj pod vodstvom Matija Gubca, vse-slovanske tradicije velikih slovenskih rodoljubov Simona Gregorčiča, Cankarja in drugih, ki so se rodili v tej veliki sredini slovenskega naroda in postali veliki po duhu in delu kakor proslavljeni Edvard Kardelj (Burni aplavz in klici: živel Kardelj). Zatem proslavljeni vojni poveljniki kot narodni heroj France Rozman in mnogi drugi. Od večnih sužnjev junaška Osvobodilna Fronta je ustvarila narod junakov — slavni in junaški narod: Gregorčiča, Cankarja in velikega Kardelja, kateri je prvikrat v zgodovini ustvaril v družini južno-slovanski narodov svojo državnost in srečno bodočnost (Veliki aplavz).
Današnja nova Titova Jugoslavija je živ izraz in ostvaritev velikih nadej in vekovnih teženj vseh naših narodov. Vsi jo ljubimo, ker smo vsi sorazmerno enako doprinašali svoj delež v topli krvi. Naši narodi so rodili velike sinove in heroje, toda na žal temu rodili so tudi ogabne izdajalce, Hrvati, vstaše, Srbi, Črnogorci in Macedonci, četnike in Slovenci, belo gardo. Vsi ti izrod-ki so skupaj z okupatorji morili
ze mnogo pisem od svojcev iz raznih krajev. Pa kaj vam pišejo? Izmed ostalega vam pišejo tudi to: gospod župnik so živi in vršijo cerkveni obred itd. In še več. Celo nadškof Stepinac je živ in svoboden, kateri opravlja ne samo svoje cerkvene posle, ampak tudi protidržavno delo naj-vijše stopnje, prikrivajoč vstaše in njihovo krvavo zlato v škofovskem dvorcu. Jasno je, da nekateri pišejo, ljudske oblasti so obsodile g. župnika na smrt in je bil ustreljen. Verjetno da vam navedejo tudi razloge, zakaj je bil ustreljen itd. Kaj to pomeni? To pomeni in je najboljši dokaz, da ne preganjamo vere in ne streljamo duhovnike, ampak nemilo-stno preganjamo fašistično delo in hočemo likvidirati profesionalne klavce, čeprav so ti v črnih suknjah. Nikdor se ne more za fašistično delo uporabljati sveti oltar in čakati za klavniško delo sodbo po smrti. Mi smo storili in bomo izpolnili našo narodno prisego, da na zemlji kaznimo brez milosti vse klavce in jih tako pošljemo čim prej na smrtno obsodbo, da bi čim prej doživeli narodno in božjo kazen (Aplavz, klici in smeh). Mislim da bi nam za to častno delo morala biti hvaležna na prvem mestu cerkev, ker smo pravilno kaznili izrodke, ki so z svojim delom oskrunili Kristusov nauk in cerkvene zapovedi, duhovnike klavce. V kolikor nam ne bi bila hvaležna dali ji bomo zopet priliko, da se zahvali čim prej dobimo v roke klavce,
in ropali naše narode, toda mi škofa šariča, župnika Djujiča,
smo kljub naporom in velikim žrtvam zmagali in pognali ogabno smetje, da se nikdar več ne pojavi med nami (Burni aplavz in klici: Tako je!).
Nekoliko o drzni propagandi, ki se je pojavila zadnje dni proti nas o navodno preganjanju vere in likvidacije duhovnikov, kakor "železni zavesi."
Jaz mislim da ste vi najboljša priča in demant teh klevet. Po
Proglas mednarodne zveze žena ob obletnici zmage
OB 9. MAJU.
Po ogorčeni šestletni vojni prvič slavimo obletnico zmage zavezniških armad nad Hitlerjevo Nemčijo in njenimi sateliti.
To zmago, ki ji ni enake v zgo-bno manj grupiranih, večna odce-_dovini ki ji je kmalu sledila tudi
Ako niste prispevajte še danes za X-ray aparat
Kampanja za X-raj aparat se z naglico približuje k svojemu zaključku. Samo dober mesec dni je še do določenega termina, to je dne 15 septembra. Kaj to pomeni? To pomeni, da je treba podvzeti energične korake v vsaki naselbini in pohitreti zbirno akcijo, da ne bo treba računati na podaljšanje kampanje vsled tega, ker nismo bili dovolj odločni, ker smo odlašali in ker nismo šli aktivno na delo takoj v samem začetku.
Pospešimo sedaj toliko bolj zbirno akcijo, da bomo ob zaključku res lahko rekli izpolnili smo svojo rodoljubno dolžnost napram svojim bratom in sestram v stari domovini.
pitev od svoje matice Rusije, je zgodovina večnih bojev za lastno svobodo. Vsi napredni in rodoljubni prvaki med nami so uvide-vali, da svoboda in samostalnost, pa prav tako tudi sreča, bodočnost in lepše življenje sloni v slogi slovanskih narodov na čelu z matico Rusijo. Vsi notrajni in zunanji sovražniki so pred to slogo trpeli smrtni strah in nas besno ščuvali eden proti drugemu. Ostvaritev stare Jugoslavije ni mogla opravičiti naše nadeje, čeprav so jo naši narodi v začetku pozdravili. V njenem sestavu je bila dodeljena slovenskemu narodu nečastna naloga, podobna vlogi srbskega naroda z to razliko, da je veliko-srbska monarho-fašistična klika v imenu svobodoljubnega in junaškega srbskega naroda tlačila svobodo drugih narodov in posebno svobodo bratskega hrvatskega naroda, medtem ko je z junaškim slovenskim narodom podžigala svoje roparske račune, izkoriščajoč njegovo veliko privrženost jugoslovanski skupnosti, dajajoč mu pri tem neke formalne privilegije, ki je pa z pomočjo slovenskih reak-cionarjev pri vseh volivnih in drugih formah borbe zlouporabljala veliko jugoslovansko privrženost tako bratskega slovenskega kot srbskega naroda za tlačenje sreče in svobode vseh narodov Jugoslavije. V svojem zločinskem delu so domače črne sile odšle naravnost v hitlerjevo rasno teorijo. Z veliko aktivnostjo so podpihovale bratski slovenski narod, da je neki višji stadij iznad ostalih Slovanov, izkoriščajoč pri tem nacionalne predsodke izmed Srbov, Hrvatov in Macedoncev. Nagla-šalo se je, da imajo Slovenci slič-nosti z "plemenito in izbrano ari-jansko raso" z Nemci, prav tako, kot so hrvatski Frankovci dokazovali, da Hrvati niso Slovani, nego Goti. Vse to je imelo odrejeno svrho in predvsem zavajanje in medsebojno sovraštvo, skupno pa na vsak način odvajanje od velike matere Sovjetske Rusije, kako bi lažje dosegel plen njihov ljubljenec Hitler. V tem svojem peklenskem načrtu in v našo ne-
zmaga nad japonskimi vojaškimi silami, so žene vsega sveta sprejele z neizmerno radostjo.
V borbi proti napadlcem so žene doprinesle ogromne žrtve, da bi osvobodile človeštvo od fašistične diktature, da bi se uvedla demokracija v vseh deželah, da bi se zajamčila sreča delovnega ljudstva in da bi se ustvarila svetla bodočnost njihovim otrokom.
Po zmagi, ki je bila izvojevana za ceno tako velikega trpljenja, žene nočejo nikdar več dožiteti strahot nove vojne.
Toda kljub vojaškemu zlomu Nemčije in Japonske požar vojne
Ta popolna enakost ni samo v volivni pravici, temveč tudi v pravici do dela s svobodnim dostopom do vseh strok in v načelu — za enako delo plača — ter v pravici do izobrazbe pod enakimi pogoji.
žene, ki so toliko napravile za zmago, želijo danes sodelovati v obnovi svoje dežele. One morajo pri svojih vladah izraziti svojo zahtevo po absolutni enakopravnosti v političnem in gospodarskem življenju. Enakosti pravic med moškimi in ženskami si ne moremo zamisliti brez uspešne zaščite matere in otroka. Sreča matere je neločljiva od sreče otroka.
Vojna nam je zapustila strašno zapuščino. V krajih, ki so bili razrušeni in izropani od fašističnih napadalcev, so cela naselja, kjer je tisoče otrok brez roditeljev, brez zaščite in so umirali od mraza in lakote. Naša sveta dolžnost
še ni povsem zadušen, fašizem še j je, da poskrbimo za te otroke, da
ni tvannmatinn imi/ian	-iil»	__ ___„i___1___1	1 t
ni popolnoma uničen.
V	Španiji se pod Francovim režimom iz dneva v dan veča preganjanje protifašističnih rodoljubov in gospodarska pomoč ki jo Fran-co še prejema, je v bistvu le orožje proti herojski borbi španskega ljudstva.
V	Indoneziji še vedno teče kri ljudstva, ki se bori za svojo svobodo.
Fašisti in druge reakcionarne sile v Grčiji nekaznovano preganjajo rodoljube.
Žarišča fašizma, ki ogrožajo svetovni mir, v nekaterih deželah še obstoje. Zato je potreba bolj kot kdaj koli, da se enotnost med narodi, ki ljubijo svobodo, še bolj okrepi, da se prepreči nov spopad, da se odstrani vsaka nevarnost, ki grozi ljudstvu, da se zajamči po vsem svetu trajen mir.
Zato v tistih deželah, ki še vzdržujejo diplomatske in gospodarske stike s Francom, delajo žene na to, da se ti odnosi prekinejo.
Zato je želja demokratskih žena vsega sveta, da se usoda narodov, ki se bore za svojo neodvisnost, odloči po načelih proglasa Združenih narodov, ki so proglasili pravico narodov, da razpolagajo sami s seboj in da si izberejo obliko vladavine, kakršna je njim po vo-lji.
Mednarodni kongres žena, ki je bil novembra 1945. leta v Parizu, je v svoji resoluciji poudaril, da sta mir in demokracija nelopljivi in da ne more biti prave demokracije tam, kjer ni popolne enakosti med moškimi in ženskami.
jih obdamo z materinsko skrbnostjo in naredimo iz njih poštene može in žene — prave rodoljube.
Prva naša dolžnost je, da obnovimo in popravimo posebne ustanove za otroke, bolnišnice, šole, domove za dojenčke in dnevna o-troška zavetišča. Ta naloga države pa se more ustvariti samo z najširšo pomočjo socialnih ustanov in z aktivnim sodelovanjem žena. Kampanja, ki jo je začela Mednarodna demokratična zveza, mora biti ob obletnici zmage v vseh državah na svetu velika manifestacija dela za otroke, je samo začetek obsežne akcije za zaščito o-trok na svetu.
Ob obletnici zmage poziva Mednarodna demokratična zveza žena vse demokratične žene, ne glede na verske in politične razlike, da še bolj utrdijo svoje prijateljske zveze in svojo enotnost.
Zveza poziva vse demokratične ženske organizacije, da združijo svoje napore in utrdijo svojo voljo v borbi za uničenje fašizma v vseh ozirih, za utrditev miru in demokracije na vsem svetu in za čim hitrejšo odstranitev vojnih posledic, za enake gospodarske, politične in socialne pravice žena in za polni razvoj sreče mater in otrok v miru in brezskrbnosti.
ŽIVELA SOLIDARNOST ŽENA VSEGA SVETA!
ŽIVELA ZMAGA ZDRUŽENIH NARODOV NAD NAPADALNIM FAŠIZMOM!
ŽIVEL MIR IN DEMOKRACIJA!
Vukeliča in druge (Aplavz). Da se po vsem tem v inozemstvu skrivajo klevete proti Nove Jugoslavije, in na znotraj proti agrarni reformi in drugih socialnih določb, je v naši zemlji že malim otrokom znano. Tega se zavedajo vse napredne sile v svetu in z vsakim dnevom prav na teh vprašanjih nove mase dozorevajo. Zaradi agrarne reforme in drugih socialnih priboljškov bi se morala najmanj zoper stavljati cerkev kot duhovna institucija, ker kakor vam je znano, zemljo in socialni priboljšek je dobil delovni narod. Posebno se ne bi mogla zoper stavljati vsled dejstva, da ni nikdar dvignila svojega glasu protesta dokler se je narodno dobro nahajalo v rokah narodnih izkoriščevalcev, baronov in veleposestnikov. čas je torej že, da se enkrat nasiti božje ovčice (Aplavz in smeh).
V kolikor se tiče klevet o "železni zavesi" pri nas, je to že davno preizkušeni ekspiriment avtorja Goebelsa, ki je zelo nepopularen, ker vsakdo zna, da se v ozadju take propagande skriva povampirjeni fašizem druge stopnje (Burni aplavz).
Sedaj še nekoliko o tem, kako se je počutil tukaj v vaši naselbini izdajalec, kukavica in dezer-ter Djunia. Vi ste sami najbolj postopili, ki ste mu kot preprosti delovni ljudi postavili tako sijajna vprašanja, katera so ga kakor razvidno popolnoma zmešala in spravila v kontradicijo. Vi ste mu pripravili zelo vroča tla, da je kar gorelo pod petami, da se ni sramoval točiti solze za trojnim paktom, da je v očeh vseh poštenih izseljencev navadni fašistični in-trigant in klevetnik Nove Jugoslavije. Ta globoko vžaloščeni ob-jokovalec trojnega pakta, spopol-nil je svojo misijo v vaši naselbini z tem, ko je odkrito povedal, kar mi že zdavnaj znamo, da je zakoniti vodja Maček izdal odredbo svoji zloglasni selj. zaščiti, da spreči odpor proti Hitlerja in da poskus odpora srbske vojske uniči z likvidacijo srbskih vojakov. To je za vas zelo dobra informacija in potrdilo onega kar smo že mi rekli, da je takozvani "zakoniti vodja" prijatelj Hitlerja in prijatelj krvavega Paveličevega dela, (Aplavz in smeh).
Samo par besed o razburkanosti fašističnega "Srbobrana", kateri proglaša krvoločnega izdajalca Dražo herojom. Po vsakem merilo na svetu herojstvo se sestavlja v dve osnovni točki: Prvo vzorna lična hrabrost v vsakem primeru, da si je tudi to premalo za enega voditelja, ker njegova vojna in politična organizacija kot druga osnova morajo izvršiti niz herojskih del, ki se konkretno morajo sestojati v akcijah pri ■ uničenje ali pa zadanih težkih vdarcih okupatorske vojske in domačih izdajalcev ter osvoboditvi našega naroda in njegovega imetja. Potrebno je torej nadživeti vojno in politično organizacijo okupatorja. Toda kakor vam je znano, pri tej "nakazni" ne dobimo niti enega od dveh osnovnih
pogojev, ker ne samo da ni zadal nikakih udarcev okupatorju, da ni ubil niti enega sovražnega vojaka ali domačega klavca, ampak je bil sam in njegove formacije sovražniki in klavci naših narodov. Zastonj si fašistično godalo "Srbobran" gode nekakšno "herojstvo", ko ni v stanju prinesti dokumentov koliko sovražnih edinic je poraženo z strani njehovega "heroja". Zastonj vrsti vse Hrvate in vse partizane v vrste vstašev, ko mu ni mogoče dokumentirati in po imenu dokazati, da so ubili samo enega vstaša. Toda mi, ne glede kako nas nazivajo po priznanju prijateljev in neprijateljev smo uničili stotine tisočev okupatorjev, druge stotine tisočev ujeli, kar je dokaz, da nekdajni rasni "nadnara-vniki" popravljajo ceste, gradijo hiše, ki so jih porušili "nižji Slovanski rasi." Razen ubitih nemških generalov mi imamo v ujetništvu nemškega maršala fon Lera. V teku krvavih bitk smo ubili vstaške zveri kot: polk. Mi jo Kralj, Babič, Frančetič, Simič, Srdjak, Markica in Jurica Frko-vič. Obesili smo vstaško vlado na čelu z zloglasnim Budakom, obesili in streljali smo v eni sami grupi 34 vstaških generalov in polkovnikov na čelu z klavcem Sertičem itd. To je torej delo. Medtem Draža ne samo da ni ubijal sovražnikov našega naroda, ampak je skupaj z sovražniki moril in ubijal tisoče in tisoče nedolžnih sinov in hčera naših narodov, ter požigal in ropal narodno imetje. Pa se kljub temu celo z pomočjo okupatorjev in vseh izdajalcev ni mogel održati pri življenju, ampak si je dovolil priti v roke narodne pravde. Od izdajalca in kukavice ni mogoče pričakovati nekaj drugega, najmanj pa junaka (Burni aplavz). Ako je junaštvo klanje otrok, nemočnih starcev, požiganje stanovanj, kopanje žrtvam oči in srkanje ljudske krvi, tedaj "Srbobran" ima pravico. Samo kaj naj poreče "Danica" in "Nada"? Te morate protestirati, ker ju je "Srbobran" prehitel, medtem ko ima-ste večjo pravico proglasiti prikazen Paveliča herojem, kot največji ekspert v takih poslih, če tudi je Draža podvzel vse, da se ■ ga rekordira, nista imela sreče ne Draža in niti ne Payelič. Srečo pri njunem ogabnem izdajalskem poslu, je sprečila naša sila, sprečila sta zavest in pravica po kateri hrepeni pošten in pravičen človek. "Ameriška Domovina" se bo tudi najbrž potrudila, da proglasi Rupnika in Natlačena he-rojima. Toda tako klevete "Srbobrana", "Danice" in "Nade" kakor "Ameriške Domovine" pritis-njene so z stvarnim stanjem stvari pri nas. Narod ljubi to, kar je boljše! To je povsem pri-rodno. Omenjena družbenost je bila strupeni Goebelsovi pomagači in ostali so nasledniki. Toda sigurno je da bodo nasledili njegovo usodo, ki je znana celemu svetu, da mu je truplo zgorelo v grmadi zločinov in laži. (Dolgotrajni aplavz in klici).
Eden od navzočih
Linčanje in umor črncev v Georgia
Monroe, Ga., — Ne daleč tega mesta je bil izvršen umor Har-rison Johnsona, delničar poletne setve. Njegovo truplo je bilo prestreljeno z šestimi kroglami iz samokresa, to pa še z držalom od samokresa so se poznali močni udarci na telesu. John Holt, ki ga je ustrelil, je bil takoj izpuščen iz ječe po šerifu, J.L. Paschal.
Pred tem dogodkom, ki je zbudil med ljudstvom zgražanje, sta bila linčana dva črnca.
Na zasliševanju omenjeni Holt se je zagovarjal, češ da je ustrelil Johnsona v samobrambi, ker da ga je ta napadel. Sheriff je bil usodni dan "odsoten" in je komaj pozneje prišel v urad.
Kakor razvidno pri drznih izgredih zoper črnce v tem kraju imajo precej za opraviti Klu-ku-klanovci, kateri širijo rasno mrž-njo in zlasti proti volivnim pravicam za Črnce. Ta način seveda gre vprid tudi velikim podjetnikom plantaž bombaža.
Demokratična Amerika, katera kljub svoji ustavi in velikemu imenu v domačih zadevah kaže sicer črno sliko nazadnjaštva glede enakopravnosti med rasami. Kako naj potem njeni zastopniki zastopajo enakopravnost in samoodločbo drugih narodov, ko niso pripravni urediti lastni dom tako kakor zahtevajo ljudske pravice.
Iseljencl se priprav Ijajo na vrnitev
Windsor: — V nedeljo dne 12. julija se je vršila konferenca gradbene grupe, na kateri so bili sklenjeni važni odloki, sprejeta pravila in izvoljen upravni odbor grupe.
Na konferenci je bila sprejeta resolucija katera vsebuje cilje in naloge gradbene grupe. Glasi se:
RESOLUCIJA
Izvoljeni predstavniki gradbene grupe, zbrani na konferenci v mestu Windsor-ju dne 12. julija 1946. leta so po obširni diskusiji in referatu začasnega odbora ter predloženih resolucijah in predlogih prišli do zaključka, da med našim članstvom obstoja popolna enoglasnost in soglasnost v pogledu principov, ciljev in nalog.
Glavno kar nas je dovedlo, da se organiziramo za povratek v staro domovino, je želja da pomagamo svojim bratom in sestram v Jugoslaviji pri obnovi in izgradnji porušene in opustošene domovine. (Resolucija tukaj naglasa o trpljenju žrtvah ki jih je položil naš narod v štiriletni krvavi borbi in nadaljuje:)
"Namen članstva gradbene grupe je, da po prihodu v domovino prične z grajenjem hiš, šol in drugimi raznimi zgradbami, kakor bodo že to odredile narodne oblasti, katerim se v tem pogledu popolnoma postavljamo na razpolago.
Gradbena grupa šteje danes 93 članov s fondom $80.000 (obljubljeno) kateri denar se bo porabil za nabavo potrebnih modernih strojev in orodja, kar bomo vzeli s seboj v Jugoslavijo.
Med članstvom naše grupe se nahajajo zidarji, kamnoseki, tesarji, mizarji, in razni drugi obrtniki kateri so potrebni pri gradbeni industriji, a imamo tudi nekvalificirane delavce, kateri bodo pomagali.
Naš načrt ima v vidu tako organizacijo, kateri bo mogoče z lastnimi močmi graditi razne zgradbe t.j. kolikor se tiče delovne moči. Namerava se tudi zgraditi eno delavnico za izdelovanje lesnih izdelkov kot n. pr. vrata, okna in druge za zgradbe potrebne lesne izdelke.
Za zidarje nameravamo nabaviti; cement-mixser-je, vzdigalni-ke, kompresor-je, troke, črpalke i.t.d. Za moderno delavnico izdelovanja vrat in oken, mislimo nabaviti razne stroje, kakor so to, "Sticker", "Tenomer", "Morte-ser", "Shaper", "Roler Sender", i.t.d. i.t.d. Ob enem tudi razno ročno orodje in stroje.
Ako nam bo uspelo nabaviti vse omenjene stroje za delavnico — kar je za sedaj zelo težko — bomo v stanju izdelati 200 vrat in 400 oken na dan.
Da se bo mogel ta načrt izvesti, moramo imeti trdno povezano organizacijo, kjer se bo že pred po-vratkom v domovino moralo približno razdeliti delo, tako da bi takoj po prihodu začeli z delom. Potrebno je da že vsaki zna v naprej kaj bo imel za delati, vsaj površno, da se ne bi potem pogajali kaj bo kateri delal. To je posebno važno za one kateri niso kvalificirani.
Naša organizacija je zasnovana na najširši demokratični podlagi, kjer so vsi člani enakopravni. Vsaki član ima pravico pri sodelovanju načrtov, diskusij, voliti in biti izvoljen. Ob istem času je naša grupa centralizirana pod rokovodstvom tehnično-upravne-ga odbora v katerega se v glavnem volijo člani napram njegovi strokovni sposobnosti. Naš upravni odbor se sestoji iz 12 izvoljenih tovarišev s predsednikom in dveh tajnikov, eden tehnični in drugi organizacijski, ter 9 članov odbora. Ta odbor se bo razširil napram potrebi t.j. kadar se grupa poveča in ako v grupo pristopijo sposobnejši tovariši, katerih sposobnost je odboru potrebna. Istotako se morajo izmeniti poe-dini člani odbora, ako bi bilo potrebno.
Uspeh našega podvzetja v glavnem obstoji od dveh faktorjev; prvi, medsebojna solidarnost, organizacijska trdnost in trdna volja da se doseže cilj; drugi, od prilik v sami zemlji, pod katerimi bomo delali. Ta drugi faktor more biti samo tehnične narave, kot na primer, da ne bi mogli dobiti kakega materijala pravočasno itd. Ali z dobro organizacijo in voljo se bodo premagale vse težave.
Vsaki eventuelni nesporazum je treba odstraniti kakor hitro se pojavi. To je mogoče ako se s samega pričetka pravilno pristopi k organiziranju. Vsaki oni kateri se interesira ima sedaj dovolj prilike, da se upozna z razmerami v stari domovini in se mora sam odločiti, če je pri volji oditi z grupo ter deliti z njo slabo in dobro, truditi se z raznimi problemi in nalogami, da se doseže
cilj. Ako je v grupi kdo, ki misli, da nima zadosti moči, bo nam napravil več koristi ako se nam ne priključi.
Mi člani gradbene grupe, s sodelovanjem in pomočjo Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, preu-zemljemo na sebe odgovornost zbiranje fonda za nabavo gori omenjenih strojev in potrebščin. Potrudili se bomo, da jih nabavimo pod najugodnejšimi pogoji, ter jih dostavili v Jugoslavijo. Mi se obvezujemo izkoristiti iste kolikor nam bodo dopuščale naše moči in sposobnost. Mi bomo pripravljeni iti v domovino, da roko-vodimo celo stvar. V slučaju, da ne bi bil naš način ali plan prilago-den potrebam in pogojem P.L.R. J. se obvezujemo delati po navodilih tamkajšnjih merodajnih organov, postavljajoči sebe in stroje na njihovo razpolago.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
TOČKE IN PRAVILA
Tukaj hočemo objasniti nekatere glavnejše točke iz naših pravil, katere nam povedo kdo more postati član gradbene grupe:
'Član gradbene grupe more postati vsaki Jugoslovan ali kanadski državljan jugoslovanskega po-kolenja, kateri se strinja z ciljem grupe, dela po pravilih demokratično sklenjenimi zaključki grupe in kateri doprinese najmanj 500 dolarjev v grupski fond za nabavo orodja in strojev."
Ta točka se nanaša na one ki nameravajo pristopiti v grupo.
Vsaki novopristopli član vplača 10 dolarjev vpisnine, kateri denar gre v organizacijski fond za pokritje raznih stroškov.
Kjer se nahaja tri ali več članov tam obstoji odelek grupe. Ta ode-lek mora določiti enega člana, da bo stalno v zvezi z upravnim odborom to je; tajnikoma grupe v Windsor-ju, ter vrši razne posle kot naprimer; sprejemati nove člane i.t.d. Odelki z večjim številom članstva si morejo v to svrho izvoliti tudi posebni odbor.
Izseljenci, kateri ne morejo odpotovati z grupo v stari kraj, a so voljni denarno pomagati, morejo to napraviti in tako postanejo podporni člani grupe. Taki člani morejo postati polnopravni člani ako pridejo pozneje v domovino. Istotako morejo vpisati v grupo enega iz med svojih prijateljev v, domovini ali sorodnika. Naravno je da mora preje to odobriti celotno članstvo grupe.
Oni katefi se upiše v članstvo grupe, more iz nje izstopiti kadar hoče, preje ko je dal obljubljeni denar za orodje, ali pa pozneje ko je že uložil denar. Ako član nima opravičenega razloga za izstop iz grupe, ne more dobiti denarja nazaj pred pretekom enega leta. Denar za stroje in orodje bodo člani nalagali preko Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v Toronto, kateri bo izdajal potrdila in posebne certifikate, katere bo napravil upravni odbor grupe..
Pravila predpisujejo tesno sodelovanje med grupo in Svetom Kanadskih Južnih Slovanov.
Konferenca je izbrala odbor od 12 ljudi in posebni nadzorni odbor sestoječ iz 4. članov. Predsednik grupe je S. šaban iz Toronto, a organizacijski tajnik je Viktor Filipič iz Windsor-ja, Tehnični tajnik Janko Popovič isto iz Windsor-ja.
Vse kar se tiče organizacijskih stvari, je treba pisati na: V. Filipič 1380 Cadillac St. Windsor, Ont.
Odbor gradbene grupe
Navadni ljudje ustvarjajo novo dobo
Port Arthur,
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi javno zborovanje in večerinko z plesom v Hrvaškem domu dne 17 avgusta.
Uljudno se vabi vse Slovence tako tudi Hrvate in Srbe, da se udeleže tega sestanka polno številno. Začetek točno ob 7 uri zvečer.
Namen sestanka je, podpreti akcijo za X-raj aparat.
Za točno in dobro postrežbo jamči:
Odbor
SL Catharines, Ont,
Sudbury — Ob četrti obletnici našega prvega slovenskega delavskega lista Edinost, smo prvič videli različne slike od predstavnikov in voditeljev doma v starem kraju, Sloveniji. Ponatisnjene so tudi slike iz raznih naselbin, podružnice Zveze Kanadskih Slovencev. Po mojem skromnem mi-šlenju mislim, da je marsikatera žena pokazala svojemu možu slike rekoč: "Poglej, kako so lepe . . . mene in tebe, pa najinih otrok ni na tej sliki. In kaj ji je na to odgovoril? In kaj, res da so lepe, kaj pa misliš, da moraš biti povsod na sliki." To pa ni prav dragi prijatelj. Mi smo se s tem pokazali kdo in kaj smo, pokazali smo samo svoje dosedanje delo in napredek, da sledimo najlepšo pot narodne skupnosti za pravice vseh poštenih in dobrih ljudi, še posebej za narodne pravice. V enem svojem govoru ministrski predsednik maršal Tito je pripomnil, da je bila najbolj težavna naloga združiti in zediniti narode Jugoslavije. In to se je posrečilo, ker so narodi sprevideli, da se gre za pravico. Tako tudi mi se borimo za pravico delovnega človeka, da bi živel človeka dostojno živ-lenje.
Čitali smo članek tov. Jožeta Vidmarja, namreč odgovor na postavljena vprašanja, ki mu jih je postavil urednik "Ljudske Pra vice", ko se je povrnil iz obiska v Sovjetsko zvezo. Kako lepo je opisal živlenje in delo narodov velike Sovjetske zveze, kako so dosegli velik napredek na kulturnem in državnem obsegu. Poleg tega smo čitali zelo poučen članek našega Kardelja, ki je podal razlago, zakaj ne more Jugoslavija sprejeti sklepov ministrov za zunanje zadeve glede Trsta. To nam daja več kot upanje, da bodo Združeni narodi izprevideli storjeno krivico ter zadostili pravici z tem, da upoštevajo povrnitev Trsta in dela Julijske Krajine Jugoslaviji.
Naj tukaj pripomnim, kar po mojem mišlenju ni pravilno, ko ni bila natisnjena slika Jurija Ma-tešiča, urednika lista. Vem da on sam ne bo odgovoril na to vprašanje, bom pa jast namesto njega. On je namreč navaden delavec, čigar ime dobimo v vrstah naprednih delavcev, ki so se borili za boljše in lepše življenje delovnega ljudstva že zgodaj 1930 leta. Od tega časa naprej se je javno udejstvoval v delavskem in naprednem gibanju in je bil organizator prejšnih Delav-sko-kmečkih Prosvetnih klubov od 1933 leta dokler ni odšel v Španijo, kjer je svojo delavsko in rodoljubno zavest potrdil v borbi proti zločinskemu fašizmu. Vem da ni pohlepen za čast ali samohvalo, zato ni natisnena njegova slika v jubilejni izdaji. To pa ni pravilno, tudi njegova slika bi morala biti natisnena, ker če gredo zasluge komur koli gredo pri urejevanju lista njemu na prvem mestu.
Kar se tiče tiska vseh delavskih časopisov kot "Edinost", "Novosti" in "Srbski Glasnik", so njihovi uredniki navadni de-
lavci — delavci, ki so prišli iz starega kraja od pluga in motike, ki so pa tukaj opravljali razna in različna dela. Nobeden od njih se ni mudil z poukom v višjih šolah. če torej upoštevamo to, bomo lahko izprevideli, kako napačno je bilo mišlenje gotovih rojakov, ki so v samem začetku kritizirali vsako najmanjšo napako, da si jih dobimo pri mnogo starejših časopisih in že izpraktici-ranih urednikih. Danes po preteku štirih letih, je končno najboljši dokaz, da smo zmožni tudi sami nekaj doseči, da nimajo prav tisti, ki ponavljajo staro navado, češ, če nima visokih šol, ni zmožen za nekaj takega. Ta navada kakor se vidi, izumira in na njeno mesto se javlja nova, ki pravi, da je vsak človek zmožen za nekaj, samo voljo do dela je treba. To sem poudaril že pred štirimi leti, ko so nekateri vedno metali nekakšna polena pod noge rekoč: "Glej, kako tukaj manjka vejice, tam vprašaj in pa tukaj klicaj."
Ljudje božji, sem dejal. Saj vendar smo vsi navadni delavci. Nihče med nami nima visokih šol, ker nismo imeli priliko, da bi se šolali in potom šole dosegli gotov poklic. Smo skoraj bi rekel po večini samouki v marsikaterm ozi-ru, tako so tudi naši tovariši uredniki. Pomisliti pa je treba, da je bilo njihovo delo zelo naporno, da so se zalagali povrhu še z nadurnim delom in da niso klonili pred težkočami in površno kritiko. Zato po mojem mnenju zaslužijo vse priznanje, medtem ko bi se sami morali čutiti ponosnih, da imamo take ljudi v naše sredini.
Priznati moramo tudi, da je izvod na 12 strani res stal $600-00, ki jih je treba nadomestiti v blagajno. Zato bi priporočil vsem podružnicam kakor tudi ostalim naročnikom, da bi se pri najboljši volji spomnili te vsote in prispevali nekaj za njeno kritje.
Pozdrav^ čitateljem in naročnikom.
Franc Zaic
Poročilo o skupnem pikniku SANSovih podružnic v Detroitu
Pospešimo akcijo za X-ray aparat
so ga podružnice | Moram pa reči tudi to, da so pa 108 priredile 21 še ljudje, ko delajo po starem re-
Piknik, ki SANa št. 1. julija, je vse stransko uspel kot moralno in finančno. Temu se je treba zahvaliti našim Hrvatom in njihovemu listu Narodnem Glasniku, Hrvatskem radio klubu, Jugoslovanskem radio klubu, ki so nam šli tako lepo na roke v agitaciji za ta piknik. Tako tudi Pro-sveta in list Edinost.
Vdeležba od strani Hrvatov je bila tako lepa, da si nismo nikdar pričakovali kaj takega. Toraj vsa čast njim!
Skupiček od piknika je čistih
$500.0£ za otroško bojnico v Sloveniji, katere pošlje naš blagaj-
nik na glavni urad v imenu obeh postojank. Omeniti moram še tole, da do gori omenjeno svote so še pripomogli sledeči, ki se niso udeležili piknika: Mr. Joe Kotar, $10.00, Mr. John Lamut, $5.00, Mr. Peter Puhek, $5.00, Mrs. Mary Rant, $5.00 in Mrs. Bara Se-minik $1.00.
Tudi je treba dati zahvalo hrvatskim biznismanom, ki so nam dali vso pivo za ta piknik. Tako tudi gre zahvala mladi Dorothy Kapel za njen trud, ki se je toli-
ko zanimala da je tudi ona poskrbela za pivo pri svojih znan- Narod napreduje kadar ima do-
ceptu ignorance da govorijo tako, delajo pa drugače.
Verjamen pa da do tega uspeha je pripomogel dosti naš dobro do-šli govornik na pikniku od Jugoslovanske Ambasade, Stane Kra-šovec. V svojem govoru je povedal precej o današnjem življenju našega trpečega naroda u stari domovini, povedal je tudi v katerih ozirih si je narod že pripomogel v zboljšanju svojega obstanka. Povedal bi pa bil še marsikaj ali mu je velik naliv in dežni vihar prekinil njegov govor. Takoj ko je nekoliko prenehalo deževati, so ga pa prijatelji obkolili in radovedno izpraševali o današnji Sloveniji in celi Jugoslaviji ter njenih razmerah.
Stane je pa precej podkovan v vseh ozirih in zelo izobražen. No saj mora biti, drugače bi ubogo Jugoslavijo kar zadavili ako bi se upali, samo poglejmo pariško konferenco, ako bi danes zastopali Jugoslavijo na teh in takih konferencah stari kopitniki, bi jih enostavno pognali ven iz zbornice. Toda Jugoslavijo zastopajo zastopniki novega tipa človeka.
cih, in sladoled, poleg tega je pa še na pikniku nabirala prostovoljne prispevke. Nabrala je $68.00. Darovalci so sledeči: Mr. Peter Benedik $10.00, po pet dolarjev, Mr. Mrs. Plat, Mr. Tony Anžiček, Mr. Mrs. Bostanič, Mr. Mrs. Iva-nof, Mr. Fred Henderson, Mr. Mrs. Eskra (iz Tolida) in Mr. Mrs. Stolfa, tudi iz Toleda. Drugi so dajali po en dolar. ,
Zelo lepo za tako mlado dekle, da se toliko zanima z našim delom, želeti bi bilo da je več takih pomočnikov od tu rojene mladine pri našem gibanju in delovanju za pomoč stare domovine.
bro vodstvo! Pašiči so kar oddajali zemljo proč, Kardelj in Kidriči se borijo zanjo. Stane Krašo-vec bo zastopal jugoslovansko vlado v New Yorku na konferenci Združenih narodov, katera se vrši v septembru. Možak je precej potkovan v taki stroki in tudi odločen.
K zaključku tega dopisa se še enkrat lepo zahvalim vsem kateri ste pripomogli do gori omenjene vsote za pomoč stare domovine. Hvala Stanetu Krašovcu za obisk našega naselbine.
Frank Modic, Tajnik SANS, št. 108.
Pospešimo akcijo za X-ray aparat
Kampanja za zbiranje prispevkov za x-ray aparat traja samo do 15. septembra. Ali bomo uspeli izpolniti kvoto do tedaj?
Apel za pomoč je bil naslovljen vsem Slovencem in Slovenkam v Kanadi. Ob enem so bile razposlane nabiralne pole na odseke, društva in posameznike od katerih smo imeli naslove. Pole se bodo po končani kampanji poslale v staro domovino.
Do sedaj smo prejeli mnogo pisem iz naselbin in od posameznikov v katerih poročajo,-da so organizirani posebni odbori in da imajo zbrane že lepe svote v ta namen. Mnogi prispevajo svoj tedenski in celo mesečni zaslužek. Brez dvoma, je pa še kateri, ki še ni prispeval ničesar do sedaj. Sedaj ima priložnost, ko se zbira za Slovenijo Mi vsi moramo zasukati rokave in se podati čim preje na delo, ker naš narod pričakuje od nas pomoč. Mi vsi se moramo zavedati dejstva, da je naš narod prelil potoke krvi v zadnji štiriletni krvavi borbi, žrtvoval tisoče in tisoče življenj, da je iz-vojeval svojo svobodo. Naša sveta dolžnost je, da mu sedaj pro-žamo čim večjo materijalno in moralno pomoč, ker mu je sedaj ta pomoč najpotrebnejša. Ako bomo sedaj ostali gluhi na vse apele za pomoč našemu narodu v domovini, delamo napako ki je neod-pustljiva in neopravičljiva pred zavestjo in narodnom v domovini.
Apeliramo na vas vse, da se čim prej podate na delo. Pospešimo delo, pospešimo skupno akcijo vsi Kanadski Slovenci!
Ako nimate nabiralne pole pišite ponjo, da vam jo pošljemo.
Naslov je: L. Troha 219 Keele St. Toronto 9 Ont.
Denarne na:
nakaznice naslovite in nabiralcem,
Council of Canadian South Slavs 19 Bay St. Toronto, Ont. in pošljite nabrano svoto kakor hitro imate nabrano, da se objavi v Edinosti.
Po zadnjem poročilu ki je bilo že objavljeno $1.780.14 se je sklad za x-ray aparat zvišal na $2.122.-49 in sicer so poslali:
Joe Kobetič je poslal iz Wind-sor-ja $180.00, katere je nabral na nabiralne pole, z pripombo, da bo poslal pole kadar bodo vse napolnjene.
Štefan Fugina iz Hamiltona je osebno izročil pole z nabrano svoto $100.35. Imena darovalcev na pole so kakor sledi: Odsek št. 13 V.P.Z. Bled Hamilton, Ont. $50.00; Po $5.00 so prispevali: — Štefan Fugina, Tony Mihelič, Andrew Stritof, Jakob Bolha. Po $3.00: — Frances Zakrajsek, Marko Koce. Po 2.10: — Peter Žalec. Po $2.00: — Joe Jurkovič, Josip Ostrman, Josip Vesel, Albin Zagorc, Joe Levstik, Frank Zakrajšek. Po $1.00: — John Kralj, Tony Grenko, John Jurečich, Josip Mraku-žic, Josip Petric, Louis Kosmerl, Mr. in Mrs. J. Kraje.
Po 50c.: — N. Novosel, J. Br-kopec, Josip O'Hara, Frank Ma-tjašič, Louis Klemenčič in Mary Kosmrl.
Po 25.: — J. O'Hara.
Iz Perona je poslal Josip Prus $42.00. Prispevali so na nabiralno polo: V.P.Z. Bled odsek št. 8 Peron Que. $10.00, Josip Prus $10.00, Rudolf Kordiš $10.00.
Po $5.00: — Jakob Praznik, Nick Horvat. Po $2.00: — Marko Majerle.
Posamezni poslal: — Anton Štukel Vest Grank Forks B.C. $10.00 in Anton Bartolj 219 Keele St. $10.00.
Iskrena hvala vsem darovalcem
L. Troha, tajnik
BILI SMO RES PRESENEČENI KO SMO DORILI LIST NA 12 STRANI
Geraldton —* Cenjeni tovariš urednik: Tukaj ti pošljem denarno nakaznico v znesku $13.50, to je za: ilustrirano revijo "Tovariš" in pa dve ponovni naročnini. En dolar in 50 centov je priložila sestra Oreškovič, kot za zaostalo naročnino, kar skupaj znaša $13.50 centov.
Kako smo bili presečeni, ko smo dobili ob četrti obletnici lista Edinost povečan izvod za osem strani. Kako so ga lepo o-krasile slike naših dragih voditeljev iz stare domovine, zatem slike vsaj nekaterih Glavnih odbornikov Zveze Kanadskih Slovencev in pa mnoge podružnice naše narodno kulturne organizacije. Sko-ro verjeti nismo mogli, ker smo kot znano Kanadski Slovenci menda majmanjša narodna skupina v tej deželi, da bi bilo mogoče nekaj takega izdati z tako malo sil, ki so zaposlene v Glavnem uradu Zveze in uredništvu lista Edinost. Smo lahko torej ponosni, ko smo v tako kratki dobi
REAKCIONARNA POLITIKA VATIKANA IN NARODNO REPUBLIKANSKO GIBANJE V FRANCIJI
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev bo priredil dne 8. septembra piknik, katerega čisti dobiček je namenjen za x-ray aparat za bolnico v Sloveniji.
Zatorej se naprošajo vse ostale organizacije, da ne bi prirejale istega dne piknika ali kaj slič-nega.
Kje se bo vršil piknik, bo objavljeno pravočasno ker to je le predobjava.
Pripravljalni odbor
"Cashiers du communisme", Pariz
Zaradi posebne važnosti članka, kateri temeljito razpravlja o reakcionarni politiki Vatikana in gotovih cerkvenih krogov v Franciji, priobčujemo naslednji članek za naša čitatelje, kateri nedvomno če tudi se v glavnem nanaša na razmere in zadeve v Franciji, daja primerno načelo politike Vatikana tudi napram ostalim državam v Evropi in svetu sploh. Ured.
Če hoče človek dobro razumeti politiko Narodnega republikanskega gibanja, jo mora postaviti v najširši okvir cerkvene politike, ki je narodno republikansko gibanje v Franciji njeno orodje.
Za dozdevnimi voditelji te stranke, izmed katerih so bili nekateri resnični pripadniki odpornega gibanja, stoji v resnici pravo prikrito vodstvo, to so veljaki francoske cerkve, škofje, kolaboracio-nisti, ki se zdaj v osvobojeni Franciji prav tako, kakor včeraj pod okupacijo, ravnajo po direktivah tuje sile — Vatikana.
Med odporom so si katoliški rodoljubi, brez stikov — in prav zaradi tega — z vichyjskim episko-patom, iskreno prizadevali, da bi vodili pravo nacionalno politiko. Katoliška hierarhija se je bila tako zelo kompromitirala, da so ji katoličani iz odpornega gibanja nekoč, med osvoboditvijo, to povedali: ob svojem prihodu v Pariz general De Gaulle, ni hotel spre-
jeti kardinala Siarata, g. Bidault pa ob prihodu v Quai d'Orsay, ni hotel voditi Petainovega zagovornika, papeškega nuncija monsig-nora Valerio Valeria; general je pozneje obnovil zveze s kardinalom, g. Bidault pa je poklonil mo-nsignoru Valerii Valeriu trak velikega križca Legije časti.
Katoliška hierarhija se je znova zavihtela v sedlo, znova je vcepila poslušalcem "pripadnikom odpornega gibanja; njen vpliv na politiko naše dežele je znaten.
Da opredelimo politično akcijo cerkve, naj v prvi vrsti razčlenimo njena načela, sredstva in metode, potem pa sedanjo politično linijo Vatikana in končno hočemo pokazati, kako Narodno republikansko gibanje v Franciji uveljavlja to linijo.
NAČELA, SREDSTVA IN METODE POLITIČNE AKCIJE CERKVE
Cerkev je politična sila, to hoče biti in ne more, da ne bi bila. Nekateri dobrohotniki katoliki v-časih trdijo, da je cerkev duhovna sila, da nima pravice vmešavati se v politiko in da so njene sedanje zveze z reakcijo bolj naključje. Kolika zmota. Vsa zgodovina cerkve in neprestano pridigovanje njenih poglavarjev kaže, da je ta trditev zlagana. "Kdor koli resno presoja reči", je dejal Pij X. 9. novembra 1903," bo priznal, da vrhovni poglavar cerkve ne more ločiti politike od duhovne oblasti,
ki jo izvršuje nad vero in moralo". V svoji poslanici z dne 12. junija 1905 je razglasil za neobhodno potrebno, da katoličani sodelujejo pri družbenem in političnem delu, to delo pa mora biti pod vodstvom cerkve.
Pri vsem tem pa nam pravijo dobrohotni katoličani: "Papež je nezmotljiv samo v domeni vere in morale; v pogledu politike pa katoliški vernik ni prav nič vezan na navodila svete stolice". To nasprotuje katoliškemu nauku. Vatikanski zbor je Konstituciji Pastor aetermus (18. julija 1876) potrdil papeške prerogative. Poleg nauka o doktrinalni nezmotljivosti je še široko področje, kjer se politika in vera prepletata, to je tisto, kar imenujejo teologi "mešana vprašanja" in v teh vprašanjih se "hiearhijska podrejenost in dolžnost glede pokorščine v polnem obsegu prepletata". "Resna zmota je", je pisal leta 1935 pre-častiti oče De la Briera ("Cerkev in njena uprava" str. 32), "smatrati za obvezno soglasje ali po-služnost avtentičnemu sklepu Svete stolice kratko in malo zato, ker naveden dokument ne vsebuje papeževe nezmotljivosti". Tak je u-radni in trajni nauk cerkve. Pripadnik katoliške vere mora vedeti, za kaj se obvezuje.
Druga zmota je v veri, da je ta politika cerkve samo slučajno reakcionarna. V resnici je reakcionarna politika cerkve logična posledic osnovnih katoliških dogm.
Če smatramo v skladu s cerkvenim naukom, da je človek grešnik in po naravi slab, je nesmiselno misliti, da bi bil kot tak sposoben kontrolirati družbo. Ne more biti pravične in dobre oblasti razen tiste, ki prihaja od boga. Cerkev si torej ne more misliti drugače osnovne oblasti in reda razen "božje pravice". Oblast ne more priti iz ljudstva, temveč samo od boga. Poslanica Leona XIII, o "izvoru oblasti" (20. junija 1881) zelo dobro definira to popolno nasprotovanje sleherni demokraciji. "Mnogi naši sodobniki trdijo, da izvira oblast iz ljudstva; da torej oblast ne pripada tistim, ki jo izvršujejo, temveč da jim pripada kot ljudskim pooblaščencem s to omejitvijo, da lahko ljudska volja vsak čas odvzame oblast, ki jo je dala svojim poslancem. To je tisto, kar loči katoličane od teh novih učiteljev; katoličani pripisujejo Bogu pravico do zapovedanja in izvajajo jo od tod kot iz naravnega vira in nujnega izvora". Ko je papež Pij 15 avgusta 1910 obsodil demokratična stremljenja "Silona" (ki njegov šef g. Marc Sanguie zdaj poslušno sedi v klopeh Narodnega republikanskega gibanja) je na ves glas vzkliknil, da "prihaja za cerkev oblast od zgoraj in ne gre navzdol".
Tako se dosežeta podrejenost in poslušnost. Leon XIII. pravi v svoji poslanici "Immortale dei", ki se v nji govori o krščanski ustavi cerkve" (1. novembra 1885), da se
naredili lep in primeren kulturni napredek, ki ga lahko primerjamo z drugimi narodnimi skupinami v tej deželi. Vem da so bili tudi drugi rojaki in rojakinje presenečeni dobiti ta izvod tiskan in opremljen z številnimi slikami, ki je bil izdan ob četrti obletnici. Posebno se mi je dopadlo gradivo iz starega kraja tako tudi gradivo in članki naših glavnih odbornikov. Opisali so naš začetek, našteli težkoče in pri tem poudarili na potrebo, da gradimo in širimo naše vrste, ker samo tako bomo res dostojni slavnega imena, ki so si ga v krvavi borbi zaslužili narodi Jugoslavije.
Pri vsem tem sem pa le zapazila, da nekaj manjka, kar bi moralo biti prav tako priobčeno in to na prvi strani. Namreč manjka slika urednika Edinosti, Glavnega tajnika in blagajnika Zveze. Teh slik nismo zapazili ne na prvi in niti na zadnji strani. Zato mi tukaj predlagamo, da kadar bo kampanja lista Edinost, da se priobči slika urednika tov. Matešiča, na prvi strani. Kadar pa bo kampanja za novo članstvo, naj se priobčite sliki Glavnega tajnika in blagajnika Zveze. Ne mislim da mi v Geraldtonu predlagamo nekaj, kar ni na svojem mestu in da se bodo z našim predlogom strinjali tudi dstali člani in članice Zveze Kanadskih Slovencev. To predlagamo zato, ker se zavedamo vrednosti dela naših voditeljev, ki ga zavestno in nesebično opravljajo v prid skupnih interesov
Kakor je že v naznanilo povedano, smo tukaj priredili banket v korist zbirne akcije za X-raj aparat. Povabili smo tov. Martina Bajuk, da nam je ob tej priliki govoril o mnogih stvareh, ki danes interesirajo mnoge. Povedal in razložil nam je mnogo o tekočih zadevah v svetu in posebno zvrnil pozornost na še bolj aktivno delo pri zahtevanju povrnitve Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji.
V prihodnji izdaji tega lista opišem uspeh banketa, ko bomo zbrali vse nabiralne pole in drugo.
E. Garbas.
bodo podložniki "dokler so trdno prepričani, da prihaja oblast od boga, smatrali dolžne, da poslušno sprejemajo odredbe vladarjev. . . ker enako ni dovoljeno odklanjati zakonito oblast, pa naj bo njen nosilec kdor koli, kakor ni dovoljeno upirati se božji volji. . . Kdor se upira oblasti, se upira redu, ki ga je določil Bog. . . odreči torej po-služnost in zrevolucionirati družbo z upori je zločin, žalitev veličanstva ne samo človeškega, temveč tudi božjega."
(Dalje prihodnjič)
TEKOČE NALOGE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
(Nadaljevanje in konec) Kljub vsem pomanjklivostim in slabostim, kljub vsem ostankom starega nasledstva, kljub dejstvom, da smo v iskanju boljših, načinov dela in organizacije ko se sproti učimo in trudimo popravljati napake in izboljševati funkcijoniranje vsega upravnega in gospodarskega aparata, so naši uspehi vendarle tako veliki, da se druge države, razen Sovjetske zveze nikakor ne morejo meriti z nami, zlasti, če primerjamo stanje, ki smo ga nasledili. Baza vseh naših gospodarskih in političnih uspehov je enotnost Osvobodilne fronte Slovenije v okviru Ljudske fronte Jugoslavije. Ta čvrsta zveza delovnega ljudstva vseh narodov Jugoslavije pod vodstvom naših velikih voditeljev z maršalom Titom na čelu bo tudi v bodoče garancija, da bomo mogli zastavljene naloge z uspehom izvršiti. Toda slediti moramo tudi v naprej nauku Komunistične partije, ki ga je tovariš Kidrič ob vsaki priliki naglašal in opozarjal, kako nevarno je naslajati se o izvojevanih lovorikah in uspavati se nad tekočimi težavami. Izvojevani uspehi nam morajo dajati samo pobude in dovolj samozavesti v premagovanju novih težkoč. Zato ne smemo dovoliti, da nam sovražnik, ki nikdar ne spi, s svojim rovarjenjem zasen-čuje naše uspehe, nevedne zapeljuje v zablode in se trudi, da bi oslabil politično enotnost našega naroda in enotnost narodov Jugoslavije. — Budnost proti sovražniku, čuvanje in konsolidira-nje naše enotnosti pa zahteve, da vsak naš aktivist v svojem dnevnem delu pazi, da s svojim pogre-šnim delovanjem ne bi dajal sovražniku orožja v roke. Velika napaka je metati vse one, ki godrnjajo in kritizirajo zaradi večjih ali manjših napak po naših ljudskih odborih in političnih organizacijah, v en koš z stvarnimi, čeprav zakamufliranimi sovražniki. Vsega obsojanja je vredna napaka, kadar se naši aktivisti in funkcijonarji osnovnih organov oblasti v izvajanju te oblasti odvajajo od množice in se ne trudijo dovolj pridobiti množice za soudeležbo v izvajanju nalogov višjih organov oblasti in lastnih sklepov. Marsikje se greši v tem, da se ne odprejo vsi ventili konstruktivni in pozitivni kritiki, marveč se tudi onega, ki kakor koli godrnja, ožigosa kot reakcijonarja. Naši aktivisti grešijo, če se izogibljejo odprtemu razpravljanju s tistimi, ki imajo napačne nazore, bodisi, da so v zablodi ali pa to delajo namerno. O vsem, kar delamo in ustvarjamo, moramo javno razpravljati. Kdor se strinja z nalogami, ki smo si jih zastavili in hoče pomagati, mu je treba dati tudi možnost sodelovanja, tako na političnem, gospodarskem, kakor tudi na kulturnem področju. Kdor pa nas skuša speljati na krivo pot tega moramo javno razkrinkati, da bo vsako vedel, zakaj ga odbijamo in grajamo. Način neod-
kritega odrivanja od javnih funkcij pa omogoča, da nerazkrinkani nasprotniki pridobivajo pristaše med nepoučenimi, da ustvarjajo nerazpoloženje in rahljajo našo politično in akcijsko enotnost. S tem, ko dajemo istočasno možnost pozitivne kritike, možnost lojalnega sodelovanja vsakomur, ki hoče in je sposoben iskreno sodelovati, če že ne na političnem, pa na gospodarskem ali na strokovnem področju, s tem ustvarjamo pravo in jasno mejo ločnico od tistih, ki hočejo zlo, od tistih, ki se ne morejo pomiriti z našo stvarnostjo ljudske oblasti, od
tistih, ki zlorabljajo naše težave, ki napihujejo vsako našo drobno napako, zato, da bi vnesli zmedo v naš narod in da bi sejali nezaupanje do lastne oblasti. Razvijati moramo v našemu ljudstvu vso potrebno politično tenkočut-nost, da s tem preprečujemo, da bi kdor koli zavajal ljudstvo z zlorabo verskih čustev. Sedanji proces nad izdajalsko in zločinsko golaznijo z Dražo Mihajlo-vičem na čelu naj tudi slovenskemu ljudstvu prikliče v spomin vse ono kar so izdajalci našega naroda pod zaščito okupatorja počenjali nad našim narodom. Prav
zato, ki hočemo in moramo imeti široko povezavo vseh konstruktivnih sil, ker je ta širina in enotnost porok za nadaljne uspehe, prav zato ne smemo dopustiti, da bi tisti sovražniki, ki smo jim velikodušno pustili življenje in svobodo, kljub njihovim strašnim zlodejstvom, ki so jih počenjali nad našim narodom, mogli šariti danes v našem političnem in gospodarskem življenju, pa če tudi v še tako zakriti obliki. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi poštena verska čustva skušali še naprej zlorabljati proti ljudstvu kot so to delali v času okupacije in Rup-
POPRAVEK
Ker je v sporočilu Sveta Kanadskih Južnih Slovanov glede Trsta in Julijske Krajine izpuščena društvena številka našega društva, se naproša uredništvo tega lista, da se priobči naslednji popravek:
Naš odsek št. 11 VPZ. Bled je storil svojo narodno dolžnost in poslal resolucijo za priključitev Trsta k Jugoslaviji, premieru Mackenzie Kingu, Ottawa, Ont.
Prosim da se gornje upošteva.
Za odsek št. 11. VPZ Bled.
R. Zupan, taj.
PISMA NAROČNIKOV
Beadmore — Cenjeno uredništvo. Prilagam denarno nakaznico v znesku šest dolarjev, za ponovno in zaostalo naročnino, ter se vam lepo zahvalim, da ste mi redno pošiljali list.
M. Radovich
Ely, Minn. — Uredništvu Edinosti. Tukaj vam pošiljam štiri dolarje za 16 izvodov ilustrirane revije "Tovariš". Je res zanimiva revija tako, da bi si jo moral vsak nabaviti, kjer bo dobil mnogo poučnega čtiva, pa tudi mnogo slik iz starega kraja.
L. Prijatelj
Papež v strahu pred komunizmom
Papež v Rimu, ki je govoril zadnji teden v Vatikanski prestolici rimokatoliške cerkve, je kot navadno za vse neurejene stvari in sporne zadeve obdolžil "Komunizem." Papež pravi, da vidi v "Komunizmu" največjo nevarnost povojne dobe.
Seveda tudi sam papež ne more biti drugačen od ostalih kapitalističnih teoretikov, kateri vidijo povsod, kjer se zbirajo ljudske množice in zahtevajo svoje narodne in socialne pravice, samo "ru-deče strašilo". Vendar bi bilo enkrat pravična in pošteno poslušati glas pravičnih, ki vidijo v naraščanju cen, življenskim potrebščinam velike profite podjetnikov, ki vidijo v antisovjetski, antijugoslo-vanski in antidelavski gonji ruši-telje mednarodnega miru in pod-žigalce tretje svetovne vojne. Poslušati glas primorskih Slovencev, ki zahtevajo priključitev k
Hamilton, Ont.
Lokalni svet Kanadskih Južnih Slovanov bo imel svojo sejo V nedeljo dne ^18. augusta ob 7. uri zvečer v prostorih S.K.H. na 243 Beach Rd.
Naprošate se vsi člani, da se udeležite te velevažne seje ker se bodo na seji delila potrdila vsem onim kateri so prispevali prispevke na shodu delegacije Rdečega Križa Jugoslavije, katera se je vršila v tehnični šoli. Poleg tega bodo še nekatere važne stvari za rešavati. Potrebno je, da vsaki član prinese tudi člansko knjižico ker se bo pobirala letna članarina katera je 1 dolar letno.
Član Sveta K.J.S. je vsak oni kateri je kaj prispeval za pomoč preko Sveta K.J.S. za pomoč našemu narodu v Jugoslaviji.
Ne opustite te zelo važne seje! Tajnik S.K.J.S. Luka Mladjenovic
OBISK V UREDNIŠTVU
Uredništvo sta obiskala Mr. Jože in Mrs. Agnes Pasarič, stanujoča v Elizabeth, N.Y. bila sta na obisku pri Johnu Križe, njun sorodnik, ki stanuje tukaj v To-roiitu.
Oba sta doma iz Semiča pri Črnomlju v Belikrajini in se zelo rada spominjata mnogih vasi ob vznožju Gorjanc, lepih vinogradov in zidanic, ki se vrste po vinogradih.
Vse najboljše obema!
ZVEDEL BI RAD
Kje se nahaja Frank Sterle, doma iz Topola, Bloke. Tukaj ima pismo iz starega kraja ob brata Jožeta Sterle, ki mu ga bi rad poslal na njegov naslov. Prosim cenjene čitatelje tega lista ako kdo ve za njegov naslov, da bi mi ga poslal za kar se vnaprej zahvaljujem. Ako bo pa sam čital ta oglas, naj se oglasi, na moj naslov:
Joe Markovič
P. O.
East Coulee, Alta.
Jugoslaviji, poslušati glas ljudstva v Egiptu, Indoneziji, Grčiji in Španiji. Poslušati glas iz grobov milijonov ljudskih žrtev, ki jih je zahtevala nemško-italijanska fašistična agresija, ki pravijo: "Nova doba je na pohodu. Pravica in svoboda zahtevata od vseh brez izjeme nazorov — pa tudi od cerkvenih ustanov, da se zatre poslednja snet fašističnih ostankov, da se povrne samo tista pravica narodom, za katero so se borili in prelivali svojo kri, dajali ogromne žrtve, da se odstrani kriminalno ščuvanje naroda proti narodu, verske grupe proti drugi verski grupi, da se zaščiti mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje".
Veliko je stvari, ki jih tako papež v Rimu kakor tudi gotovi krogi v svetu nočejo videti. Ne zdi se jim primerno slišati glas pravice, tembolj z večjo vnemo napovedujejo strah pred "rudečim strašilom", katero je kot najbolj sovražno seme zapuščina največjih zločincev v povesti človeštva — Hitlerja in Musolinija.
In z to zapuščino se poslužuje tudi papež v Rimu.
SPOMENIK PADLIM DELAVCEM V TRSTU
Trst — Ob navzočnosti mnogoštevilnih vdeležencev je odkrit spomenik v ladjedelnici sv. Marko v Trstu v spomin padlim delavcem v Narodno osvobodilni borbi. Ta spomenik je bil po naredbi polkovnika Fodena zavezniške okupacijske vojne uprave ladjedelnice pred nekoliko dnevi zakrit.
SI7.00 ZA X-RAJ APARAT
Port Radiu m — Cenjeno uredništvo Edinosti. Tudi jaz se vam oglašam iz daljave in vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $20.00, to je: $17.00 za sklad X-raj aparata za Slovenijo in tri dolarje za ponovitev moje naročnine
Sedaj vas pa še nekaj prosim, da mi sporočite ako vi pošiljate ta list v stari kraj. Jaz bi ga rad naročil svojim sorodnikom.
Joe Musich
nikovih zločinov.
Proces proti Draži Mihajloviču ponazoruje veličino narodno osvobodilne borbe, prikazujoč, s kakšnimi koncentričnimi silami okupatorja, vseh branž, domačih na-jogabnejših, najkrvoločnejših izdajalcev in raznih inozemskih re-akcijonarnih sil sta se morali boriti narodno osvobodilna vojska in osvobodilni pokret, ki je spričo vseh teh sovražnikov in izdajalcev moral združiti res le uda-ne in poštene rodoljube. Proces proti Mihajloviču je posebno važen za Slovenijo zlasti sedaj, ko nekateri še vedno v nekakšnem upanju na inozemsko pomoč, že pozabljajo, da je na vrsti še Rup-nik, ki bi želeli, da bi se pozabilo, kako so oni sami zabadali nož u hrbet lastnemu narodu in ki mislijo, da bodo s svojo "vnemo za dušni blagor" premamili en del prebivalstva za svoje ljudstvu sovražne namene. Ta proces naj poživi spomine na vse zločine, ki jih je ta pisana in izdajalska bratovščina vršila na Slovenskem. Ta proces mora pomagati našemu ljudstvu, da prepreči rovarjenje onih, ki danes odeti v ovčjo kožo poskušajo minirati našo politično enotnost in ljudsko oblast. Vsi aktivisti, vse delovano ljudstvo mora biti trdno povezano s čuvarji naše zakonitosti in skupno udariti po onih, ki se pregreše nad našimi zakoni, ki so garant naših pridobitev in bodočega napredka ter blaginje našega naroda.
Trdnost in 'enotnost jugoslovanskih narodov, herojska borba naših narodov, naša velika zmaga in silen polet naše povojne obnove, nam ustvarja največji ugled v svetu, nam daje podporo ljudstev drugih narodov, da moremo v naši zunanji politiki pod vodstvom maršala Tita, tako odločno braniti interese naših še ne osvobojenih bratov, braniti naše zahteve po Julijski Krajini, Trstu in Koroški. Komur vsi naši doseženi uspehi niso dovolj, kdor iskorišča naše težave v začetku našega razvoja, ta je odkrit nasprotnik naših pridobitev, odkrit pomočnik onih, ki nam osporava-jo osvoboditev Julijske Krajine. To so izmečki naših narodov in kot s takimi je treba tudi postopati.
Prevzeli smo odgovornost čuvarjev onih pridobitev narodno osvobodilne borbe, ki so bile plačane z ogromnimi krvavimi in materijalnimi žrtvami, sprejeli smo nalogo, da ustvarimo pogoje za srečo in blaginjo naših narodov in za te naloge moramo vložiti vse naše sile, mobilizirati sile ljudskih množic za njihovo ostvaritev. Biti moramo čuvarji enotnosti vseh naših narodov v skupnih naporih za našo obnovo. Biti moramo čuvarji tiste enotnosti, ki jo je skoval v najtežjih časih maršal Tito, tiste enotnosti in politike, zaradi katere je postala Jugoslavija ob strani Sovjetske zveze svetal zgled onim ljudstvom, ki se še borijo za svobodo in neodvisnost.
Vlada Jugoslavije Smatra za Svojo Glavno Obveznost Pred Svojimi
______v
Narodi, Tako Cesto Napadenimi in Ogroženimi od Italije, da s Pomočjo Svojih Zaveznikov Končno Zagotovi Mir na Svojih Mejah
(Nadaljevanje in konec)
Italiji se prepušča kanalska dolina, ki je proti vzhodu zvezana z dolino reke Save Dolinke. Tako postavljena meja ogroža varnost ljubljanske kotline. Toda Kanalska dolina ni bila nikdar italijanska, niti ne sedaj, kar priznava poročilo komisije in očitno je, da je potrebna Italiji le zaradi agresivne strategije. V pretekli vojni je Italija pričela svoj napad na Jugoslavijo prav skozi to dolino. Zato je prav zaradi varnosti potrebno, da se Kanalska dolina priključi miroljubni Jugoslaviji.
Najočitnejši je primer s koridorom v zapadni Istri. Iz samega poročila je jasno, da bi tak koridor po zapadni Istri, kakršnega so predlagali eksperti Amerike, Vel. Britanije in Francije bil neupravičen v etničnem pogledu, v nasprotju s sklepi zunanjih ministrov od 15 sept. 1945, v ekonomskem pogledu bi bil monstrum, ki nima primere v svetu in bi vodil k popolnemu osiromašenju velikega dela Istre. Če imamo vse to pred očmi, potem je jasno, da bi imel ta koridor za Italijo samo en smisel: da ga izkoristi kot odskočno desko za eventualno novo agresijo proti Jugoslaviji. Predlagane mejne linije bi prepustile I-taliji mostobran vzdolž zapadne o-bale Istre, dva predloga pa celo vojno luko Pulj.
Ta mostobran z omenjeno luko resno ogroža varnost kvarnerske-ga prostora, pri čemer se ne sme pozabiti, da bo Italija kljub temu, da ji bo deloma odvzeto vojno bro-dovje, na morju še vedno močnejša kot Jugoslavija.
JUGOSLAVIJA OSTANE PRI SVOJEM PREDLOGU MEJA, KI JE BIL PREDLOŽEN SVETU ZUNANJIH MINISTROV SEPTEMBRA 1945. LETA.
Zarada vseh teh razlogov moram v imenu vlade FLRJ izjaviti, da Jugoslavija ne more sprejeti niti enega od teh predlogov in da vztraja na svojem predlogu meje, ki je bil predložen Svetu ministrov za zunanje zadeve v septembru 1945 leta. Po vsem tem so predlogi ekspertov Amerike, Anglije in Francije takšni, da dajejo prednost Italiji, za Jugoslavijo pa so neugodni. Italiji se daje ozemlje, ki je etnično jugoslovansko. Daje se ji luka Trst, brez katere lahko živi in ki ji nikakor ne pripada. Poleg vsega tega je Trst otok, in je tudi kot otok etnično nehomogen, v morju jugo-slovanov. Mesta se trgajo od svojih zgodovinskih pokrajin, pristanišča pa od svojega zaledja. Hočeš nočeš se mora človek vprašati — med kakšnima dvema deželama se postavlja nova meja?
Katera je bila napadena in je bila zaveznik, katera pa je bila vojni hujskač, agresor in sestavni del osi? Ni potrebno ponovno poudarjati ogromnih žrtev, herojskega vojnega napora jugoslovanskih narodov — zvestih zaveznikov demokratičnih narodov v vojni proti Nemčiji in njenim zaveznikom. Ta napor in te žrtve so vam znane in vsi zavezniški odgovorni faktorji so jih neštetokrat poudarili. Toda zdi se, da je treba spomniti na to, da je bila Italija glavni zaveznik Nemčije v Evropi, da je bil njen strateški položaj in njen vojni potencial eden od odločilnih faktorjev, ki so omogočili hitler-jevo hegemonijo na kontinentu. Prav tako mislim, da je treba spomniti na to, da je bila Jugoslavija glavno bojišče italijanske vojske. Tukaj je, v vojni proti njej, besnela, streljala in požigala. Jugoslavija je izgubila mnogo svojih sinov, ki so dali svoja življenja za svobodo in zmago zavezniške stvari.
Poleg tega moram še poudariti, da vlada Jugoslavije ni dobila v-tisa, da so v Italiji popolnoma u-ničene korenine agresije fašizma. Zaradi tega smatra vlada Jugoslavije za svojo glavno obveznost pred svojimi narodi, ki so bili tolikokrat napadeni in ogroženi od Italije, da s pomočjo svojih zaveznikov končno zavaruje mir na
svojih mejah. Predlaga se nekak koridor od Italije skozi živo meso našega etničnega ozemlja vzdolž naše obale. Cel narod — slovenski
—	se popolnoma odreže od morja, in to par kilometrov od obale, čeprav je naseljena z njegovim prebivalstvom. Po prejšni vojni je bil ustvarjen nek sličen koridor. To je bil koridor na Danzing. Dan je bil zavezniku — Poljski
—	da se ji odpre prehod k morju. Tukaj pa se ustvarja nek koridor, zavezniku zapira dostop k morju, ki ga ekonomsko slabi in ki v največji meri privilegira a-gresorja. Poleg tega se daje koridor preko ozemlja, ki je tudi po poročilu komisije v etničnem pogledu jugoslovansko. Dovolite, da ob tem dejstvu izrazim prepričanje, da bi občutili naši narodi določanje meje, ki bi ustvarila koridor preko naše zemlje, kot globoko žalitev in v nebo vpijočo krivico, storjeno Jugoslaviji. Predlagane meje bi dejansko pomenile kazen za Jugoslavijo, za njeno požrtvovalnost in delež pri izvajanju zmage skupne zavezniške stvari. Kazen izročeno od zaveznikov! Mir, ki se ustvarja, bi moral biti pravičen mir. Moral bi biti tudi trajen. Zaradi tega bi meje med državami v čim večji meri morale zavarovati miroljubne narode pred možnostjo bodoče agresije. Ta cilj se na drugih mestih upo-
števa. Od japonskih posesti do Porurja — povsod imajo zavezniki pred očmi nalogo, da morajo pri določanju končne meje posameznih teritorijev težiti za tem, da spre-čijo ponovitev agresije s strani tistih dežel, ki so izzvale vojne in vrgle svet v nesrečo. Čemu se potem dela izjema za našo mejo? Čemu se potem prav tukaj ne misli na varnost zaveznika, ki je bil poleg tega glavna žrtev italijanskega agresorja, temveč se dajajo Italiji nova oporišča? Čemu se dela izjema za naše meje, ko je vendar očitno, da zahtevamo samo svoje etnično ozemlje, samo tisto, kar bi nam moralo prispati po vseh načelih — etničnih, ekonomskih, geografskih in političnih?
Na koncu ponovi jam, da ne goji Jugoslavija nikakega sovraštva proti italijanskemu narodu in ne postavlja svoje zahteve kot maščevanje za grozodejstva italijanskih zavojevalcev. Pripravljena bi bila celo, da na prijateljski način revidira svoje stališče glede višine reperacij s strani Italije, če bi bila Jugoslaviji vrnjena njena zemlja, da bi se s tem olajšala v-spostavitev prijateljskih odnosov z Italijo. Prav tako je Jugoslavija pripravljena dati vse potrebne mednarodne garancije glede pravic Italijanske manjšine in glede zagotovitve imovine in gospodarske inciative v Trstu.
Iz francoščine prevedla K. N.
"Nikar se ne razburjaj, otrok moj, to je vendar čisto naravno. . ."
"Ne, to je pa že preveč! Le zakaj sem se pripeljala k vama? Mar bi bila poslušala glas sirca in odpotovala z Miguelom v ženevo. , . Da, hotela sem odpotovati tja . . . stanovati v velikem hotelu, nositi razkošne večerne obleke. . . ugajati. . . Oh, kako sem sanjarila o vsem tem! Vso noč sem mislila samo na to!"
Govoreč o svojih sanjah se je mlada žena zazrla nekam v daljavo. In slike, ki jih je risala fantazija, so morale biti res mikavne, kajti Oranine sinje oči so se svetile v ognju blaženosti.
"Vsekako je torej najpametneje, da odpotuješ kar najhitreje za svojim možem v ženevo!" je vzkliknila gospa Le Cadreronova; ubožica ni bila vajena pri svoji hčeri tako muhastega vedenja.
"Menda že," je sanjavo odgovorila mlada žena in se živo zganila, kakor bi jo te besede zbudile. "Saj res! Poiskala bom v ženevi Miguela. Saj je vendar moj mož! Mož, ki živi v veri, da je njegova žena doma, v Parizu pa jo na lepem sreča v ženevi. . . "
Nasmehnila se je ob teh sladkih mislih. Mikalo jo je, da bi odpotovala za svojim možem, vsa vesela, lepo oblečena in nasmejana da bi ga presenetila tedaj, ko bi najmanj pričakoval.
Gospa Le Cadreronova je nekaj premišljevala.
"Ali bo dalj časa ostal v Švici?" je naposled vprašala.
"Ne vem. . . morda do konca meseca. . . morda celo dalje. Zanimal se je, ali imam dovolj denarja do konca meseca."
"Dobro. Odpočij se danes, ljuba moja. Gotovo si utrujena, potovanje te je najbrž izmučilo. Jutri. . ."
"Jutri?"
"Vzemi nas auto, če želiš, saj vendar veš, da ti je zmeirom na razpolago. Odpelji se v ženevo če te srce tako vleče tja."
"Toda če se bo hotela iz Francije odpeljati z avtomobilom, bo morala izpolniti še kakšne obveznosti. To bo morda trajalo še nekaj dni. Bolje bo, če se bo odpeljala z vlakom," je pripomnil gospod Le Cadreron. "In če bo v ženevi potrebovala avto, ga bo lahko tam najela."
"Prav imaš," je vzkliknila gosipa Le Cadreronova. "Orana, zdaj še mene poslušaj nekaj minut in nikar ne ugovarjaj! Očka ti bo dal potrebno vsoto, da boš brez skirbi odpotovala na tako dolgo pot. Jutri je lepo mahni tja doli in preseneti svojega moža! Res, najbolje bo, če že jutri odpotuješ k Miguelu."
"Oh, to bo presenečenje. Pravo presenečenje!" je vzkliknila Orana in vstala. V očeh kjer so se komaj dobro posušile solze, se je zasvetila, nova srečna luč.
Skočila je k očetu in materi in ju po vrsti objela.
"Izvrstna sta." je vzkliknila in solze ganotja so ji spet privrele v oči. "Oh, kakšna škoda!" se je na lepem spomnila, "če bi vedela, da bom odpotovala, bi vzela s seboj več oblek!"
"Hm, mislim, da bo tvoj mož prav tako srečen, če te bo zagledal v prepirosti obleki kakor če bi ga presenetila v razkošni toaleti!" je pomirljivo dejala gospa Le Cadreronova.
Orana ni odgovorila. Solze so se ji že posušile. Zdelo se je, da napeto nekaj premišljuje.
"Odpotovala bom, da! In vendar. . . bolje bi bilo, če bi vzela nekaj več oblek. . ."
Njen obraz je kar sijal ob misli, da bo morda že jutri videla svojega moža.
"Oh, kako srečna sem," je spet vzkliknila in živčno stisnila materi iroko. Kako sem srečna, da bom lahko odpotovala! Ne moreta si misliti, kako me je užalostila ta nenadna ločitev!"
Gospa Cadreronova se je vsa srečna nasmehnila: "Razumem te, ljuba moja," je hudomušno pripomnila in pomežiknila možu,, "tudi midva sva bila mlada. . ."
Oh, tako malo zadošča, da pomiriš materino srce! Ob misli, da se njena hči veseli svidenja s svojim možem, se je gospa Cadreronova čisto pomirila, Orana torej ljubi Miguela, o tem ni zdaj več nikakega dvoma. Hčerin zakon, torej ni — telga se je namreč gospa Cadreronova najbolj bala — zakon brez ljubezni.
"Oh", je vzdihnila mati, "srečna sem, videč kako ljubiš svojega moža."
Orana jo je začudeno pogledala; Jaz da ga ljubim ? Jaz ?!" je vzkliknika presenečeno.
"Kajpak," je odrezal gospod Le Cadreron, ki mu je bilo tega prerekanja dovolj. "Sama si dejala, da je tako."
Orana je instiktivno začutila, da je bolje, če potrdi očetove besede. Pobesila je glavo in tiho dejala: "Bo že tako, menda res. Vsekako se že veselim, da bom svojega moža morda že jutri videla. . ."
Ob poslednjih besedah se je pričela živčno smejati. Gospod in gospa nista opazila, da se Orana ne smeja od srca. Pomenljivo sta se spogledala in gospa Le Cadreronova se je tudi vsa srečna nasmehnila.
Kje neki bi ta dva poštena, nekoliko staromodna človeka slutila, da se njuna hči čisto iz drugačnih vzrokov veseli svidenja s svojim možem? Kako naj bi se domislila da se včasih veselimo tudi sladkega maščevanja in ne samo ljubezni? Vedela sta samo, da si Orana zelo želi odpotovati za možem, in to jima je zadoščalo. Dovolj jima je bila zavest, da moreta svoji hčeri ustreči in ji pomagati, da bo kar najhitreje uresničila to svojo željo.