268. številka Ljnbljana, v sredo 23. novembra. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI Mtt Jviaja vsak dan »v«*««-, itimfii ;?edelje in praznike, tor velja po posti prejeman ca avatro-ogerske- dežele na vae leto It gld., ta pol leta H gld., ca Cotrt leta 4 za jedoo Oieaec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano bris pošiljanja na dom ta vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 r\ć. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje da dom računa se po 10 kr. na meooc, |,o ili. kr. sa Cotrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor pofitmna masa. Zs* oznanila plaflOJe.M od oatiristopne petit-vreto po 6 kr., če se or.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr,, Ce se trikrat ali večkrat2tinka. Dopisi naj se izvole frankirnti. — Rokopisi so ne vračajo. — Orednifitvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. ČlpravniAtvn naj ae blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne atvari. Knezoškof dr. Kahn. V najhujSi greh šteju takozvana katoliška Btranka nam naprednjakom to, da ločimo škofa ud človeka in da VBled tega neterao iu ne moremo pri« poznati, da morajo biti škofje tudi politični naši voditelji. Ta dogma, ki bo je razglasila na katuli-Skem shodu, nam ne gre v glavo, ker Bi na pr. monsignora Flappa nikakor ne moremo misliti kot političnega voditelja istrskih Slovanov in ker se nam dozdeva takisto, da tudi pouekod drugje baš sedanji vrhovni naši dušni pastirji ne goje za narodno uašo fitvar tistega navdušenja, katero je neobhodno po« trebno političnim našim voditeljem. Verni čuvaji resniee in pravice in torej tudi jednakopravnoBti vseh katoliških narodov pa morajo biti že po svojem vzvišenem duhovnem poklicu, ue da bi se jim bilo treba spuščati aktivno v strastne politične boje. Vseh teh razlogov pa naša nova stranka ue priznava in njeni organi nam dan za duevom očitajo, da smo zaradi te svojo opozicije grdi liberaluhi in da blatimo svoje škofe. Danes pa imamo zopet slučaj, ki jasno priča, kako nespametna je teorija politične hegemonije škofovske, vrhu tega pa je ta slučaj za narodno dhšo stvar tako važen in pomenljiv, da ga ne smemo in do moremo zamolčati. Sinoči smo opozarjali na skrajno nevarnost, katera preti našim komaj prebudivšim se koroškim bratom vsled sklepov zloglasnega Celovškega »Partei« taga* in naglašali bdio, da je treba sedaj složnega odpora proti vsa komur, kdor je sovražnik našemu narodnemu obstanku. Danes pa moramo še pristaviti: proti vsakomur, iu naj mu je ime tudi dr. Kabn, knezoškof Krški. — Na .Parteitagu" učilo se je favno in očitno tako neizprosno sovraštvo jeziku maujšiue deželnega prebivalstva, da bi smeli po vsej pravici pričakovati glasno svarilno in gra-jalno besedo iz ust vrhovnega deželnega dušnega pastirja, ki mora z isto krščansko ljubeznijo obje« mati vse svoje ovčice. Opravičeni bi bili to pričakovati tembolj, ker je imel knezoškof dr. Kabn že dovolj prilike, poučiti se o pretužnih odnošajih in o pravični stvari svojih slovenskih podložnikov in ker se je na tistem nemškem shodu z nečuveno drznostjo napadala tista Blovenska družba sv. Mohorja, kateri je knezoškof Krški po druž binih pravilih pokrovitelj, ker so se LISTEK. Gospod Šramek. (Češki spisal Bogdan Kamina ky; preložil Vinko. Priprosta in vsakdanja oseba, prav navaden, a vender toli zanimiv človek, da se je celo po časnikih pisalo o njem. Bile je to takrat, ko je nekov jesenski večer na Letnih poskusil umoriti samega sebe: obeuil se je življenja truden. Takrat ga je našel zidar, vračajoč se z dela; ko ga je bil odrezal in vzdramil, odvedli so ga h komisaratvu ter srečno ohranili življenju, katero ga, kakor je kazalo, ni kar nič veselilo. Poznal sem ga pred to katastrofo in po njej, ko se je nekaj časa ogibal ljudi), kot bi se sramoval. Od družbe se je oddaljeval pač jaku težko; imel je še od tistih časov, ko je bil dijak, priljubljeno krčmo v Starem mestu. Pač malokatera gostilna more pokazati gosta, ki bi pribajal tako redno slehern dan, kot je že nekaj let delal Šramek. Zdi se mi, da mu takrat ni bilo tako težko pretrgati niti življenja ter umoriti ae, kot odreči ae dolgoletni „Baubere Schriften" imenovale tiste knjige, katere je tudi on odobril. Mesto tega pa nam prihaja druga, Benzačna vest V nedeljo dne 30. oktobra t. 1. vršil se je občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda v Kot-marivesi, katere se je udeležil tudi mestni kapelan Celovški g. T. ter se pridružil drugim govornikom. Njegov govor je bil stvaren in ni nikogar žalil, najmanj pa Nemce. V nedeljo 6. novembra t. 1. pa ho je vršil občni zbor podružnice hv. Cirila in Metoda v Št. Jaužu v Rožni dolini. Tu pa je nastopil mej drugimi kot govornik tudi kapelan gosp. Št. iz Sveč. Tudi njegov govor bil je povsem stvaren in grajal je le nepedagogično uredbo ljudske šole po slovenskih delih Koroške. Vladnega komisarja ni bilo niti k prvemu, niti k drugemu shudu, pač pa je k obema prišel inkognito neki uradnik c. kr. okrajnega glavarstva Celovškega. Gospod glavar Mac Nevin menda že ve, čemu je stvar tako uredil. Faktum je, da je potem tisti inkognito-opazo-valec ovadil oba kapelana vladi, da sta zabavljala zoper Nemce, česar bi seveda vladni komisar v uradnem poročilu ne bil zamogel poročati. Od vlade romala je ovadba v knezoŠkofjo palačo in knezoškof poklical je oba ofuhovnika ad audiendum ver-Jbum. V to je bil tudi povsem opravičen, a istotako verjetno je, da sta mu duhovnika razkrila resnico in da se je moral gospod knezoškof prepričati, da tinto inkogoito-poročilo ni bilo povsem — točno. Da bi bila pa stvar še bolj jasna in da bi se napadenima duhovnikoma tudi nehote ue delala krivica, poklonila se je gospodu knezoškofu v četrtek dne 17. t. m. še deputacija Kotmaroveške podružnice sv. Cirila in Metoda ter mu vso stvar razložila. In sedaj pride to, kar hočemo povedati. Dr. Kahn je moža jako nemilostno sprejel in povedal je strme-čima trpinoma, da smo Slovenci nestrpljivi, da je bila jako neumestna pritožba Kotmaroveške občine zoper Slovencem nepravično razdelitev šole, da je nemščina vsakomur i n tud i kmetu potrebna, daje sploh naj prva vera, potem cesar, za tem življenje, potem pa dolgonič in nazadnje še le narodnost? Koncem svoje filipike pa je v isti lonec vrgel .Schulverein" in našo družbo sv. Cirila in Metoda, rekoč, navadi ter drugam iti na pivo. Zato je čez nekoliko dni), katere je trpel take muke, da bi ne bilo čudo, ko bi se bil obesil še jedeukrat, prišel kot druge-krati po prstih na navadno svoje mesto, pozdravil, nasmehi; al se, obesil mehki, ponoŠeui klobuk, sedel k zidu nasproti malemu zrkalu ter vzel iz žepa ogoljene vrhnje suknje zavitek macedonskega tabaka in stlačene papirčke za cigarete, katere je Že pušil od avojega devetega leta, tako da je imel konce prstov že kar rujavkasto rumene. GoBpod Šramek je govoril sila malo, ne samo ta pot, marveč vedno. Mari ga je bilo bolj tabaka, katerega je rad ponujal okolu sedečim, kadar jim je dogorela pipa. Razgovora se je udeležil le takrat, kadar se je govorilo o preferanci, katero igro je jako ljubil, ali kadar se je govorilo o vojaških stvareh, posebno o pogrebih, pri katerih ga ni nedostajalo nikdar, korakajočega s celo vojsko dvomljivih praških eksistenci) navadno v njih zadnji vrsti baš pred bobnarjem. Rad je govoril o vseh podrobnostih takega pogreba ter vedel imenovati vse častnike cele posadke. V teh stvareh ni trpel od nikogar niti najmanjšega oporekanja. Vsako stvar je vedel natanko, bržkone tato, ker je pri vojakih da sta obe društvi nepotrebni, „denn beide vvirken provokatoriseh"! Tedaj pa Bta tožnega Brca odšla tista dva Metodovca. . . . To je bil tedaj odziv knezoškof* Krškega na bojni klic Celovškega „ Parteitaga" zoper slovenske njegove ovčice, to njegova sodba o družbi, katera deluje v koroških Slovencih na to, da jim ohrani poleg jezika materinega tudi vero očetov, katera uči slovensko deco razumljivo moliti, katera jim je poleg Boga jedina zaslomba in pomoč. In ta mož naj bo politični vodja istim koroškim Slovencem, po njem nuj ue ravna sloveuska politika? Molu takega mišljenja izročimo naj našo šolsko družbo, kakor to priporoča in zahteva Še sioočni „Slovenec" ? Diffieile satvram non seribere in radovedni smo, je li bodo sedaj saj uvideli naši ultra-katoliki, kako neprevidue in narodu kvarne so njih zahteve. Na to, da bi bil slabo poučen, se preuzvišeui gospod knezoškof Krški, nikakor ne more sklicevati in zategadelj mora nas tem globlje žaliti, da se najvišji zastopnik katoliške cerkve v deželi takorekoč identifikuje v boju zoper narodnost našo s kričači „Parteitaga", da nima tolažiluo besed? za zbegane svoje slovenske podložnike. Ne, politični hege-mouiji takih mož se narod slovenski nikdar ne bo uklonil, a slabo uslugo storil je knezoškof Krški s svojim postopanjem tudi katoliški veri, kajti kdor trga narodu iz srca vero v njegovo bodočnost, v pravičnost njegove stvari, jemlje mu tudi vero v Božjo pravičnost. Te vere si pa narod slovenski ue da iztrgati, on nosi v srci zavest, da pravična stvar mora zmagati in zato boril se bode za bvoj obstanek prej ko slej pogumno in zaupuo — ako treba tudi brez ali pa celo proti volji škofov, kakeršnega se je pokazal preuzvišeni gosj). dr. Kahn. Državni zbor. Na Dunaji, 22. novembra. Zanimiva današnja debata o poročilu grajal-nega odseka bila je v nekem oziru simptomatičnega pomena. Vse stranke nekdanje desnice združile so se na odpor zoper Nemca in ta hipna solidarnost ni ostala brez vidnega utiša. Seja j' bila javna. Predsednik i/.javi, da je zajiisnik o zadnji seji deloma pomaukljivo sestavljen in da ga je zato dal popolniti. služil namesto treh celih pet let. S tem se je branil, kadar je nasproti protivnikom hotel uveljaviti svoje besede. Tega pa nikdar ni pristavil, da je te dve leti služil za kazen, ker je nekemu Židu prodal erarno odejo s postelje svojega tovariša. Gospod Šramek, ali kakor ga je nazivala natakarica „gos]>od Karol", sedel je po štiri ure, katere je vsak večer žrtvoval krčmi, v temnem in po-nošeuem vrhniku, ki je imel jeden sam gomb. Časih j*) obdržal na glavi tudi bvoj klobuk, ki je bil ves bel od sadre. Tako je sedeval po celo minuto nepremično, vsiljeval se nikomur, na videz se za nikogar zmenil iu z nikomur govoril; bavil se je jedino le s svojo cigareto ter opazoval sedaj njen dim, ki ga je spuščal skozi nos, sedaj srpo gledal v ogledalo ali pa v staro oljnato in začrnelo sliko, predstavljajoče nekega generala izza časov Napoleona I. DdBi je bil v svojem ogoljenom vrhniku videti precej zanemarjen in zamazan, sedel je Šramek časih tudi pri gosposki mizi, kjer so 'ga mej nekaterimi starejšimi ljudmi nevelžkega duševnega obzorja trpeli še od tistih časov, ko je bil dijak. .Kako poteka življenje", rekel jo nekoč krč- Poročevalec dr. Fuchs omeni najprej, da sta bila podlaga razpravi v grajalnem odseku nekateri, osobno jako žaljivi odstavki Mengerjevega govora. Odsek je soglašal v tem, da so dotični odstavki graje vredni, a zato, da se Mengerju graja izreče, zato je bila samo večina odseka, dočim je manjšina bila soper to, ker ja te predsednik Men-gerja poklical k redu in ker je Masarvk izjavil, da bo ne zmatra osobno Žaljenega. Odsek je spoznal, da so bile nekatere Mengerjeve beaede skrajno žaljive in za to predlaga, naj se Mengerju izreče graja. Posl. dr. Menger se zagovarja v dolgem govoru. Očita se mi zlasLi, da sem imenoval potezanje za češko državno pravo veleizdajo in da sem očital posl. Masarvku nevednost in brezvestnost. Osobno ga nisem botel žaliti. K češki državi se prištevajo Češka, Morava in ŠleBka. Ako bi kdo na Francoskem potezal se za ustanovitev kraljestva provanualskega ali bretanjskega, in to so historične individuvalitete, imenovalo bi se dotičnike veluizda-jalce. Ko bi se primerilo kaj takega v Italiji, sestavljeni iz historičnih delov, imenovalo bi se dotičnike veleizdajalce in isto tako na Ogerskem in na Nemškem. Vi ste sami imenovali Hatkovvskega izvajanja veleizdajalskimi, sami se pa protivite temu izrazu, čeprav so vaši nameni glede Avstrije bolj nevarni, nego nameni Ratkowskega. In ker se je to zgodilo, naj se mi izreče graja? To je strankarska justica. Beust je 1. 1878. isto tako ime navzdel izvestni deklaraciji. Češka akcija slabi državo na zunuj in na znotraj. Kar se dostaje očitanja nevednosti, izrekel Heni je, ker je Masarvk trdil, da je nemški narod surov, zdivjan in inferijoren. To je dokaz silne nevednosti glede duha nemškega naroda. Sploh pa o tem ni tu soditi, saj zbornica vcnder ne more skleniti: Masarvk ni neveden, ampak učen. Brezvestnost sem Masarvku očital. Kar je on povedal o It>ttkowskem, bila je denuncijacija na zgoraj. On je take citiral, da ne morem tega citiranja imenovati drugače, nego brezvestnim. Govornik očitu Masarvku, da je stenogram popravil, se sklicuje na došle mu izjave in konča ironično z besedami: „Sedaj se vam priporočam" ter zapusti zbornico. Posl. Masarvk: Po tem govoru se je stvar nekako tako zasukala, kakor da sem jaz toženec in ne tožnik. Da sem jurist, ne bil bi popravil stenograma, kar je sicer sploh v navadi. Ako bi bil osobno razžaljen, vede! bi, kaj mi je storiti. Jaz nisem v svojem govoru kazal nikakega sovraštva zoper Nemce. Dobil sem veliko priznavalnih in zahvalnih listov, a tudi še drugih nekaj, čudnih kulturnih cvetov. Ko je bila levica v opoziciji, govorila je vse drugače, nego govoie sedaj Mladočehi. Poslanec Morre naj si kupi Kniggeja. „Nordd. Allg Ztg." očitala je avstrijskim Nemcem šale pred kratkim, da provoctrajo Čehe. Poslanec Menger ni lojalen nasprotnik, sicer bi bil z besedami kakor veleizdajalec bolj štedljiv. Nemški narod je in po-litcis res korumpiran, tega ue morem preklicati. Jaz spoštujem nemško kulturo bolj, kakor Menger, če ga sodim po njegovem govoru. Pravi zmisel svobode je: ne samo da sam nisi nikomur podložen, tudi tebi ne bodi nihče podložen. Posl. dr. Nitsche pravi, da je manjšina na-svetovala nekakov kompromis. Stvar je soditi b marju, katerega je poznal že dvajset let. „Skoro bi ne verjel, da je že tako dolgo od takrat, ko sem prvič tu plesal z gospodično Berto." Berta, netjakinja krčmarjeva, bila je prva ljubezen njegova. Sedaj je bilo Že jednajst let tega, kar jej je od trgovca nosil sladkorčke in pomeranče, katere je ona rada jedla ter mu iz hvaležnosti za to ran,h dala masten trak iz Bvojih las, katerega je on doma poljuboval v mesečini. Kadar je v nedeljo zvečer prišla v gostilno Bvojega Btrijea, pošiljal jej je časih h gosposki, belo pogrneni mizi zaljubljene, vroče UBmeve, katere je ona časih vrnila, ali pa pričela čitati časnik, jedini, na katerega je bil atrije naročen v bližnji trafiki. Nekaterekrati mu je Berta odgovorila z začudenim pogledom, kot bi hotela reči: .Kako se predrznete —?" Na tak pogled je Šramek zarudel ter skoro požiral cigareto, ki mu je potem gorela kot slama. O njem se ni moglo reči, da bi bil grd ali neprijeten. Ko bi bil imel le nekoliko več nravne sile, mogel bi bil celo imponovati. (Dalje prih.) stališča kolegijalitete. Situvacija, v kateri je govoril Menger, je bila taka, da bi se bil splašil najkrot-kejši konj. Objektiven sodnik mora priznati, da se žaljenja kompostirajo. Posl. dr. Kramar: Srd me prešla«, ko vidim, kako se zlorablja Masarvkova izjava, da nI osobno taljen. Masarvk zahteval je grajo, ker ga je v to silila njegova stranka. Govornik raspravlja oblirno o češkem državnem pravu ia protestira zoper besedo veleizdaja. To očitanje sadotl bi moglo tudi cesarja, ker je I. 1871 podpisal masi reakript. Češka država ni veleizdaja, ampak varstvo soper veleizdajo. Posl. dr. Bareuther naznani v imeni nemških nacijonalcev, da bodo ti glasovali zoper odsekov nasvet, potem pa zagovarja Mengerja, češ, da mu je vzkipela kri, ko je slišal napade na Nemce. Beseda „veleizdaja*1 res ni navadna, a Nemci bi bili veleizdajalci svojega naroda, če bi se ne upirali češkim težnjam. Masarvkove napade na Bismarcka zavračamo z gnusom. Pražak je ne daj očital levi carjem, da bo kršitelji zakona in vender ni bil grajan. Posl. dr. Lueger omeni, da je bil on tudi že grajan. Levičarji trdo, da Mengerjevim bese lam manjka animus iniuriandi. Pod predsedstvom očeta ustave obsojen sem bil nekdaj, češ, da je ta animus v samem žaljenju zapopaden. Kar je meni prav, bodi prav tudi vam, ustaviuega očeta otrokom. Ministra Beusta, ministra turških sreček in pogodbe z Ogrsko, ne kaže klicati za pričo. Za Avstrijo bi bilo bolje, da ni nikdar prišel sem. Nekatere stranke se z besedo veleizdaja kar igrajo in vedno sutnni-čenje drugih strank je že navada. Levičarji naj si ne domišljajo, da so oni overovatelji avstrijskega patrijotizma. Prej so psovali Madjare veleizdajalce, zdaj pa je vsak veleizdajalec, kdor ne kleči pred Madjari. Drugi uzrok, da mislim glasovati za grajo, je ta, da se je ukoreninil običaj, psovati nas raz-grajalce. Glejte pezdir v lastnem očesu. Plener je zahteval glede* Praških porotnikov, naj bi brez ozira na narodno prepričanje zgol po pravu sodili. Zdaj trkajte levičarji na ^rsa in kličite: Mengerjeva culpa, Mengerjeva culpa, Mengerjeva maxima culpa. Ako bomo Nemci kdaj začeji bojevati se s Čehi, bojevali se bomo pošteno. Pošten nemški mož ne bo nasprotniku očital veleizdajalstva, ampak tako očitanje obsodil. Generalni govornik contra dr. A. Weeber dokazuje, da so državnopravna vprašanja uzrok narodnostnim nasprotstvom. Na Moravi nastal je raz-por šele tedaj, ko se je začelo potezanje za državno pravo, snujoče se iz deželnega reda z I. 1670. Tam se govori o .osvojenem" kraljestvu. Legislativa je bila v rokah kralja, deželnemu zboru s .j je odrekla pravica kaj predlagati. Pralak je I. 1848 v neki adresi sam izjavil, da je bila Morava od Češke vedno neodvisna. Dokler se bodo Čebi držali državnega prava, se ne bo mir povrnil mej narode. Generalni govornik pro dr. Herold dokazuje Weebru, da je Morava integrujoč del češke in da se snuje to na dekret z dne 27. septembra 1355 I. Govornik razpravlja obširno o državnem pravu Češkem in vpraša, kakov pravni naslov so imeli Habs-huržani, ko so dobili Moravo ? Ali so Bi jo osvojili z orožjem v roki? Ne, ampak moravski deželni zbor volil je Ferdinanda I. prostovoljno moravskim mejnim grofom. Habsburžani dobili so Moravo kot deželo krone češke in zato spada še vedno k ti kroni. Govornik razpravlja potem o dogodkih v zadnji seji in o Mengerjevih žalitvah, katere so dale povod, da se predlaga graja ter pravi: Ali je res ves narod češki narod samih veleizdajalcev, ali pa je narod češki lojalen in potem ne gre trpeti, da se tako psuje. Danes je poslanec Menger vse to ponavljal in dokazoval, kar je v petek trdil, samo še huje, še bolj žaljivo. Govornik omeni razsodbe Praških porotnikov glede napada na Nemce ter mnogobrojnih delegacij nemških porotnikov za razsojanja o tožbah zoper Čehe. BoBaka bi bil Plener tudi oprostil, da je bil mej porotniki. Poslanec Menger ni preklical svojih očitanj, ampak jih je vzdržal in podkrepil. Ako bi bila prememba steno-grafičnega zapisnika ponarejenje listin, potem sede v zbornici sami ponarejalci javnih listin, izvzemši le tiste poslance, kateri sploh še nikdar govorili niso. Mladočehi se nikomur ne dobrikajo in niso mogli nikogar pregovoriti, naj ž njimi glasuje, ker niso z drugimi strankami v nikaki zvezi. Ako se je večina grajalnega odseka izrekla za to, da je Mengerja grajati, potem je morala imeti za svoj ukrep teht- nih uzrokov, ako je pa zbornici kaj na tem, da navzlic vsemu političnemu nasprolstvu spoštuje pravna prepričanja poslancev, potem mora Mengerju izreči frajo. Ko je še poročevalec dr. Fuchs na kratko priporočal predlog odseka, začelo ae je glasovanje ia jt aboroica a 155 proti 104 glasom izrekla posl. dr. Mengerju grajo. Za odsekov predlog glasovali so Mladočehi, člani Hohenvrartovoga io poljskega kluba in oism protisemltov, proti predlogu pa so glasovali levičarji, nemški nacijoualci in ueuiiko-naroda! protiaemiti. Iaid glasovanja vzprefet Je bil z velikim odobravanjem in ploskanjem. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Hloiritiijie I«.». V Ljubljani, 23. novembra. Ureditev jezikovnega vprašanja. V generalni debati o državnem proračunu govoril je vodja levičarjev poslanec Plener še dosti zmerno o jezikovnem vprašamu. Vlada ni na njegove besede ničesar odgovorila, zategadelj je zanimivo, kako sodijo Plenerjev govor listi, katerih zveza z vlado je notorična. Dunajska „Mootagsrevue" pravi, da bi Bi Plener pridobil nesmrtno zaslugo, če bi dosegel kompromis mej narodnostmi, grof Taaffe bi mu nikakor ue bil zaviden. Nepopolni državni zbor ustvaril je I. 1867 ustavo, na katero se sklicujejo celo njeni nasprotniki, zakaj bi sedanji parlament, v katerem so zastopane vse narodnosti, ne mogel ustvariti jezikovnega zakona, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Tak zakon moči je ustvariti le v parlamentu; ako bi se drugim potem usilil, ne koristil bi nič in grof Taaffđ bi k temu nikdar ne pomagal. — Tako imenovani Dunajski oficijozus. Sedanjo ustavo ustvaril je leta 1867 res nepopoln parlament in sicer naravnost zoper Slovane, v prvi vrsti zoper Čehe. Slovani tirjamo sedaj res svoje pravice na podlagi te ustave, zlasti ravnopravnost, Nemci pa se tej tirjatvi upirajo in s tem zataje naravnost od njih ustvarjeno ustavo. Zagotovilo lista, da bi grof Taaflh ne predložil takega zakona kroni v potrjenje, da niso ž njim zadovoljni vsi narodi, je najbolji dokaz, da se vlada ne boji takega zakona, vsaj nekaj let Še ne, ker je prav v tem pogledu principijelno nasprotstvo mej posamnimi narodi preveliko. Zmernost Plenerjeva bila |e torej prav nepotrebna ; morda se mu bode še kdaj ponudila prilika, parad'rati ž njo, a predno bo na ta način kaj dosegel, recimo ministeiski portfelj, moral bo postati Se dosti bolj zmeren, nego je bil to pot. Ogerska zbornica. Kakor smo že naznanili, razvilo je predvčerajšnjim novo ogersko miuisterstvo pred državnim zborom svoj program. Po parlamentarnem običaju izrekle bo tudi posamne stranke o tem programu svoje mnenje in določile svoje stališče Za neodvisno stranko govoril je Eotvos in nekako prijazno namignil vladi, da veruje nje obljubam. Glede državnopravne organizacije Ogerske se govornik seveda ni umaknil s stališča stranke, katera zahteva popolno neodvisnost Ogerske, glede reforme uprave pa ponovil to, kar stranka vedno zahteva, da je vse na-krat premeniti ali pa ničesar. Vodja radikalne stranke obljubil je, da bodo on in somišljeniki podpirali vlado pri izvršitvi cerkvenopolitičnih namenov in da bodo sploh vlado blagohotno kritizirali, dokler bo delovala po svojem programu. — Narodna stranka ae je na usta grofa Apponvija izrekla manj prijazno. Apponvi prijel je vlado za tisti del programa, ki je najbolj kočliiv, za civilni zakon in prisilil VVekerla z neusmiljeno logiko, da je priznal jasno in precizno, da hoče vlada civilni zakon doseči, če bi ga pa krona ne potrdila, bi vlada odstopila. S tem je pojašnjena vsa situvacija, toli nevarna za vlado. — Tudi načelnik Kossuthove stranke Ugron je prav srečno kritikoval vladni program zlaati cerkvenopolitično stran ter rekel, da ee mu vidi vladna obliuba kakor zaroka, kateri pa ne bo poroka nikdar sledila. — Magnataka zbornica vzpre-jela je novo ministerstvo dosti hladneje, kakor se je pričakovalo. Ministerski predsednik razvil je tudi tu bvoj program. Navzočni škofje bo pomembno molčali, katoliški voditel|i aristokratov pa so prav energično protestovali zoper civilni zakon, trdeč, da je to žaljenje katoliške vesti. Wekerle je ošabne aristokrate prav kratko in energično zavrnil, a prebiti mu bo Ž njimi še marsikatero hudo uro. — Klub liberalne stranke je novo ministerstvo jako laskavo pozdravil, a vender sodijo trezni in objektivni sodniki, da VVeckerle ne bo dolgo stal na novem mestu. Lotil bo je najtežjega državnega in socijalnoga vprašanja dobro vedoft, da mu krona ne bo pritrdila in to reš ti je skoro nemogoče delo. T u tt nj«- dr/ave. Crispi v Palermu. V velikem svojem govoru v Palermu povedal je Crispi marsikaj, kar po pravici vzbuja senzacijo tudi izven Italije. O cerkveni politiki rekel je Crispi, da nikakor ne odobrava nazora uedanjega pravosodnega ministra, kateri zmatra veljavne zakone zadostnim. Treba je temeljite reforme zakona o oer- k ve nem premoženju in o izvrševanju kraljevskih patronatnih pravic. Tudi garancijski zakon je pre-meniti. Klerikalna sekta — to so besede Crispi-jeve — ni biia nikdar tako nebrzdana, kakor sedaj, zato jo je treba uduiiti z vso avtoriteto države. — O trojni zvezi rekel je Crispi, da no obsoja n;e ob novitve, pač pa misli, da ae je vsa reč prenaglila in da bo pogoji za Italijo neugodni. Političnih in gospodarskih interesov ni moči ločiti. Italija ima od trojne zveze očitno škodo, ne zato, ker mora za vojsko veliko žrtvovati, ampak ker je bila vsled trojne zveze zapletena v gospodarski boj, ki traja že jednajat let, dočim Avstrija in Nemčija tega ne čutiti. Ti dve državi motali sta Italijo podpirati, pa tega nista storili in tudi nove trgoviuske pogodbe ne uphvajo v tem obziru nič. To bo uzroki moje nezadovoljnosti in zato kličem mladino pod zastavo, pod katero smo bo borili mi in zmagali in na kateri blišče besede: Italia e Vittorio Etnanuele. Panamski škandal. Kakor se kaže, utegne se iz panamske afere izcimiti škandalozna pravda, kakeršne že veliko lat ni bilo niti na Francoskem, niti kje drugod. V predvčerajšnji seji francoske zbornice prišla je ta reč v razgovor in kar je pri tej priliki povedal poslanec Delahave, presega vse, kar se je doslej vedelo o parlamentarni korupciji. Delahave je rekel, da je bila škandalozna afera Wilsonova igrača v primeri s panamsko. Panamska družba podkupovala je ministre in poslance kar po določenem tarifu. Ta očitanja so vzbudila silen hrup v zborn ci. Delahave in tovariši njegovi so zahtevali, naj se sestavi posebna parlamentarna komisija, da preišče vso stvar. Ker se je tudi mi-nisternki predse Inik izrekel za komisijo, volila jo je zbornico iu sicer dogovorno mej levico in desnico. Preiskava te komisije bo gotovo zelo zanimljiva in tudi velike važnosti. Zato je tudi ves svet radoveden in pričakuje nestrpno resultate. Dopisi. Iz Trata 20. novembra. [Izv. dop ] (Skrbi in težave našega magistrata.) Razmere pri nas so se zadnji čas v marsičem zelo izprememle. Italijani, ti slavni „vžitkarji" staroslavne kulture svojih pradedov, do nedavna niso niti hoteli vzeti na zuanje, da poleg njih tudi mi tukaj živimo; da bi nam priznali domorodstvo v Trstu, o tem niti govora ni bilo iu ga še ni. No, vender so stopili iz vzvišene reserve, s katero so nekdaj opazovali naše narodno gibanje ter vstopili v do skrajnosti sovražno nam akcijo na celi črti. Popolnoma javno tega še dandanes ne delajo, ker bi se še vedno radi delali, kakor da nas tu niti ni 1 No to pretvarjanje jim več ne služi, kakor bi želeli, kajti mnogokrat jih prava malenkost vzruši iz „olinip;Č-nega" njih mini, da zaženejo vsi njih listi in lističi krik in vik ter kličejo policijo in bajonete nad nas ! To je pač vidno znamenje, da so gospodje že zelo razburjeni iu nervozni — in to je tudi nekaj! Poslužujejo se proti nam vsakojakih sredstev, a ovajanje in uradni pritisk na podložne jim oigan«, to jim je pač najljubše in najizdatnejše orožje. Imeti cele regimente od magistrata odvisnih ljudij in s temi uplivati na prebivalstvo, brzdati uporue duhove in delati vladajoči stranki ugodno javno mnenje, to je gospodi po volji. V zadnji čaa pa jih je usoda baš tu, ua najobčutljivejšem mestu, prav nemilo prijela, vzeniši mestnemu magistratu užitniuu — in ž njo precej velike dohodke in nebrojno množico da-carjev in drugih organov, ki so bili „dušom in teloni" ujih ter so imeli tudi ua videz popolnoma nedolžna in postavna sredstva, držati v kleščah mnogo tistih, ki se Štejejo bodisi že iz tega ali onega uzroka mej „nezadovoljuežu". Komaj bo zbrali po tem prvem udarcu svoje moči, ko jim Že žuga druga in tudi zelo občutljiva zguba: t o Čar i na, katero mestu plačujejo krčmarji in katera zuaša 8 do 12 kr. ua liter. Zadruga krčmarjev zaprosila je odpravo tega davka iu finančno ministerstvo je prošnji ugodilo. Magistrat se je temu koj uprl — no brezuspešno — potom pravde ne dobi nič, zato je gospoda nastopila sedaj adiplomatično pot". Šla sta njih poslanca Burgstaller iu Luzzato moledovat, naj mestu puste točarino in, kakor z veseljem poročajo listi, dovolili jim bodo to še za 1893. 1. „Potem si že pomagamo*, trde njih glasila. Najeli so namreč nekoliko krčmarjev, katere hočejo pridobiti za se ter pregovoriti, naj vložd protest proti odpravi točarine! Prvi poskusi bo se jim slabo posrečili, kakor smo videli na občnem zboru krčmarske zadruge. Magistratovci so napali odbor, kako se je drznil, kar iz svoje inicijative zaprositi odpravo točarine; no reveži so se samo osmešili, kajti večina izrekla je, kakor se samo po sebi razume, odboru zahvalo na tem in zaupanje. Krčmarje bo torej, kakor kaže, prav težko za to pridobiti, da bi sami proti svoji koristi delali. Go9podA si mora izmisliti kaj druzega. To jej pa dela preglavico ter jej draži živce, kar mi pač prav lahko umejemo. V tem nervozno-besnem stanju znašajo so gospodje nad vsemi ter hočejo iztrebiti iz mestnih služb vse, ki ne hodijo brezpogojno za njimi. Tako so n. pr. vsa njih glasila imenoma navajala nekega okoliČanskega učitelja, češ, da ščuje ljudi proti meščanom ter je vnema za slovensko stvar in so konečno kategoričuo zahtevala, da stopi magistrat takim svojim organom na prste! Seveda j« to le prosto obrekovanje, a naša italijanska gospoda se tega orožja nikdar ni sramovala. Lahko si mislite, da se ti ljudje v vsem in povsod vedejo jeduako ter gledajo izpodriniti naše ljudi iz vseh služb in podjetij ter kolikor mogoče zapreti Tr.it našemu Življu. Ujiajmo, da tudi na naši strani ne bodo držali križem rok ter da bodo z jednakim orožjem odbijali n j ih udarce. Da, čas bi bil tudi, da jih začno boij pazno proučavati — in ko jih spoznajo, zgrabijo naj jih z oue strani, kjer bo uajbolj občutljivi! Klin s klinom! Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo sloveusko gledališko predstavo. Brez dvoma bode nova opereta privabila muogo občinstva v deželno gledališče. Gledališki list in cene prostorov prijavili smo že v včerajšnji številki. — (Domači umetniki v tujini) Našega izbornega skladatelja g. Foersterja sin, pianist g. Ant. F oe rs ter, nastopil je tedni v Magdeburgu v koncertu in dosegel izredno lej» in časten uspeh. To potrjuje „Magdeburger Zeitung", ki 84 jako laskavo izraža o mladem umetniku in pravi, da je le malo virtuozov, katerim bi se smela obetati tako srečna bodočnost. Jednako pohvalno izreka se o tehnični spretnosti njegovi in o globokem čutu njegove igre. Burno odobravanje občinstva bilo je povsem zasluženo. Čestitamo! — (Parno žago na Vrtači) ustanovila je Kranjska Btavbena družba na Bvojem posestvu. Žaga pa nikakor ne služi v olepšanje tega kraja. Ves lepi prosfor zastavljen je z odpadki lesa iu je ulica poleg Vrtače po dežju in Bnegu vsa v vodi. Ta, nekdaj tako lepi in priljubljeni sjirehod je popolnoma uničen vsled brezozirnosti omenjene družbe. Upati je, da bode družba ta prostor kmalu zazidala s kako novo zgradbo in postavila tja kako poslopje, ki bode rea služilo v olepšanje mesta. Kakor je zdaj ta kraj, to pač ni primerno stolnemu mestu, nego k večjemu kaki zapuščeni vasi na deželi. — (Izpred sodišča.) Ljubljansko za m. del. okrajno sodišče obsodilo je danes ženo tukajšnjega pleskarja Kollerja, Barbaro Koller, na štirinajst dni poostrenega zapora, ker je dolžila meščana in posestnika g. AdolfaHauptmanna, da je v neki pravdi po krivem prisegel. — (Brezplačne b r to j a v k e.) Trgovinsko ministerstvo je odredilo, da se morajo vzprejemati kot brezplačne uradne brzojavke vsa naznanila do političnih oblastev o šumnih slučajih bolezni ali smrti (pojavu kolere). To velja jednako za poročila, katera pošiljajo oblastva ali pa občinski predstojniki, žandarmska poveljništva in drugi javni organi, načelništva železničnih postaj ali pa posamične oBobe. Vender je vzprejemnim brzojavnim uradom paziti na to, da take brzojavke niso brezpotrebno obširne. — (Iz Litije) se nmn piše: Minolo nedeljo, dne 20 t. m., imelo je tukajšnje gasilno društvo svoj občni zbor. Vrli naši gasilci, izvolivši si g. llmka Badiuro načelnikom, imenovali bo našega vele-zaslužnega g. Luko Svetca častnim svojim č I a-uom, spominjajoč se srčno velikih njegovih zaslug za društvo in za dragi naš uarod. — Klic zatiranih naših bratov na Koroflkem, da bi zavedni Slovenci darovali prve krone prekoriBtni naši družbi svetega Cirila in Metoda, našel je glasen odmev v Litiji. Zavezal se je vsak zaveden Slovenec podariti prvo krono bratom, zdihujočim pod tujim nasilstvom. Ako se stori to po celi Sloveniji, uabrala bo bode za našo družbo lepa svota. Agitirajmo v to pridno in povsod. — (Star rimski denar,) baje. prav redke eksemplare, našli bo v Krškem, ko so prekopavali tamošnji šolski vinograd. — (Občinska volitev) vršila se je dne" 8. novembre t. I. v Krčevini blizu Ptuja, pri kateri so Slovenci dobili večino. Ta novi, od oblastva potrjeni odbor izvolil si je dne 22. novembra t. 1. črva to slovenskega predstojnika — Fr. Toplaka, kmeta na Štukih, kakor prva dva občinska svetovalca. Novi občinski predstojnik bode slovenski uradoval, kakor že v tukajšnji okolici uradujeta občini »Mestni vrh* in .Podvinci". Posnemajte take občinske predstojnike! — (Živele Slovenke!) Piše se nam iz Bovca: Tukaj se snuje za Boleč iu okolico ž e n-ska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Ker je zanimanje in navdušenje za to prekoristno družbo obče in zelo veliko, upamo, da bode nova ta podružnica jako krepka. X. — (Na potu v bolnico umrla) je v Trstu GOIetna Marija Podraska. Bila je že dlje časa bo-lehna in prenesli so jo torej v bolnico. Ko so došli tja, zapazili ho, da je starka bila mrtvu. Truplo prenesli so potem v mrtvašnico. — (Število vojaških novincev za leto 1893 ) Z oziroin na ljudsko štetev iz I. 1890 ustanovilo se je v načrtu zakoua o številu novincev, ki ga je predložila vlada državnemu zboru, da znaša kontingent za vojsko in mornarico za leto 1893 skupaj 59.211 mož. Kontingent za deželno brambo znaša 10 000 mož Za kraljestva in dežele, zasto-jiaue v držsvnem zboru, pokazalo se je, da je za 1178 novincev manj. — (P evsko društvo. Kolo" v Zagrebu) izvajalo bode dne 9., II. in 12. bodočega meseca slavno RosBiuijevo skladbo „Stabat mater". Prvikrat pelo se bode to klasično delo samo za društvene člane brez ustopuine. Drugič in tretjič pa bode proti UBtopnini dohod dovoljen VBakomur. — (Razpisane službe.) Pri okrožuem sodišči v Celji izpraznjeno je mesto sodnega pristava, oziroma jednako mesto pri drugem okrajnem sodišči. Prošnie do 8. dec nnbra pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. — Na trorazredni ljudski šoli v Domžalah razpisano je tretje učiteljsko mesto z dohodki četrtega plačilnega razreda. Prošnje do 30. t. m. pri okrajnem Šolskem svetu v Kamniku. — Pri okrajnem sodišči v Brucku ob M. eventuelno pri kakem drugem okrajnem sodišči izpraznjeuo je mesto vodje zemljiške knjige. Prošnje do 7. decembra pri predsedstvu okrožuega sodišča v Ljubnem. Razne vesti. * (P t o u zr o č i t eI j zadnjega dina-mitnega atentata v Parizu) se baje zove Loivet iu je prijatelj onega Francisa, katerega je prijelo in izročilo Londonsko sodišče. Loivet odpeljal se je baje s svojo i)ubico v Ameriko. * (Plavajoč otok.) Pomorska oblastva ameriška naznanjajo, da se je odtrgal velik kos zemlje od ameriškega kontinenta in plava zdaj po atlantskem oceanu. Ta plavaioči otok meri okolu 10 arov, drevesa mole kakih 30 čevljev nad površino morja in jih je videti 7 pomorskih milj daleč. Tok morja žene ta otok proti črti trans-atlantiikih parobrodov in utegne ta plavajoči otok postati nevaren parobrodom in drugim ladiiam, ker se premika z uaglostjo jedne pomorske milje vsako uro. Mogoče je, da se ta kos ameriškega pragozda priklopi kje na evropsko obal. * (Štiri sinove v je d ne m letu k vojsko m.) Da jeden oče v jednem letu da dva siua k vojakom, to se pač pripeti večkrat. Da bi pa jeden oos v istem letu dal vojski kar štiri sinove, to je pač jnko redka prikazen. Ta slučaj pripetil se je nekemu zidarju, imenom Jakob Milller v Oaanni poleg "VVittlicha na Nemškem. Njegova soproga rodila mu je I. 1873 dne 10. lanuvarija moška dvojčka in dne 30. decembra istega leta zopet dva sina. Vsi štirje so krepki in zdravi mladeniči in bodo prišli prihodnjo spomlad ua novačenje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 23. novembra. Včeraj dopoludno bila prva škofovska konferencija pod predsedstvom Praškega nadškofa grofa S oh on h orna. Kim 23. novembra. Kralj otvoril parlament, povdarjajoč v prestolnem nagovoru, da so bile slavnosti v Genovi dokaz prijateljskih odnošajev, vladajočih mej Italijo in drugimi evropskimi1 državami. Vlada se zajedno z zavezniki trudi ohraniti evropski mir. Rim 23. novembra. Ministerski svet vzprejel jednoglasno zakonsko predlogo, s katero se določa, da se mora vsakdo pred cerkveno poroko poročiti civilno. Bukurešt 23. novembra. Narodna zbornica sklicana je na dan 27. novembra. Za prebivalo« mest, uradnike itd. Proti težko tam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duSevnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo pristni „Mflll-OV Seidlitz-prašek", ker upliva na probavljonj« traino in nravnovalno tor ima olajševalen in topilcn učinek, atljica velja 1 gld Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan l.-kar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ1, Tiichlauben 9. V lekarnah na deteH je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Mani od 2 Skatljic se ne pošilja. 3 (42—IG) ta: ril SO v IjaBfll : 21. novembra: Anton Bezlaj, mizar, 7f> let, Trnovske ulice št. t>, ostarulosti. — Joief Maske, > omočni uradnik, 07 let, Valvazorjev trg St. 5, srčn-i kap. V d e i. o I n i 1» o I ni c i : 20. novembra: Matevž Gritd, gostač, 70 let, dy-sonterie. Meteorologično poročilo. Čas opa-vovauja Stanje l»HP mirt r;i v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrio:* v , mm. > o a (M 7. zjutraj 2. popol. i*, zvečer 74fi-f> mm. 746 7 mm. 746 ti mm. 0 8° C 1 8« C 0-8" C si. vzh. obl. si. svz. obl. si. svz.' obl. 1 0-00 mm. | 1 Srodnja temperatur* t.h 11)° nad nonualom dno 23 novembra t. I. danes gld. H8 — , 9760 100-40 . 317-25 119-80 tčeraj gld. 97-65 i, "40 , 115- „ 100-40 . 990 — „ 316 70 . 119>i0 Papirna renta ... Srebrna renta .... £.lnta renta..... 5°/0 marčna renta Akcije narodne banke Kreditne akcije . , London ..... Srebro....... . —— „ —*— Napol......... 9*65 — „ 956 C. kr. cekini...... 5*69 — , fv6H NemSke marke .... . 5880 — „ 58-80 ■\ državne srećke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 gld. 50 Kr. Državne srećko iz 1. 1864 . . 100 „ 18K . — „ Ogerska zlata renta 4"/,,.......113 Ogerska papirua renta 5u/0......100 Dunava reg. srećke 5°/0 . . . 100 gld. 124 Zemlj, obfi. avstr. 4,/l"/0 zlati zaut. iisti . . 118 Kreditne srećke......100 gld. 191 Rndolfove srečke...... 10 „ 23 Akcije auglo-avstr. bauko . . . 120 a 151 Tramway-drust. vel]. 170 gld. a.v.....236 30 40 75 75 50 75 MAG GI BEBB zabela ---------------- za Juhe dobiva ae v steklenicah že od 45 kr. naprej pri Jan. E. Watcher-Ja imslednlku: Vik t. SchliTer-Ju. (1099) Učenec (1266—3) ■e takoj vspre)me t Mpeccrljtiko produjalulco Jer. Kcltz, Ljubljana, Kravja dolina. Praktikant in učenec se takoj vzprejmeta. 0273-4) Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. > N O J* (O jar © Trnkoczy-jev grenki Cognac ukusno in najboljše sredstvo za želodec stckl. SO kr., 12 stt-kl. 5 gld. dubiva ae pri (1153-7) Ubald-u pl. Trnk6czy-ju lekarnarju v Ljubljani. Prekupovalcem ■• daje popmt. d> O) O) O O N »< Lekarna Trnk6czy v Gradci Popolna razprodaja vseh čevljev od klobučine po znatno znižanih cenah pri (1291—1) Biliai & Kaaalvu. "V ŽidovMkih itllcnlt At. 1. < Maršala Florio. Znamka S. O. M. — Najboljše laSko namizno vino, priporočajo je zdravniki za krepčanje slabotnim, bolnim in prebolelim. Steklenioa 1 gld. Piccoli-jeva lekarna 9,PrI angelja" v LJubljani, Dunajska cesta. ^ tovnn t>» »•** izključen škodljivi upliv, ki tfa imajo »tro^« mila na otroka; ono ne peče, ne razteguje in ne zdela polti, marveč pospešuje nje funkcije in brani, da ne izgleda, kakor bi bila ožuljena, tur dela, tla je polt čista, bela in nožna. Otroku prija samo jedno milo in to jo Doering-ovo milo 8 sovo. Dobiva se povsod komad po 30 kr. (I 110) (Jeneralno zastopstvo i A. M0TSCII & f o., IMinaj, I., Lngeck Nr. 3. Poslovno naznanilo. Josip Stadler stavbinski in galanterijski klepar v Ljubljani na Starem trgu št. 15. Čast mi je, najudanejo naznaniti cenjenim p. n. naručiteljem, da sem z dnem 1. novembra t. 1. opustil svojo žo čez .'10 let obstojnjočo poslovnico v čevljarskih ulioah it. 4 in da som isto premestil v 2e obstoječo glavno poslovnico v lastni hiši, Stari trg št. 15. Zahvaljujoč se za zaupanje, ki mi ga je prespofitovano občinstvo v tako obilni meri doBedaj naklonilo, prosim da bi me isto tudi v pribodnje počastilo s svojimi cenjenimi nalogi ter si bodem prizadeval izvrševati jib fte skrbneje nego doslej in kolikor moči coneje. Zajedno priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega svetlo lako-vanega in postekljenega kuhinjskega ln hlinega posodja najbolj Se kakovosti, spe olj ulite te v kavovarlh ln brsovarlh najnovejše konstrukcije, majolike za čaj, modle za peolvo ln žoloo, stenske lavolrje, omarloe sa pisma, tlčnlke, podstavke sa premog, grevnloe, ikafe, vrče. oebre, banje sa kopanje, sa otroke ln tako s sedalom; Bldetove žepne sveillnloe, nagrobne venoe Od kovl itd., itd. po znatno znižanih cenah. Naročila in popravljanja vsake vrste izvršujejo se hitro in po najnižjih cenah. 0SK" Vodovodna lnstalaoijska dola vsake vrste ee prevsemd in se Btrogo strokovnjaško izvršujejo iu popravljanja točno in po ceni »a-računijo. Z velespoStovanjem (1-27H-2) Josip Stadler. Izdajatelj is odgovora! urednik: Josip M o 11 i. l«a»tnina ln tisk .Narodne Tiskane". ^^+$%$%$^