< > I- m o D u < mi O Vest je pameti najboljša svetovalka. Nemški pregovor naš tednik Številka 7 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT 22. felomarja 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Ne vidim potrebe, da bi pri Slovenskih sporedih ORF kaj spreminjali. dr. Wilhelm Mitsche, novi deželni direktor ORF Sadovnik: merodajna sta razsodba in 7. člen ADR ^ —- ^ . ' = Stran 5 katerem jezlko m j $-'rikaz»r»» sir ort IB E3 Do že Irta El. °Z-50öi>'^«rw» ° YMgtlvo O Se rviete o FN&-*Vm EL o P-i^oro» EL o Vežo» povezav* Skupno* t 83 ju žnokoroškiS kmetov •— <* volstvo ** At« vesi*»d» o Aktu»!r*> 63 * k t r^bf ^r 2002 « 17..SSCET Razpis za: sodelovanje na razstavi v Ptuiu 2002 v Mnorttsicem a amott»na na Fkuju. Tako kot v oretekiH l»Ui bodo u*dk lotos ooenkrvak« stfofcovr*» kO»ri»yo m padc^iona Ixxio pnznarVo z» kekovost. Za V* so tftkr at zapored 6 z mlednm. kfušrimi n rm'srwn« «zoWJi, ckxriaöm «rfjam, kisom, sokotn. .žom|em. sdhčm s adjem h Vtaom Razetavijer* bodo- izcMii, ki bodo döb* priim »rij» » Es»?n naprej.. INFORMATIVNA SPLETNA STRAN EL www.elnet.at Enotna lista ima prenovljeno spletno stran, ki ima posebno težišče: nudi namreč splošne informacije o koroških Slovencih, predvsem pa vse, kar je v zvezi z dvojezičnimi napisi. Predstavitev je dvojezična, povzetki pa so tudi v angleščini. Na spletni strani najdete tudi aktualne novosti in tiskovne izjave ter obširen servisni del. * Ošstfje wx»ibr ?m.mj «v«*}» ui ttvfios» loitž^oo krajevni hl»ki*h 1 vpr*Son>st> krajevnih leMth Or^MVj-aeite WSlrijfrlSh mftjil* 6 Cvo>Sl4w krejevm • OesrnwiAOitZ e ve« k»»* smmamsBsmmim POLITIKA „pro Kärnten/za Koroško” Hvalevredna pobuda založnika Lojzeta Wieserja v korist sožitju v deželi. Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN Muzej na Ravnah Koroški muzej na Ravnah varuje kulturno in zgodovinsko dediščino regije. Strani 4/5 KULTURA Koroška poje 2002 Letošnja pevska revija Koroška poje bo v znamenju treh posebnih jubilejev. Strani 8/9 ŠPORT Nogometna akademija SAK Povezovanje šole s športom in prostim časom je cilj Akademije SAK. Stran 15 2 Politika Za večjo učinkovitost FUENS % #soboto, 16. februarja 2002, je \ / Federalistična unija evropskih V narodnih skupnosti (FUENS) v Münchnu priredila konferenco o lastni strategiji glede zastopanja narodnostnih manjšin in uveljavljanja njihovih pravic na evropski ravni. Narodni svet sta zastopala predsednik Bernard Sadovnik in osrednji tajnik Franc Wede-nig. Deloma so pri konferenci sodelovali člani sosveta FUENS, med katerimi je bil tudi zastopnik koroške dežele. Sopobudnik te konference je bil Narodni svet, ki se zavzema za močnejšo prezentnost in večjo učinkovitost delovanja največje evropske manjšinske zveze, ki združuje nad 60 organizacij in ustanov po vsej Evropi. To naj bi se doseglo, je bil zaključek strateških razmišljanj, z načrtnim lobiranjem pri centralnih evropskih ustanovah na sedežu EU in sveta Evrope, kar je povezano z navezovanjem stikov do vidnejših osebnosti in visokih političnih predstavnikov. Prizadevanja naj bi šla v smer izoblikovanja ustreznih standardov manjšinske zaščite v okviru EU, glede katerih pri FUENS že obstajajo osnutki v obliki sprejetih izjav in resolucij. FUENS naj bi s posebnimi nagradami odlikovala evropsko znane osebnosti, ki so si pridobile posebne zasluge za ohranitev in razvoj narodnostnih manjšin in tako skušala zbuditi več razumevanja za manjšinske zadeve tako v širši družbi kakor tudi pri pomembnih političnih dejavnikih. Nadalje se je na konferenci zahtevala močnejša povezava med prezidijem FUENS in posameznimi članicami v državah, posebej v obliki skupnih posvetovanj in nastopov v javnosti, če gre za odločilno dogajanje na manjšinskem področju, kot to predstavlja npr. zadeva dvojezičnih napisov v zvezi z razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča. Sprejet je bil tudi predlog, da naj bi bolj koristili možnosti, ki jih dajejo projekti EU, oz. naj bi prišlo med članicami FUENS do izmenjave izkušenj glede projektov EU, posebej še čezmejnih. Da taki strateški cilji zahtevajo primerno profesionalno delo vodstva in generalnega tajništva FUENS, je bilo vsem jasno, vendar potrebna močnejša personalna zasedba odvisi predvsem od ustreznih sredstev, ki jih pa ob sedanjem skromnem proračunu FUENS ni in jih bo treba šele najti. Javna sredstva so sicer dobrodošla, a nesprejemljivo bi bilo, če bi dežele ali države po tej poti skušale določati cilje in način delovanja FUENS. Sadovnik: merodajna Zvezni kancler Schüssel je bil zelo zadovoljen s svojim obiskom v Sloveniji - mdr. zato, ker je Slovenija pred njegovim obiskom v Ljubljani ratificirala kulturni sporazum. "*13 predsednika NSKS f Bernarda Sadovnika so e—po strokovnem posvetu, na katerega je preteklo sredo, 20. februarja, vabil deželni glavar Haider, smernice za nadaljnje pogovore o dvojezičnih napisih popolnoma jasne. V pogovoru za NAŠ TEDNIK poudarja: „Rešitev mora odgovarjati razsodbi ustavnega sodišča in 7. členu avstrijske državne pogodbe. Izhodišče mora biti 10 %, kot to predvideva razsodba, ker je po državni pogodbi ureditev topografije vezana na ureditev uradnega jezika. Gnili kompromisi zame ne pridejo v poštev.” Prav tako pa je za predsednika NSKS jasno, da je za to vprašanje pristojna zvezna vlada in ne občine, „čeprav ne gre zanikati, da imajo občine svojo vlogo, ker morajo udejanjiti zvezni zakon”. Sploh pa pride za Sadovnika v poštev samo rešitev, ki uživa široko podporo predstavnikov narodne skupnosti. „V tem smislu bom prihodnji teden na seji KOKS predlagal, da bo odločal razširjeni KOKS. Nadalje bom predlagal, da se ustanovi strokovna komisija, ki naj bi pripravljala nadaljnje posvete in preverjala predloge zvezne in deželne vlade.” Strokovni posvet pa komentira predsednik NSKS takole: „Naša dosledna drža in izhodišča so privedli do tega, da so stranke, predvsem pa tudi deželni glavar, spoznali, da razsodba ni nična. Zavedajo se, da ni mogoče vztrajati pri rešitvi na osnovi starega zakona iz leta 1976. Sedaj začnejo vsaj na ravni strokovnjakov razmišljati o raznih modelih. Upam tudi, da bodo izpolnili napoved, da ne bo prišlo do ljudskega povpraševanja. To je zame pogoj, da se sploh pogovarjamo.” Pri Schiisslu in Drnovšku. Pred obiskom zveznega kanclerja Wolfganga Schüssla pri predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku (v sredo, 20. februarja) sta oba vladna predsednika sprejela predsed- Glede napisov pride zame v poštev samo rešitev, ki uživa široko podporo predstavnikov narodne skupnosti. predsednik NSKS BERNARD SADOVNIK nika osrednjih organizacij Sadovnika in Sturma. V ospredju pogovorov je bila razsodba ustavnega sodišča. Predsednik Drnovšek je obljubil, da bo želje narodne skupnosti posredoval svojemu avstrijskemu kolegu, kar je tudi storil. O srečanju predsednikov NSKS in ZSO s Schüsslom pa je Sadovnik v pogovoru za NAŠ TEDNIK menil, da „je bil dolg in zelo konstruktiven. S Sturmom sva poudarila, da narodna skupnost pozdravlja konferenco konsenza, ki jo je za letos spomladi napovedal kancler. Prav tako sva pozdravila, da kancler od vsega začetka ni postavljal razsodbe pod vprašaj in da je prišlo do konsenzualne rešitve glede ustavnega določila in rešitev ter na področju radia in financiranja dvo- in večjezičnih vrtcev. Izrazila pa sva tudi pričakovanje, da bodo zvezna vlada, dunajski parlament in ostali partnerji oz. deželna vlada pripravljeni udejanjiti razsodbo ustavnega sodišča. Nadalje sva se zavzela, da se zagotovi financiranje Radia 2.” Kancler Schüssel je, tako Sadovnik, poudaril pomen dobrososedskih odnosov z Republiko Slovenijo in čezmejnega sodelovanja na vseh področjih. Glede topografije se ni spuščal v detajle, „je pa ponovno potrdil stališče, da hoče udejanjiti razsodbo in da naj temu služi tudi konferenca konsenza”. Sploh pa je za kanclerja zelo pomembno, da pride do konsenzualne z vsemi prizadetimi in z manjšino. Zadovoljni Schüssel. Potrebo po konsenzualni rešitvi na najširši ravni je Schüssel podkrepil tudi na svojem delovnem obisku pri Drnovšku. Poleg tega sta avstrijskega gosta sprejela tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik državnega zbora Borut Pahor. Na vprašanje predstavnika NAŠEGA TEDNIKA, kaj pravi o Haiderjevem predlogu, da naj odločajo o napisih občine, pa je odgovoril: „Razsodbo ustavnega sodišča bomo spoštovali. Gre pa za zelo diferencirano razsodbo in nočem prehitevati dokončne odločitve. Takoj, ko bo znan izid ljudskega štetja 2001, bom sklical konferenco konsenza, ki naj bi omogočila rešitev na najširši bazi. V tem primeru bi lahko igrali vlogo tudi elementi Haiderjevega predloga.”. Odnose s Slovenijo je Schüssel označil za zelo „eks-celentne”, Drnovšek pa odnose z Avstrijo za sproščene in prijateljske. Še prav posebej pa je ŠchUssla veselilo, da je Slovenija pred njegovim obiskom ratificirala kulturni sporazum z Avstrijo in s tem priznala narodno skupnost Kočevarjev, in da je Avstrija na prvem mestu dežel, ki investirajo v Sloveniji. Janko Kulmesch 3 Politika sta razsodba in državna pogodba Vladna predsednika Schüssel in Drnovšek se odlično razumeta ne samo kot politika, temveč ju očitno združuje tudi osebna simpatija. Slika: bobo Kučan sprejel Kočevarje Zadovoljen ob Schüs-slovem obisku v Ljubljani je bil tudi predsednik društva kočevskih Nemcev Gril: pred kanclerjevim obiskom ga je sprejel predsednik Kučan, ki je bil „zelo prisrčen in poln razumevanja za problematiko naše manjšine” (Gril). Obljubil je tudi, da se bo v letošnjem maju udeležil odprtja kulturnega doma Kočevarjev. Nikakor pa Gril ni zadovoljen z Drnovškom. NAŠEMU TEDNIKU je dejal: „Še na nobeno moje pismo niti ni reagiral, pa čeprav je predsednik moje stranke.” -Kuj- Videti v obeh narodih obogatitev „pro Kärnten/za Koroško” se imenuje pobuda, ki jo je sprožil založnik Lojze Wieser skupno s koroškimi prijatelji večinskega in manjšinskega naroda. P^ovod za pobudo „pro Kärn-I—^ ten/za Koroško” so bile predvsem reakcije na razsodbo ustavnega sodišča, zlasti še v deželi na senčni strani Karavank. Pri iniciativi sodelujejo Korošice in Korošci, ne glede na to, ali živijo doma ali pa „v eksilu”. Wieserjevi pobudi so se odzvali mdr. novi Superintendent koroške evangeličanske Cerkve Manfred Sauer, Korošca v Gradcu Harald Baloch (dolgoletni sodelavec Katoliške visokošolske skupnosti v Gradcu) in Karl Heinz Herper (klubski vodja graške občinske frakcije SPÖ), pisatelj Peter Handke, kabaretist Werner Schneyder, univerzitetna profesorja Willi Dörfler in Josef Kling-ler, predsednica evangeličanskih laikov Helga Duffek, dežel-nozborski poslanec Peter Kaiser in nekdanja predsednica koroškega LIP Tina Rabi, prav tako pa tudi predsednika osrednjih organizacij Bernard Sadovnik in Marjan Sturm ter poslanik dr. Zdravko Inzko. Njihova prizadevanja za Koroško se bistveno razlikujejo od tistih, ki v imenu domovinske zvestobe in obrambnega boja za mejo na Karavankah ustvarjajo protislovensko ozračje v deželi. Z geslom „Iščimo svojo prihodnost v Dokler bo zakoreninjena miselnost, da naj dominira samo ena kultura, bo onemogočeno sožitje v deželi. LOJZE WIESER prihodnosti!” se zavzemajo za skupno domovino obeh narodov, v kateri se drug z drugim in s sosedi srečujejo brez predsodkov, v kateri ljudje povsem odkrito uporabljajo slovenski in nemški jezik ter brez predsodkov spoštujejo svoje poreklo, v kateri se opustijo preživele predstave ogroženosti ter se samoumevno ceni in uporablja kulturno bogastvo. Ali kakor poudarja Lojze Wieser: „Dokler bo zakoreninjena miselnost, da naj dominira samo ena kultura, bo onemogočeno sožitje v deželi.” Iniciativa „Za Koroško” po besedah njenega pobudnika ni mišljena kot organizirano „strankarsko” gibanje. Vsakdo je povabljen, da na svojem mestu pogumno, predvsem pa z aktivnim pozitivnim pristopom ustvarja pogoje za medsebojno spoštovanje in „politiko z drugimi sredstvi”. Univ. prof. Klingler: „Razprava o dvojezičnih napisih naj ne bo zaključek, temveč začetek teh prizadevanj. Ne zadostuje, da bi slovensko kulturo samo tolerirali. Treba jo je predvsem spoštovati in kazati tudi pripravljenost za učenje slovenščine.” Podobno utemeljuje svojo odločitev „Za Koroško” deželni poslanec Kaiser: „Moj otrok obiskuje javno dvojezično šolo v Celovcu. Moja izkušnja je: če nisi aktiven in ne storiš v prihodnost usmerjenih korakov, si v prizadevanjih za pozitivno stvar neuspešen." Še posebej velike možnosti za uresničevanje pobude „Za Koroško” ima Cerkev, tako katoliška kakor protestantska. Superintendent Sauer: „Na Koroškem je močno izoblikovano taborsko mišljenje. Cerkev ima velike možnosti, da pride do zbližanja med obema taboroma.” Podobne možnosti pa ima tudi gospodarstvo. Tina Rabi: „Koroška zgoreva v rdečih številkah in ni zaman na koncu gospodarske lestvice. Vsak ima možnost, da pomaga ustvariti ozračje, ki se bo pozitivno razlikovalo od trenutnih razmer v deželi.” To si želi klubski vodja graške SPÖ Karl Heinz Herper predvsem tudi od koroških socialdemokratov. V pogovoru za NAŠ TEDNIK poudarja: „Želel bi si, da bi koroška SPÖ delala bolj pošteno in daljnovidnejšo manjšinsko politiko. Ce se bo sedaj odločila za samostojno pot in se ne pustila voditi od aktualnih povpraševanj javnega mnenja, bodo njene možnosti boljše.” Janko Kulmesch Kdor želi podpreti pobudo „pro Kärnten/za Koroško”, lahko to stori na internetu (www.prokaern-ten.at) ali pa naroči podpis-ni seznam pri NAŠEM TEDNIKU (tel. 0463/512528-27; Marjan Fera). 4 Pplitika petek, 22. februarja 2002 Politika/Iz naših občin 5 „Ne odvaliti odgovornosti na oBine” Pogovor NAŠEGA TEDNIKA s predsednikom EL Andrejem Wakounigom o aktualnem razvoju na manjšinskopolitičnem področju s posebnim poudarkom na bližajoče se volitve. ■ *aj pravite o rezultatu strokovnega posveta, ki I v ga je preteklo sredo, 20. februarja, sklical deželni glavar Haider. WAKOUNIG: Zame absolutno ne pride v poštev, da se odgovornost za uresničitev razsodbe ustavnega sodišča odvali na občine. Pristojnost je jasno določena - ima jo zvezna vlada. Neumestna je tudi Haiderjeva napoved, da bi v primeru konsenza med vsemi prizadetimi pustil ta konsenz „požegnati” v obliki ljudskega povpraševanja po vsej Koroški. To so zame manevri, s katerimi se skuša doseči, da ne pride do take rešitve vprašanja dvojezičnih napisov, kakor to zahtevata razsodba in 7. člen avstrijske državne pogodbe. Kako interpretirate zadnji razvoj v svobodnjaški stranki, še posebej pa Haiderjevo napoved, da se bo umaknil iz zvezne politike? WAKOUNIG: Nisem edini v prepričanju, da je ta odstop le plaka-tivnega značaja. Treba si je samo poklicati v spomin njegov odstop kot predsednik zvezne FPÖ pred dvema letoma, ko je rekel, da je odslej samo še navaden član stranke. Resnica je povsem drugačna: bil je neke vrste vodja svobodnjaškega dela zvezne vlade, hkrati pa vodja opozicije proti njej. Iz napovedanega izstopa iz zvezne politike dejansko ne bo nič, kajti bo še bolj kakor prej posegal v vladno politiko in delal še hujšo opozicijo. Vidite to njegovo postopanje tudi v luči bližajočih se volitev? WAKOUNIG: Da. Dejstvo je, da so pokazatelji na področju gospodarstva, socialne politike, brezposelnosti in sodelovanja s sosedi večinoma negativni. Zato moramo računati s tem, da jih bo Haider skušal prikrivati z drugimi temami, predvsem tudi z manjšinskim vprašanjem, seveda z ozirom na bližajoče se občinske volitve. Želim si, da manjšinsko vprašanje ne bi bilo predmet občinskih volitev, ni pa izključeno, da do tega pride. Ali velja to tudi za dežel- nozborske volitve? WAKOUNIG: To je težko reči. Lahko se zgodi, da bo prišlo do predčasnih deželnozborskih volitev, kar pa bo v precejšnji meri odvisno od vloge ostalih dveh strank, ki mu na deželni ravni na žalost nista kos. Kako se pripravlja EL na ta scenarij? WAKOUNIG: Naš odgovor na politiko populizma in nacionalizma je, da reagiramo stvarno in dosledno, z lastnimi idejami, zahtevami in programom. Že v preteklosti smo s takšnim načinom politike bili deležni podpore s strani naših zaupnikov in volil-cev. Prepričan sem, da znajo ljudje razsoditi, komu gre za stvarnost in vsebine in komu gre samo za trenutni politični uspeh. Takšen pozitiven primer so bile v zadnjem času kmečkozborske volitve, na katerih je bila SJK deležna velike podpore. Zaskrbljeni ste, da bo Haiderjeva stranka zlorabila manjšinsko vprašanje za občinske volitve. Bo volilni boj v znamenju manjšinskega vprašanja? WAKOUNIG: EL oz. vključene samostojne liste imajo do sožitja, enakopravnega upoštevanja slovenščine in manjšinskih pravic nasploh jasno zakoličena stališča. Naša stališča so znana, ni potrebe, da bi od njih odstopali. Smo zelo verodostojni zagovorniki naših zahtev in načel, ne da bi s tem povzročali pri stvarno mislečih volilcih iritacije in nerazumevanje. Tega se zavedajo tudi naši volilci tako v na- Želim, da vprašanje dvojezičnih napisov ne bi bilo predmet naslednjih občinskih volitev, tega pa ni mogoče izključiti. predsednik EL ANDREJ WAKOUNIG rodni skupnosti kakor v večinskem narodu. Poleg manjšinskega vprašanja pa si prizadevamo za razvoj na dvojezičnem ozemlju tudi na ostalih področjih, predvsem na gospodarskem, kulturnem in ekološkem. Naloga EL je, da se kot sodobna stranka odpira novim izzivom. To smo že doslej dokazali: s pomočjo EL smo preprečili hitrostno železnico skozi Rož, skupno z iniciativami, ki so nam blizu, smo dosegli, da bo hitrostna železnica skozi občino Pliberk speljana v soglasju s prizadetimi prebivalci, odprtje Pavličevega sedla je bil rezultat trajne in vztrajne zahteve lokalne in deželne EL ter Slovenske gospodarske zveze, za velikovški okraj bo slej ko prej pristojen finančni urad Celovec in ne Šentvid, z iniciativami na področju čiščenja odplak pa Pred nedavnim sta ustanovljena pokrajinska odbora za Rož in Ziljo ter za Podjuno sprejela sklep, da se mora EL upoštevati kot sestavni del pogajalskih skupin, ki se ukvarjajo z razsodbo ustavnega sodišča. predsednik EL ANDREJ WAKOUNIG smo dosegli, da stroški niso eksplodirali in da teče mednarodni projekt med Globasnico in občinami v Sloveniji. Prav tako je velikovška turistična zveza na mojo pobudo izdala karte kolesarskih poti in pešpoti v obeh jezikih. Nenazadnje pa je EL edina stranka, ki si dosledno prizadeva za učinkovitejšo čezmejno sodelovanje. Kako se EL organizacijsko pripravlja na prihodnje volitve? WAKOUNIG: Priprave tečejo. Nekatere občinske frakcije so na to temo že organizirale seminarje, nekatere jih še bodo. Do srede tega leta bomo v sodelovanju z vsemi krajevnimi strukturami že začrtali organizacijski koncept za občinske volitve leta 2003. Prav tako smo pred nedavnim ustanovili pokrajinska odbora, enega za Rož in Ziljo, drugega za Podjuno. Sestavljajo ju občinski odborniki in njihovi namestniki samostojnih krajevnih list EL. Namen tega je usklajevanje in informiranje med posameznimi občinskimi frakcijami ter med občinskimi frakcijami in predsedstvom EL. In kakšne so organizacijske priprave za deželnozborske volitve? WAKOUNIG: Vse tri deželnozborske stranke so si očitno enotne, da ne bi prišlo do spremembe volilnega reda v prid manjšim strankam in narodni skupnosti. Očitno pa kot samo- umevno sprejmejo to nedemokratičnost, ki je edinstvena v Evropi, tudi volilci. V nasprotnem primeru bi na Koroškem moralo biti za manjšo stranko kljub visokemu volilnemu pragu dovolj glasov. Zato še enkrat pozivam deželnozborske stranke, da v korist deželi, demokraciji in politični raznolikosti še pred volitvami sklenejo ustrezno spremembo volilnega reda. Kakor zgleda, stranke tega ne bodo naredile. Kakšen bo torej odgovor EL z ozirom na prihodnje deželnozborske volitve? WAKOUNIG: Odgovor na to blokado ne more biti, da ne bi kandidirali. Če hočemo ta status odpraviti, bo na naslednjih deželnozborskih volitvah moralo priti do realistične skupne kandidature tistih struktur, ki vidijo potrebo po politični alternativi v deželi. Priprave v to smer tečejo, trenutno pa ne bi želel več povedati. Do zadnje okrogle mize lani poleti je poleg NSKS in ZSO sodelovala tudi EL. Sedaj očitno ni več vabljena. Kako si to razlagate ? WAKOUNIG: Verjetno je vzrok ta, ker smo glede Haiderjevega vedenja zelo jasno povedali svoje mnenje in ker deželni glavar ne želi slišati odkritih besed. Sicer pa je sestav okrogle mize zgrešen, ker domovinske organizacije nimajo legitimacije za sodelovanje ob okrogli mizi. Imajo Pa jo na strani manjšine osrednji organizaciji in EL. V tem smislu sta pred nedavnim ustanovljena pokrajinska odbora za Rož in Ziljo ter za Podjuno sprejela sklep, da se mora EL upoštevati kot sestavni del pogajalskih skupin, ki se ukvarjajo z razsodbo ustavnega sodišča. Pri tej razsodbi gre za dvojezične občine, v teh pogajalskih skupinah pa sodelujejo tudi večinske stranke, ki imajo v Prizadetih občinah svoje občinske odbornike. Zato je iogično, da se mora upoštevati tudi EL. Hvala za pogovor. Janko Kulmesch Table: Haider želi rešitev delegirati občinam ■ Na posvetu o topografiji so se deželne stranke trudile za konsenz. V prostorih deželne vlade je na vabilo deželnega glavarja Haiderja preteklo sredo, 20. februarja, potekal posvet o razsodbi ustavnega sodišča v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi. Udeležili so se ga člani deželne vlade, okrajni glavarji, predstavnika osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Pavel Apovnik (NSKS) in dr. Marjan Sturm (ZSO), predstavnika domovinskih organizacij Schretter in Feldner ter pravniki. Namen posveta je bil nakazati pravne izsiedke in obveznosti odločbe ustavnega sodišča. Po referatih pravnikov univ. prof. dr. Herberta Hallerja, univ. prof. dr. Richarda Novaka in dr. Gerolda Glantschniga je bila jasno, da se želja koroških svobodnjakov ne bo uresničila, da bi odločbo ustavnega sodišča iz pravnih razlogov lahko osporavali. Tudi deželni glavar Haider je moral priznati, da ničnostna pritožba proti odločbi ne bi bi imela nobenih izgle-dov. Zato se je posvet nato osredotočil na konkretne možnosti in modele reševanje razsodbe. Iskanje konsenza. Deželni glavar Haider je že v uvodu dejal, da bo zdaj treba iskati konsenzu-alno rešitev, ki jo bodo zagovarjali vsi v deželi. Haider: „Najti mora- mo model, ki ga bosta zagovarjala večina in manjšina. Deželna vlada parlametnu ne bo predložila modela, ki ne bi dobil soglasja koroških Slovencev in domovinskih organizacij. Nadalje je menil, da se bo treba posloviti od „suženjske vezanosti na odstotke“, rešitev da bo treba najti predvsem s prizadetimi občinami. Vključevanje občin. Po mnenju pravnikov dr. Hallerja in dr. Novaka odpira odločba ustavnega sodišča celp vrsto možnosti, pri čemer smatrata vključitev občin v odločitev kot mogočo in pomembno. Haider si želi „koroško rešitev“, ki bi jo naj v deželi potrdili vsi prizadeti pogajalski partnerji in bi jo nato kot skupni predlog posredovali parlamentu. O taki koroški rešitvi pa bi Haider potem rad pustil povprašati v ljudskem povpraševanju še koroško prebivalstvo in je prepričan, da bi za tak skupni predlog dobil veliko večino Korošcev. Smisel v dodatnem povpraševanju vidi Haider v tem, da bi na eni strani Evropi pokazal, kako na Koroškem rešujejo manjšinska vprašanja, na drugi strani pa naj bi s tem preventivno dali ustavnemu sodišču argumente za odklonitev morebitnih novih pritožb. Komisija. O rezultatih posveta bo zdaj po besedah Haiderja razpravljala deželna vlada, nato pa bo štiri- do petčlanska komisija strokovnjakov v sodelovanju s predstavnikom koroških Slovencev in domovinskih organizacij izdelala mogoče modele. Eden izmed modelov za rešitev naj bi bil furlanski, kjer lahko v občinah 1/3 občinskih odbornikov ali 15 % občanov predlaga dvojezične napise, o teh pa nato odloča 20-članska paritetična komisija. Kot časovni rok za rešitev je Haider imenoval jeseni letos, tako da topografija ne bi bila tema občinskih volitev marca 2003. Do aprila letos naj bi bil na voljo podatki ljudskega štetja 2001, ki naj bi služili kot orientancijska pomoč, tako Haider, ki je tudi najavil, da bo FPÖ zaenkrat prenehala pobirati podpise proti dvojezičnim tablam. „Če bo prišlo do konsenza, ne bomo izvedli povpraševanja,“ tako klubski predsednik FPO Martin Strutz. Haider je prepričan, da bo prišlo do konsenza, ker je po njegovem manjšina politično preslaba, da bi lahko živela v opoziciji in na drugi strani spet premočna, da ne bi iskala konsenza. Silvo Kumer krajevniEHS tedna Ta zanimivi kažipot se nahaja pri Velikovcu. Gotovo ste takoj uganili, iz katerega slovenskega imena so prevedli kraj v nemščino. To je lepo domače Hrenovče. SERIJA NT. Skupno z Greaeiem Krištofom, ki je lani v Šentjanžu „z užitkom“ razstavljal nemške prevode slovenskih krajevnih imen, bomo zdaj vsak teden objavili po en napis, ki sam govori zase in ne potrebuje dodatnega komentarja. NA DVOJEZIČNEM OZEMLJU Žandarmerija bo zaprla postaje H Še letos bo ministrstvo za notranje zadeve zaprlo na Koroškem 13 žandarmerijskih postaj - med drugim tudi (Dostaje v Železni Kapli-Beli, v Škofičah, Ričarji vasi, na Vratih in v Sejah. Med prvimi bo postaja v Železni Kapli, ki jo bodo podredili s 1. julijem mejni žandarmerijski nadzorni postaji za Jezersko, vendar so v Železni Kapli kljub temu ogorčeni, saj gre - po preureditvi šol v Lepeni in na Obirskem v ekspoziture - za nov poseg v infrastrukturo občine. S koncem leta pa bodo zaprli tudi postajo v Selah. Kot edina je ostala postaja v Globasnici. 6 Iz naših občin Othmar Mory ZGODOVINA Mory izdal knjigo H Nekdanji Pliberški župan Othmar Mory je izdal knjigo o vojnih oz. povojnih dogodkih na Lešah, kamor so maja leta 1945 partizani s silo odpeljali številne Pli-berčane in jih tam usmrtili. Tudi Moryjevi starši so na Lešah na ta način prišli v smrt. V knjigi skuša Mory te dogodke opisati in se pri tem opira na različne uradne vire in upošteva tudi osebne raziskave. Knjiga je za Moryja tudi poskus obravnave teme, ki je bila desetletja bolj ali manj tabuizirana. Predstavitev knjige bo v torek, 26. 2. ob 20. uri pri Brezniku v Pliberku. Knjigo lahko naročite pri avtorju in stane 25 evrov. GO-MOBIL Taksi za Pliberk ■ Zdaj bo tudi občina Pliberk dobila Go-mobil, ki bo bo zelo poceni prevažal občane po občini. Go-mobil bo na voljo npr. za vožnje za nakupe, ali pa zvečer tudi za obiskovalce gostiln. Koroški muzej na Ravnah varuje skupno dediščino ■ Uradno ločuje Ravne in Pliberk še državna meja, zgodovina pa že od nekdaj povezuje prebivalce te obmejne regije. Podjuna, Mežiška, Dravska in Mislinjska dolina so bile v monarhiji še del skupne regije, ki je bila tesno povezana tako gospodarsko, kulturno in seveda tudi jezikovno. Državna meja je v povojnih letih sodelovanje zelo zožila in skorajda ustavila. Po osamosvojitvi Slovenije se je pričela spet rušiti meja v glavah prebivalcev na obeh straneh. V zadnjih desetih letih je spet zaživelo čezmejno gospodarstvo, pa tudi na kulturnem področju spet začnejo vzpostavljati stike. Falke - Ravne. Mnogo k temu je prispevala libuška galeristka Renate Falke, ki se je pred leti kratkomalo povezala s Koroškim muzejem na Ravnah in ponudila sodelovanje. V zadnjih letih so tako nastali različni čezmejni projekti, ki jih na likovnem področju spremlja kustodinja Simona Javornik. Nastali so projekti, kot npr. » litopunkturni projekt Marka Pogačnika I etnološka razstava „Ko bo cvetel lan" (SPZ & Irena Destovnik) » razstava fotografij Toma Jeseničnika v Velikovcu ► predstavitev Petra Waldegga in Lojzeta Logarja na razstavi „Grafika“ v likovnem salonu Februarja je v Koroškem muzeju na ogled razstava L. Spacala. > razstava „Od Pliberka do Tra-berka“ v sodelovanju s celovškim Narodopisnim inštitutom Urban Jarnik I razstava slik Hermanna Fal-keja (galerija Falke/Libuče). V letu 2002 je na programu še več projektov. Med prve sodi razstava „Neznani Lojze Spacal“, ki je do konca februarja odprta v Koroškem muzeju na gradu na Ravnah. Koroški muzej na Ravnah pa nudi še veliko širšo ponudbo in z različnimi razstavami predstavlja kulturno dediščino regije. Ustanovljen je bil leta 1953 in ima bogato etnološko, železarsko, rudarsko, gozdarsko in lesarsko zbirko. V okrilje muzeja pa spada tudi muzej na prostem z razstavo o ostankih nekdanje rimske ceste (ki je povezovala Podjuno in Ravne) ter s Prežihovo bajto, ki je zelo priljubljen cilj skupinskih izletov. Več o muzeju na Ravnah je mogoče izvedeti tudi na spletni strani z naslovom www.koroski-muzej.si. Silvo Kumer April Sobota, 6. Klein St. Veit 9.00 (oficial dr. Jakob Ibounig) Nedelja, 7. Kappel am Krappfeld 9.00 (generalni vikar dr. Olaf Colerus-Geldern) Sobota, 13. Suha 9.00 Nedelja, 14. Launsdorf 10.30 Bad St. Leonhard 8.00 & 10.30 Sobota, 20. Nedelja, 21. Sobota, 27. Nedelja, 28. (regens mag. Josef Suntinger) Bajtiše 9.00 Meiselding 9.00 Moosburg 10.30 Pusarnitz 9.00 (ravnatelj msgr. Helmut Gfrerer) St. Ulrich bei Feldkirchen 9.00 (oficial dr. Jakob Ibounig) Mostič/Briickl 10.30 Maj____________________________________________ Sreda, 1. Kamen v Podjuni 10.30 (ravnatelj dr. Jože Marketz) Feldkirchen 8.00 in 10.30 (generalni vikar dr. Olaf Colerus-Geldern) Sobota, 4. St. Lorenzen im Gitschtal 9.00 Nedelja, 5. Greifenburg 10.30 Četrtek, 9. Beljak-Št. Jakob 8.00 & 10.30 Šetnpavel 8.00 & 10.30 (škofijski kancler prelat Mihael Krištof) Birmovanja v krški škofiji v letu 2002 I Kjer ime birmovalca ni posebej omenjeno, birmuje škof dr. Alois Schwarz. Sobota, 11. Skočidol pri Podravljah 9.00 (škofijski kancler prelat Mihael Krištof) Nedelja, 12. Marija Rojach 10.30 Sobota, 18. Gospa Sveta 8.00 & 10.30 Nedelja, 19. Celovec-stolnica 8.00 & 10.30 Ponedeljek, 20. Breze 8.00 in 10.30 Sobota, 25. Vrata/Thörl-Maglern 9.00 Nedelja, 26. Krka 8.00 in 10.30 Junij___________________________________________ Sobota, 1. Nedelja, 2. Sobota, 15. Preitenegg 9.00 Kornat 9.00 (msgr. dr. Anton Granitzer) Nedelja, 16. Grebinjski klošter 10.30 Nedelja, 30. Mauthen 10.30 JulM Sobota, 6. Vovbre 9.00 Nedelja, 7. Wolfsberg 10.30 Kremsbrücke 16.00 Sobota, 13. Feistritz ob Grades 10.30 Nedelja, 14. Altenmarkt 9.00 September Sobota, 14. Kolbnitz 9.00 Nedelja, 15. Klein St. Paul 10.30 (generalni vikar dr. Olaf Colerus-Geldern) Treffling 9.00 Sobota, 21. Gnesau 9.00 Drobritsch 9.00 Nedelja, 22. Sieben 9.00 (oficial dr. Jakob Ibounig) Sobota, 28. Hüttenberg 9.00 Šentjakob v Rožu 10.30 Špital ob Dravi 10.30 Oktober Sobota, 8. Nedelja, 9. (ravnatelj kanonik Josef-Klaus Donko) Paternion 9.00 Šmohor 8.00 & 10.30 Šentvid ob G. 8.00 & 10.30 (regens mag. Josef Suntinger) Sobota, 5. St. Michael/Pischeld. 9.00 Nedelja, 6. Celovec - Št. Lovrenc 9.00 Sobota, 12. Micheldorf 9.00 Nedelja, 19. Forst 9.00 T V| 1 V • Iz naših obcm Kmetje, ki na primer na kmečkih trgih (na stiki v Celovcu) prodajajo svoje izdelke, bodo odslej morati plačevati prispevke za zavarovanje. To povišanje pa lahko tudi pomeni, da bodo kmetje morati zvišati cene. Foto: Fera Vlada sklenila dodatno obremenitev naših kmetij ■ Z višjimi dajatvami želi kmetijska zavarovalnica potegniti kmetom več denarja iz žepa. Kmetje protestirajo. Prizadeti so kmetje, ki so se v zadnjih letih na trgu pozicionirali kot samostojni prodajalci svoji izdelkov-, torej če svoje izdelke prodajajo kupcem doma s kmetije, na trgih ali v kmečkih točilnicah. S tem so si kmetje v preteklih letih ustvarili zdravo osnovo za razvoj svojih kmetij in to večinoma z zelo uspešno. Te načrte jim je zdaj prekrižala kmetijska zavarovalnica, ki zdaj želi od teh kmetov več denarja. Kmetje, ki samostojno prodajajo svoje izdelke (Direktvermark-ter), so prispevka za zavarovalnico oproščeni le več, če letno nimajo višjega prometa kot 3.700 evrov. To pa je v praksi skoraj vsak kmet, ki na ta način trži svo- je izdelke. Ko je vlada v noveli 25. BSVG objavila novo obremenitev za kmečki stan, je bilo ogorčenje veliko, kaže pa, da je zadeva že dokončna. Na Koroškem so proti temu protestirali tudi politki ÖVP (Wurmitzer/ Wutscher), obremenitev pa so na Dunaju sklenili njihovi strankarski kolegi. Silvo Kumer SEJEM „DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ“ Ptuj: rok za prijave iz Koroške je 25. februar 2002 ■ Od 19. do 22. aprila 2002 bo v Minoritskem samostanu na Ptuju potekal 13. sejem „Dobrote slovenskih kmetij“, kjer bodo spet ocenjevali kmečke prehranske izdelke. Organizatorji tudi letos spet k sodelovanju vabijo koroške kmetice in kmete. V preteklih |®tih so naši koroški kmetje s Ptuja odnesli celo vrsto zlatih, srebr-oih in bronastih kolajn. Rok za prijave je 25. februar, sprejema pa jih dipl. inž. Peter Krištof (Kmetijska zbornica) - tel. 0463/58 50*404 ali 0676/835 554 °4. Kotizacija za ocenjevanje znaša 22 evrov. Za ocenjevaje pridejo v poštev mlečni izdelki (pinjenec, kislo mleko, smetana, sir, maslo itd.), mesni izdelki (suhe salame, suhe klobase, suho meso, sušena mesnata slanina itd., krušni izdelki (razne vrste kruhov, buhteljni, keksi, mednjaki, krofi itd.), kisi (jabolčni, vinski), olja (oljčno, bučno, sončnično), žganja, suho sadje, vina in sadni sokovi. Podrobne informacije dobite pri koordinatorju za Koroško dipl. inž. Marjanu Davidu iz Rinkol ali dipl. inž. Petru Krištofu. Rade volje pa vam pomaga tudi uredništvo Našega tednika. Naši kmetje so v preteklih letih s Ptuja odnesli celo vrsto kolajn. Iz ozadja občinske politike . /^lobaško občinsko politi-V^ko spremljam že skoraj 20 let, v katerih so Globaša-ni kljub strankarskim in svetovnonazorskim razlikam mnogo napredovali in uresničili sorazmeroma lepo število občinskih projektov. Pod bivšim županom Albertom Sadjakom je v občinski sobi med politiki veljala določena mera medsebojnega spoštovanja, za vse pa je veljalo, da so globaški interesi pomembnejši od strankarskih. Stranka več ko lastna občina? Novi župan in Sadjakov naslednik socialdemokrat Paul Robnig pa očitno ne zna nadaljevati uspešne konsenzualne poti svojega predhodnika. Nočem reči, da Robnig ne dela in politično ne živi za občino, toda na prvem mestu mu je pri srcu stranka, potem šele občina. Tipičen primer je kanal, kjer je okrajna SPÖ za centralni kanal. Čeprav je verjetno za Globasnico lastna rešitev cenejša, Robnig občane sili v centralni kanal v Voglje. Zakaj? Verjetno ne želi razočarati županov SPÖ Pfeiferja & co, ki bi jim rad ostal strankarsko pokoren tudi v drugih vprašanjih. Tako je pokorno sedel med njimi tudi na prireditvi FPÖ v Velikovcu, ko so hujskali proti dvojezičnosti. Zakaj ni vstal in zavrnil napade? Prav otročja pa je njegova zadnja akcija, ko se napihuje in razburja, da si je podžupan Sadovnik zagotovil naslov www.globasnitz.at. na inernetu. Isto možnost je imel tudi Robnig, zakaj je ni izkoristil? Sadovnik si je naslov zagotovil že pred leti, vedoč, da je treba biti vsaj malo pred časom in ne stopati v zadnji vrsti procesije velikov-ških županov SPÖ. Prepričan sem, da bi bil Albert Sadjak že zdavnaj našel konsenz tudi v 'tem vprašanju. Robnigu ne bo padla krona z glave, če bi stopil do Sadovnika in se z njim zmenil. Če nima slabe vesti, to zanj ne bi smelo biti težavno. Si|vo Kumer Kultura petek, 22, februarja 2002 Kultura/Intervj u 9 l/ ospredju bo tudi 60-letnica izseljevanja koroških Slovencev. Domači zbori bodo predstavili uglasbene pesmi Milke Hartman. Koroška poje 2002 v znamenju trehubilejev Letošnjo pevsko revijo Koroška poje zaznamujejo tri obletnice: 60-letnica izseljevanja koroških Slovencev, 100-letnica rojstva Milke Hartman in prav tako 100-letnica rojstva dr. Joška Tischlerja. srednji koncert Krščanske | 1 kulturne zveze je letos po- ^^✓svečen trem velikim dogodkom. S spominom na izseljevanje koroških Slovencev se KKZ želi pokloniti našim pregnancem, ki so morali aprila 1942 zapustiti svoje kraje in bili pregnani v razna taborišča v Nemčiji: Hesselberg, Schwarzenberg, Frauenaurach itd. Izseljencem je dajalo upanje skupnost v molitvi in v slovenski pesmi. Pokojni Janko Ogris je npr. v cerkvi napisal slovensko mašo, ki so jo nato peli na skrivaj. KKZ je vseskozi poudarjala tudi skrb za izseljence. Že za 40-letnico je organizirala obisk teh krajev, kjer so nekdanji izseljenci obujali spo- min na težke čase. Z izseljeništvom koroških Slovencev je tesno povezan tudi dr. Joško Tischler, narodni voditelj pred vojno in po njej, predsednik Slovenske prosvetne zveze, ustanovitelj Narodnega sveta koroških Slovencev, soustanovitelj Krščanske kulturne zveze ter oče Slovenske gimnazije. Tesno je bil povezan z izseljenci, saj je bil tudi sam med vojno izgnan v Bregenz. Imel je tesne stike z drugimi izseljenci, sam se je s kolesom peljal iz predarlškega glavnega mesta v Hesselberg, da bi obiskal izseljene rojake. Po vojni se je uprl angleškim oblastem v Beljaku in tako omogočil, da so se pregnanci lahko vrnili na svoje opustošene domove. V ospredju pa bo tudi 100-letnica rojstva Milke Hartman, saj bodo vsi zbori peli njene pesmi. Milka Hartman ni bila samo koroška literarna ustvarjalka, temveč tudi učiteljica, ki je veliko ustvarila na pod-' ročju izobraževanja. Ker so bili njeni starši pregnani, je bila tudi tesno povezana z izseljenci, obiskovala jih je v taboriščih in pisala pesmi o njih. Kot učiteljica je vodila počitniška letovanja in skrbela za izobrazbo bodočih gospodinj. Na tečajih pa se udeleženke niso učile le gospodinjskih opravil, temveč so se urile tudi v branju, recitiranju, igralstvu. Skrb za izobraževanje se je med drugim kazala tudi v tem, da je sama čez mejo prevažala knjige. V središču letošnjega dela KKZ pa je tudi zbiranje pesmi Milke Hartman, ki so uglasbene. Doslej obstajata že dve zbirki, ki sta ju uredila Hanzi Gabriel in Hanzi Artač. Bertej Logar je že objavil seznam pesmi, ki so jih zbori harmonizirali in uglasbili. Med glasbeniki, ki so skladali na pesmi Milke Hartman, v celoti jih je 33, so tudi imena kakor Radovan Gobec, France Cigan, Pavel Kernjak ali pa Janez Petjak. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se s pesmimi Mike Hartman ukvarjajo vse bolj tudi mladi glasbeni ustvarjalci, kot so to Roman Verdel, Bruno Petri- schek, Danilo Katz ali Štefan Thaler. Zbirko ureja Tone Ivartnik, doslej je zbranih že 250 pesmi. V nedeljo, 3. marca, bodo v Domu glasbe nastopili koroški zbori: MePZ Podjuna-Pliberk, MoPZ Valentin Polanšek z Obirskega, MePZ Peca iz Globasnice, Dekliški tercet Hartmann iz Celovca, MePZ SPD Radiše, MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka, Vokalna skupina Pet in tri iz Stare vasi, MePZ PD Obirskp, MoPZ Franc Leder-Lesjčjak iz Štebna, MePZ Gorotan iz Šmihela, MePZ Jakob Petelin Gallus iz Celovca ter Ansambel Drava in kot gost MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. Za zaključek bodo zapeli vsi zbori pod vodstvom Toneta Ivartnika, Romana Verdela in Jožeta Ropitza. Spored bodo povezovali Andreja Sturm, Janko Žerzer in Marica Stern-Kušej. gf Kuharski tečaj po receptih Milke Hartman KPD Planina v Selah je pretekli teden vabilo na zanimiv kuharski tečaj starih receptov. ■ v'PD Planina v Selah obhaja letos 100-letnico društvene-I Xga kulturnega delovanja v Selah (1902-2002). V okviru tega jubileja je društvo pretekli teden priredilo zanimivo prireditev: kuharski tečaj. To pa seveda ni bil navaden kuharski tečaj. V Sele sta prišli bivši udeleženki oz. voditeljici tečajev Milke Hartman. S to prireditvijo so se tudi v Selah spomnili 100-letnice rojstva koroške pesnice in kulturne delavke Milke Hartman. Frančka Košutnik in Katarina Boročnik iz Libuč sta obiskovali tečaje, ki jih je prirejala Milka Hartman, in jih po uspešni udeležbi tudi sami oblikovali. V Selah sta na treh večerih, pretekli četrtek, petek in soboto, selskim udeleženkam pokazali, kako se je svojčas kuhalo. Vsakega večera se je udeležilo približno dvajset zainteresiranih, ki so se seznanili s starim načinom kuhanja in s skoraj že pozabljenimi jedmi. Prvi večer sta Frančka Košutnik in Katarina Boročnik pripravili naslednji jedilnik: pšenični žganci (pražen pšenični zdrob), koruzni in ajdovi žganci ter sestrici (kvašeno testo). Drugi večer so bili na jedilniku češpljeva juha, trentice, krompirjeva omaka in za sladico jabolčna pita. V soboto pa sta voditeljici tečaja skuhali kip-njake, ajdove povitnjake, kuhane štruklje, presno zelje in spekli ajdovo torto. Z zanimanjem so udeleženke spremljale večerno kuhanje in seveda vse dobrote tudi pokusile. V soboto so selski društve-niki na pogostitev povabili dobrotnike, ki so selskemu društvu za pustno prireditev podarili dobitke za tombolo. Udeleženke so z zanimanjem °pazovale kuharičine priprave. Frančka Košutnik je kuhala po starih receptih. „Ne vidim potrebe, da bi kaj spreminjali” Novi deželni direktor ORF dr. Willi Mitsche v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM o Slovenskih sporedih, Radiu 2, televizijski oddaji „Dober dan, Koroška” in o finančnih težavah, ki tarejo tudi ORF Koroška. rihajate iz dvojezičnega Šentvida v Podjuni. Znate slovensko? DR. MITSCHE: Znam slovensko, na žalost pa premalo. Kakšen je vaš odnos do slovenske narodne skupnosti? DR. MITSCHE: Neproblematičen, brez frakcij. Pred tem pogovorom (v torek, 19. februarja) vas je obiskat tudi predsednik NSKS Bernard Sadovnik. O čem konkretno sta se pogovarjala? DR. MITSCHE: O posebnih konkretnih vprašanjih se nisva pogovarjala. Šlo je le za nastopni obisk ob mojem imenovanju za deželnega direktorja, za kar mi je Sadovnik čestital. Kako ste zadovoljni s Slovenskimi sporedi ORF? DR. MITSCHE: Po vseh informacijah, ki jih imam, so zelo priljubljeni. Kar zadeva mene, ne vidim niti najmanjše potrebe, da bi pri njih kaj spreminjali. Kako ste zadovoljni z Radiem 2? DR. MITSCHE: V podrobnosti sem se z njim premalo ukvarjal, vsekakor pa ne slišim nobenih pritožb. Slovenski sporedi ORF so bili v preteklih mesecih nekajkrat pod udarom. Noricus oz. Möl-zer piše v Kärntner Krone, da jih posluša „samo nekaj sto” ljudi, nekateri pa jih hočejo sploh ukiniti. Kakšno je vaše stališče? DR. MITSCHE: O tem ne odločam jaz, ker to ne spada v mojo pristojnost. Za to je pristojen ustanovni svet (Stiftungsrat). S svoje strani vsekakor ne vidim nobene potrebe, da bi pri njih kaj spreminjali. Sicer pa slovenskih oddaj naj ne bi merili po številkah, ker so pomembne tudi za sožitje obeh narodnih skupnosti. Pomagajo odpravljati predsodke, ki izhajajo iz zgodovinskega razvoja, in prispevajo k medsebojnemu spoznavanju tako slovenske kakor nemške kulture. Nekateri razmišljajo tudi o varianti, da bi slovenske oddaje preoblikovali po vzorcu oddaje dr. Wilhelm Mitsche „Servus, srečno, ciao”. Kaj pravite o takšnih razmišljanjih? DR. MITSCHE: To je diskusijski model, o katerem se je mogoče pogovarjati. Vendar ne vem, če si kdo kaj takega želi. V primeru, da je tako, je treba skrbeti za konsenzualno rešitev. Napovedali ste že, da si zelo želite podobno oddajo kakor „Servus, srečno, ciao” tudi na televiziji, zlasti glede na dejstvo, da bo Slovenija prej ati slej postala članica EU. Se bo vam izpolnita želja? DR. MITSCHE: Vsebinski koncept je izdelan, financiranje pa še ni zagotovljeno. Kakšen je vsebinski koncept? DR. MITSCHE: Oddaja naj bi bila ob sobotah, vsebovala pa bi po en prispevek tudi iz Slovenije in Furlanije. Prispevki naj bi upoštevali vsa merodajna družbena področja (gospodarstvo, kulturo, kulinariko, šege in navade, šport; politiko pa manj). Kako ocenjujete oddajo „Dober dan, Koroška”? DR. MITSCHE: Z njo sem zelo zadovoljen. Ne vidim potrebe česa spreminjati. Tudi ne, kar zadeva njen časovni obseg? DR. MITSCHE: To je vprašanje financiranja. Vsakdo ve, da ima ORF po novem zakonu manj sredstev na voljo, poleg tega pa zaradi slabe gospodarske konjunkture tudi manj dohodkov iz reklame. Kljub temu moramo skrbeti, da ohranimo kakovost programov. Zaradi varčevalnih ukrepov trpijo vsi. V primerjavi z ä lanskim letom dobi ORF Koroš-ti ka letos 10 milijonov šilingov 5 (726.728,- evro) oz. več ko 5 % manj. Bo to imelo posledice tudi za Slovenske sporede? DR. MITSCHE: Upam, da nobenih. Ne morem kategorično izključiti težav. Vendar -že upam, da bomo ohranili programsko kakovost. Če bi bile potrebne posledice, potem do njih ne bi prišlo pri personale, temveč pri oblikovanju programa, kar bi pomenilo manj prispevkov ali pa daljše prispevke. Vendar težko verjamem, da bi oblikovanje slovenskih radijskih in televizijskih oddaj zaradi tega občutno trpelo. Kdaj hočete ukrepati? DR. MITSCHE: Do tega poletja bomo vedeli, kako zadeve tečejo. Potem bo treba reagirati. Financiranje pilotnega projekta Radio 2 je zaenkrat zagotovljeno do 31. marca 2002. Bo prišlo do rešitve, ki bo trajno zagotovila oddajanje celodnevnega slovenskega Radia 2? DR. MITSCHE: Upam, da bo prišlo do dolgoročne kooperacijske pogodbe. O tem pa ne odločam jaz, temveč ustanovni svet na Dunaju. Hvala za pogovor ter obilo sreče in uspeha na novem službenem mestu. Janko Kulmesch ORF KOROŠKA________________ Marjan Velik novi vodja Slovenskih sporedov Te dni, tako deželni direktor ORF dr. Willig Mitsche v pogovoru za NAŠ TEDNIK, je bil Marjan Velik definitivno imenovan za novega vodjo Slovenskih sporedov. S tem je Velik nasledil Mirka Bogataja, ki po besedah deželnega direktorja „od 31. decembra 2001 ni več v našem podjetju”. Kolegu Veliku želimo v novi funkciji obilo uspeha! 10 Rož - Podjuna - Žila V Podroju nad Globasnico bo prihodnji ponedeljek, 25. februarja, prelistala 75. list življenjske knjige Matilda Sadovnik. Slavljenki za visoki polokrogli jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NT se pridružujejo člani Slovenskega društva upokojencev Pliberk. Prihodnji ponedeljek bo slavila 75-letnico življenja -Matilda Sadovnik. V Čežavi pri Kotmari vasi praznuje 30. pomlad Chris Muri. Čestitamo in želimo vse najboljše! Prihodnji ponedeljek bo na Bistrici nad Pliberkom praznoval rojstni dan Alfred Kral. Bivšemu občinskemu odborniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Prav tako prihodnji ponedeljek bo v Dvoru pri Šmihelu obhajala rojstni dan Pepca Wakounig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam NT se pridružuje EL. Pred nedavnim je slavil 50-letnico življenja Franc Valenti-nitsch iz Celovca. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in dobri znanci. Prav tako 50-letnico je pri Joštu v Žopračah slavila Matilda Einspieler. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. V Mačah praznuje 25. pomlad Janko Partl. Za osebni praznik mu iskreno čestitajo prijatelji in znanci ter mu želijo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Na Hodnini je pred kratkim slavil osebni praznik Foltej Fugger. Članu društva upokojencev Šentjakob vsi iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Celovcu je obhajala osebni praznik Vera Stornik, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in osebnega zadovoljstva. Učitelj Mohorjeve ljudske šole Tomo Millonig bo 27. februarja praznoval 35-letnico. Čestitkam NT se pridružujejo kolegi učitelji, učenci in starši. Vse najboljše! ČESTITAMO 33. pomlad obhaja Elke Zepitz iz Železne Kaple. Iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče, uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači ter drugi sorodniki in prijatelji. Na Čemernici je praznovala 20. pomlad Katja Noč. Čestitamo in želimo vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Julki Kac, ki je prelistala 70. list življenjske knjige. Slavljenki za ta lepi življenjski praznik od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebnega miru. V Pliberku praznuje 20. pomlad pevec MoPZ Foltej Hartman Matej Hudi. Čestitkam NT se pridružujejo pevci in prijatelji. Pri društvu upokojencev Sele je obhajala osebni praznik Katri Hribernik v Grabnu. Vsi v društvu slavljenki prisrčno čestitajo ter želijo zdravih let v družinski sreči. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Plesarski mojster Manfred Krainz iz Libuč bo 27. februarja praznoval svojo 54-letnico. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke, pridružujejo pa se jim prijatelji in znanci iz Libuč. V Ločah ob Baškem jezeru sta pred kratkim slavila rojstni dan Katarina Sticker in Mirko Singer. Obema veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Pred kratkim je v Mali vasi pri Globasnici obhajala rojstni dan občinska odbornica Bernardka Kordesch. Čestitkam NT se pridružujeta EL in SJK. Prav na Valentinovo so prinesli družini Margit in Jozeja Wutteja, po domače Mikula, pri Starem gradu v Bekštanju hčerkico, ki jo bodo krstili na ime Valentina. Njej, sestri in bratu ter staršem iskreno čestitamo in najboljše želje za pričeto novo življenjsko pot, ki naj bo Valentini z rožicami poslano. To želi Kulturno društvo „Peter Markovič” iz Rožeka. Čestitkam in prisrčnim željam se pridružuje NT. V Črgovičah pri Šmihelu bo praznovala polokrogli rojstni dan Breda Kuhar-Krištof. Čestitkam sorodnikov, prijateljev in znancev se pridružuje NT. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Fricu Jesseju z Dobrove in Erni Kampusch iz Gorič. Posebne čestitke pa veljajo Albertini Smolnik iz Stare vasi, ki slavi 75- letnico življenja. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja, sreče in osebne- ga zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Šentpetru pri Šentjakobu je praznovala 25. pomlad Nadja Fugger. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prihodnji ponedeljek, 25. februarja, bo praznoval rojstni dan mag. Vladimir Smrtnik. Vodji biroja za narodno skupnost pri deželni vladi iskreno čestitamo in želimo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. V Münchnu praznuje svojo 50-letnico Gabriela Smrtnik, doma iz Kort. Ob okroglem jubileju ji po tej poti iskreno čestitajo domači in ji želijo vse najboljše! Čestitkam se pridružuje NT. Mirko Osojnik iz Železne Kaple bo te dni praznoval svojo 40-letnico. Njemu veljajo iskrene čestitke prijateljev, ki se že veselijo srečanja v domačem kraju. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Heleni Merkač iz Šmihela, Alfredu Kralu z Bistrice nad Pliberkom in Rozini Smrečnik iz Globasnice. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. ČESTITKA TEDNA Kristl Lajčahar - Mariniak 80-letnik I e, kakršen je. Mnenje po- I ve v obraz, naj bo to pri-lično ali neprilično. Kdor ga pozna, mu ne bo zameril, kakor tudi on ne zameri odkrite in poštene besede. Na svet je prišel 22. 2. 1922 pri Marinjaku v Kotmari vasi. Mala kmetija, prej bajta, pet otrok, hči in štirje sini, od teh živita še dva, Kristl in Ferdi. Nekaj blaginje zaradi trgovine. Oče zboli za sušico (tuberkulozo), umre, mama vdova ostane sama. Stiskam v mladosti sledi druga svetovna vojska. Kristl služi vojake predvsem na vzhodu in na Balkanu. Po vojski se znajde v zaporu Karlau, tja ga spravijo Angleži zaradi nezaželene in prepovedane poli- Prav danes, 22. februarja, slavi Krist! Lajčahar 80-letnico. tične dejavnosti. Dela pri zidarjih, za Slovensko prosvetno zvezo, kaže filme po celi Koroški, nazadnje dela za celovški magistrat. Vsa leta so- deluje pri domačih Gorjancih. Tudi v pokoju ne miruje. Kot zares biološki kmet se ukvarja z rejo ovc in s čebelarstvom. Je kritičnega duha, ostro opazuje dogajanje in ne molči. Pove in napiše, če se mu zdi potrebno, naj bo prilično ali neprilično. Šrčna zadeva mu je SAK. Z njim se veseli in tudi trpi, če ure ne bijejo ugodnih časov. Na svojem domu pri Marinjaku je pogostil že številne SAK-ovce. Marinjakove hišne duri so gostoljubno odprte vsem ljudem dobre volje. Dragi Kristl, za današnjo 80-letnico ti želimo vse najboljše. Daj ti-Bog zdravja in zadovoljstva. Še na mnoga leta! Rož - Podjuna - Žila 11 Njena ljubezen je veljala Bogu in družini Jožefa Hajnžič, dolgoletna mežnarca na Rebrci, bi 11. marca izpolnilo 101 leto. Vsemogočni ji je zaprl knjigo življenja v soboto, 9. februarja, pri šolskih sestrah v Pliberku. |k | jeno življenje ni bilo lahko, l\ I bilo pa je, v zaupanju božji I N pomoči, polno srčnega bogastva in topline. Občutila jo je zlasti njena družina, občutili pa so jo tudi rebrški farani, ki jim je kot mežnarica služila celih 40 let. Poleg tega je bila deležna dodatne božje milosti: le redkokdo doseže starost nad 100 let -Jožefi Hajnžič, mami pionirja EL Železna Kapla in dolgoletnega sodelavca Mohorjeve tiskarne Lada Hajnžiča, pa je Gospodar življenja namenil skoraj 101 leto. Izpolnila bi to starost že prihodnji mesec, v ponedeljek, 11. marca. Sedaj je zaključil tudi njeno življenjsko knjigo. V soboto, 9. februarja, je v pliberškem domu za ostarele, ki ga vodijo šolske sestre, utihnilo njeno dobrotljivo srce. Svoj zadnji zemeljski dom ima odslej na domačem pokopališču na Rebrci, kjer so v torek, 12. februarja, ob številni udeležbi žalnih gostov, položili njeno truplo k zadnjemu zemeljskemu počitku. Pogrebno svečanost in mašo zaduš-nico je vodil Slavko Thaler skupno s sobratoma Vilijem Kavčičem iz Velenja in Martinom Gašperšičem iz Sv. Trojice, s pesmimi pa so se od rajne poslovili šentprimški cerkveni pevci pod vodstvom Han-zija Kežarja. Zibelka je Jožefi Hajnžič tekla v Sloveniji, na ugledni kmetiji pri Šoštarovih na Štavešin-skem vrhu. Po ljudski in obrtni šoli se je izučila za šiviljo, nato napravila mojstrski izpit in odprla lastno delavnico. Domačini so nadvse cenili njene poklicne sposobnosti, prav tako pa tudi njene človeške vrline. Leta 1934 se je poročila z Mirkom Hajnžičem iz Gornje Radgone. Bil je občinski tajnik in organist pri Negovi, njegova žena pa je kmalu začela opravljati mežnarijo in pomagala v cerkvi. V zakonu so se jima rodili otroci Jožica, Anica, Vikica in Lado. Sledila je krvava druga svetovna vojna, sledile pa so tudi krvave revolucionarne razmere v domovini pokojne Jožefe. Leta 1945 je morala vsa družina zapustiti dom in vso premoženje -postali so pregnanci z lastne zemlje, iz svoje ljubljene domovine. Začela se je trnjeva pot iz enega taborišča v drugo, mdr. v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem, kjer je zaradi srčne bolezni umrla komaj 13 let stara hči Jožica. Bila je mamin in očetov ponos, saj je že kot 13-letno dekle pri mašah igrala na orgle. Svoj dokončni dom so si Hajn-žičevi po nekaj mesecih v taborišču ustvarili na Rebrci, ker je tedanji župnik Matej Igerc iskal organista. Organist je postal njen mož, ki je hkrati delal v tovarni celuloze. Njegova žena Jožefa je celih 40 let opravljala naloge mežnarice, dokler ni onemogla in hudo zbolela in na srečo dobro prestala tudi operacijo. Kljub hudi bolezni pa je pokojna preživela v krogu domačih mnogo lepih let. Zaradi visoke starosti so jo šolske sestre v zadnjem letu in pol sprejele v pliberški dom onemoglih, kjer je lani obhajala v krogu svoje družine in sorodnikov 100. življenjski jubilej. Šolske sestre so jo dobro poznale, saj je redno hodila v Tinjski dom na duhovne vaje in dopustniške dneve starih. Njim velja tudi prisrčna zahvala za lepo in ljubeznivo postrežbo, dokler ni v miru odšla k Vsemogočnemu, ki mu je vse svoje življenje zvesto služila in ga z molitvijo častila. Zahvala pa velja prav tako zdravniku dr. Štefanu Jelenu za tedenske preglede in župniku Poldeju Zundru, ki jo je prišel obhajat vsak prvi petek. Sedaj uživa rebrška mežnarica-Jožefa Hajnžič pri svojem Gospodarju večno radost in veselje, njeno zemeljsko truplo pa se naj po dolgem potovanju skozi dolino solz, posejano pa tudi s krasnimi rožami pristne domače ljubezni in zadovoljstva, mirno odpočije. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsem žalujočim, še posebej otrokom z družinami, velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch Jožefa Hajnžič ob 100-letnici Prebije: Lucija Hedenik, Rožanova mama t Po hudi bolezni je v torek, 12. 2. 2002, umrla Lucija Hedenik, Rožanova mama na Prebljah. Smrt jo je rešila trpljenja, ki je izbruhnilo pred pol leta. Ni bilo pomoči. odila se je Lucija Hedenik 9. 12. 1921 v Slovenjem Plajber-tku. Pri šestih letih je prišla na Prebije. Najprej je odraščala v Roža-novi paštubi, pozneje se je preselila h Kvančniku v Kotmaro vas. 13. 2. 1950 se je poročila z Janezom He-denikom, Rožanom na Prebljah. Tako se je vrnila v kraj svojih zgodnjih let. Rodili so se trije otroci, Hilda, Mirti in Greti. Oktobra 1990 ji je umrl mož. Rajna Cija, kakor so jo klicali, je bila človek vesele narave, družabna in zabavna. Bog ji je dal gor v visoka leta kleno zdravje. Kmetijo in polje je ljubila z dušo in srcem. Dokler ji je zdravje le količkaj dovoljevalo, je opravljala kmečka dela. Rada je po- magala vsakemu sosedu. Zaradi svoje ustrežljivosti in veselosti je bila priljubljena pri sosedih in znancih. Bila je trdno verna in narodno zavedna. Redno je hodila na domače prireditve. Lani poleti se je je lotila bolezen, ki jo je spravila v grob. Pogreb je bil v četrtek, 14. 2. 2002, v Kotmari vasi. Župnik Maks Michor se je rajni zahvalil za vse, kar je storila dobrega na tem svetu, in za njen verski zgled. Posebej se je zahvalil snahi Pavli, ki je rajni stregla in za njo skrbela med hudo boleznijo. V slovo so zapeli Gorjanci. Rožanova mama naj počiva v miru. Otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje. Lucija Hedenik ob 80-letnici RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 22. februarja 18.00-18.30 Utrip kulture T E D E N SOBOTA, 23. februarja 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 24. februarja 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna misel 18.00 -18.30 Glasbena PONED., 25. februarja 18.00 - 18.30 Kratki stik V o R F TOREK, 26. februarja 15.00 - 18.30 Otroški spored SREDA, 27. februarja 18.10 - 19.00 Glasbena mavrica 21.04.-22.00 Večerni spored ČETRTEK, 28. februarja 18.00 - 18.30 Rož - Podjuna - Žila NEDELJA, 24. februarja 2002 13.30 PONEDELJEK, 25. febr. 2002 ORF 2, 3.15_____________ TV SLOVENIJA I 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel na uradnem obisku v Sloveniji • Pisatelj upora in solidarnosti prof. Janko Messner prejme avstrijski častni križec za znanost in umetnost prve kategorije • Kulturni dom Pliberk bo prizorišče simpozija o vsestranskem udejstvovanju Milke Hartman ob 100-letnici rojstva pesnice z libuškega puela • „Neumna Avguština” - vesela zgodba o enakopravnosti spolov je očarala otroke Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at Radio dva Ode.do IS. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00-9.00 9.00-12.00 12.07-13.00 13.00- 15.00 15.00- 17.17 17.17-17.30 17.30-18.00 Dobro jutro Sol in poper Žumal, nato glasba 3 krat 3 Klub Radio dva Lepa ura Žumal Naša pesem Naša pesem na Radiu dva... ponedeljek, 25.-2.: Koroški zbori pojo v drugih jezikih; torek, 26.2.: Post v pesmi in besedi; sreda, 27.2.: Iz bogate pevske zakladnice; četrtek, 28. 2.: Iz naših vasic; Celovec in okolica; petek, 1.3.: Pred pevsko revijo Koroška poje • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 23. februarja: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 - 12.00 Sobotni mozaik; 12.00 -13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farant. 'včjUl nedelja. 24. februarja 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00-12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 24. februarja 2002: • gost v studiu: Dieter Kolonovits, izvedenec za ustavno pravo Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure ^7 M Petek, 22. februarja ŠENTJANŽ Diskusija „Napadi na pravno državo ob razsodbi ustavnega sodišča o dvojezičnih tablah” Diskutirajo: ustavni pravnik univ. prof. dr. Dieter Kolonovits, govornica Zelenih za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu mag. Te-resia Stoisits in govornik SPÖ za pravna vprašanja v dunajskem parlamentu dr. Hannes Jarolim Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: SPZ SELE Selški kulturni praznik ob 100-letnici Milke Hartman Spored: MePZ Pevskega društva Obirsko, MePZ Sele, Recital, Zbor LŠ Sele in Se-le-Kot, Mladinski zbor Sele Slavnostni govornik: dr. Miha Vrbinc Kraj: v farnem domu Čas: 19.30 Prireditelj: KPD Planina Soprireditelj: PD Sele Sobota, 23. februarja TINJE Dan čebelark in čebelarjev Čas: od 9. do 17. ure Kraj: v Katoliškem domu prosvete Predavata: mag. dr. vet. med. Mira Jenko-Rogelj, dr. Janez Poklukar Vabi: Dom prosvete ŠENTJANŽ Gledališka predstava „Vaje v slogu" Gostuje: mladinska gledališka skupina SPD Bilka Kraj: v k&k centru Čas: ob 20. uri Vabi: k&k TINJE Odpdje razstave umetnin iz naravnega kamna „noitulove - evolucija -evolution” Razstavlja: mag. Richard Bošic Čas: ob 19.30 Kraj: v Domu prosvete Nedelja, 24. februarja ŠMIHEL Lutkovna igra „Stotisočnoga” Nastopa: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel Čas: ob 11. uri Kraj: vfarni dvorani Vabi: KPD Šmihel SELE Tek na smučeh Tek za deželni pokal in društveno prvenstvo Kraj: na društveni tekaški progi v Selah - Borovnica Čas: ob 10. uri Vabi: nordijska sekcija DSG Sele ŽITARA VAS Igra „O debelem praded-tku in razbojnikih” Gostuje: mlajša mladinska skupina SPD Bilka Čas: ob 11. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: Slovensko prosvetno društvo Trta Torek, 26. februarja ŠENTJANŽ Cas za čaj (vabljene so ženske na klepet, na uživanje čaja) Čas: ob 19. uri Kraj: v k&k centru Vabi: k&k ROŽEK Tečaj slovenščine za začetnike Čas: ob 18.30 Kraj: v ljudski šoli Prijave: pri gospe Lehmann, tel.: 04274/3073 Sreda, 27. februarja ŠENTJANŽ Gledališki abonma „Predsednice” (Werner Schwab) Gostuje: SNG Drama Kraj:v k&k centru Vabi: k&k Sobota, 2. marca GLOBASNICA Koncert Pesem zbledele zemlje Nastopa: Mešani pevski zbor Rož Čas: ob 19.30 Kraj: v farnem domu Vabi: fara Globasnica Nedelja, 3. marca ČEMERNICA 24. Zimski pohod na Arihovo peč Odhod na kočo: med 9. in 12. uro Kraj: pri Polancu na Čemer-nici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu Vabi: Slovenska športna zveza Torek, 5. marca PLIBERK Musicalgala 2002 Čas: ob 20. uri Kraj: v pliberškem Kulturnem domu Predprodaja vstopnic: na Zvezi Bank in v vseh Posojilnicah Sreda, 6. marca ŠMIHEL Predavanje „Autorität - Notwendigkeit und Problem” Predava: dr. Josef Klingler (univerza v Celovcu) Cas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Šmihel ŠENTJAKOB Kuharski tečaj „Hitra in zdrava kuhinja” Vodi: Nataša Partl Čas: od 18.30 do 22.00 Kraj: Višja šola za gospodarske poklice Prijave: 04228/3579 Vabi: RC Šentjakob Sobota, 9. marca PLIBERK 35. srečanje „Od Pliberka doTraberka” Čas: ob 20. uri Kraj: v pliberškem Kulturnem domu Sobota,16. marca PLEŠERKA Koncert Pesem združuje - Gesang verbindet - II canto unisce Sodelujejo: MePZ Fran Venturini (Trst), Coro misto Haliaetum (Izola), Männerquintett Ponfeld (Celovec), MoPZ Trta (Žitara vas), Chor Cantamus (Hoflein/Nižja Avstrija), An- " sambel Unikat (Gorica pri 2. Slivnici), Styrian Classic- to' Duo, Seentalstimmen Keut- Pr schach/Hodiše JJ' Kraj: pri Habnarju §1 Čas: ob 19.30 u$ Vabi: Slovensko prosvetno Pr; društvo „Zvezda” v Hodišah ^ Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Hartmanovi vabijo na posvet Milka Hartman, pesnica libuškega puela 23. februarja 2002 v Kulturnem domu v Pliberku Spored: 9.30 Pozdravne besede prirediteljev 9.45 Matjaž Kmecl (Mesto Milke Hartman v okviru slovenskega pesništva) 10.15 Marjan Strojan (V čem se razlikuje pesništvo Milke Hartman od pesnikov poznejših koroških generacij) 10.45 Feliks J. Bister (Zgodovinski pregled časa in prostora življenjske dobe Milke Hartman) ODMOR 11.30 Pavel Apovnik (Zamisel kulturne izobrazbe pri Milki Hartman) 12.00 Andrej Kokot (Odmevnost pesništva Milke Hartman na koroške avtorje) 12.15 Janko Messner (O ljubezni Pokržnikovega Lukana do pesnice libuškega puela) KOSILO 15.00 Pavel Zdovc (Nekaj misli in odstavkov o Milki Hartman) 15.15 Eva Verhnjak-Pikalo (Kako predstaviti delo Milke Hartman današnjim šolarjem in dijakom 15.30 Katja Sturm-Schnabl (Ženski moment v pesništvu Milke Hartman) 15.45 Tina Bahovec (Podoba žensk v Koroškem Slovencu) ODMOR 16.15 Tone Ivartnik (Zborovska obdelava Milkinih pesmi in napevov) 16.30 Andreja Sturm (Bibliografski oris dela Milke Hartman) 16.45 Zaključna diskusija 17.15 Joži Strutz (Sklepna beseda) 19.00 Spev ljubezni ogenj vžiga (Zaključna spominska slovesnost ob 100-letnici rojstva pesnice Milke Hartman) V sodelovanju s SPD „Edinost” v Pliberku, MoPZ „Kralj Matjaž", MePZ „Podjuna”, Društvo slovenskih pisateljic in pisateljev ter Društvom Kulturni dom v Pliberku Koroška poje 2002 ob 60-letnici pregnanstva ob 100-letnici rojstva Milke Hartman ob 100-letnici rojstva dr. Joška Tischlerja v nedeljo, 3. marca, ob 14.30 Dom glasbe v Celovcu Nastopajo: MePZ „Podjuna-Pliberk", MoPZ „Valentin Po-lanšek" Obirsko, MePZ „Peca" Globasnica, Dekliški tercet Hartmann Celovec, MePZ SRD „Radiše”, MoPZ „Foltej Hartman", Ženska vokalna skupina „Pet in tri", MePZ PD Obirsko, MoPZ „Franc Leder-Lesičjak” Šteben, MePZ Gorotan Šmihel, MePZ „Jakob Petelin Gallus” Celovec, MePZ „Lojze Bratuž” Gorica, Ansambel Drava Borovlje, Združeni zbori Vstopnice v predprodaji: v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni -Naša knjiga” in v pisarni Krščanske kulturne zveze (tel.: 0463/51 6243, 0676/ 7063483) ter uro pred koncertom POSOJILNICA-BANK BOROVLJE Razpis delovnega mesta za svetovalca za stranke (Front-Office) Posojilnica-Bank Borovlje išče kvalificirano/ega in angažirano/ega sodelavko oz. sodelavca s samostojnim in zanimivim delokrogom. Vaša kvalifikacija in osebne sposobnosti: e zaključena šolska in bančna izobrazba • dobro obvladanje obeh deželnih jezikov e ter izkušnje v prodaji bančnih produktov zaželene e prodajno-akvizicijska spretnost pri odnosu s strankami • samoiniciativnost, veselje do navezovanja stikov in angažiranost e diskretnost, lojalnost in zaupnost Nudimo vam: • zanimivo in samostojno delo, možnost za nadaljnjo izobrazbo in delokrogu primerni dohodek po učinku Pisne prošnje z običajnimi prilogami, ki se seveda zaupno obravnavajo, pošljite na: Posojilnica-Bank Borovlje gospa Kunčič Hauptplatz 16 9170 Ferlach/Borovlje Srečanje z gledališkimi in lutkovnimi skupinami 28. februarja in 1. marca 2002 v Celovcu Četrtek, 28. februarja, 2002 e TISCHLERJEVA DVORANA: 08.00: „Piknik na bojišču” (Otroška gledališka skupina SPD Šentjanž) • KLAGENFURTER ENSEMBLE: 09.00: „Stotisočnoga” (Lutkovna skupina KPD Šmihel) 11.30: „Žogica nogica" (Otroška gledališka skupina KPD Planina Sele) • MLADINSKI DOM: 10.30: „O debelem pradedku in razbojnikih” (Otroška gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs) 12.15: „Vaje v slogu” (Mladinska gledališka skupina SPD Bilka Bilčovs) 15.00: „Zgodbe, iz nekdanjih dni” (Otroška gledališka skupina KPD Šmihel) Petek, 1. marca, 2002 • KLAGENFURTER ENSEMBLE: 08.30: „Vila malina" (Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel) 11.30: „Podstrešje” (Gledališka skupina SPD Radiše) e TISCHLERJEVA DVORANA: 09.30: „Velika repa” (Lutkovna skupina „Pika" SKD Celovec) 11.00: „Sinjemodri Peter” (Lutkovna skupina „Navihanci” SKD Celovec) e MLADINSKI DOM: 10.30: „Velikaška norost” (Mladinska gledališka skupina KKD Vogrče) am jjAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: rush/o „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga astopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Ce-vac, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik r,e)ema podpore iz sredstev za pospeševanje ™°dnih skupnosti. Narodni svet zastopa politič-gl' gospodarske in kulturne pravice in interese 'ovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega »lavnega in pravnega reda, zlasti društvenega j:.4va, ustavnih in drugih norm, za zaščito narod-'. skupnosti ter na osnovi mednarodnih in medenih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag, Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8,1. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostalo inozemstvo 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,- SIT.' tT 04239/26 42 v petek, 22. februarja, ob 19.30 Predavanje: Plešoči Job Predavatelj: dr. Arnold Mettnit-zer v soboto, 23. februarja, od 9. do 17. ure Dan čebelark in čebelarjev v Tinjah Predavatelja: mag. dr. vet. med. Mira Jenko-Rogelj in dr. Janez Poklukar v soboto, 23. februarja, ob 19.30 Razstava: Umetnine iz naravnega kamna Umetnik: Richard Bošic v torek, 26. februarja, od 9.30 do 11.30 Verski pogovori v letu poklicanosti: Krst Vodi: žpk. Valentin Gotthard v torek, 26. februarja, ob 19.30 Predavanje z dia-slikami: Samostanska kultura v visokem srednjeveškem veku do cesarja Jožefa II (II. del) Predavatelj: dr. Wilhelm Deuer od prtka, 1. marca, od 15. ure, do sobote, 2. marca, do 13. ure 33. izobraževalni seminar za cerkvene pevke in pevce, organiste, pevovodje, kantorje in liturge v petek, 1. marca, ob 19.30 Odprtje razstave Aleksandra Jarca „Motivi iz to- in onostranstva” ROMANJA IN POTOVANJA od torka, 2. aprila, do nedelje, 7. aprila 2002 Romanje in izobraževalno potovanje v Umbrijo Spremljevalec: diakon dr. Sig-fried Muhrer od torka, 7. maja, do srede, 15. maja 2002 Izobraževalno potovanje v Armenijo Spremljevalca: dr. Jasmine Dum-Tragut in Jožko Kopeinig od petka, 10. maja, do srede, 15. maja 2002 Romarski polet v Fatimo in obisk krajev Lizbona, Batal-ha, Alcobaca, Nazare, Tomar in Cimbra Duhovni voditelj: dekan mag. Ivan Olip OBČNI ZBOR DSG SELE Smučarska in nordijska sekcija najbolj napredna Ob godu svetega Janeza Bosca so se konec januarja društveniki in prijatelji športa v farni dvorani v Selah zbrali na občnem zboru športnega društva DSG Sele-Zell. Slovesno mašo pred občnim zborom je vodil Jože An-dolšek, olepšal in glasbeno sooblikoval pa jo je mladinski zbor pod vodstvom Klavdije Ogris. Po maši je znani in priljubljeni zdravnik dr. Ivan Ramšak uvodoma predaval o možnostih alternativne medicine v športu. Nadvse pestremu predavanju so z velikim zanimanjem sledili številni obiskovalci občnega zbora. Med prisotnimi so bili tudi zastopniki krovnih organizacij, namreč UNION-Koroška, Koroške nogometne zveze in Krščanske kulturne zveze, ki jo je zastopal tajnik Nužej Tolmajer. Po pozdravu predsednika Igorja Robleka je sledil govor, v katerem je predvsem poudaril vrhunski projekt -zidavo društvenega poslopja ob nogometnem igrišču. Zahvalil se je vsem pomočnikom in sponzorjem za velikodušnost in jih obenem prosil za nadaljnjo podporo. Predsednikovim besedam so sledila poročila sekcijskih vodij štirih sekcij - nogometne, smučarske, teka na smučeh ter namiznoteniške. Predlog o zvišanju članarine, ki je že desetletja jsta, so soglasno sprejeli. Številne športne uspehe so želi v vseh štirih panogah, pri čemer se obetajoč napredek vidi predvsem v smučarski sekciji in pri teku na smučeh. Nogometna sekcija zastavljenih ciljev ni docela dosegla, čeprav selski nogometaši za polčas puške še niso vrgli v koruzo. Namiznoteniška sekcija je v letargiji, poživitev te sekcije bo v bližnji prihodnosti neobhodna. Občni zbor športnega društva DSG Sele-Zell so zaokrožili govori zastopnikov krovnih organizacij, ki so tudi za naprej obljubili okrepljeno sodelovanje bodisi na organizacijski bodisi na finančni ravni. Sandi Mak ODBOJKA/I. ZVEZNA LIGA Dobljanom je zopet uspel zgodovinski dosežek Z napredovanjem v polfinale državnega prvenstva je odbojkarjem SK Zadruga Dob/Aich tretjič zapored uspela kvalifikacija za evropski pokal. dbojkarji SK Zadruga Dob/ I lAich so predčasno dosegli polfinale v avstrijski odbojkarski ligi. Po tesni zmagi pred tednom dni na Dunaju so v drugi tekmi v Kulturnem domu v Pliberku preprčljivo premagali ekipo dunajskega Sokola s 3:0 (16/22/13). S tem dosežkom so se varovanci slovaškega trenerja Pridala zopet zapisali v zgodovino, saj jim je z napredovanjem v polfinale državnega prvenstva tretjič zapored uspela kvalifikacija tudi za evropski pokal. Srečanje s SVS Sokol se je začelo z nepričakovanimi zapleti: uro pred tekmo namreč ni bilo jasno, ali bo sploh mogoče igrati v 12 točk je tokrat dosegel odlično razpoloženi Wolfgang Schmerlaib. športni dvorani pliberškega Kulturnega doma. Vzrok je bil okvara v dvorani, kajti po električnih napeljavah s stropa je začela najprej kapljati in nato curljati voda. Prizadevni funkcionarji domačega kluba pa so hitro reagirali in popravili okvaro. Tako se je tekma pred 300 gledalci pričela s 15 minutno zamudo, kar pa na zbranost Doblja-nov ni vplivalo negativno, saj so Micheu & co nato potrebovali le 68 minut za jasno zmago. Največ točk je dosegel - kot ponavadi -legionar Chocholak (20.). Zelo močan pa je bil tokrat tudi nastop Schmerlaiba, ki je nenazadnje z dvanajstimi doseženimi točkami potrdil svojo trenutno odlično razpoloženje in pomen za ekipo. Nasprotnik Dobljanov v polfinalu, ki se igra v seriji „best of five”, je večkratni avstrijski prvak Vienna hotvolleys, prva tekma pa bo 2. marca na Dunaju. Franc Sadjak NORDIJSKO SMUČANJE Zlato, srebro in bron za zahomška dekleta Državno prvenstvo šolarjev in mladincev v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji v Zahomcu. ■L I ajuspešnejša je bila Petra |\ I Mörtl, ki je osvojila dve I M zlati kolajni - pri šolarkah II v nordijski kombinaciji in tudi pri smučarskih skokih (mladinke I). Srebro so pri dekletih osvojile v smučarskih skokih Kerstin Mörtl (šolarke I) in Kathrin Stefa-ner (šolarke II) ter v nordijski kombinaciji Tanja Drage, pri fantih pa Štefan Kaiser, ki je v smučarskih skokih (šolarji II) zasedel 2. mesto. Zahomška dekleta so osvojila tudi več bronastih kolajn: Tanja Drage (mladinke I), Petra Mörtl (šolarke II) v smučarskih skokih ter Kathrin Stefaner v nordijski kombinaciji. Kathrin Stefaner (mladinke I) in Tanja Drage (šolarke II) sta v smučarskih skokih nadalje osvojili četrto mesto, prav tako Katrin Mörtl in Tomaž Druml v nordijski kombinaciji. Slednji je v smučarskih skokih v skupini šolarji II osvojil še 5. mesto. Državno prvenstvo z nad 100 udeleženci in udeleženkami iz vse Avstrije je - že drugič po letu 2000 - organiziralo in izvedlo ŠD Zahomec na čelu s predsednikom organizacijskega komiteja Martinom Wiegelejem in svojim namestnikom dr. Ludwi-gom Drumlom. Tekmovalni komite pa so sestavljali Franci Wiegele st., Franci Wiegele ml., Peter Stattmann, Werner Schoitsch, Janko Zwitter ml, Peter Rausch in Hans Mörtl. Skakalnici (50 m in 75 m) kot tudi proge za smučarski tek so bili v odličnem stanju, tako da so bili tekmovalci kot tudi funkcionarji klubov in Avstrijske smučarske zveze (ÖSV) nadvse zadovoljni z izvedbo prvenstva. Državno prvenstvo v Zahomcu je organizacijsko kot tudi s častnimi nagradami podprla tudi Slovenska športna zveza. SMUČANJE_____________________________ Odlični Šentjanžani Smučarji ŠD Šentjanž so proti pričakovanju uspešno tekmovali na deželnem prvenstvu ASKÖ v Innerkremsu (9. 2.). Osvojili so kar šest prvih, eno drugo mesto ter štiri tretja mesta. Posebej izstopala je Brigitte Esel, ki ni bila le najhitrejša v skupini žensk, temveč celo najboljša dneva. Uvrstitve članov ŠD Šentjanž na deželnem prven-stvu ASKÖ v Innerkremsu: 1. mesto: Manuel Malle (otroci I), Andrea Parti (šolarke I), Nicole Kruschitz (šolarke II), Brigitte Esel (splošna skupina žensk - najboljša dneva), Renata Dolinar (dame II), Toni Oraže (starejša starostna skupina); 2J Birgit Filipič (splošna skupina); Andrea Kruschitz, Marcel Quantschnig, Erik Užnik, Christof , Han- ELAN-cup v Innerkremsu: Brigitte Esel (splošna skupina žensk); 2J Toni Oraže (splošna skupina moški III); Koroško deželno prvenstvo v Weißbriachu: sla- 4 lom - 2ti Andrea Parti (šolarke I), Mihi Sablatnik (mladinci - v svojem letniku najboljši); 5. v svojem letniku: Desiree Žnidar; veleslalom - 1j Andrea j Kruschitz (splošna skupina žensk); Mihi Sablat- 1 nik (mladinci - v svojem letniku naboljši); 5^1 Andrea Parti (šolarke I); (- Tekmovanje za deželni pokal v Innerkremsu: ii Brigitte Esel (splošna skupina žensk - v celoti dru- v ga); 2^ Mihi Sablatnik (mladinci - v letniku prvi); n Andrea Kruschitz (splošna skupina žensk); » Markercup na Golici in v Weißenseeu: 4. in 5.; v Manuel Malle (otroci I); tc McDonalds-cup na Golici: 2i Christof Srienc (otroci II). ^ Društveno prvenstvo ŠD Šentjanž bo v soboto, 23. februarja (štart ob 14. uri), v Podnu. Srienc; 4j Natalija Hartman, Desiree Žnidar zi Pscheider, Jürgen Filipič; t=-^ CLOL o o 15 Sport Foto: Kumer Mladi igralci SAK so se hitro spoprijateljili s profesionalci iz Henana iz Kitajske. Akadamija SAK bo nudila igralcem nove možnosti ■ Na Hrvaškem so juniorji SAK na turnirju za „Pokal Istre“ osvojili 2. mesto. V Celovcu pa je SAK medtem pričel z ustanavljanjem „Akademije SAK“. Medulin. V semestralnih počitnicah je SAK v Medulinu organiziral Priprave za več ko 240 nogometašev. S SAK je bila v Medulinu tudi celotna koroška juniorska liga (U 19), SAK U 16, SAK U 14, SAKU 12, ter članska ekipa SAK. Juniorji. Za odličen uspeh so poskrbeli juniorji SAK. V predtekmovanju so postali prvi v svoji skupini 'n šele v finalu podlegli SV Špitalu z 0:1, to pa predvsem zaradi velikega števila zbolelih in poškodovanih igralcev. Končni vrstni red turnirja za pokal Istre: 1. SV Špittal, 2. SAK, 3. Bad Bleiberg, 4. Trg/Feldkirchen, 5. FC Kärnten/BNZ U 19, 6. FC Šentvid. Akademija SAK. V Celovcu pa je SAK medtem pričel realizirati „Nogometno akademijo“. V sodelovanju z Mladinskim domom SŠD in Slovensko gimnazijo bo SAK s 1. marcem 2002 pričel s poskusnim vodenjem te akademije, ki ima cilj, da povezuje šolo, nogomet in prosti čas. SAK bo svojim igralcem nudil po pouku v Mladinskem domu I kosilo » popoldansko varstvo I urejeno učenje s pedagogi I dodaten trening > prevoz na klubski trening > prevoz s treninga domov. S tem si lahko mladi igralci SAK nad 14 let prihranijo dnevno veliko časa, ki ga sicer potratijo za prevoz in lahko z boljšimi pogoji trenirajo vsaj štiri- do petkrat na teden. OLIMPIJSKE IGRE 2002 Skakalci poskrbeli za prvo kolajno Slovenije Slovenski skakalci Primož Peterka, Peter Žonta, Damjan Fras in Robert Kranjec so na Zimskih olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju osvojili bronasto kolajno na ekipni tekmi, kar je prvo slovensko odličje na teh igrah. Slovenska četverica je tako skorajda ponovila zgodovinski podvig Primoža Ulage, Mirana Tepeša, Matjaža Debelaka in Matjaža Zupana, ki so bili drugi na ZOI leta 1988 v kanadskem Cal-garyju. Zupan je zdaj slovenski trener in je v slabih dveh letih povsem preporodil slovensko reprezentanco, ki je bila na tretjem mestu v seštevku točkovanj tudi na obeh posameznih tekmah na teh olimpijskih igrah. ŠAH______________________ Zmaga zaSŠK „Obir”, remi za SŠZI V 8. krogu prvenstva koroške podlige sta slovenski moštvi ostali nepremagani. Ekipa Slovenske športne zveze/Zveza Bank I je remizirala z Weitensfeldom (4:4), moštvo SŠK „Obir” Železna Kapla I pa je v gosteh slavilo visoko zmago 6,5:1,5 proti ekipi iz Trga. ŠŽZ/Zveza Bank I je z remijem sicer ohranila 4. mesto na lestvici, toda po vsej verjetnosti hkrati zapravila možnosti za osvojitev drugega mesta na lestvici in s tem za podvig v koroško ligo. Celjani SAK „pokazali meje” SAK se je vrnil s priprav z dvema porazoma, eno zmago in mnogimi dragocenimi spoznanji v kovčku. A"\ eprav vreme na odlično organizira-I nem štiridnevnem „campu” SAK na Hrvaškem v Medulinu ni bilo naj-°0|je, je bil trener Jagodič v celoti zado-v°ljen s pripravami, predvsem z dragocenimi spoznanji iz pripravljalnih tekem. Medtem ko se je moštvo na čelu s kape-janom Lojzetom Sadjakom na prvi preizkušnji proti slovenskemu prvoligašu Primorje (poraz 4:1) kar zadovoljivo odreza-°’ je bil njegov nastop na drugi tekmi Proti prav tako slovenskemu prvoligašu Publikum Celje bistveno manj uspešen °2: močan. Celjani so bili namreč v vseh °2irih jasno močnejši in so varovancem trenerja Jagodiča „pokazali nogometne meje”. Nenazadnje je ta tekma trenerju Jagodiču pokazala dragocena spoznanja o slabosti ekipe, ki jih je nato z igralci v pogovorih tudi temeljito analiziral. Zadnji dan priprav je SAK odigral še tekmo proti štajerskemu podligašu in jo dobesedno na poti domov mimogrede dobil s 3:0. SAK - Breze v Vidri vasi. Konec tega tedna (v nedeljo, 24. februarja, ob 14. uri) bo ŠAK zopet „vadil” v Vidri vasi, njegov nasprotnik pa bo koroški ligaš Breže. Nato se bosta pomerila že Žva-bek - Šmihel (ob 15.30). ' F. S. Pred pripravljalno tekmo SAK proti Celju sta bita kapetan Lojze Sadjak (levo) in legionar Jani Pate še optimistična, po tekmi oz. po jasnem porazu pa se tudi onadva nista več nasmehnila. Foto: wieset ŠTEVILKA TEDNA 1 550. Od leta 1550 naprej so lahko Slovenci brali knjige v svoji materinščini. Tedaj je Primož Trubar s Katekizmom in z Abecednikom utemeljil slovenski knjižni jezik. 35 let pred tem pa so bile zapisane prve tiskane besede „Le vkup, le vkup, uboga gmajna“. OSEBE &DOGODKI Pripravil Silvo Kumer > ZANIMIVO Čebelarji se vsako leto srečajo v Domu v Tinjah. Letos bo to tradicionalno srečanje to soboto, 23. februarja, od 9. do 17. ure. Našim čebelarjem bosta pršdavala živinozdravnica dr. Mira Jenko-Ro-gelj ter dr. Janez Poklukar. Naši čebelarji se bodo to soboto srečali v Tinjah. 40. pomlad praznuje 26. februarja profesorica angleščine in slovenščine mag. Ingrid Romano. Na Slovenski gimnaziji poučuje od šolskega leta 1988 naprej in je med dijaki in kolegi profesorji zelo priljubljena. Za jubilej so ji čestitali že številni prijatelji, znanci in kolegi. Čestitkam se pridružuje tudi Ingrid Romano NT in ji želi vse praznuje najboljše. 40. pomlad. Po stari ljudski veri imajo v kvatrah oblast hude pošasti Po pustu sledijo postni tedni, ki jih imenujejo tudi kvatrne tedne, in jih je kar štiri (za vsak letni čas po eden). Po ljudski veri je bolje, da se človek v teh tednih posti, verovali pa so tudi, da v kvatrnih tednih duše rajnih nemirno potujejo po svetu in prihajajo v svoja bivša bivališča ter iščejo pomoč pri živih ljudeh. Zato je v teh nočeh bolje biti doma, saj rado straši. V kvatrnih nočeh naj bi imeli posebno oblast hudobne pošasti, zli duhovi, coprnice in sam vrag. O coprnicah so verovali, da hodijo v kvatrnih nočeh druga k drugi v vas. Coprnic in pošasti so se ljudje bali, prav tako kvatrne babe ali kvatrn-ce, ki so bile še posebej zlobne in so škodovale človeku, kjer so le mogle. Danes ljudje ne verujejo več v moč kvartnic, beseda pa se je ohranila predvsem v drugem pomenu in označuje ženske, ki se rade shajajo in klepetajo. Šefica etnološkega inštituta Urban Jarnik mag. Martina Piko-Rustja pozna veliko „legend“ okoli kvatrnih tednov, pravi pa, da se ljudje danes teh ne bojijo več. Istega mnenja je tudi „novinarski etnolog“ ORF Franci Sadolšek, ki pravi, da te stvari danes poznajo le še starejši. V 19. stoletju so se ljudje v kvatrnih tednih bati pošasti, coprnic in kva-trnic, ki so jim menda vragi brusili jezike... Kaj pravita o kvatrah strokovnjaka? mag. Martina Piko-Rustja ISvatre so ime-r\le včasih v ljudski veri velik pomen. Danes s tem pojmom mladina ne ve več veliko početi, splošno veljajo danes kvatre ie še za preveč zgovorne ženske. ISvatre so dobi-l\le danes nov pomen. To so v prvi vrsti zelo jezične ženske, ki pa nimajo več opravka s pošastmi. Kvatre pa so tudi moški, ki se ga vsake kvatre napijejo. Franci Sadolšek P TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI + TERMINI + JUBILEJI „Musical Gala“. V zadnjih letih so muziki! kot „Öats“, „Phantom der Oper“ ali „Die Schöne und das Biest“ skrbeli za polne dvorane na Dunaju. Uspešnice kot „Don't Cry For Me, Argentina“ so po vsem svetu znani. Vse te uspešnice bo mogoče v živo slišati in videti na „Musical gali“, v Kulturnem domu v Pliberku, v torek. 5. marca 2002, ob 20. uri. Nastopile bodo zvezde iz muziklov „Evita“, „Cabaret“, „Jesus Christ Super Star“, „Les Miserables“ in „Miss Saigon“. Vstopnice lahko kupite v predprodaji na vseh Posojilnicah v Podjuni. ■ Musical gala ■ Jubilej direktorja tovarne filtrov v Šmihelu 60-letnico življenja začetek marca praznuje direktor tovarne Filtrov v Šmihelu kom. svetnik Franc Mlinar. Podjetje, ki ga je ustanovil Mlinar, danes nudi delovno mesto nad 1000 ljudem v Podjuni. Velike pa so Mlinarjeve zasluge tudi na političnem področju, kjer je on kot ko-misarični vodja bistriške občine položil temelje za mirno sožitje v občini, tako da so Bistričani danes zgled vsej Koroški. Za jubilej mu iskreno čestita tudi uredništvo Našega tednika in mu želi vse najboljše! Kom. svet. Franc Mlina! praznuje svojo 60-letnicO' \ C ii ti P t< h P d ti Ii Foi Käi cr cl cn