POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto IV. — Štev. 51
CENA 8 DIN
Oreja aredalSki odbot — Glavni urednik Stroke!) Karel — Naslov uredništva In opravet »Posavski tednik., Krško 56 - Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško, štev 61S-T-145	- Tiska
Mariborska tiskarne — Celoletna naročnina 350, polletna 180. četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik- Izhaja enkrat tedensko
K R S K O, dne 26. decembra 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K K S n. o
Hi smonslfariliinizpopolnioicma svojo armado, da bi obranili mir in neodvisnost naše Mave
Razgovor vrhovnega komandanta JLA maršala Tita z urednikom lista „Narodna Ai mi a“
Vrhovni komandant JLA maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je na Brdu pri Kranju sprejel glavnega urednika časopisa Narodna Armija polkovnika Mirka Kaleziča in mu odgovoril na nekaj postavljenih vprašanj.
Na prvo vprašanje, v čem je notranji in mednarodni pomen naše politike močne vojske, je tovariš Maršal med drugim dejal, da je z našega^ notranjega nacionalnega gledišča njen pomen v tem, da smo po končanem oboroženem delu naše revolucije že po izkušnjah iz zgodovine videli, da ni moči ohraniti nobene pridobitve revolucije, če ni oborožene sile, ki bi to revolucijo čuvala. Naš boj je bil krvav in mi smo v njem premagali notranje nasprotnike sedanjega sistema, ki so bili okupatorjevi sodelavci Po osvoboditvi je bila naloga naše vojske predvsem v tem, da je zagotovila nemoten razvoj socialističnega družbenega reda v naši deželi. Zato nam je potrebna močna vojska. To nam je bilo tem laže, ker je naša vojska zrasla iz revolucije, iz ljudstva. Zato ima njen značaj ljudske vojske prvenstven pomen, kadar gre za naše notranje razmere; naša vojska ni nekaj, kar je bilo izven ljudstva. Ona je sestavni del naše narodne skupnosti, ki živi ne samo vojaško življenje, marveč tudi življenje našega splošnega sedanjega družbenega razvoja. Pripadniki naše vojske niso ločeni del ljudstva, ki bi bil. kakorkoli prikrajšan. Ne! Pripadniki vojske kakor tudi vsi ostali državljani naše države morajo biti natančno poučeni o našem vsakdanjem življenju in poznati morajo naš celotni razvoj. Zato je potrebna in važna politična izobrazba pripadnikov naše vojske, zato je važno notranje politično življenje vojske. Če imajo njeni člani pravilne nazore o našem notranjem življenju in dogajanju, lahko ne le kot celota, marveč tudi posamezno delujejo kot zavesten činitelj za ohranitev našega notranjega življenja in omogočajo širen razvoj našega socialističnega reda. V tem je velikanski pomen naše vojske za naš notranji razvoj.
Tovariš Tito je nato omenil sporazum z Grčijo in Turčijo, v katerem ima naša vojska izključno obrambno nalogo. Tudi v zvezi s Trstom, v trenutku, ko so bile ogrožene naše življenjske koristi, je JLA nastopila kot činitelj obrambe teh koristi, kot činitelj obrambe miru.
Odgovarjajoč na drugo vprašanje, ali naj se in v kakšnih oblikah zrcali v življenju vojske boj za socialistične družbene odnose v deželi, na je tovariš Maršal dejal, da' je naša
razpade. Razpade zato, ker ni- , vojske za nadaljnji razvoj naše ma korenin v ljudstvu in ker ! vojske zelo važne. Tem izkuš-hočejo vsposobiti ta instrument, njam moramo pripisati, da no- : da bi nastopal tudi proti last- bena osamitev v primeru kake nemu ljudstvu. Ljudje v naši nove vojne naših enot ne bi vojski pa črpajo moralo iz ljud- mogla demoralizirati, ali po-stva, iz krvi za ohranitev revo- vzročiti, da bi se vdale kakor j
Proslave Dneva JLA
V Krškem je na večer pred Dnevom JLA bila slavnostna akademija, ki jo je organizirala garnizija iz Krškega. Slavnostni govor je imel kapetan tov. Zulič o ustanovitvi in razvoju Jugoslovanske ljudske armade ter poudaril hrabrost in odločnost naše slavne armade med narodnoosvobodilno borbo s tovarišem Titom na čelu. Temu so sledile recitacije in pevske točke. Ljudi je navdušilo petje narodne makedonske in dalmatinske pesmi ob spremljavi harmonike. Kot zadnja in najboljša točka je bil makedonski ples. katerega je ljudstvo nagradilo z burnim aplavzom, tako da so ga morali ponavljati.
Dvorana je bila nabito polna, kar dokazuje, da si Krčani še želijo sličnih proslav.
Dne 22. t. m. pa so tudi šahi-sti krškega šahovskega društva počastili Dan JLA. Zvečer ob 9. uri so se zbrali v kavami, kjer so sprejeli šahiste garnizije. Po prijateljskem razgovoru so izžrebali nasprotnike in se vsedli za šahovnice. Predsednik šahovskega društva tov. ;
Priprave na praznovanje novoletne jelke
Tudi v našem okraju se vse šole, otroški vrtci in društva prijateljev mladine pridno pripravljajo na praznovanje Novoletne jelke.
Na Senovem so pričeli s pripravami že v ponedeljek, 21. t m. V teku tega tedna bodo na Senovem uprizorjene tri lutkovne predstave, kjer bo gostovalo lutkovno gledališče iz Ljubljane. Poleg teh prireditev bo Društvo prijateljev mladine na Senovem organiziralo še novoletni sejem, ki bo dne 31. decembra.
V Krškem pripravlja nižja gimnazija pravljično igro »Mogočni prstan«, otroški vrtec pa pripravlja poseben prizorček. 31. t. m. bo šla skozi Krško povorka z godbo na čelu. Na saneh se bo vozil dedek Mraz, okrog njega pa bodo:	Rdeča
kapica, medvedki, zajčki in druge živali. Obdaritev bo skupna. V okviru praznovanja novoletne jelke so šli prejšnji
Gunčar je otvoril “šahovski t«*****! - Krškega, Brežic,
lucionamih pridobitev. To je moralni činitelj, ki rase in ki je zmeraj živ. In v tem je velikanska razlika med našo in drugimi vojskami.
Tovariš Tito je nato dejal, da so naše izkušnje iz osvobodilne
se je to dogajalo s celimi divizijami drugih armad v zadnji svetovni vojni. Naša izkušnja je, boriti se dalje in zato se nam ni bati, da bi bile posamezne enote kdaj od celote naše vojske odrezane in odtrgane.
dvoboj. Nad petnajstimi šahovnicami se je zamislilo 30 ša-histov. Borba je trajala dobri dve uri. Šahisti krškega šahovskega društva so premagali garnizijo Krško z 12:3, kar je za zmagovalce kar lep uspeh.
Dan Jugoslovanske ljudske armade so praznovali tudi v ostalih krajih krškega okraja. Proslave so se vršile tudi po šolah. Posebno svečano je na ta dan bilo v Cerkljah, kjer pionirji vsako leto gredo v štab letalstva in čestitajo pripadnikom JLA k njihovemu prazniku.
SPOROČILO VSEM OBČINSKIM ODBOROM SZDL
Občinskim odborom SZDL krškega okraja sporočamo, da je potrebno izpolnjene naročilnice na naš list, ki smo vam jih pred 14. dnevi poslaji, dostaviti na upravo »Posavskega tednika« do danes opoldan. Vsi, ki vam pa z ozirom na kratek rok to ni mogoče, prosimo, da se poslužite telefona in nam v teku dneva sporočite na telefonsko številko Krško 17 naslove novih naročnikov, ki so vam seveda tudi vplačali naročnino najmanj za tri mesece, t. j. 90 dni. To nam je potrebno zaradi tega, da jih uvrstimo med one, ki imajo pravico do sodelovanja pri nagradnem žrebanju in da ji vzamemo v obzir pri določitvi kraja, kjer se bo žrebanje izvršilo.
Uprava »Posavskega tednika«
Senovega in iz Sevnice grebško gledališče.
Brežiška gimnazija in osnovna šola bosta priredili čajanke
po razredih. Vsak razred bo imel svojo novoletno jelko, dedek Mraz pa bo hodil od razreda do razreda. Razredi bodo ozvočeni, tako da bodo vsi hkrati sledili pohodu dedka Mraza. Organizirali bodo tudi srečolov.
Za praznovanje Novoletne jelke se pripravljajo še:	na
Vidmu, v Leskovcu, v Dobovi, na Bizeljskem in drugod.
Za obdaritev šolskih in predšolskih otrok so prispevala v glavnem podjetja in ustanove po posameznih krajih. Da pa bodo obdarjeni tudi otroci v oddaljenejših krajih, je zbiral denar tudi Svet za prosveto in kulturo pri OLO, ki je zbral skupno 261.000 dinarjev. S tem denarjem bodo nabavili otrokom šolske potrebščine in obdarili otroke v pasivnih hribovitih predelih krškega okraja, kot so: Telče, Kal, Podvrh, Za-bukovje, Bučka itd.
Glavni odbor ZB je dal za Novoletno jelko partizanskim otrokom krškega okraja 450.000 dinarjev. Za ta znesek bo nabavil okrajni odbor ZB raznega blaga in ga porazdelil med partizanske otroke.
33. volilna enota (ko sta n e viška) pred ponovnimi volitvami v repub iško skupščino
Plenum CK Zveze Romanistov Slovenije
Pretekli teden je zasedal plenum CK ZKS. Organizacijski sekretar CK tov. Vida Tomšičeva je v svojem referatu analizirala delo organizacij in članstva v Zvezi komunistov, zlasti v zvezi z izkušnjami ob letošnjih volitvah. Po daljši razpravi, v kateri je sodelovalo več tovarišev, je imel zaključno besedo sekretar CK tov. Miha Marinko.
Na plenumu je bilo v daljši
vojska takšna, kakršna je prav j razpravi ob analizi volilnih re-
lr<W Irt	I • »	.	.	1 < , _ _ 1 • 1.’ v 	.	.
zato. ker je socialistična", ker je vojska novega sistema. In ker je vojska novega in ne stare sa sistema, je najbolj bistveno, da se njeni pripadniki zmeraj zavedajo svojih nalog in svoie vloge, da se zavedajo, da niso nekaj izven ljudstva, marveč, da so čeprav instrument obrambe dežele, vendar le sestavni del te dežele del. ki se zaveda rine stvarnosti, ki se zaveda, kaj 66 v njej dogaja.
Naša vojska je pravzaprav šola za poglabljanje socialistične zavesti naših državljanov, šola, ki je^ po__ mojem mnenju ena najvažnejših, je dejal tov. Tito.
Tovariš Tito je za tem govoril o armadah v kapitalističnem svetu in v Sovjetski zvezi, kjer delajo iz vojske samo za vojskovanje sposoben instrument. Njihove pripadnike vzgajajo samo v osvajalnem bojnem smislu, ne dovolijo jim pa političnega dela itd. Iz teh ljudi nastala tako čisto vojaški militaristični instrument, ki ob hudih porazih vojaško absolutno
zultatov kritično ocenjeno delo komunistov in organizacij Zveze komunistov. Volitve, ki pomenijo veliko zmago socialističnih sil, so bile tudi preizkušnja sposobnosti komunistov, da se bore za socialistično zavest množic. Večina komunistov je bila med najaktivnejšimi v političnem delu ob volitvah. Vendar pa se je ob teh ponovno pokazalo, da je v organizacijah Zveze komunistov še zelo veliko nerazumevanja sedanjega razvoja kakor tudi vloge komunistov in Zveze komunistov, kot jo je opredelil VI. kongres.
Volitve so nam odkrile, da imamo v osnovnih organizacijah ZK in vodstvih resne slabosti, ki jih moramo premagati, če hočemo, da nam v bodoče zastane naša socialistična graditev prav zaradi ovir v nas samih. Zavest množic, da jim socialistična ureditev in taka pot, kot jo hodimo v Jugoslaviji, resnično zagotavlja boljšo bodočnost, je onemogočila kakršen koli enotnejši na-
žaškem vprašanju je reakcijo pokazala ne samo kot razrednega sovražnika, ampak ji je dala tudi obeležje narodnega izdajal-stva. Zato te volitve popienijo njen velik polom. Ovira nadaljnjemu razvoju socialističnih odnosov, zato že niso v prvi vrsti organizirani poizkusi sovražnika, ampak v prvi vrst; pomanjkanje razumevanja za procese v današnji družbi, za perspektivo našega razvoja kakor tudi pomanjkanje revolucionarne budnosti in pripravljenosti članov ZKS, birokratizem v organizaciji ZK.
Opažati je še vedno nepravilno gledanje precejšnjega števila komunistov na SZ, kar je eden glavnih vzrokov, da v pozamez-nih okrajih ne pride do njenega razmaha. Nekateri jo še smatra-
jo ket ZK podrejeno organizacijo.
Analizirani so bil: razni problemi glede vsebine in metode dela okrajnih in mestnih komitejev, prav tako pa tudi občinskih komitejev ZK. Poudarjena je bila potreba večjega ideološkega razčiščevanja v ZK posebno v vprašanjih sodobnega družbenega razvoja. Deveti plenum je sklenil, da bo spomladi III. kongres Zveze komunistov Slovenije, ter naročil vsem organizacijam ZK, da v predkonfe-renčnih pripravah odpravljajo nakazane slabosti.
Tako naj se organizacije ZK usposobijo za svojo vlogo: na čelu boja za pravice delovnega ljudstva za pravice državljana,v socialističnih družbenih odnosih.
_ Novoizvoljena republiška skupščina, ki je prvič zasedala dne 15, in 16. decembra t. I. mandata tovarišu Bajcu Martinu, ki je bil izvoljen za repuliškega poslanca v 33. volilni enoti, ni potrdila. Vzrok za to je bil ta, ker pri umiku kandidature tov. Kerina, k j je na Usti državljanov kandidiral v isti volilni enoti, niso bili izpolnjeni vsi zakoniti predpisi:
Kakor smo že pisali sta bili v 33. volilni enoti poleg kandidature zborov volivcev za kandidata tov. Bajc Mratina vloženi še dve kandidaturi po skupini državljanov in sicer za tov. Jordana Janka in Kerin Franceta. Potrjeno kandidaturo tov. Kerina pa je potrebno število podpisnikov na osnovi njegove lastne želej dne 18. decembra umaknilo. Ker je pa javno tožilstvo po prijavi okrajne volilne komisije pozneje ugotovilo, da je bilo v občini Podbočje večje število podpisov za umik kandidature, ponarejenih, sta okrajna in re-puliška volilna komisija predlagali republiškemu zboru ljudske skupščine, da naj bi se volitve v tej volilni enoti rarscljavt-le. Da bi se zavarovala zakonita določila in pravice državljanov, je bil tak sklep republiškega zbora vsekakor nujen In uetemeljen. Nekateri volivci sicer menijo, eja to ni bilo potrebno, drugi se jezijo na razmere v Podbočju, k: so to omogočile, nasplošno pa ljudje obsojajo to dejanje, tembolj zato, ker se v tej občini to ni prvič pripetilo, temveč so bdi slični primeri poznani že pred vojno.
Potemtakem se cel postopek prične znova. Organizacije SZ že sedaj razmišljajo o novih volilnih pripravah, čeprav volitve še niso razpisane. V zvezi s tem so se v vseh občinah vršile konference odborov oziroma aktivistov SZ. Prisotni so izražali mišljenje, naj bi se na predvolilnih sestankih, ko se bodo tl na ta način že v drugič vršili, več govorilo o gospodarskih, socialnih in drugih vprašanjih, ki zadevajo te krate, kajti o volilnem zakonu, o vlogi skupščin in poslancev itd. se je že poprej precej razlagalo. Prav
tako želijo, da bi se teh sestankov kaj več udeležili tudi od go-vornejši ljudje iz okrajnih ustanov, kajtj mnogo je stvari, ki bi se z njihovo pomočjo lahko razjasnile, česar je manjkalo v predvolilni kampanji.
Na konferenci je bil govor že tudi o kandidatih. Ponekod je bilo predlaganih več oseb, ki bi prišle v poštev. V glavnem prevladuje mišljenje, naj bi kandidirali povsem novi ljudje, dočim so bili na konferenci v Podbočju odločno vstrajali nar hi kandidirali vsi trije stari kandidati, 'o je Bajc, Jordan in Kerin. O vsem, zlasti pa o tem, kdo naj hi kandidiral, bodo na vakških sestankih že pred zbori volivcev predisku-tirali z volivci, še poprej pa bodo odbori SZ vseh petih občin pretresli te predloge in glede r.a to, da so v vsaki oočini predlagali vsai enega, če ne tudi več kandidatov, zavzeli svoje stališče. Povsod pa so mišljenja da bo zato res tudi znatno boljša volilna udeležba, kakor pa je bila pri zadnjih volitvan. To sveje mišljenje opirajo na izkušnje, ki s0 si jih že dosegaj pridobili, nato, da bodo teren boijše obdelali, računajo na večjo pomoč od Okr. ustanov, ljudje pa bodo sedaj v zimskih dneh po njihovem mišljenju tudi laže prihajali na vaške sestanke in zbore volivcev, kakor pa je bilo to v jesenskih mesecih.
PARIZ. V Franciji že več dni stavka osebje za varnost letalskega prometa. Promet v Francijo, Alžir, Tunis in Maroko je zato oslabljen. Prav tako stavkajo razdeljevalci pošte. V Parizu in ostalih večjih mestih dostavljajo pošto na dom le zelo počasi in še to z veliko zamudo. Posredovanje vojske položaja ni kdo ve kako spremenilo.
WASHINGTON. Ameriško mornariško ministrstvo je sporočilo, da bo izročilo francoskim četam v Indokini, ki se bore proti Ho Si Minhu, sedem čolnov za izkrcavanje.
Danes popoldne se bo odločilo kfe se bo vršilo nagradno žrebanje
Jutri dopoldne ob 9. uri se bo končno izvedlo dolgo pričakovano nagradno žrebanje. Kraj, kjer bo žrebanje, bomo določili danes popoldne, ko bomo ugotovili, v kateri občini se je v »Tednu Posavskega tednika« naročilo relativno največ ljudi na naš list. Da bi se vršilo žrebanje ob navzočnosti čim večjega števila naših naročnikov, bomo danes zvečer po ra-, diu objavili kraj žrebanja. Za-stop reakcije. Zaostritev ob tr- i to poslušajte radijska poročila,
jutri ps prihitite zraven. Sicer bomo v novoletni številki »Posavskega tednika« objavili vse izžrebane dobitnike.
Za nagradno žrebanje sl je doslej pridobilo pravico približno 1500 naročnikov, to so tisti, ki so pred I. decembrom poravnali naročnino do konca tega leta, ter oni, ki so po I. decembru vplačali naročnino do konca marca 1954.
Se je čas, da se uvrstite med naročnike »Posavskega tednika«
in da tndi vi poizkusite srečo, ki je morda prav vam naklonjena. Vsak, ki želi postati naročnik In sodelovati pri žrebanja, se lahko naroči še samo do 12. ure na upravi »Posavskega tednika« v Krškem. Ker je čas zelo kratek, se lahko naročite tudi pri vašem sekretarju občinskega ozir. vaškega odbora SZDL, kjer vplačate samo 90 dinarjev in to le do 12. ure danes. On nam pa lahko tudi te-lefonično javi vaš naslov, da
vas uvrstimo med tiste, ki jih jutri sreča čaka.
Ne zamudite ugodne priložnosti!
Žrebanje bo javno. Komisija je že določena, v samem krajn pa bomo še pritegnili več naročnikov, ki bodo tja prispeli.
Uredništvo in uprava »Posavskega tednika«
KULTURNI PREGLED
PEPCA JUNTBZ:
Moj odgovor in doha%
Zelo lepo, da so se končno razgibali duhovi in se vsaj ustaivili pred željo po okrajnem gledališču. Obžalujem le, da sem pogrevala stare stvari, kajti jaz vse do zadnjega nisem vedela, da taki predlogi že pol ducata let obstojijo. Vedela sem torej samo to, da okrajnega gledališča pri nas še ni bHo, in da,trenutno v okraju ni nobene podobne institucije, tudi diletantov ne, ki bi dosezali moj program.
Jaz sem si stvar zamislila široko. Upoštevala sem vse amaterske družine v odstavku, ko govorim, da bi bilo prav, če bi ta-lente poiskali in jih zaposlili na sedežu okraja. Seveda nisem mislila prav konkretno okrajnih pisarn, kajti poznam med drugimi tudi krojača, ki bi mu z lahkoto zaupali Schakespea-rovega Kralja Leara. Ta bi vsekakor ostal krojač, v prostem času pa bi se udeleževal vaj in zvečer hodil k vajam. Poznam tudi mlinarja, uradnico v matičnem uradu itd., itd. V teh ljudeh je silna želja po odrskih deskah in v komur je taka želja, ne bo povpraševal po honorarju, ampak bo šel za duševnim užitkom, Id mu ga bo nudilo gledališče, in zavest, da je nekomu potreben, kakor sem brala v nekem gledališkem listu amaterskega gledališča. Ljudje se lahko zaposlijo na sedežu okraja — mišljena so pač nomina loči!
Druga stvar, ki sc je hkrati odprla s tem problemom, je, kje naj bi bilo to gledališče. Tam, kjer bo sedež okraja, tam, kjer je kulturni center okraja, tam, kjer bodo polne dvorane itd. Ker je že tovariš Srečko Staut omenil prednosti Krškega, naj še jaz povem nekaj svojih vtisov. Predvsem moram povedati, da merim jaz kulturni center po raznih kulturnih institucijah, ki so v nekem kraju, in ne samo po panogah, ki se v določenem kraju pojavljajo. Jaz mimo lahko pribijem, da je naš kulturni center v Brežicah, kjer imamo popolno gimnazijo, muzej, glasbeno šolo, dve kino dvorani itd. itd. S tem pa ne mislim načenjati že obdelanih vprašanj upravičenosti tega ali onega mesta za sedež okraja. Pribijem lahko samo eno: V Brežicah je mnogo prireditev in te so tudi obiskane. Gostovanja v Krškem se skoraj ne obnesejo in je že marsikatera družina potožila, da je komaj dobila povrnjene stroške.
Zelo čuden se mi zdi amater, »ki mu je dramatika zgolj zato, da zabije svoj prosti Čas.« Za boga, to je oblomovščina! Se na misel mi ne pride, da bi tako gledala amaterje, kajti vsaka predstava zahteva toliko časa in napora, da bi se tak zabijač pošteno naveličal svojega dela in se zabijanju časa kaj kmalu odrekel. Jaz sem mnenja, da bi te stvari tudi izkušen praktik — amater lahko vzel v roke in da bi stvar lahko dobro vodil. Poglejmo na Jesenice, kjer vodijo Talijo profesorji in učitelji jeseniške Simnazije! In Šentjakobsko gledališče, koliko let je z uspehom delovalo in dalo Slovencem prave velikane, pa vendar so bili to amaterji in to neplačani amaterji!
S tem sem hkrati odgovorila tudi na vprašanje strokovnih sodelavcev. Naša Akademija resda dela s polno paro, toda kader gre predvsem v naša tradicionalna gledališča, film itd. Mislim, da za zdaj še ni misliti, da bi nastavljali k nam absolvente te ustanove. Treba je najprej kaj pokazati, namreč, da smo zreli za te stvari, da smo jih vredni, da imamo voljo in da tudi sami s svojimi močmi, čeprav žrtvami, lahko nekaj napravimo. Pobrigajmo
letu dali dobiti, zato mislim, da tovariš Staut gleda pretra-gično na moje predloge.
Glede sedeža OG bi kazalo pripomniti še tole: Svoje kulturno poslanstvo bi opravljalo na primorski način, se pravi, da bi šli na gostovanja v večje dvorane v okraju. Na ta način bi bilo to resnično okrajno gle-
dobra predstava ljudstvu prav tako prileže na Bizeljskem, Sevnici, Kostanjevici in drugod kakor v Krškem ali pa v Brežicah.
Na koncu moram pripomniti, da sem tovarišu Stautu hvaležna za pripombe, ki so konstruktivnega značaja in so nam marsikaj razjasnile prav v tem pogledu. Želim, da se mu z enako gorečnostjo priključijo tudi drugi prosvetni delavci v Krškem okraju, tako da bomo
dališče. Vedeti moramo, da se I ta problem rešili lepo in prav.
JACK LGNOON
Eden največjih ameriških pisateljev se je rodil 12, januarja 1876 v San Franciscu v Kaliforniji. Ko je dovršil osnovno šolo, je sprva pomagal očetu na farmi in prebiral knjige o Indijancih in raznih pustolovščinah, s petnajstim letom pa je odšel na delo v tovarno ribiških kon-
nil domov in odšel kot vojni poročevaelc v Mandžurijo. Cez tri mesece se je vrnil domov in zvedel, da mu je žena dala zarubiti vse premoženje, celo
Is nase šole
Pri reševanju raznih vzgojnih in učnih problemov naletimo v šoli večkrat na težkoče, ki pa jih je treba z raznimi ukrepi smotrno odstranjevati v zavesti, da mora šola vzgajati ljudi v smeri, ki kaže na razvoj naše stvarnosti. Pri delu v šoli je nadvse važna pomoč staršev, kajti brez povezave med šolo in domom ne bi bilo mogoče ali vsaj zelo težko doseči tiste vzgojne in učne uspehe, ki si jih želimo. Stik šole s starši je mogoče organizirati na več načinov; najbolj se pač obnesejo roditeljski sestanki. Vendar imajo tudi ti svojo senčno stran, kajti dostikrat se jih ne udeležujejo zlasti tisti starši, kj bi bili najbolj zaželeni, to so starši slabših učencev.
Letošnje prve redovalne konference so pokazale v splošnem relativno slabše uspehe in razumljivo je, da se vzgojitelji zaskrb-
knjlge in honorarje po uredni- 7/eno sprašujejo, kje so vzroki štvih. Odšel je na pomorsko! nezadostnemu uspehu.
Anketa na nižji gimnaziji v
potovanje po Tihem oceanu, se
klatil po renčih v Kaliforniji in j Sevnici je pokazala, da mnogi serv v Oaklandu, toda zaradi pisal; leta 1905 se je drugič starši ne ustvarjajo svojim šolo-prevelikega izkoriščanja ni str-j oženil in druga žena je delila z obveznim otrokom zadostnih po-pel pri delu. S prihranki in iz- njim vse njegove pustolovščine ] gojev, ki so dijaku potrebni za posojenim denarjem si je kupil in tipkala njegove spise vse do nemoteno in mirno pripravo na
pouk. Kakor je bilo razvidno iz odgovorov dijakov, starši pošiljajo učence med učenjem doma po raznih opravkih ali jih zaposlujejo z domačim delom, dijaki nimajo doma ustaljenega reda, starši ne kontrolirajo domačih izdelkov ter učenja in šolskih potrebščin, učenci pišejo domače naloge pozno, zvečer ali zjutraj pred poukom itd. To so precejšnje ovire, niso pa edini vzrok slabemu učnemu uspehu.
Važno vprašanje je tudi obisk Ulmskih predstav. Kar se teh tiče, so mnenja staršev različna: nekateri so zanje, drugi proti njim. Brez dvoma so filmi, ki so na visoki moralni višini in zato vzgojni ter priporočljivi, kolikor jih vsebinsko duševno dojame mladoletnik na tej stopnji. Marsikateri Ulm pa s svojo plehko vsebino in neprimernimi slikami kvarno vpliva na duševni razvoj otroka, če ni primerno poučen in se mu ne prikažejo v pravilni
Jack London
čoln in odšel med
—»Pirate na I njegove smrti. Jack London je ,uy. neaalivne strani iivlienia
na!e.I!?,al! 045161 mnog,° Potoval, predavali To J posamezni manjši pro-
u blemi, ki pa v celoti le oblikuje-,	. , ,	,	- i jo značaj mladega človeka. In
men dom m hlev za konje ter važno je, da se na roditeljskih nadaljeval s pisateljevanjem, V j sestankih skupno rešujejo taka
gusarjenja, je odšel k ribiški straži in preganjal in lovil svoje prejšnje tovariše — pirate. Leta 1894. se je vrnil domov in odšel v neko jutno tovarno. Tudi tedaj je mnogo bral in nekega dne je zasledil v časopisu iz San Francisca razpis : za najboljši spis o vtisih1 z rrtorja. Jack London je napisal članek o tajfunu, dobil nagrado 25 dolarjev. kar ga je ojunačilo, da je pisal dalje. A ni mogel, spoznal je, da ne pozna jezika in slovnice, zato je še vedno bral. Tudi delo v tovarni je opustil in začel potovati kot »tramp«, to je potnik, ki krade vožnjo! Tako je »pretrampal« Kalifornijo, Nevado, Kanado itd.; 20 let star pa se je vpisal v »high school« (štiriletno srednjo šolo) in začel pisati za revije in tednike črtice. Predčasno je končal šolo, se vpisal na univerzo, ki pa je ni končal. Postal je iskalec zlata v divjinah Aljaske, a po dolgih tavanjih, stradanju m trpljenju se je vrnil domov, napisal zbirko črtic »Klic divji-ne«. Ker mu je medtem umrl oče m je moral skrbeti za mater in ostale v hiši, je začel pisati za ^revije in napisal dolgo vrsto člankov, črtic in novel ter daljše delo »Volčji sin«. Štiriindvajsetleten se 'je oženil fe čez tri leta ločil in, ker je zena iztožila od njega vse, kar mu je mogla vzeti, je bežal od
PcaI' Spisal ie dela: -Tramp«, »Razredni boj«, »Morski volk«, obiskal New York in Anglijo, leta 1904 pa se je vr-
po univerzah in drugje. Blizu Santa Rose si je zgradil skro'
tem času je napisal knjigi »Lunin obraz« in »Ljubezen življenja« ter celo vrsto novel za revije. Leta 1906, ko je potres poškodoval San Francisco in njegov dom, je spisal knjigo »Železna peta«, ki pa so jo vsa uredništva odklonila, zato jo je poslal založniku, ki je imel z njim pogodbo in ta jo je moral tiskati. Delo je uspelo kot niti eno od tedanjih. Leta 1907 si je kupil jadrnico in odšel z ženo na potovanje po Pacifiku, Avstraliji in Južni Ameriki. Ves
in podobna vprašanja. Saj se se mnogi starši tega tudi zavedajo.
Vedno bolj prodira med naše ljudstvo socialistična miselnost in z njo zavest, da današnja družba zahteva za poklicno udejstvovanje več izobrazbe in s to zavestjo raste tudi zanimanje staršev za šolo in vzgojne probleme.
Pred kratkim je bil roditeljski sestanek na nižji gimnaziji v Sevnici, na katerem so starši pokazali dosti zanimanja za vzgojne uspehe in delo v šoli sploh. Po govoru, v katerem je tovariš ravnatelj pokazal na praktičnih primerih, kako naj se odpravijo pomanjkljivosti, ki ovirajo delo dijakov v šoli in doma, so se posamezniki oglašali k besedi. Med drugim so se starši zanimali, koliko in kakšna učita ima gimnazija. Mnenja so bili, da ima gimnazija premalo učnih pnpo- i močkov in je zato tudi o težko- j čeno dojemanje snovi in s tem tudi učenje. Izrazili so željo, naj bi gimnaziji pomagal pn nabavi učil tudi Ljudski odbor mestne občine. Ovira pri uspehu je tudi poman/kanje slovenskih beril, ki so razprodana.
Ravno tako želijo starši, na/ se uredi odnosno zgradi novo šolsko poslopje. Sevniška gimnazija je v stari zgradbi na Radni, ki ne odgovarja svojemu namenu. Razredi so mračni in tesni, okna, vrata in tla so v slabem stanju. Tudi je v zgradbi že premalo prostora, kajti število dijakov vsako leto narašča. Starši so mnenja, da bi lahko tudi tukajšnja podjetja prispevala h gradbi nove gimnazije.
Da se starši zanimajo tudi za vzgojne probleme in želijo vzgojo svojih otrok čimbolj približati naši socialistični stvarnosti, so dokazazaii s tem, da se jih je že nekaj naročilo na poljudnoznanstveno revijo za izvenšolsko vzgojo *MIadi svet«. Revija prinaša zanimive članke, v katerih obravnava razna vzgojna vprašanja in bi morala biti nanjo naročena vsaka slovenska družina.
V skupnem prizadevanju s starši bo naša šola laže vzgojila svobodnega socialističnega človeka, ki bo vsestransko razvit in nekoč stopil na branik naše socialistične domovine.
M. H.
Kuhar Franci:
Melodija stvarnosti
Kamen — brinje in bor . in kamen..,
Glej mater s košem na hrbtu, z otrokom na prsih, ki pred dnevi zagledal je svet.
Ta zemlja je borna, a naša!
Izgini, tujec, zemlje lačni.
Nasiti čredo svojih poštenih, sitih besed, a kruha lačnih sinov in šele potlej ščuvaj na nas trop krvi žejnih rimskih volkov.
Kamen je naš in brinje in bor in rod,
ki ubija se tod!
Ta zemlja je borna,
a naša,
naša!
PRIPRAVE ZA NOVOLETNO JELKO V PODGORJU PRI SEVNICI
Tudi mi na vasi, v idiličnem Podgorju, ki leži pod znano goro Lisco, se pridno pripravljamo na Novoletno jelko. Nimamo ne gledališča ne kino-predstav in tudi sejma ne bo. In vendar bodo naši otroci tudi na svo j način slovesno obhajali svoj praznik. Priprave so tudi pri nas v polnem teku. Od najmlajših na šoli pa do največjih, vsi bodo sodelovali z raznimi nastopi in pokazali, kaj vse zmore dobra volja. Program je zelo pester. Dekleta višjih razredov pletejo vence, tudi palčki se pridno vadijo, da bodo spremljali dedka Mraza, ki se bo pripeljal na saneh, in ki ga bodo spremljale snežinke. Učenke kmetijsko-go-spodarske šole bodo izvedle vajo »Slovo staremu letu«. Tudi žene so nam obljubile materialno pomoč, potrkali bomo še na vrata raznih podjetij in upamo, da njihova ušesa ne bodo gluha.
Tako bodo starši in prijatelji mladine prišli na svoj račun ter preživeli nekaj veselih uric v krogu najmlajših pod Novoletno jelko. Vsi sodelujoč: si prizadevajo pripraviti sebi, staršem in prijateljem mladine prav prijetno zabavo.
„IIlfiOTANir znižal cene tatinskim ekstraktom
Izmed vseh petih tovarn tanin-skih ekstraktov v državi se je tovarna v Sevnici vedno in največ borila za znižanje cen svojim proizvodom. Kljub temu da je že do sedaj prodajala tanin-ske ekstrakte vsem usnjarnam v Jugoslaviji po najnižjih cenah, se je delavski svet odločil za
čas potovanja pa' je delal Spi- j ponovno znižanje cen. sal je dela »Martin Eden«! »Povest z južnega morja«, »Hiša ponosa«, »Sin sonca« itd Le za kratek čas se je vrnil domov, nato pa odšel zopet na potova-?;>?• Ko Pa je izbruhnila leta 1914 prva svetovna vojna, se je odpeljal na Havajske otoke in pisal. V avgustu 1916 se je vrnil domov in 17. oktobra 1916 .7e umrl.
Njegovo truplo je bilo upepeljeno in pepel so vzidali v izdolbino žive skale vrh visoke gore Sonorne, s katere je naj-lepši razgled po Tihem oceanu. Tako se je izpolnila pisateljeva zelja, ki je po kratki dobi 18 Igt literarnega delovanja spisal
K temu znižanju cen je sicer pripomoglo dejstvo, da je to tovarna, ki najbolj racionalno izkorišča kostanjev in hrastov les in da je tako urejena, da je število delavcev na eni posadi res zelo nizko. Kolektiv tovarne je povečal skupno proizvodnjo skoraj za 15 odst. s tem, da je pričeI v večji meri proizvajati kostanjeve ekstrakte, povečal pa je tudi produkte hrastovih ekstraktov, ki proizvodnjo sicer otežko-čajo.
Od meseca septembra obratuje v tovarni moderna »NIRO«-apa-ratura za proizvodnjo ekstraktov v prahu. To napravo, ki tudi
ekstraktom so naši usnjarji zelo toplo pozdravili, mi pa pričakujemo, da bo tudi artikel, ki ga naš delovni človek posebno sedaj v jeseni in zimi tako nujno potrebuje — dober čevelj — temu ustrezno cenejši.
Nikakor pa ne bj želeli, kar smo, žal, opazili takoj ob znižanju cen, da bi usnjarji izkoristili to našo gesto s tem, da bi pri nas ceneno nabavljali taninske ekstrakte in jih nato preprodajali v inozemstvo po sedanjem, relativno visokem izvoznem fak-
torju. Mislimo, da je vsakemu jaisno, da to ni bil naš namen.
Pozivamo tudi ostala podjetja, da sledijo našemu zgledu ter zni-znižajo cene svojim proizvodom, ■da bodo le-ti bolj dosegljivi kupni moči našega delovnega človeka, kajti edino pravilno je, da da se vložene investicije in povečana produktivnost odražata na znižanju cen izdelkov in s tem doseže znižanje življenjskih stroškov in višja življenjska raven v naši državi.
ZADNJE VESTI
LONDON. Poročilo o tem, da so bivšega sovjetskega notranjega ministra Lavrentija Berijo na tajnem procesu od 17. do 23. decembra obsodili na smrt in ustrelili, v svetu ni nikogar presenetilo. Gre za likvidiranje enega od »trojice«, ki si je po Stalinovi smrti navidezno složno porazde-
K1 ftR1 nJ$eovs žena Chamian Kelttndge London.
Damjan Vahen.
Delo ljudske univerze
se je pričelo
Pred nedavnim je bilo v Kr- ,
, u j ,	-----uvuuumu	UI1U V JXi-
, da, bodo absolventi te viso- škem prv0 predavanje. Ljudske ke ustanove imeli kam priti. i univerze. Rdeči kotiček je bil , Vprašanje finančne plati je ! zaseden le s petindvajsetimi po-irajpak pereče in z njim mora- j °bisk. Tov. Košorokova nam je mo tudi računati in to trezno slušalci, kar je za mesto zelo slab
predavala temo: »Moralna vzgoja otroka«. Lepo je prikazala, kaj- je morala, kakšna je naša socialistična morala. V predavanje je vpletla svoja izkustva z mladino pri vzgojnem delu. Ne mislim obnavljati, kar je povedala, ampak le opozoriti vsakega, da mu je lahko žal, da se ni
računati Pripomba, da bi se oder v Krškem dal z razmeroma majhnimi stroški urediti je jalova, ker vem, da bi njega adaptacija znesla neprimerno v c c kot pa brežiškega. Pri po-min jam to čisto nepristransko, jaz namreč niti nisem doma iz Brežic! Sploh bi želela, da
zumete moje pripombe kot pri- udeležil tega predavanja. Pred pombe človeka, ki si želi take i vsem pa bi bilo potrebno, da bi ustanove z nekih širših vidi- ■ k temu predavanju prišle žene kov, iz ljubezni do gledališča in in tudi možje, starši mladih lju-Ijudi, ki jim gledališče manjka, di, ker bi slišali marsikaj korist-Lpoštevajoč gornje navedbe I nega. Tako pa so k predavanju predlagam, da se zbero okoli prišli le tisti, ki se stalno trudijo Sveta za kulturo in prosveto z vzgojo mladine. Imamo ljudi, vs:	tisti, kv jim je v okraju i starše, ki sploh ne vedo, kaj je
stvar gledališča pri srcu in se moralna vzgoja, v čem je njen na seji pametno pogovore, ka- 1 pomen.
ko bi te probleme uredili v vsesplošno zadovoljstvo naših delovnih ljudi Če bi zbrali resne amaterje, mislim, da bi se kljub vsemu dalo marsikaj narediti Tudi krediti bi se
Ljudska univerza pa pripravlja še niz predavanj iz vseh področij, tako da bo lahko vsak, ki bi rad slišal o gozdarstvu, potovanju, fizkulturi, zdravstvu itd., prišel na svoj račun. Izbrani so
-------u„uvttllja spisal znatno olajšuje proizvodnjo, je	llclvlu=„„---—-
338 spisov, ki obsegajo 49 knjig kolektiv izdelal v lastni mehanič- '■ iiia oblast, pozneje pa pričela -Njegova zbrana dela je izdala m delavnici,	iz inozemstva sta	!	podtalnim	rovarjenjem. Pokazalo
'	bila naročena	le dva dela: centri-	se je tudi,	da si je sedanji pred-
loga, ki opravi 15.000 obratov v j sednik sovjetske vlade Malen-minuti, in razdelilec zraka; vse	|	kov utrdil	položaj s tem, da se
ostalo pa so	izdelali naši ljudje	j	je naslonil	na sovjetsko armado.
iz domačega materiala. Naprava j Zato na Zahodu menijo, da pome-je takoj, ko je stekla, v redu ! ni usmrtitev Berije, bivšega nade/ovala in ni imela razen majh- četnika sovjetske tajne policije, nih defektov, nobenega večjega j jasen dokaz, da je le-ta morala in pomembnejšega popravila. Ta- ■ prepustiti vodilno vlogo vo-ko lahko sedaj tovarna izdela jaškim krogom. vso produkcijo ekstraktov v prahu in na la način prihrani sebi in skupnosti velike vsote denarja, ki se je dotlej izdajal za železniški prevoz vode, ki jo je vseboval tekoči ekstrakt. Sorazmerno velik
Da pa bodo predavanja res uspela, mora Ljudska univerza imeti tudi dobro propagando, da bodo vsi vedeli, kdaj, kje in kakšno bo predavanje. Zimski dnevi so, kmalu se noči, delo je
Najnovejša »čistka« dokazuje, da so stalinistične metode znotraj sovjetskega režima ostale iste, ne glede na to, da skušajo sovjetski diplomati navezali boljše odnose z zahodnimi država-
da ga — kot Berijo — obdolže izdajstva in vohunstva in ga po kratkem procesu obsodijo na smrt.
RIM. Trenja med predsednikom italijanske vlade Pello in demo-krščanskim vodstvom, kateremu Pella sicer pripada, so postala resne narave. Sedanja vlada je namreč prišla preveč pod vpliv desnega krila stranke in monarhistov, kar vodstvu, ki pripada v glavnem sredini in levici, ne odgovarja. Bivši vladni predsednik De Gasperi, sedaj politični tajnik demokrščanske stranke, je napadel v strankinem glasilu Pello in se zavzel za ponovno vladno koalicijo strank sredine.
Pričakujejo, da bo Pella po novem letu skušal reorganizirati svojo vlado in tako delno ustreči stranki.
DUNAJ. Avstrijska vlada je sklenila, da bo svoje poslaništvo v Beogradu povzdignila v veleposlaništvo, kakor določa spora-
opravljeno. Zakaj bi polegali, j prihranek se bo izkazal tudi pri mi in da so zaradi tega opustili £um, ki sta ga podpisala jugoslo-posedali v gostilnah, hodimo ra- j tem, da bo odpadla velika koli- dosedanjo propagandistično go- ; vanski državni tajnik za zun. zaje k predavanjem Ljudske uni- ! čina sodov, ki so potrebni za njo proti njim. Vprašanje pa je, j ,jevg K0ča Popovič in avstrijski
I- j _ i  • y ____j ___i „ t , r1 !»• I i	.....	■!_ r’mRnr v TIH-
verze in bomo nekaj pridobili zase in za svojo mladino. -i-
čina sodov, ki so potrebni za transport tekočih ekstraktov.
To naše znižanje cen taninskim
kdo bo prišel med predstavniki sovjetske vodilne kaste na vrsto,
Bivši podpredsednik 0L0 (ozko Papež ie lil prejšnji teden pred okrožnim sodiščem i ksojen
morda v novem proračunskem sami dobri predavatelji.
Po večdnevni razpravi je pretekli teden okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo bivšega podpredsednika OLO Jožeta Papeža na tri leta strogega zapora. Pred sodiščem se je Papež držal zelo samozavestno, kakor da bi on tožil druge. Neprestano je vpadal v besedo predsedniku senata in javnemu tožilcu. Zlasti je osorno nastopil proti pričam, ki niso govorile njemu
v prid. Toda vse to ga ni moglo rešiti pred pravično kaznijo.
Za grobo izrabljanje službenega položaja in zaupanja ljudstva ter za okoriščanje z obče-ljudsko imovino ga je senat okrožnega sodišča, upoštevajoč vse olajševalne okolnosti, posebno z ozirom na njegovo zdravstveno stanje, obsodil na tri leta strogega zapora. Razumljivo, da ga bodo vse pri-
zunanj: minister dr. Gruber v novembru na Dunaju. _
Jugoslovanska vlada je to storila včeraj.
MANTLLA. Del filipinskega mesta Dumaguete je zajel velik požar, tako da je ostalo brez strehe okrog 1000 družin. Škodo cenijo na več milijard dolarjev, človeških žrtev pa k serči ni bilo.
KAIRO. Po izjavi egiptovsKe-qa ministra za nacionalno obnovo se stališče vlade do sueškega vprašanja ni spremenilo, s ci-
za dete ustanove, kolikor so bile po njem tudi materialno oškodovane, tožile še za odškodnino.	,	.	,	- ■
Soobtoženi Stanko Zigante pa 1 mer mora britanska vlada racu-je bil obsojen na pet in pol nati.	_
meseca zapora, pogojno za dobo j OCLAND. Na progi vVemng-dveh let, Albin Vedenik pa je , t.on-Ocland (Nova Zelandija) je bil oproščen. Oba obsojenca iztiril brzi vlak in srmoglavil morata plačati tudi stroške v brezno. Po prvih poročilih je sodnega postopka.	od okrog 200 potnikov izgubilo
življenje 150.
KMETIJSKI RAZGLEDI
Kmelle, očistile svoje sadno drevje
in pruovite se Kmetijskim zadrugam, ki Vam bodo po svojih ekipah poškropile že očiščeno drevje
Akcija zimskega škropljenja grča, ki poleti še sence ne more sadnega drevja je v teku. Na dati, kaj šele košaro ali dve do-področjih nekaterih kmetijskih brega in zdravega sadja. V Zg. zadrug so škropilne ekipe, po- Pohanci pri Zdolah sem opazil stavljene od KZ, že pričele z de- te dni cvetočo in zeleno jablano, lom. Pohvala velja posebno sle- Kljub svoji očarljivosti je bela dečim kmetijskim zadrugam: KZ omela le priča zapušče-Pišece, Brestanica, Raka, Stude- , nosti, da ji lastnik ne privošči nec in Boštanj.	j niti enega samega prijaznega
Ker je škropljenje sadnega pogleda. Spet drugod, to pa sko-drevja za ves krški okraj obvez- rai POVSO(l je opaziti črne slino (Ur. list 51/50), je obvezno ve vse sajave in resno dajejo
tudi čiščenje sadnega drevja. Zakaj potem apeliramo na Vas, posestniki, da drevje očistite sami?
Dva momenta nas silita v to:
Prvič je po območjih kmetijskih zadrug premalo škropilnic in s tem v zvezi — premalo škropilnih ekip. Ekipe, ki so določene predvsem za izvedbo zimskega škropljenja, bodo v prvi vrsti škropile, čistile bodo pa drevje le v primerih, ko lastnik upravičeno ne bi mogel očistiti drevja. V mislih hnam bolehne in starejše lastnike in lastnice, ki bi morda kljub svoji volji in hotenju ne mogli izvršiti tega opravila, V takih primerih morajo priskočiti na pomoč ekipe. Zato je prav, da se vsi prizadeti obrnete na Kmetijsko zadrugo.
Drugič pa je čiščenje sadnega drevja precej zamudno delo in bi stroški v primeru, da to izvrši ekipa, znatno narasli Torej je v Vašem interesu — čim ceneje priti do zdravega in donosnega sadnega drevja. Po drugi strani pa je nesmisel škropiti suhe in bolne veje, ker je vse to v zveizi le z večjo porabo škropiva.
Izkoristite čimprej vsak primeren dan in očistite svoje drevje. Vse to bo le v Vašo korist in ponos. Ko grem večkrat na teren, opazim povsod čudovite spačke, ki so vse prej kot donosno in zdravo sadno drevo. Ponekod je opaziti tako goste krošnje dre-
videz, da žalujejo.
Naj še omenim, da se vsi lastniki večjih in motornim škropilnicam dostopnih sadovnjakov lahko obrnejo na terensko postajo pri OLO Krško, ki sprejema naročila za dve motorni škropilni ekipi, ki bosta škropili le po naročilu. Seveda morajo biti vsi sadovnjaki prej očiščeni.
Tej škropilni akciji je prisko-
čil na pomoč OLO KrSko s sto tisoč dinarji. Pomoč bo v sadnih drevescih kot odškodnina za posekano bolno ali suho drevo. Sadna drevesca bodo dobili brezplačno le lastniki, ki so res posekali za posek predpisano sadno drevo, ki ga je določila komisija za kateoorizaciio drevja oz. škropilna ekipa, ki sama oz. po
IMovice in dopisi iz našiti krajev
Lepo uspela akademija v čast proslave Dneva JLA na Senovem
Pododbor Združenja rezervnih | obsegal slavnostni govor, recita-oficirjev Senovo je priredil dne cije, pevske točke okteta »Svo-21. decembra v kino dvorani na bode* jn glasbene točke godbe Senovem zelo lepo uspelo aka- , na pihala, po zaključku sporeda demijo, posvečeno v čast Dneva bilo prikazano še dvoje zvočnih
Jugoslovanske ljudske armade.
Akademija je kot zaključek celotnega letošnjega dela in uspehov senovških rezervnih oficirjev pokazala, da je letošnje delo bilo plodno, saj so bila prirejena mnoga uspela predavanja in ekskurzije z namenom dviganja vojaškega znanja čla-
senovškemu prebivalstvu momente iz njene današnje izgradnje, oboroževanja in tehnike.
Svoj namen je Združenje rezervnih oficirjev s to akademijo
„j______________ _______________ „	_	doseglo, saj je senovško občin-
poseka odkazano drevo. (Sadike 1 Da bi čim dostojneje proslaviti stvo s svojo udeležbo dokazalo,
njenem navodilu — lastnik sam n°7 te organizacije.
filmov iz življenja naše Armade.
Na ta način je akademija imela _______ ______ ____ _________ ___
poleg kulturnega in slavnostne- ves dan zasedena po osnovnega značaja tudi namen prikazati šolski mladini, se pouk kme-
Podgorje pri Sevnici: kmeti jsko-gospodarska šola
Kakor v ostalih krajih našega okraja se je tudi v Podgorju pričel prvi letnik kmetij-sko-gospodarske šole. Sola se je pričela s 1. decembrom.
Ker ima tukajšnja osnovna šola samo eno učilnico, ki je
bodo iz drevesnice Boštanj, in to Dan JLA ter se tako Oddolžili samo jablane). Zato zahtevajte ogromnim žrtvam, ki jih je naša od komisije za kategorizacijo in ; ljudska armada dala v NOV, a od škropilnih ekip, da vas pra- j z druge strani prikazali sedanji vočasno vnesejo v seznam oz. se : nivo izgradnje in moći^ JLA, je obrnite na svojo KZ. Namen te pomoči je, da se vsaj delno nadomestijo izgube, po drugi strani pa, da bt ne bilo toliko oklevanj, češ: »Skoda ga je posekati, saj še da včasih kaj«.
Ali lo ros davek po katastra ?
V zadnji številki našega lista pod naslovom iz referata tov. Staneta Nun Čiča sem čitala, da bo prihodnje leto davek po katastru, da bo že takoj v začetku leta kmet vedeL koliko bo za vse leto plačal, čimbolj bo priden in varčen, tem laže bo prenašal breme davka. To za misel pozdravljam jaz in tisoči drugih.
Če bo res davek po katastru, bo vsaka ped zemlje po svoji vrednosti obdavčena, pa da je nje lastnik marljiv ali pa lenuh, ki vedno čaka, da bi dobro živel na račun pridnega Človeka. Že na račun katastrskega obdavčenja se bo kmet sam potrudil, da izboljša svojo zemljo, živinorejo itd. Le tako bo kmet dosti bolje živel in skupnosti več koristil. Dohodninski davek je res malo preveč bičal pridnega človeka. Če si se na kateri koli način zameril članu davčne komisije, si bil že
ves, da še pozimi skozi gole ve- | kaznovan pri davkih. Vsak od-je ni videti neba, drugod spet I bomik je gledal predvsem, da štrli v oblake stara, pokvečena si je svojo davčno številko
Cvetlice lončnice pozimi
Marsikateri ljubitelj cvetlic je i povzroča, da rastlina ovene ali pozimi v skrbeh za svoje ljub- celo odmre.
Ijenke. Ene so proti mrazu bolj občutljive, druge pa manj. Tiste, ki pozimi ne cveto, so spravljene prav različno in po raznolikih okoljih, če so v kleti, kjer
jih tudi običajno hranimo, naj bo tam dovolj toplote in svetlobe. One ločnice, ki pa pozimi ali rano spomladi cveto, pa smo spravili v tople sobe ali na primerno tople hodnike.
Da bi nam lončnice cvetele tudi pozimi, jih postavimo na takšno mesto ob oknu, da bo dovolj zimskega sonca. Tudi toplota mora biti primerna, in sicer od 18 do 20 stopinj Celzija. Posebno pazljivi pa moramo biti pri zračenju prostorov, v katerih so cvetice, kajti te se tudi prehlade. Zato jih za časa zračenja od-
V zimskem času zalivamo cvetlice manj kakor pa poleti. To je tudi razumljivo, saj je izločevanje vlage mnogo manjše kot poleti. Voda a zalivanje naj bo vedno postana in mlačna. Ako pozimi preveč zalivamo, se običajno pojavi plesen, koreninice prično gniti in rastlina polagoma odmre.
Palme In oleandre spravljamo pozimi v bolj hladne, toda svetle kletne prostore. Posebno občutljiv je gumovec (fikus), ki ga moramo prav posebno čuvati mrzlih prepihov. Cesto mu obrišemo še prah z listja s krpo ali pa jih umijemo z mlačno vodo.
Čebulnice spravimo (čebule) v eviž v primeren kletni prostor, da tako dobro prezimijo, ob cve-
zmanjšal, pa še mogoče kateremu dobremu znancu, za druge pa mu je bila deveta briga, je prav ali ne. Pri nas na Raki n. pr. v letih 1950-51, ko sta bila pri davkih še velika zagovornika vino in žganje, so se davčne številke samo po teh zagovornikih pisale.
Danes tega na Raki ni več, ampak obsojanja vredna napaka je še, da se ta davčna številka iz leta v leto veča, ne glede na to, ali je gospodarstvo zmogljivo ali ne. Jaz imam 4 do 5 ha obdelovalne zemlje v hribovitem predelu. Katastrski čisti donos te zemlje je 149.056 din, pa ml je določena letna kvota 33.800 din. Če je 1 ha obdelovalne zemlje sovaščana obremenjen na 4500 din, zakaj mora biti moj na 7000 din, če je zemlje v isti legi. Letošnja pozeba je prizadela hud udarec meni kakor mojemu sosedu. Zato bo najpravilnejS davek po katastru, čeprav se ga marsikateri boje. Vsak košček zemlje bo pravilno obdavčen, vsaka parcela bo imela lastnika, ker se danes še marsikdo skriva pred davki in drugimi lavnimi bremeni.	2.
poleg bogatega sporeda, ki je
da ljubi svojo Armado, da je 22. december praznik ne samo ljudske armade, temveč tudi vsega delovnega ljudstva, ki je zraslo iz zmag slavne ljudske armade.
B-s
Iz Velikega Trna
Prebivalci občine Vel. Trn že temveč da oblast tudi skrbi, da dolgo čutimo, da si napredek I se ta zakon izvaja. A žal osta-na vseh področjih le s polževo nejo razne urgence in opomini naglico utrjuje pot k nam. upraviteljstva šole občinskemu Morda je temu mnogo krivo odboru brez vsakega uspeha.
stranimo od okna. Cvetlicam ze- tenju pa nas razveselijo s svoji-lo škoduje tudi prepih, ki cesto ■ mi raznobarvnimi, lepimi cveti.
REŠITEV KRIŽANKE Pravilno je rešilo nagradno križanko le 8 reševalcev. Kot prva je bila izžrebana tov. Bazen-šek Roza, Podsreda, ki bo prejela knjižno nagrado; drugi tov. Hartman Lado, Krško, ki bo prejel prav tako knjižno nagrado; treji pa je bil tov. Istenič Alfred, Krško, ki bo prejemal eno leto brezplačno »Posavski tednik«. Nagrade naj dvignejo reševalci na Uredništvu »Posavskega tednika«.
PREGOVORI IN REKI
Ce dva psa eno kost glodata, se gotovo skoljeta.
Kdor mlati po drugih, sam eep ostane.
Kdor nazaj gleda, naprej pade.
Boj ee tega, ki rad prisega.
dejstvo, da smo v pogledu elektrifikacije samo še osamljen otok v temi. Pred dnevi pa smo sklenili iti korak naprej. Na sestanku SZDL smo sklenili, da bomo v prihodnjem letu dali od sebe vse sile, da bo tudi pri nas zasvetila električna luč. Ustanovljen je bil občinski elektrifikacijski odbor in taki odbori se ustanavljajo tudi po vaseh. Računajoč na dobro voljo, na pripravljenost ljudi premagati vse težave, Id nam bodo zastavljale pot, bomo storili vse, da bomo v prihodnjem letu, ko bomo delali obračun našega dela, lahko rekli, da smo v resnici opravili nekaj, kar bo v veliko korist nam ha vsem poznejšim rodovom.
Funkcionarji okrajnega Odbora RK nam že dolgo očitajo, da nimamo razumevanje za ustanovitev krajevnega odbora RK. Sedaj smo ukrenili ise, da bomo dokazali, da ta trT*cv : e drži. Že zbiramo nove Sane in pripravljamo ustanovni občni zbor.
Pred dnevi je pri nas začela z delom kmetijsko-gospodarska šola. Nekateri kažejo za šolo res zanimanje, medtem ko tistih, ki bi bili šole najbolj potrebni, ni blizu. Kaže, da bo morala ljudska oblast takim ljudem dokazati, da res skrbi za napredek in dvig izobrazbe na vasi.
Učiteljstvo tukajšnje Sole ima mnogo težav pri svojem delu. A vendar je skoraj vsem težavam vzrok zelo slab šolski obisk. Mnogo smo o tem že govorili s starši šolskih otrok, a še vedno se najdejo taki, ki jim je izobrazba njihovih otrok postranska stvar. Po vsem tem pa je zelo čudno to, da občinski odbor ne izvaja proti takim brezvestnežem prav nobenih ukrepov, niti da bi take starše klical na odgovornost, kaj šele, da bi jih kaznoval. In ni čudno to, da obisk vse bolj peša. Prav bi bilo. da bi taki ljudje, ki le ovirajo šolo pri njenem delu občutili, da Zakon o osemletnem Sejanju ni le na papirju,
Žagar Ljubo:
Hodil po zemlri sem naši...
(ŽUPANČIČ)
»Ne vem, kod bo plula ladja skupaj gulili šolske klopi, sku-
mojega življenja, vem pa, da se bom na dogodke, ki bodo napisani tu, še mnogokrat spomnil Ob nekaterih se bom nasmehnil, bodo pa tudi trenutki, ob katerih se bom morda globoko zamislil, kajti nihče ne ve, kaj ga še časa v življenju.« Tako sem napisal v dnevnik, preden smo odšli na dolgo pot po Jugoslaviji.
Z velikim veseljem smo se pripravljali na ta naš končni podvig — maturitetni izlet po Jugoslaviji. Kje je Makedonija? Kje Prespansko jezero in Titov Veles? Kje Ohrid? Kje še mnogo mnogo krajev, o katerih se nam niti sanjalo ni, kaj šele, da bi nam prišlo na misel, da bomo nekoč sami hodili v teh krajih. Dne 27. junija smo se odpravili na pot v te kraje.
Mrak je bil — pravzaprav je trda tema — ko smo odhajali.
Vsem je srce igralo od veselja, čeprav se to ni videlo na zaspanih obrazih.
Zategel pisk lokomotive Jc naznanil odhod. Prav počasi bc je začel pomikati vlak, ki je vedno hitreje hitel skozi noč prot; Ljubljani. V kupeju se je razlegala pesem: »Oj zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj še pridemo ...«
Poslavljamo se od Novega mesta, v katerem smo prebili dolga štiri leta. Štiri leta smo
paj trepetali dan za dnem pred profesorji. A sedaj? Sedaj smo prosti. Danes smo morda zadnjikrat skupaj v tako velikem številu. Kdo ve, kje čaka mesto vzgojitelja mladega rodu, kje z odprtimi rokami pričakuje ljudstvo strokovnjake. Razšli se bomo —* nekateri v vas, drugi v mesto — za marsikaterega ne bomo več vedeli, kje je. Le včasih se bo po naključju kdo srečal s kom, morda čez leta m leta.
Se isti dan smo zapustili Ljubljano in se odpeljali proti Beogradu. Kolesa vagonov enakomerno ropočejo. Mimo nas hite naselja, prijazni griči, železniške postaje, drogovi, polja ostajajo za nami. A gore? Tudi gore ostajajo za nami. Ne poslavljamo se težko od vsega tega, kot se je nekoč Župančič, ko je zapel odhajajoč v tujino:
»Z menoj ve gore, z menoj ve planine, razširi, raztegni se krog domovine...«
Kajti mj ne gremo nikamor iz domovine, mi bomo ostali doma, doma v prijetni jugoslo-
Klasje ee lesketa v rosi Jutranjega sonca in je kakor zlato. Zlato? Se več kakor zlato. Nehote se ob pogledu na to prostrano polje zlatega klasja, katerega tu pa tam prereže zelena koruza, ozrem na nebo, ali morda ne prihajajo od nekje pošastni sivi oblaki, polni toče, ki bi zdrobili in uničili to naše bogastvo. Ni jih nikjer. Kakor da bi raz mene padlo težko breme, se ml zdi, ker po nebu klujejo namesto svinčenosivih oblakov le nedolžne bele ovčice.
Panonska nižina z vlaka
V kupeju je popoln mir. 2e zdavnaj je prenehalo petje; zdaj se čujejo še samo globoki vzdihi, polni presenečenja nad lepoto domovine. Vsi zremo na prostrano zlato polje, na katerem se le tu pa tam prikaže z blatom ometana hišica. Majhna je, da bi človek komaj stal v njej. Le v velikih presledkih se beli za mogočnimi slavonskimi hrasti malo večje naselje.
Doslej globoko zamišljena družba 3e postala na mah spet vesela. Že sj je opomogla od presenečenja. Spet je kupe napolnila razigrana pesem, a ne za dolgo, kajti usta so postala suha, vode je pa že zmanjkalo. Čeprav bi najraje videli, da vlak ne bi nikjer prenehal s svojo enakomerno pesmijo, smo z veseljem pričakovali postajo za postajo, kajti upali smo. da
Kakor vsi otroci vseh naših delovnih ljudi tako tudi naši otroci polni upanja in z veseljem pričakujejo praznik Novoletne jelke in prihod dedka Mraza. A kaj, če bodo naši otroci v svojem pričakovanju razočarani? Mnogo beremo o tem, koliko sredstev žrtvujejo razna podjetja in gospodarske organizacije otrokom za njihov praznik. A vse kaže na to, da smo ob vsem tem pozabili na otroke, M žive v pasivnih krajih, kjer ni podjetij in ustanov, kjer ni nikogar, Id bi jim kaj žrtvovaL Ali naj taki otroci zaradi tega ne občutijo, da je tu vendar še nekdo, ki se je tudi njih spomnil? Ali naj gredo otroška leta mimo njih ne da bi imeli spomin na kak lep in svetal trenutek? Obrnili smo se za pomoč na KZ Leskovec, katere podružnica je naša zadruga, in ki je pri nas skozi vse leto vršila odkupe in gotovo ne vsaj brez malenkostnega dobička. A vse zaman. Pomoči ni od nikoder. Starši sami pa ne morejo mnogo žrtvovati, občina in šola pa tudi nimata dovolj sredstev. In tako bo ta otroški praznik, ki naj bi bil poln veselja in radosti pri nas precej žalosten, če se naših otrok res nihče ne bo spomnil.
tijske šole čez dan ne more vršiti v razredu. Prav tako ni mogoče zvečer, ker šola še nima električne razsvetljave, pouk pri petrolejki pa je nemogoč. Naselje je zelo raztreseno, nekateri so od šole zelo oddaljeni in zvečer pouka ne bi mogli obiskovati.
Zadeva pa se je vendar rešila. V kmetijsko šolo je vpisanih 6 fantov in 8 deklet, zato se je uredila pisarna šolskega upravitelja v učilnico. V pisarno smo postavili dve dolgi mizi, nekateri so od doma prinesli stole in učilnica je pripravljena za pouk.
Slišali smo, da v nekaterih krajih zelo neredno obiskujejo kmetijsko šolo oziroma, da nekateri sploh nočejo priti. Pri nas je pa obratno, niti enega učenca ali učenke ni, ki ne bi prišel k pouku. Vsi obiskujejo pouk, ki je trikrat tedensko, zelo redno. To naj bo v pouk in opomin onim, ki se iz trdovratnosti ali nevednosti branijo prepotrebnega znanja in izobrazbe.
*
Pionirji šole Bušeča vas
Pionirji v Bušeči vasi hodijo zadnje čase pridno v šolo. Četudi je hladno decembrsko vreme, prihajajo iz več kot 4 km oddaljenih hribovskih vasi z veseljem, ker jih v šoli čaka malica: skodelica kave s kruhom. Pionirji se zahvaljujejo okrajnemu socialnemu skrbstvu za nakazani material Ta pomoč jim je posebno dobrodošla letos, zaradi pozebe, kije uničila ves pridelek vina, criini dohodek teh krajev.
V nedeljo, 20. t. ul, so naši pionirji obiskali letališče v Cerkljah ter čestitali k Dnevu JLA 22. decembru pripadnikom JLA.
Učiteljstvo na čoJi skrbno pripravlja za obdaritev pionirjev ob prihodu dedka Mraza.
-d.
ZA NAŠE GOSPODINJE
Nekaj sladkih priboljškov
KEKSI IZ KRHKEGA TESTA 30dkg medte, lOdkg surovega masla, 15 dkg sladkorja, I jajce, 3 do 4 žlice mleka, 1 pecilni prašek.
Pecilni prašek zmešaj med moko in presej. Med moko sesekljaj in zdrobi presno maslo, nato dodaj sladkor, jajce in mleko. Naredi hitro testo, ga razvaljaj, razreži z raznimi vzorčki in hitro v pečici na pomazani pekači speci Zaradi pecilnega praška moraš delati hitro.
ko časa, da se zmes prime In postane gladka. Nato deni zmes na desko, potreseno s finim sladkorjem, razvaljaj In zreži z obodcem na venčke in ped. v ohlajeni pečid.
LIMONIN LED
45 dkg sladkorja in sofc pol limone.
Sladkor, M sl ga dobro stolkla ln presejala skozi gosto sito, polij v snežnem kotličku z eno šestnajstinko litra gorke vode in s precejenim sokom pol limone. Mešaj ga, da postane ČOKOLADNI VENČKI gladek in se dobro segreje, a 30 dkg sladkorja, 6 dkg na- zavreti ne sme. Vlij ga takoj na strgane čokolade, 1 beljak, pol pripravljeno torto, postavi jo za žličke cimeta.	I nekaj minut v pečico, da se led
Vse to deni v kovnik ali plo- lepo posuši in sveti Pečice med ščen železni lonec in tolci tali- tem ne odpiraj.
Nečoe močenje v posteljo
»	(Konec)
Nekateri pripisujejo velik po-.in bolehne otroke bomo poslali
žejo, H pa je k sreči pojemala, čimbolj smo se bližali Beogradu,
Mrak je že padel na zemljo, ko smo se bližali Beogradu, lesketajočemu se v morju luči Le za nekaj časa smo se ustavili ta, nato pa smo nadaljevali s potjo proti Skopijo.
Skoraj vri so že kgH spet? ležali so vsevprek na klopeh.
Vsak po svoje, kakor mu je
bilo pač najbolj ugodno.	__________________________^	________________________ ^_____
Prvi znaki novega dne so se1 men sanjam. Otrok sanja, da I na letovanje v kraje z milim
vanslcl zemlji. Ni nam treba bomo dobili na postaji vsaj ma-iskati dela in kruha v tujini lo vode, da si zmočimo suha kakor nekoč.	usta. Komaj smo zagledali po-
Poslavljamo se od zadnjih stajo, smo že zakričali — odli-gričev in prehajamo v prostra- kovale so se predvsem dekleta:
no Panonsko ravan. Do koder ti seže oko, pa naj bo to na levo ali desno, vidiš samo pšenico.
»Postaja, postaja!«
Postajo za postajo smo prinašali vodo v vagon in si gasili
že javljali, ko sem tudi jaz legel in zaspal. Zaspal sem le za kratek čas, a ko sen se zbudil, je že sonce obsevalo hribovito
gre na potrebo, pa naredi v po- j podnebjem, jih navajali k laž-
steljo; drugič spet sanja, da je ob veliki deroči reki, ob jezeru, na dežju ali pa da je padel v
obmoravsko pokrajina Oči so vodnjak. Seveda je veliko vpra-se spet ozrle po gričih in se na, Sanje, ali so take sanje vzrok njih počile. Počutili smo se ali pa šele posledica močenja, kakor doma. Vse je nekam do- j Nekateri psihoanalitiki so me-mače, nizki griči, za njimi se nili. da občuti otrok pri moče
dvigajo malo višji in še višji, da se spajajo v prekrasno harmonijo.
Stojim ob cesti življenja in zapisujem, kar gre mina Tako je rekel neki pisatelj realist Tudi jaz delam tako, vendar ne stojim ob cesti in ne zapisujem, kar grG mimo, ampak hodim tudi sam po tej dolgi poti življenja. Zapisujem dan na dan. a ne vsega, kajti mnogo, premnogo stvari se godi na tej cesti, po kateri hodim in je nemogoče, da bi vse te stvari našle odmev v mojih vrsticah.
Prispeli smo v Skoplje. Po obilnem kosilu smo imeli najprej odmor, nato pa smo si ogledali mesto.
Skoplje, prijazen novi del — še_ bolj zanimiv — stari del — leži na obeh straneh Vardarja, zamazane široke reke, ki že leta in leta teče pod mogočnim kamnitim mostom.
(Nadaljevanje sledi)
nju neko veselje in ugodje. Ze dojenček v materinem naročju pogleda ves blažen mater potem, ko je spustil vodo, ln mati spozna že na otrokovem smehljaju, kaj se je zgodilo. Otroci tudi tekmujejo, kdo bo više spustil vodo in radi rišejo s curkom razne oblike po pesku.
Ne smemo iskati vedno le enega vzroka, ampak vzročno verigo, pri kateri ima ta ali oni člen glavno vlogo. Pri tistih, ki trpe za pomanjkanjem inteligence, bomo skušali s primerno vzgojo zbuditi občutek sramu. Drugače bomo vzgajali raztresenega upornega otroka in drugače telesno bolehnega. Pri majhnih otrocih bomo skušali odpraviti občutek manjvrednosti in dvigniti njihovo vero in samozavest zlasti z igrami, s katerimi naj bi se postavil
jim telesnim vajam, dajali jim bomo ne prevroče in ne premrzle kopeli. Popoldne jim ne bomo dajali preveč tekoče hrane in bomo hrano le malo ali nič solili. Hladna kopel nog pred spanjem požene na vodo. Tudi bomo spravili takega otroka zelo zgodaj spat in ga bomo čez dve ali tri ure zbudili za nočno posodo. Otroke, ki ponoči pretrdo spijo, bomo dali spat popoldne za nekaj ur, da se bodo ponoči pri tiščanju na vodo laže prebudili. Z zmerjanjem, zasmehovanjem In pretepanjem bomo dosegli ravno nasprotno, kot sl želimo. Poleg nočnega močenja bo začel otrok bolehati še za občutjem manjvrednosti, žalostjo, nemočjo. Napravili bomo iz njih ljudi, ki bodo začeli že zgodaj mrziti starše, sami sebe in vso okolico. Z resnim, dobrohotnim prigovarjanjem pa je mogoče doseči dosti. Samo po sebi je umevno, da bomo zdravili tudi morebitni istočasni rahitis ali glista-vost. da bomo podkrepili delovanje mehurjeve stene in živcev z nekaterimi zdravili, kijih predpiše zdravnik, če je to po-
pred drugimi. Včasih zadostuje, : trebno, da bomo krepili telo, da neha ta ali oni močiti, če ga j zlasti slabokrvnost, s primemo rahlo elektriziramo. Nervozne 1 prehrano in zdravili
Postafa mladih tehnikov na niž\i gimnaziji v Leskovcu je zaključila
s 11111111 parajo ififiii
Na nižji gimnaziji v Leskovcu ki za vsa vozila. In pionirka Maso lansko leto izbrali svojemu j rija se je kmalu pohvalila: »Prav
pri I zato, ker sem poznala prepovedni
odredu ime Titov odred. 2e glasovanju so pomišljali, ali so vredni nositi ime po našem voditelju tovarišu Titu. Kmalu pa so se sporazumeli in sklenili, da bodo napeli vse sile, da bodo dobri pionirji. Vse prejšnje šolsko leto so se pridno udejstvovali izven šole.
Na prvem pionirskem sestanku v letošnjem letu so si izbrali novo vodstvo, ki je tudi predlagalo, da se odzovejo pozivu Glavnega odbora ljudske tehnike in Zveze društev prijateljev mladine, ki razpisujeta nagradno tekmovanje pionirjev v spoznavanju tehnike. Kmalu nato so tudi ustanovili društvo mladih tehnikov, ki ves čas svojega obstoja uspešno dela. Ne zanimajo pa se le za ljudsko tehniko, temveč tudi pridno šahirajo, recitirajo, telovadijo, pojejo in igrajo.
Za ljudsko tehniko so bili takoj navdušeni. Ko so se dodobra seznanili s tekmovalnim programom, so pričeli s krožkom. Imenovali šo ga splošni krožek. Od 156 pionirjev se je tekmovanju odzvalo 148. Na 11 krožkih je bilo skupno 438 pionirjev oziroma pionirk.
Na tem krožku so se seznanili s kmetijskimi stroji in spoznali prednost strojnega obdelovanja. Načelnik odreda je vse pionirje seznanil z umetnimi gnojili in na kakšni žemlji uporabljajo posamezna gnojila.
O letalstvu so tudi slišali in bili zanj takoj navdušeni. Porazdelili so se v grupe in izdelali preko 20 različnih modelov. Napravili so vse modele od PP 1 do PP 15, kakor tudi model Alfa.
Veliko veselje so imeli s spoznavanjem cestno prometnih znakov, zlasti zato, ker so spoznali, da jim to koristi. Prav v tistem času so se pojavili v Krškem prepovedni cestnoprometni zna-
znak, nisem plačala kazni tako kot ostali, ki znakov ne poznajo.«
Tudi osnovne pojme o elektriki so dobili. Poznajo funkcijo glavne in stranske varovalke, kako jih popravljajo in še mnogo drugih praktičnih stvari.
Načrt Za detektor so tudi izdelali. Za zdaj pa je ostal le pri načrtu. Upajo pa, da ga bodo pred koncem šolskega leta skon-čali in tudi poslušali.
Za nazorni pouk so izdelali razne geometrijske like, škrip-čevje in relief, ki je prav okusno izdelan.
2e v začetku so spoznali, da je program tekmovanja ozek in se jim je zdelo, da se s tem ne bodo mogli postaviti pred komisijo, zato so sklicali sestanek, na katerem so ustanovili tudi Postajo mladih tehnikov, kemični, električni in fotokrožek.
Ročnodelski krožek ima 34 obiskovalcev. Kemijski krožek obiskuje 32 mladih kemikov, ki so vil krožkih napravili že 32 različnih poizkusov. Pri električnem krožku se udejstvuje 24 pionirjev. Seznanili so se z električnim zvoncem, Morsejevimi znaki itd. S pomočjo morsejevega aparata se že potom šifriranja kar dobro sporazumevajo. Tudi fotokrožek dbro uspeva. Seznanili so se s fotoaparatom, v kratkem pa bodo prešli na praktično delo.
Nagradno tekmovanje pionirjev v spoznavanju tehnike je končano, končano pa ni delo mladih tehnikov na leskovski gimnaziji. To delo je dalo Titovim pionirjem šele pravo veselje in ljubezen do tehnike, obenem pa upanje, da bodo lahko kot dobri pionirji zaprosili našega maršala Tita, da jim dovoli, da obdrže leskovški pionirji časten naslov »Titov odred«.
>VESNA“
- ustvaritev Františka Čapa
Slovenska filmska komedija, v kateri dijaki igrajo »dijake«. — Publika bo 22. XII. L 1. lahko ocenila ustvarjalce filma »VESNA« — Strogi očka in hčerka, ki nima zaupanja v film.
V ljubljanskem podjetju »Tri- ! glav-filma« z nestrpnostjo priča- \ kujejo 22. december. Tega dne I bo prvič prikazan nov film tega j podjetja, kateri nosi naslov »Vesna«.
Nestrpnost je toliko večja, ker bo premiera tega flma pokazala, ali je eksperiment režiserja Čapa z igralci-amaterji uspel ali ne. V filmu namreč igrajo vse glavne vloge dijaki, ki doslej še nikdar niso stali pred filmsko kamero.
Režiser filma František Čap, znani češki filmski umetnik, ki je nedavno prispel iz Zah. Nem- j čije v Jugoslavijo, za katero pra-
priznaia. No, vseeno je prišla, čeravno nima ambicij, da postane poklicna filmska igralka. Zato se je tudi lahko kretala pred kamero popolnoma nevsiljivo. Verjetno je ravno zaradi tega uspela! Kljub temu da je kazalo, da je zadeva rešena, bi skoraj vse skupaj padlo v vodo! Precej časa je bilo potrebno pregovarjati Metko in njenega očeta, da mora igrati v tem filmu. Metkin oče je dolgo prebiral snemalno knjigo. In ni privolil. V snemalni knjigi je bilo zabeleženo, da se v neki sceni — Vesna pojavi v —- nočni srajci! Zadevo je rešil rekviziter: pokazal je strogemu očetu srajco, v kateri bo Metka nastopila. In oče se je pomiril.
Metka je med snemanjem fil-. ,	. ,	,	,	■ ma nadaljevala svoj študij na
vi, da mu je postala druga do- , gradbenem odseku tehn. fakul-
izpite je opravljala.
movina, kakor tudi njegov asistent France Jamnik pravita, da sta se zelo dolgo bavila s problemom glavnih interpretov za film »Vesna«. Napravljene so bile ogromne kartoteke s podatki tisočev mladih oseb. Za vse vloge v tem filmu, so bili sorazmerno hitro določeni igralci-amaterji, samo za glavno vlogo ni bilo najti primerne osebe. Nešteto mladih deklet je stalo pred poizkusno snemalno kamero — toda prave ni in ni bilo. — štab je potoval po vseh mestih Slovenije, obiskal je vse gimnazije, cel j
tete. Celo
Prejela je desetko (odlično) v veliko zadovoljstvo strogega očeta. Tovariši iz »Triglav-filma« jDiavijo, da je Metka izreden talent ter ji prerokujejo lepo filmsko bodočnost, samo ako bo Metka želela nadaljevati filmsko kariero. Je pač »zaljubljena v svoj študij« — pravijo. Ostale vloge v- filmu igrajo dijaki. Le nekaj" resnejših vlog igrajo poklicni igralci,
Scenarij za »Vesno« je napisal Matej Bor, glasbo za film pa je niz mladinskih organizacij in dru- j komponiral naš znani in priznani štev, toda brez uspeha, kakor da komponist filmske glasbe — Bo-


pripoveduje...
Športna dan ita ieskovild gimnaziji
2e prvi dan, ko je sneg pobe- ! lil našo okolico, so si pionirji | zaželeli zabave v snegu. Ni jim 1 bilo težko ustreči.
V sredo, ob 8. uri zjutraj, so se zbrali vsi dijaki in učiteljstvo v šoli, od koder so se napotili proti leskovškemu gradu. Tam so se postrojili smučarji, sankači in drsalci ter krenili na štart.
Tekmovalo je 21 smučarjev, od katerih je bil najboljši Salmič Anton, drugo mesto pa je zasedel Unetič Maks.
Nato so se spustili po strmi cesti sankači. Izmed 38 tekmovalcev so bili najboljši Pečnik, Jurečič, Avguštin in Žnideršič.
Po strmini so se spustili tudi mladi drsalci. Prvi je bil Spro-har Ivan. Pri teh tekmovanjih so se zabavali tudi netekmo-valci, ki so z užitkom spremljali in bodrili svoje sošolce, da bi dosegli čim boljši čas. Toda s smučarskim tekmovanjem se športni dan še ni zaključil, kajti takrat so dobili vsi razredi nove naloge. Izvesti so morali orientacijski tek. Vsak razred je imel določeno progo. Na progi je 33 znakov oziroma nalog. Težja vprašanja kakor tudi daljšo progo so imeli višji razredi. Proga je bila dolga od 4
do 7 km in je tekla po gozdu, travniku, pešpoti itd. Vsak znale so si vodje skupin, ki pa so bili seveda dijaki, sproti zapisali. Skupina, M bi rešila vse naloge in opisala vse znake ter se pokoravala navodilom, bi lahko dosegla 2500 točk. Pri tem pa je bil štet tudi čas prihoda.
Prvo mesto je zasedla patrulja 4. razreda, kljub temu da je prišla na cilj zadnja. Zbrala je 2005 točk. Za njimi je bila skupina 3. razreda s 1730 točkami, nato skupina I. b razreda s 1640, I. a s 1575 točkami. Zadnja je bila patrulja 2. razreda, ki je dosegla le 750 točk.
Vse pogoje za prvo mesto je imela patrulja 3. razreda, ki je na vprašanja najbolje odgovarjala. Imela pa je smolo, ker ni našla na poti šifre, kar jim je v nadaljnjem pohodu škodovalo, ker ni mogla dešifrirati dveh nalog, ki sta bili zelo važni, saj sta šteli polnih 300 točk.
Patrulja 2. razreda je doživela neuspeh, ker ni bila disciplinirana. Mimogrede je treba pohvaliti tudi mlade fotoamaterje, Id so ves čas iskali lepe prizore in motive. Kakšen bo uspeh, pa bodo šele videli,
je nemogoče najti primerno osebo za vlogo Vesne.
Tedaj je slučajno član ekipe naletel na Metko Gabrijelčičevo pri izhodu iz kina. Ustavil jo je ter naprosil, naj pride na poizkusno snemanje. Prvi trenutek se je obotavljala. »Bilo mi je čudno, veste nimam mnogo zaupanja v filmi« je kasneje sama
jan Adamič.
Kot smo že omenili bo premiera »Vesne« 22. decembra v Ljubljani. Takoj po premieri pa bodo kmalu tudi ostali kinematografi pričeli predvajati »Vesno«, tako da bodo obiskovalci kina imeli priložnost videti in oceniti zabavni film domače produkcije že v najkrajšem času.
Iz pionirskega življenja
V naši novi Jugoslaviji posvečamo mnogo pozornosti športu, zato imamo letos na osnovnih šolah trikrat na teden telovadbo, katere se najbolj veselimo. Z redno telovadbo si urimo mlade mišice, da bomo zdravi državljani. En dan v mesecu pa imamo ves dgp posvečen športu. To je športni dan. Pri pripravah za ta dan so nam pomagalt tovariši učitelji. Na odrejeni dan smo krenili kar v tri smeri. Najstarejši pionirji, ki zmorejo največ napora, so napravili peš izlet na tri ure In pol oddaljeno Lisco. Drugi smo odšli na eno uro oddaljen hrib Sv. Rok, a najmlajši na Impolco. Med potjo smo pač morali tu in tam počivati, Sred: poti smo se ustavili pod strmim bregom. Postavili smo se v skupine in tekmovali, kdo bo prvi preplezal strmi breg, ki je bil pred nami. To je bilo
ko bodo razvili svoj prvi film v letošnjem šolskem letu.
Kljub temu, da je bil to prvi športni dan, je prav dobro uspel. Glavni nameni so bili doseženi. Pionirji so se razgibali v naravi, požrtvovalno so tekmovali in se borili za prva mesta, zlasti pa za kolektivno zmago.
Bizeljčani so že znani kot zelo podjetni ljudje, saj so si zgradili krasen zadružni dom, še lepšo dvorano, ki je res v ponos vsej okolici. Tudi gasilci si gradijo svoj dom, ki bo tudi KUD odnosno telovadcem služil za telovadnico. Zgradili so tudi most Bratstva in edinstva, ki veže Bizeljeane z ljudmi preko Sotle. No, in ker sem zadnjič ravno hodil po Bizeljskem. sem si hotel pogledati most Bratstva in edinstva. Ko sem korakal iz Nove vasi proti mostu, sem srečal moža nekoliko sumljive zunanjosti, ki me vpraša:	»Druže, kuda idete?«
Odgovoril sem mu. da bi si rad ogledal most. Na te besede se takoj obme in reče: »Idem i ja natrag, da vas budem nosil!« Začudeno ga pogledam in ga vrašam, kaj misli s tem. Nato mi začne na dolgo pripovedovati:	»Znate, druže, ja sam
Grenoričev Cene nriie sam nosil ljudi preko Sutle, kad ni bilo čamca Hrvat" sim Bizela’-’a" tam, kad su išli k Božu u du-čao. Znate, tam je sve bol jefti-
gledam, nehote sem se spomnil na prenočišče v Novem mestu. So pač nove smernice sedaj v gostinstvu in proti temu se ne da nič napraviti. Odkrito povedano, da se skoraj bojim iti sedaj v gostilno, ker bi se mi sicer lahko pripetilo, da bom moral zraven čaja z limono obvezno naročiti še kisle kumarice. So pač čudna pota v gostinstvu. Kaže pa, da so nekatera gostinska podjetja mnenja, da so ljudje tukaj zaradi gostinskih podjetij, ne pa gostinska podjetja zaradi ljudi.
Zadnjič sem kolovratil okrog Artič, ko začujem za seboj glas:	»Pepče, Pepce, počakaj!
Rada bi te nekaj vprašala!«
no nek v Sušici a kad so z<>ra- °zrem se vidim simpatično Sm	ZJr ,,’	! žensko, ki mi maha z rokami
ceš, naj počakam. Imela je sil—
dili most, sam si onda sam sebi I kazal: ,Sad je vrag vzel moju j zaradu.’ onda još nišam znal, ! da bude sad još bolje. Sad ne j nosim ljudi preko mosta, ali j zato ih nosim preko velikih! mlaka. Eto, baš tu vidite, tu je i prva mlaka. Ajde, druže, povu- j Ete se na moje rame, da vas nosim, pa ne bu to drago, samo pri Miškeeu bote dali za rakiju!« Ker sem imel nizke čevlje, a pred menoj je zijala velika mlaka, sem res zlezel na Cenetove rame in prenesel me je preko blata. Cene pa je čofotal po polmetrskem blatu in lovil ravnotežje. Nosil je gumijaste škornje, ki mu jih je dal gradbeni odbor za gradnjo mostu in ceste. Verjetno je od-
| no resen obraz. Vprašam jo, kaj želi. Nato začne: »Povej mi, j Pepče, ali so šoferji morali v j zadnjem času obiskovati kak | tečaj za zdravniške pomočni-i ke?« Začudeno jo vprašam: »Kako pa to misliš?« »Veš, zad-i njič mi je otrok težko zbolel. Mož je obolenje prijavil na ambulanti in prosil za zdravniško pomoč. Čakam prvi dan, nič, čakam drugi dan, nič, tretji dan pa pride rešilni avto, iz katerega izstopi šofer, pride v hišo in pravi: ,No, mati, kako je kaj otroku?’ Nato mu skromno odgovorim, da je pač malo bolje. On pa pravi: ,Ja, veste, ven ne sme hoditi!’ Potem sem mu še povedala, da otroka trga po
,	.	, .	.	-	_	. hvLiti utiuaa uigd
bor predvideval novo »zaradu« j u5esih šofer zamahne z ro-Cenetovo. zato mu je te škornje -tudi podaril. Končno sva le
srečno prpadrala do mosta, ki pa je zaradi velikanskih jam in mlakuž tako rekoč odrezan od Bizeljskega. Pri Miškeeu sem se pa Cenetu oddolžil, in mu plačal še več kot obljubljeno ra-kijo.
V zadnjem času se mnogo piše o gostinstvu, o novih smernicah v gostinstvu, o znižanju cen, kultumejši postrežbi itd.
smeha. Nato smo pot nadaljevali in prišli na cilj. Malo smo bili utrMeni od naporne poti, zato smif se najprej spočil! in okrepčali* z malico. Najboljšega plezalca že imamo v našem odredu, zato smo hoteli dobiti še najboljše v ostalih disciplinah. Priredili smo na vrhu hriba tekmovanje?; v teku čez ovire. Nekateri so bili pri tem zelo spretni, sme- / Imam vtis, da so se v gostin-
------ —	i stvu začele te nove smernice že
uveljavljati. Ko me je zadnjič v Novem mestu zalotila tema, sem se oglasil v hotelu Metropol in tamkajšnjemu nameščencu izrazil željo, da bi rad pri njih prenočil. Nameščenec ml prijazno odgovori: »Lahko dobite sobo pri nas. toda samo pod po eni cm. da v času, ko boste v Novem mestu, se boste tudi hranili pri nas, drugače pa sobe ne morete dobiti.« Mislil sem si. so pač nove smernice v gostinstvu, zato sem si takoj naročil golaž, da si z njim Istočasno zagotovim tudi prenočišče. Že po nekaj dneh sem prišel nazaj v Krško in ker je bilo ravno poldne, sem se oglasil v mestni restavraciji, in naročil zrezek. Natakarica mi odgovori: »Lahko dobite zrezek, samo zraven morate naročiti še makarone.« Začudeno jo po-
jali smo se pa tistim, ki so pri teku podirali ovire. Ponosna sta bila Janko in Janez, ki sta odnesla prvo mesto.
Sledile so tekme v metanju palice v daljavo. Spoznali smo, da nam je v tej disciplini treba še mnogo Vaditi.
Po vsem tem tekmovanju smo plesali kolo, se lovili, skakali čez vrv'itd. Naužili smo se svežega zraka, se razvedrili, potem pa smo se odpravili domov. Za nas je bil to eden Izmed najlepših šolskih dni.
Nasmejani, razigrani smo se z veselo pesmijo spustili v dolino. Takih dni si želimo še več.
Pionirji osnovne šole Sevnica
ko, in pravi: ,To ni nič, to je od prepiha, saj mojega otroka tudi trga po ušesih.’ Lepo je pozdravil in odšel.« — Tudi jaz sem odšel, ker ji nisem vedel kaj odgovoriti.
Pozdravlja Vas
Pepče
Kino Brežice
25. do 28. decembra premiera angleškega barvjjega filma »Mreža«, barvni predfilm Okroglica.
29. do 31. decembra premiera ameriškega vel efi krta »Cyrono de Bergerac«.
Kino Sevnica
25. do 27. decembra ameriški film »Pohod v džunglo«.
Sejmi
V okraju Trbovlje:
31. decembra v Zagorju ob Savi.
MAL! G&LASI
Miren upokojenec želi vzeti v najem hišo z nekaj zemljišča, even. vzame v oskrbo tudi preužitkarja. Zaželeno v bližini ceste. Naslov v uredništvu lista pod »Mimo življenje«.
Dobriča Cosič:
DALEČ JE SONCE...
(Nadaljevanje)
Okrog vasi so tu in tam počile puške. Pavle in Vuk, ki sta sedela za mizo in se pogovarjala o jutrišnjem dnevu, sta se spogledala.
»Kaj sem ti rekel?« je samozadovoljno dejal Vuk, ki je čutil, da ima popolnoma prav, ker tako misli o kmetih.
»Djurdje, pošlji patrulje!« je rekel Pavle.
Djurdje je poslal nekaj patrulj po vasi.
Četniki so z brzostrelkami od daleč obstreljevali šolo. Medtem je prispel tudi Jovan z dvema oboroženima kmetoma, ki sta ga spremljala po tem kraju.
»Pismo imam zate, Pavle!« je rekel Jovan, ko je pozdravil, in izvlekel iz žepa jx>mečkano pismo. Nato je stopil k Vuku in mu tiho povedal, da Nemci že ves dan s kamioni prevažajo vojsko k Mora.vi.
»Zjutraj nas bodo prav gotovo napadli!«
»Jih je mnogo?«
Tile naš: so jih našteli petnajst kamionov. Tudi metalce min vlečejo s seboj. Nocoj jih je prišlo 6e nekaj.
»Slišiš Pavle?«
| »Pusti me zdaj!« je odvrnil Pavle in primaknil pismo k ! svetilki
Po namrščenosti in začudenosti, ki ju je opazil na njegovem obrazu, je bilo Vuku jasno, da v pismu ni nič dobrega zanje. Tudi sam se je zaradi tega zamislil. Približal se mu je Djurdje, ki je bil pred nekaj dnevi, ko so bile ustanovljene nove čete, postal komandir in sedaj menil, da ima pravico biti tu, kadar se čita pošta. Nekaj pozneje se je boječe primaknila tudi Bojana. Rada bi pri Jovanu poizvedela o drugi četi in Uču; razgovor je začela po ovinkih, Jovan je razumel njeno skrb, toda o tistem, kar je vedel, ji ni hotel povedati ničesar določenega.
31. poglavlje
Sekretar okrožnega komiteja partije Brka je z razpotegnjeno in neizpisano pisavo začenjal pismo:
»Dragi tovariši! Presenečen sem nad vašim poročilom, vašim pojmovanjem in postopki, o katerih bom malo kasneje govoril. Mislim, da ste pravilno ravnali, ko ste zapustili Jastre-
bac in prešli na novo ozemlje. Mi smo sprejeli isti sklep, a so nas medtem odkrili in je bila zveza z vami prekinjena. Smeri pohoda ste pravilno določili. Ozemlje, na katerem ste sedaj, je posebno važno za nadaljnji razvoj boja. O tem bom še pozneje govoril.
Toda osupel sem nad tistim, kar se je zgodilo pred tem. Tovariš Pavle, ki opravlja v odredu tudi funkcijo partijskega voditelja, nam piše, da je bila Gvozdenova ustrelitev nujna in pravilna. Neverjetno je, da bi se borec, kakor je bil Gvozden, tako naglo in tako močno zamajal, da bi postal sovražnik in pomenil nevarnost za odred. Sprašujemo tovariša Pavleta, kako da on, partijsko odgovornejši človek v odredu, ki je poldrugo leto delal in živel z Gvozdenom, ril nikdar prej opazil njegove idejne šibkosti, omahljivosti in demoralizacije? Mar je bila ta sovražnikova ofenziva prva preizkušnja za komuniste? Kaj bi se Gvozden, j ki je bil namestnik komandanta j v odredu in komunist, od štiri- , desetega leta šele sedaj, do dveh ; letih razkril kot omahljivec in
oportunist? Kako se je moglo to zgoditi?
Dejstva, ki jih navaja tovariš Pavle v pismu, za nas niso dejstva. Kažejo samo eno, da sta štab in partijsko vodstvo, v prvi vrsti pa tovariš Pavle, izgubila glavo. Ljudje, ki imajo živce v težavnem položaju, ljudi, ki količkaj politično mislijo, nikdar ne morejo napraviti tako hude napake. Gvozdenovo ustrelitev obsojamo in ocenjujemo kot vaš preplah in nezadostno trdnost, da bi v težavnem položaju pametno ravnali. To je najhujša politična napaka, ki je bila storjena od ustanovitve odreda. Gvozden je imel velike zasluge za 'Partijo in odred, bil je najpopularnejši človek v kraju, imel je velik vpliv na kmečke množice, ki so v njem gledale svojega človeka. Mi smo glede njega imeli tehtne načrte v nadaljnjem razvoju boja. Dolžnost Partije, predvsem tovariša Pavleta, je bila, da takšnega človeka varuje, da stori vse za1 njegovo rešitev, če omahuje. Prepričani smo, da je bila to samo kratkotrajna kriza, ki je v naravi kmečke psihologije.. Komisar odreda pa ni nič teht-1 nega ukrenil, da bi mu pomagal. prebroditi to razpoloženje, da bi ga rešil za Partijo. Ta i primer nam izpričuje še neko j stvar: vi ste izenačili metodo dela Partije z metodo dela vo- •
jaških štabov. Partija, tovariši, ima predvsem nalogo, da vzgaja in dviga ljudi, da jih rešuje, če so na tem, da bi delali napake in propadali. Tovariš Pavle je na to pozabil. Zaradi tega ga bomo klicali na partijsko odgovornost, kakor hitro se boste vrnili.«
Tako se končuje prvi del pisma. V drugem delu je Brka pisal, da z Učom nimajo nikakršne zveze, da je na Jastreb-cu, kjer bijejo vsak dan bitke. Po poročilih kaže, da je imel hude izgube. Brka jih je opozarjal, da morajo pričakovati, da bodo Nemci vrgli svoje sile proti njim, zaradi česar morajo biti venomer na straži: kakor hitro bodo opazili sovražnikove premike, naj takoj prekoračijo Moravo in se vrnejo v Jastrebac. Po nekih znamenjih sodeč bodo Nemci najkasneje v treh dneh udarili nanje, zato jim svetuje, da čim-prej odrinejo proti Jastrebcu.
Ta del pisma je Pavle na hitro preletel. Prebral ga je samo zato, da ga je prebral, ničesar si ni zapomnil. Osuplo je podal pismo Vuku.
.Napačno? In to pravi Brka! Ne bi smeli?... Kako bi gaj mogel rešiti? Kaj Brka ne ra- j zume? ... Neverjetno!...’ Ho- j tel je soustiti glavo na mizo, a je položil roke in glava se mu je zagozdila med dlani. Pavle I
se je zamislil... Razporejeni odred v mraku na Jastrebcu; Gvozden govori in on govori ... Gvozdenov jopič pada na sneg pred vrsto ... Uča je sklonil glavo. Partizani so onemeli. Kolona gre naprej in molči. .Pogrešili?’	i
V sobi je vladala tišina, čulo se je samo težko dihanje speče čete. Zunaj so se od časa do časa oglašaie puške. Djurdje, Jovan in Bojana s o opazili Pavletovo vznemirjenost in ga nepremično gledali, sluteč slabe vesti v pismu; umolknili so in poizvedujoče gledali v Vuka. Vuk je počasi bral pismo. Ko ga je prebral do konca, je udaril s pestjo ob mizo in dejal:
»Ne strinjam se!«
»Tiše!« ga ie opomnila Bojana.
»Lahko je iz zaledja kritizirati! Radoveden sem, kako bi bilo, če bi bil on v našem položaju .. •« je dodal Vuk.
Pavle je dvignil glavo in se ozrl v Vuka.
»Ne strinjaš se?« je tiho dejal, kakor da bi ga njegove besede presenetile.
»Ne! Če smo pogrešili, sem pripravljen, da sam sebe ustrelim!« je pritrdil Vuk in se mu zazrl v obraz.
Nekaj trenutkov so molčali. Pavletu se je vse mešalo v glavi.
(Dalje sledi)
ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, MNOŽIČNIM ORGANIZACIJAM IN
OSTALEMU PREBIVALSTVU SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954 TER MNOGO DELOVNIH ZMAG
VSE ZA IZGRADNJO SOCIALIZMAI
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
JUdOTANIN
ŽELITA OB NOVEM LETU 1954 VSEMU DELOVNEMU PREBIVALSTVU NOVIH DELOVNIH ZMAG IN POLETA S TITOM NAPREJ DO KONČNE IZGRADNJE SOCIALIZMA
ČESTITA VSEMU SVOJEMU ČLANSTVU IN OSTALIM TER
JIM ŽELI
SREČNO NOVO LETO 1954!
Občinski ljudski odbor
Pišece
ŽEU VSEM SVOJIM OBČANOM MNOGO SREČE IN DELOVNIH ZMAG V LETU 1954!
Občinski ljudski odbor
Bistrica ob Sotli
ŽELI VSEM SVOJIM OBČANOM USPEHOV POLNO NOVO LETO 19541
ŽELI VESELO NOVO LETO VSEM SVOJIM ČLANOM IN OSTALEMU PREBIVALSTVU!
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
OBČINSKA PODJETJA V KRMELJU
t Sevnici
TRGOVINA KREMENICA, GOSTILNA, MESARIJA ŽELIJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM VESELO,
želita vsemu prebivalstvu Posavja ter svojim odjemalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954
SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1954!
Tudi v bodoče se bomo vztrajno borili za naše delovne zmage!
m
a
m
■
g
a
m
m
m
a
31
a
a
n
5
Delovni kolektiv
Tovarne celuloze
Videm
ŽELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM 4 SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 19541
UPRAVA
KINA
v
BREŽICE
a
a
H
a
a
s
tm
E3
B
a
m
a
a
m
V skupnem sodelovanju bomo tudi v no*
vem letu premagali vse težave«
....... . ^ "
\ 1
želi vsem svojim obiskovalcem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19 54 ter se priporoča za nadaljnji obisk.
Na svidenje!
B
B
B
B

H
B
B
B
B
m
m
G« st Ina
Luke« Aleksander
Brežice
želi vsem svojim gostom srečno NOVO LETO 1954 ter se priporoča za nadaljnji obisk.
KLOBASIČAR IN PREKAJEVALEC
Kočar Ferdo
Brežice
čestita vsem svojim odjemalcem k NOVEMU LETU 1954/
q ,<C^0<ZD>0XCD>0l><Z>0KC>< KT^»<C3>0)<ZD>e KZ^>CZ>(3<C^>flKr^6<^>flO<r>e><CZ>tO<C^: Y	—aMc—awc——  
GOSTILNA
Knjigarna in papirnica Videm-Krško § Frece Antonija, Bizeljsko - Stara ras
želi vsem svojim gostom SREČNO NOVO LETO!
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO !
:^Kr^>C^>0;KCr>t'}<^^KC^O<Z3>M<3^'XC2:^K^>4CK=Z>tiO<C=>tit<C3>to<Z>tO<=I>6fr<Z>to<:/
El
B
a
Kmetijska zadrugo Vlaka
želi vsem svojim članom, odjemalcem in dobaviteljem SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1954 l
ZIDARSKI MOJSTER
Kragl Franc
Brežice
i
■
B

t
m
m
3
a
a
m
a
GOSTILNA BVDIC BREŽICE
ŽELI
VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OSTALIM SREČNO, VESELO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1954!

u
a
B
B
51
m
nudi svojim cenjenim gostom kvalitetna in izbrana vina. Vsak čas ima na razpolago topla in mrzla jedila.
Vsem gostom in ostalim želimo
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19 541
Na svidenje!

B
Si
B
@
E3
B
ra
Ui
Mesina ekonomija
v Brežicah
želi vsemu prebivalstvu Spodnjega Posavja VESELO NOVO LETO 1
MIZARSKA
DELAVNICA
DOBOVA
ČESTITA VSEMU PREBIVALSTVU OBČINE DOBOVA K NOVEMU LETU 1954!
Priporoča se za izvršitev vseh mizarskih del!
lEgBHgBBBnflBBUBBBBBBBBBBBBBBBBBUBBtiBBBBBBBBflBBBBEtlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBU