ZB9. šttllhL I UeataL i akata i avtahn • e^Baaa^BaaaBaaa W aaaje^aaaaatf ■■• l^^MHinB MH. teto. .Slovenski Narod* vtlja v L|*M<*aJ m dom dostavljen: eda leto naprej • • • • K 24'— pol leta „ • • •/• » 12*— cetrt leta „ . • • • • 6 — sa mesec m » • • • ■ 2*— v upravništvu prejemati: celo leto naprej • » • • K 22 — pol \tta p • • • • • W— četrt teta « • • • • m 5*50 na me^ec m • • • • • 1'9U Dorisf n*i se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snaliova ali ca it 5 (v priti.ju Levoj telefon it 34. lineja v—k in »večer tseeeamat nadalje lm nrasalke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vm. Pn večjih iasercijah po dogovoru. Uptavaištvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lt (L, to je administrativne stvari. ■ Poiamnai številka velja tO vmarjev. m lenim Na pismjFna naročila brez istodobne vposlatve narGČnine se ne oziia* .Narodna tiskarne41 telefon it 39. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: * za Nemčijo t celo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta „ „ na mesec _ „ K 25 — . 13 — . 650 . 230 celo leto naprej ... K 30-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35,-» Vprašanjem plede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Usravnlćtvc (spodaj, dvorišče levo), Snailova ulica it 5, telefon it 83. Prodiranj naše armade južno od Belgrada. — Boji pri Arangjelovcu. — Odbit francoski napad v Flandriji in pri Altkirehu. — Nemška ofenziva v vzhodni Prusiji in na Poljskem. MIR V KARPATIH, V GALICIJI IN JUŽNI POLJSKI. — BOJI V SE- VFRNI POLJSKI. Dunaj, 4. decembra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 4. decembra opoldne: V Karpatih v zapadni Galiciji in na južnem Poljskem }e potekel včerajšnji dan v splošnem mimo. Boji v severni Poljski trajajo dalje. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. liofer, gm. * NEMŠKI USPEHI OB MAZURSKIH JEZERIH. — NEMŠKA OFENZIVA V POLJSKI. BeroJin, 4. decembra. (Kot. ur.) Poročilo VVoIffovega urada. Veliki glavni stan, dne 4. decembra dopoldne. Na vzhodnem bojišču smo odbili z velikimi izgubami za Ruse vse napade vzhodno od Mazurske jezerske planete. Naša ofenziva na Poljskem poteka normalno. Vrhovno armadno vodstvo. • * Car na potovanju. Petrograd, 4. decembra. (Kor. urad.) Car je odpotoval z bojišča ter se ie podal v razne mesta srednje in južne Rusije, kjer obišče ranjence. * «■ Cesar Viljem v Berolfnu. Berolin, 4. decembra. (Kor. ur.) Poročilo WoIffovega urada. Veliki davni stan, dne 4. decembra dopoldne. Njegovo Veličanstvo cesar Vi- ljem je snoči prispel v Beroiin na kratko bivanje. Vrhovno armadno vodstvo. Rusija kliče vso črno vojsko. Nemški listi trde, da ni res, da bi bila Rusija vpoklicala samo 8 letnikov črne vojske, marveč pravijo, da so vpoklicani vsi letniki. Enako trde. da je vrhovni poveljnik ruske vojske spodil vse inozemske časnikarje iz glavnega stana. BOJI NA RUSKEM POLJSKEM. O dogodkih na ruskem Poljskem so oficijalna poročila zadnjih dni vedno poročala, da je položaj neizpremenjen. To velja pač le za bojišče vzhodno od Čenstohove, kjer se položaj obeh sovražnih armad ni bistveno rzpremenil. O bojih severno od Čenstohove pa izvemo, da so bili silno ljuti. Tako ooroča »Daily Mail« iz Petrograda: Samo nemška in avstrijska armada je mogla na južnem Poljskem izsiliti ta izid. Način, kako so se ti vrgli na valove Rusov, ko so se videli obkoljene, je bil nepopisen. Kar jim je še posebej pomagalo, je bii baje nagovor cesarja, v katerem je ta zagotovil, da bo vojna z zavzetjem Varšave končana in da bo morala plačnti Poljska volno odškodnino 40 milijonov. Rusi so se borni izborno, ker pa niso imeli dosti čet, da bi bili Nemce popolnoma obkolili, se je tem posrečilo, da so obkoljenje predrli. »Times« poročajo po »RieČi«, da sta bila dva armadna zbora pretekli teden ogrožena, da ju Rusi obkolijo, Nemci pa so se prebili na ta - le na- čin : Poslali so skozi neko vrzel v ob-kolilni črti še dva armađna zbora tja, kjer sta stala prvotno obkoljena zbora. Kar je bilo za dva armadna zbora nevarno, se je sedaj štirim posrečilo. Prebili so se, četudi z izgubami. Poročilo ruskega vrhovnega poveljnika z dne 30. novembra, dospelo preko Rotterdama, pravi, da zadevajo Rusi na izborno ojačene in z vso silo zavarovane ntmške pozicije. Zdaj pa zdaj prično Nemci zopet z ofenzivo in vrše se boji mož proti možu. Nemci so dobili ojačenja dveh pehotnih divizij m ene konjeniške divizije. V bližini Čenstohove so odkrili Rusi silno ojačeno pozicijo, zavarovano s trojno vrsto umetnih zuprek. Nemške baterije na ruskem Poljskem so sila močne. Nemško desno krilo se opira močno na Varto, levo na Vislo. Z znano spretnostjo je sovražnik izrabil krajevne razmere ter vozi po Visli municijo in čete. Iz nemških listov izvemo nadalje, da so Rusi prodrli v vzhodnji Prusiii med Lvckom in Johannisbur-gom z namenom, da prisilijo nemško armadno vodstvo, vreči tja močne čete. Napad pa se je s težkimi izgubami za Ruse ponesrečil. V ostalem je fronta Lovicz - Lodz in Novo Ra-domsk precej neizpremenjena. Pri Censtohovi si ležita oba sovr močno zakopana nasproti. Med Pili-co in Volbromom drže naši zasedene pozicije. V zahodnji Galiciji so naše čete zavrnile ruske napade ob reki Rabi. Odločitev bitke ne leži na tej fronti, marveč bolj proti severu ob Visli in Varti. Uničen ruski aeroplan. Duna, 4. decembra. (Kor. urad.) Oficirja letalca nadporočnik Bela pl. Losonczv in nadporočnik Jan Wier-zeski sta 30. novembra pri letanju zasledila sovražen aeroplan, ki se je hotel dvigniti pri Miechovu, 40 km nad Krakovom. Skrivajoč se nad oblaki sta čakala, da se je sovražni aeroplan dvignil in ga potem iz pušk-repetirk obstreljevala. Sovražni aeroplan se je agnil in padel na tla. * Eeg iz Galicija. Kako zapuščajo prebivalci Lvov in Vzhodnjo Galicijo, o tem pripoveduje neki potnik, ki je ravnokar dospel iz Lvova na Dunaj. Proti dobremu plačilu je dobiti od policije legitimacijo na fotografiji. Navadno se glasi legitimacija do Stanislavova, kamor morajo begunci seveda večidel peš ali pa z ruskim trenom. Od tam je šlo preko Nadvorne, Bitkova in Zielone na Ogrsko mejo in od tam z železnico naprej. RUSI V KARPATIH. »Az Est« poroča iz Satoralje Ujhelvja. V zemplinskem komitatu poraženi Rusi so ob meji od naših čet obkoljeni ter obupno poskušajo zbe-žati. Sem prihajajo neprestano vjet-niki. Iz Budimpešte poročajo tudi: V severovzhodnjem delu Sarosa stoje bitke pod pogoji, za nas ugodnimi. Glasom poročila »Az Esta« se vrše neposredno pod prelazom Uzsok boji, ki imajo edino ta namen kriti umikanje Rusov. Večina vjetih kozakov nima več konj. Razdejano železnico mrzlično popravljajo. Vreme se boljša. Rusi vporabljajo tudi ročne granate. Neki drugi budimpeštanski list poroča: Pri rlomoni poražene Ruse neprestano zasledujemo. Pri Takcsa-niju je bil sovražnik zopet občutno poražen. Vzeli smo Rusom, ki so bežali po dolini Ondave, ves tren. Še vedno pokopavajo naši trupla padlih Rusov. Homona je eno samo velik pokopališče. Preko Karpatov so poslali Rusi na Ogrsko kakih 5 do 6 armadnih zborov. Povsod se je njih prodiranje vsaj vstavilo. Razporedba vojnih sil. Vojaški kritik lista »Corriere della sera« vidi v vseh sedanjih bojih na raznih frontah celoto. Boji na Poljskem, pravi, so popolnoma v skladu z nemško napadalno taktiko. Na zahodu se koncentrirajo vsi boji na rusko Poljsko. Vsled bojev na vzhodu, pa so se tudi boji na zahodu skoro popolnoma ustavili. Nemci nimajo več interesa, tam izsiliti odločitev, ker bo padla odločitev na vzhodu, pač pa imajo Francozi interes na tem, da napadejo Nemce. Če bi imeli Francozi kaj žive moči, bi gotovo ne trpeli več sovražnika v svoji hiši. Toda moč francoske vojske zadostuje samo za obrambo. Tudi so pustili Nemci na zahodnji fronti močne čete. m • m PRODIRANJE NAŠE ARMADE NA SEVERU V SRBIJI SE VRŠI BREZ BOJA. — LJUTI BOJI PRI ARAN- DJELOVCU. Dana*, 4. decembra. (Kor. urad.) Z južnega bojišča uradno razglašajo dne 4. decembra. Belgrad smo včeraj zaposedii na svečan način. Prodiranje naših čet se vrši na severnem delu fronte brez boja. Prj tem smo včeraj vjeli 300 mož. Zapadno in jugozapadno od Arandjelovca se upirajo prodiranju naših čet močne sovražne sile, ki skušajo kriti umikanje srbske armade s srditimi napadi, katere smo vse odbili. * Poročilo generala Franka: »Na belgrajski trdnjavi vihra štandarta Vašega Veličanstva.« Dunaj, 4. decembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Poveljnik V. armade, general pehote pl. Frank, je poslal včeraj Njegovemu Veličanstvu naslednji telegram: Belgrad, 3. decembra 1914. V svečanem trenotku, ko smemo na belgrajski trdnjavi razobesiti Vašega c. in kr. Veličanstva slavno štan-darto, prosim, da smem v imenu zastopnikov vseh delov celokupne oborožene sile najponižnejše izraziti Vašemu Veličanstvu našo navdušeno vdanost. Frank, general pehote. LISTEK. Gallegher. Spisal R. H. Davi s. (Dalje.) v Mogoče,« je menil polaskani Kepler. ^Na zadnji strani hleva je okno, ki ima lesena vrata. Skozi to okno se da notri priti, če kdo gor pomaga.« »Ti — povej no,« je dejal Gallegher zategnjeno, kakor govori človek, ki mu je ravnokar nekaj na misel prišlo, »kdo je pa ta gospod, ki je tik pred menoj prišel v hišo. Tisti, z velikim ovratnikom na suknji. Ali je tudi udeležen pri borbi?« »Ta?« je dejal Kepler z glasom iskrenega preziranja. »Ta vendar ni športnik! S tem sploh ni vse v redu, pravi oče. Oni teden je prišel naenkrat sem, češ, da ga Je zdravnik zaradi njegovega zdravja poslal na deželo. Ta je ves polikan in masten, nosi rokavice, obeduje v svoji sobi in ima same take sitne navade. Zadnjič zvečer so v obednici uganili, da mora mož kaj skrivati in oče ga je poskusil vjeti in ga je vprašal, če se neče borbe udeležiti. Ves prestrašen je bil in je dejal, da sploh ne mara nikakih borb gledati. Moj oče je rekel: Meni se zdi, da vi le ne marate, da bi razsodniki vas videli. Oče je to [ rekel le za šalo, ampak gospod Car-Ieton. kakor se ta tujec imenuje, je postal ves bel, se je smejal in je rekel: No, si bom pa to stvar ogledal. Danes zjutraj je prišel naravnost v gostilniško sobo, kjer so sedeli vsi športniki in je rekel, da se pelje v mesto k nekemu prijatelju. Ko je odhajal, se ie smejal ter dejal: Kaj ne, da izgleda to vse kakor bi se jaz bal, da bi me ljudje videli? Oče pa pravi, da bi se gospod Carleton prav gotovo ne bil premaknil iz svoje sobe. če bi ga ne bil on podražil.« Gallegher je zdaj vedel vse, kar je hotel vedeti in več, kakor je upal izvedeti, toliko, da je bil njegov po-vratek na kolodvor nekak pohod zmagovalca. Na prihodnji vlak je moral čakati dvajset minut, a zdelo se mu je, da so celo uro dolge. Med čakanjem je brzojavil Heffelfingerju v hotel. Brzojavka se je glasila: »Vaš človek je blizu Dorresdalske postaje na pensilvanski železnici. Vzemite voz, počakajte me na kolodvoru. Gallegher*« V Dorresdalu se je ustavljal samo še opolnoči vlak, noben večerni; to je bil vzrok naročila glede voza. Gallegherju se je zdelo, da vlak v mesto kar ne pride naprej, vlak se je ustavljal in se sem in tja premikal na popolnoma nepotrebnih mestih, čakal, da je mimo njega šel brzo-vlak in se zamujal na postajah. Ko je naposled prišel na mestni kolodvor, je bil Gallegher Drei iz voza, predno se je vlak ustavil in koj potem v vozu. ki ga je peljal na stanovanje športnega poročevalca. športni poročevalec je bil ravno pri jedi; prišel je z brisalko v roki v predsobo. Gallegher mu je ves zasopel sporočil, da je zasledil morilca, ki ga išče policija dveh delov sveta in da bo morilec najbrž prisostvoval nocojšnji borbi, že da razprši vse sume ljudi. Športni poročevalec je peljal Gallegherja v svojo pisarno in zaklenil vrata. »Tako.« je rekel »in sedaj povej mi vse še enkrat od kraja.« Gallegher je vse še enkrat z vsemi posamičnostimi vred povedal in dostavil, da je obvestil Heffelfin-gerja naj morilca aretira. To pa zato, da ne bo novovorška policija prehitela domače in da bodo listi v Fila-delfiji prej prinesli to vest, kakor listi v Novem Yorku. »Jaz hočem,« je razlagal Gallegher, »da naj Heffelfinger aretira Hadeja s pomočjo tistega aretacij-skega povelja, ki ga ima za vlomilca, ki ga išče. Rad bi imel, da ga pelje v Novi York s ponočnim vlakom, ki gre iz Dorresdala ob eni. Tako ne pride pred četrto uro zjutraj na cilj, torej eno uro pozneje, ko so jutranji časopisi že v tisku. Seveda moramo Heffelfingeria trdno prijeti, da bo molčal in da ne bo nikomur povedal, kdo je njegov vjetnik. Športni poročevalec Je stegnil rolo /*a bi Gale?her}a potapljal po rami, a si je to premislil in mu je, krepko stisnil roko. »Fantič moj.« mu je rekel, »ti si čudovit otrok. Če se vse uresniči in če spravim to še ponoči v list, pomeni to 5000 dolarjev nagrade in veliko slave zate in za list. Zdaj bom hitro spisal par vrst na glavnega urednika. Nesi mu jih in povej mu, kaj si storil in kaj mislim jaz storiti; gotovo te vzame zopet v službo in ti še zviša plačo. Morda še ne veš, da si iz službe odpuščen?« »Ali hočete s tem mar reči, da jaz ne pojdem z vami?« je vprašal Gallegher. »Seveda ne. Čemu? Zdaj imava to stvar jaz in detektiv v rokah. Ti si svoj del že opravil in sicer dobro opravil. Če morilca ujamemo, dobiš ti nagrado. A zdaj bi mi bil le na potu* Pojdi raje v uredništvo in pobotaj se z glavnim urednikom.« »Če list lahko brez mene izhaja, bom jaz tudi brez tega dolgočasnega lista izhajal,« se je razhudil Gallegher. »In če ne Rojdem jaz z vami, pa vi tudi ne pojdete, zakaj jaz vem, kje je Heffelfinger, vi pa tega ne veste m jaz vam tega tudi ne bom povedal«« »No, pa bodi, pa bodi,« je odnehal Športni poročevalec. »Bom pa svoje pismo poslal po postreščku. A zapomni si, da jaz ne bom kriv. Če boš ob službo.« Oallegher ni mogel pojmiti, kako ie mogoče izgubo tedenskega za- 1 služka primerjati z užitkom, da je kdo priča aretaciji velikega zločinca in spraviti to vest v list tako, da jo bo prej prinesel, kakor vsak drugi. V tem trenotku se je njegovo spoštovanje pred športnim poročevalcem znatno zmanjšalo. Gospod Dvvyer je sedel za svojo mizo in je spisal naslednje pisemce: »Dobil sem zanesljivo obvestilo, da se udeleži Hade, morilec Burrban-kov, današnje tekmovalne borbe. Uredili smo stvar tako, da bo na tihem aretiran in da bo ostala vest prikrita vsem drugim listom. Ni mi treba Vas opozarjati, da bo to jutri za celo deželo najvažnejša novica. Vaš M. C. Dwyer.« Med tem, ko se je športni poročevalec vsedel v voz, je Gallegher šušljaje povedal kočijažu naslov. Bila je strašna noč. Snežilo je in deževalo obenem. Športni poročevalec se je; stisnil in zavil v svojo zimsko suknjo in se naslonil v kot. »Če pridemo na cilj, pa me zbudi,« je dejal. Vedel je, da ga čaka dolga vožnja in mnogo hitrega dela in zato se je hotel s počitkom pripraviti za napor. i Gallegherju se je že misel, zdaj dremati, zdela gorostasna. Iz temnega kota voza so se svetile njegove oči samega razburjenja in pričakovanja, PHnove luči v prodajalnah so sipale luč pred okna in na cesto in v njej se je zdaj in zdaj zapazila koči-jaieva .senca. Siin 2. .iUJVtN Ki Nakud*, a.« 6, decembra im«. 289 stev. Kot odgovor Je odposlalo Njegovo Veličanstvo generalu pL Franku naslednjo brzojavko: Z radostjo sprejemam izraze vdanosti svojih zvestih bojevnikov, ki oduševljeni zrejo na našo na beograjski trdnjavi vihrajočo štandarto, pinjenega srca se spominjam svojih vrlih, izvrstno poveljevanih balkanskih vojnih sil, katerih junaškim bojem se je zahvaliti tudi za osvojitev Belgrada. Franc Jožef. Naše čete v Delgradu. Budimpeštanski listi priobčujejo obširna poročila o zasedenju Belgrada, Ta poročila pripovedujejo na dolgo in široko o bajonetnih naskokih in ljutih bojih — ki se niso vršili, ker vemo iz uradnih vesti, da so na?e Čete zavzele Belgrad brez boja. O prizorih, ki so se odigravali po vko-rakanju naših polkov v srbsko glavno mesto, prinašalo madžarski listi nekatere zanimive podrobnosti. Med našimi četami ie zavladalo silno navdušenje, ko je zavihrala na stari turški citadeli avstrijska stand-arta. Terazija je bila polna našega vojaštva vseh narodnosti, ki je pričelo prepevati cesarsko himno. Pred konakom so se odigravali gan'jivi prizori: črnovojniki so se objem a'i, poljubovali, hiteli na stopnice kra-ljevske palače ter prepevali cesars!;o in vojaške pesmi. Na ulici kneza Mihaela so se zbrali madžarski vojr.ki ter v divjem veselju plesali čardaš — žal, da brez deklet. Prebivalstva Je v Betgradu le malo, vse je zbežalo. Oni pa, ki so ostali, gledajo nase čete s tiho resignacijo. Mesto ni tako hudo poškodovano, kakor se je domnevalo. Nekateri mestni deli so popolnoma intaktni. Naše čete so dobile v mestu mnego vejnega materijala. Armadni poveljnik je takoj imenoval višjega častnika za mestnega gubernatorja. Vsa favna poslopja in podjetja so zastražena. V mestu vlada mir. ■ BOJI V SRBU! Pasiravno iz Srbije ni poročil o večjih bojih, vendar jasno izhaja iz zadnjega komunikeja, da naše čete energično zasledujejo poraženega sovražnika. Londonske »Times« pišejo, da Je položaj v Srbiji zelo resen. Avstrijci imajo sedaj tam pol milijona vojakov, vstevši 30.000 Bavarcev. Srbi so se umanili v močne pozicije, imeli pa so velike izgube. Več polkov ima samo še po 8 častnikov namesto 75. Edino upanje Srbije je pomoč Rusije. Sofijska oticijozna »Kambana« pravi, da so srbske divizije 4. 6 in l popolnoma uničene ter so pustile vso svojo artiljerijo na bojišču. Ker je Donava pri Vidinu vsa v ledu, so tudi ruski transporti municije in moštva nemogoči. Trije transportni parniki so se morali vrniti eden je obtičal. Glasom sofijskih poročil je bil veliki predor pri ZajeČar-ju z dinamitom razstreljen, tako da je Srbija sedaj tudi od Romunske odrezana ter je dovoz ruskih transportov po Donavi nemogoč. Iz Budimpešte poročajo, da izraža baje velik del srbskih vjetnikov nezadovoljnost s Črno goro. ki da je prevzela nalogo neprestano vznemirjati Bosno od jugovzhoda, med tem pa je omejila svoje glavno delovanje na Lovčen in celo tu pričakujejo Črnogorci vse od Francozov. Ti pa so zelo previdni Novi koalicijski kabinet v Srblfl. Iz S o f j j e poročajo: Pogajanja za ustanovitev koalicijskega kabineta v Srbiji so končana. Pasič ostane ministrski predsednik. Mladoradikal-ci odpošljejo Ljubo Davidovića, na-prednjaki Pavla Marinkovića in narodnjaka Ribarca. Socijalisti ne bodo zastopani. Zasedenje Belgrada. Carigrad, 3. decembra. (Kor. urad.) Sultan je poslal cesarju in kralju Fran Josipu zelo prisrčne brzo-avne čestitke povodom zasedenjaBel-grada. Zasedenje Belgrada je avstro-ogrska kolonija in turško prebivalstvo z navdušenjem sprejelo. ODBITI FRANCOSKI NAPADI V FLANDRIJI IN PRI ALTKIRCIfU. Berolin, 4. decembra. (Kor. ur.) Poročilo W olffovega urada. Veliki glavni stan« dne 4. decembra dopoldne. Na zapadnem bojišču smo opetovano odbili francoske napade proti našim četam v Flandriji kakor tudi v okolici severnozapadno od Alt-klrcha, kjer so Imeli Francozie znatne izgube. Vrhovno armadno vodstvo. Do« prt Ntevport la Ypf*t Berila, 4. decembra. (Kor. arad.) »Lokalanzeiger« Javlja: Nemška težka artiljerija je občutno zmotila Francoze in njihove saveznike* ki se pri Nieuportu in južno od Vpresa močno utrjujejo. Nemška artiljerija Je imela, kakor izhaja is poročila francoskega gene ral isima samega, zapadno od Lensa. zlasti pri Lis in Roulette, ter v pokrajini Voewre lepe uspehe. Francozi v Alzaclii. Berlin, 4. decembra. (Kor. urad.) Woliiov urad poroča: K uradnemu francoskemu poročilu z dne 2. decembra, da so francoske Čete osvojile Ober - Aspach in Nieder - As-pach v Alracii, izvemo od merodaj-ne strani. Pri Ober - Aspachu gre le za pozicijo, ki so jo naše Čete prostovoljno zapustile. Dogodek je brez pomena Nieder - Aspach je slej ko prej v nemških rokah. BITKA V BELGU1 IN NA FRANCOSKEM. Iz Belgije že deli časa ni nobenih poročil, iz katerih bi si bilo mogoče napraviti pravo sliko tamošnjih vojnih dogodkov. O bojih v Sundga-vu pa porcča?o »Munchener N. N.« po vesteh iz Ba?la to - le: Boji v Sundgavu, ki so se vršili v ponedeljek in torek, imajo več značaja bojev prednjih straž. V Bazlu je bilo mogoče opazovati v noči na torek reflektorje iz Sch\varzwalda. Močne nemške čete prihajajo od Rena sem proti Vocrezom. Pozicije Nemcev so zelo dobre. Do hudega boja je prišlo v Munstru in v dolini \Ye-sterlingen, kjer so se morali Francozi uirakniti. Nemške pokrajine razen par vasi ob švicarski meji, so Fran-cozi popolnoma zapustili. V dolini H!e in Large divja še neodločen artilerijski boj. iz Stocknolma prihaja iz lista »Svenska Dagbladet« to - le poročilo: Več francoskih častnikov zatrjuje, da se pripravlja francoska ofenziva, oziroma, da se je ofenziva že pričela. Vojaška uprava je v vseh panogah civilne administracije izvršila pravi lov na ljudi, sposobne za vojaško službo. Vse pošiljajo v fronto. Splošno smatrajo, da je prišel čas za odločilno micijatn o. Zatrjuje se nadalje, da j? hotel polat; Jrffre demisijo- Hclgo ne gre. vztrajati pri pasivni taktiki, že z ozirom na oni veliki del francoskega naroda, ki trpi sedaj pod vpadom Nemcev. Kaj ho storila francoska ofenziva, seveda ni mogoče vedeti že vnaprej, v dobro podučenih krogih pa ne dvomijo, da se bo s francoske strani prav kmalu kaj zgodilo. Pesimist Kitchener. London, 4. decembra. (Kor. ur.) »Daily Mail« priobčuje interview nekega amerikanskega žurnalista z lordom Kitchenerjem. ki je baje emfatično zaklical: »Vojna bo trajala še tri leta in se bo končala šele takrat, kadar bo Nemčija na konnem in na morju popolnoma premagana.« Angleške izgube. London, 3. decembra. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik »Timesa« < *e"e izgube angleške vojske na 84.0« =0 mož. kar odgovarja približno prvo ni velikosti angleške vojske. Izgube v bitkah pri Ypresu in Armentieresu so znašale kakih 50.000 mož, od teh kakih 5500 Indijcev. Poročevalec pravi: Priznati moramo, da so nemške čete kljub strašnim izgubam še številnejše kakor mi in da imajo močne pozicije. Imajo strašno arti!jerijo,ki je postavljena raztreseno in dobro skrita. Njih težki topovi so na vrhuncu ter pokopavajo naše ljudi in jim razdirajo zakope. Njih strelci so drzni in trdovratni. Njihovi veliki možnarji nam prizadevajo vedno izgube, in da-siravno je njih opazovanje z zraka redkejše, prihajajo nad nas vendar še njihovi golobi. Angleški častniki in podčastniki so strahovito oslabljeni. V fronto smo postavili vso regularno armado in skoraj vso regularno rezervo ter najboljši del specijalne rezerve mnogo zborov. Vsakega moža rabimo. Kmalu bomo morali misliti na to, kako bomo uporabljali novo moštvo, ali kot nove armade, kakor divizije, ali pa kot nadomestilo izgub. Calais pod angleškim admiralom. Amsterdamski »Courant« poroča: Vsa francoska pristanišča na severu so bila izročena angleškim poveljnikom. Tudi Calais je dobil nekega angiešega admirala za poveljnika. Izmišljena bitka n morju. Pod naslovom »Prevarjeno nemško brodovje« priobčuje london- ska »Momiitfpoal« in Petrograda obsežno poročilo o bitki, ki se ie baje vršila v Baltiškem morju. Ruski admiral je baje dal več makih križark in torp. rnitlcev prepleskati z barvami, kakršne imajo nemške vojne ladje Na to se |e v megli približal s svojim brodovjem nemškim ladjam, ki so bile prepričane, da je doplula k njim druga nemška eskadra. Ruske križa r-ke so jele iz neposredne bližine obstreljevati nemške večje ladje, dočim so torpedni rušilci napadli torpedov-ke. V tem boju je bila baje potopljena neka nemška križarka. druga pa znatno poškodovana. Rusko brodovje se je baje popolnoma nepoškodovano vrnilo v svoje pristanišče. Radi te zmage je odlikoval car Nikolaj častnike in mornarje, ki so se udeležili navedenega pomorskega bo'a, z redom sv. Jurja, a »Vossische Zeitung« pripominja na to, da je vsa povest o tem boju izmišljena zgolj v to svrho, da so se neki slavohlepni ruski častniki dokopali do visokih odlikovanj. Dva holardska parnika trčila, London, 4. devembra. (Kor. ur.) I.lovdovo poročilo iz Deala pravi, da le trčil holandski parnik »Niobe« ob holandski parnik »Batjan« na poti iz Batavije v London. Sprednji d^? »Nio-be« je poln vode. »Batjan« je poln vode, ie dvakrat poškodovan in leži na peščinah pri Dealu. * Japonska pomoč. Kakor Pichon, se zavzema sedaj tudi Gustav Herve" za oboroženo intervencijo Japonske na evropskem bojišču. Zdi se mu nujno potrebno, da pošlje Japonska armado, ker zadostnih angleških pomožnih čet pred pom'adjo ni pričakovati. Pomoč Japonske je neobhodno potrebna, celo če nai Anglija in Francoska plača to pomoč z denarjem ali z odstopom kolonij. Kakor se čuje zahteva Japonska za tako pomoč prav mnogo in govorilo se je celo. da zahteva odstopi francoske Indokine. * TURŠKA VOJNA. Položaj v Egiptu. Carigrad, 4. decembra. (Kor. u.) »Taswir i Efkiar« pravi, da je izvedel sledeče: Angleži so poslali generala Wingate pašo v Sudan, da za-tre tamkajšnje vstaško gibanje. Tja odide še nacialjnih 14.000 mož, ker se gibanje vedno bolj razširja. V Egiptu se ne nahajajo nikake indijske čete več. Anglija jih je odstranila, ker so izjavljale, da se proti kalifu ne bodo bojevale. Perzijsko poslaništvo zapustilo Petrograd. Dunajski listi zatrjujejo, da je perzijsko poslaništvo odpotovalo iz Petrograda. • • • VSTAJA V JUŽNI AFRIKI — PONESREČENA. Kakor je sedaj dognano, se je burska vsta:a v južni Afriki ponesrečila. Voditelj vstašev, stari general Kristijan Dewet je vjet in le malo upornikov se bori še z angleškimi vladnimi četami, katerim zapoveduje Dewetov nekdanji tovariš general Botha. Angleži so uničili upor na jako spreten način. Zbrali so veliko množino čet, ki so vstaške Bure parkrat porazile, še predno so se mogli uporniki dodobra organizirati. Porazi bi Burov ne bili prestrašili, marveč vstaško gibanje morda le še pospešili. Toda Angleži so v tem kritičnem trenutku zavihteli zastavo miru in sprave. Proklamirali so amnestijo za vse one vstaše, ki do gotovega termina odložijo orožje. Angleški agitatorji so priporočali po burskih naselbinah spravo, strašili z obnovitvijo grozot burske vojne žalostnega spomina in mnogo so jih prepričali. Vstaši so se pričeli vračati domov in ko je general Botha pri Mushroomu porazil Dewetovo glavno silo, so se uporniški prapori pričeli naglo porazgubljati. Lastna sinova Dewetova Jakob in Isak ter njegov vojni tovariš de Villiers so sprejeli amnestijo . . . Mogoče je, da bodo nekateri vstaški poveljniki še vztrajali ter se z manjšimi četami zasanjali v Angleže — toda gotovo je, da je vstaja Burov izgubila svoj splošno narodni značaj in da je Angležem sicer neprijetna, toda ne več opasna. • • Zadnji boji Burov. Uradno se poroča: Poveljnik Dnpreez poroča o bitki poveljnika Emmeta pri StvkJriftu, ki je trajalo do 3. zjutraj. Buri so bili poraženi ter so izgubili 3 mrtve, med njimi enega majorja, in 18 ranjenih, med njimi tarnata Botho. Poveljnik Eimnel Je imel 1 težko ranjenega in 4 lahko ranjene. Burskemu generalu VVoselsu so ubili konja, general sam ni bil ranjen in je ušel. • i • Otok Neapommem od Avstralcev zaseden. Dne 11. septembra je dospelo avstralsko brodovje na višino Her-bertshčhe ter izkrcalo 25 mož, da se polaste brezžične postaje, ki leži 4 milje od obali. Naleteli so na nepričakovan odpor Nemcev in oboroženih domačinov, ki so bili skriti v palmah. En avstralski Častnik in en podčastnik sta padla. Pozneje so Avstralci izkrcali 150 mož, ki so se približali na 100 vardov štaciji, kjer se je bilo zakopalo 6 Nemcev in 40 domaČih. Tu je bil ubit en avstralski častnik.eden pa ranjen. Pozno popoldne so se hranitelji vdali. Medtem, ko so preiskali Avstralci strelski jarek, se je vnel nov boj, ki pa ni mogel preprečiti, da bi se Avstralci ne polastili štacije. Medtem je bila neka pehotna krlona brez očpora zasedla Herbertshohe. Enako je bil zavzet Rabaul in dva dni pozneje je bil proglašen otok kot angleška posest. — Medtem fo s<> močnejši nemški oddelki zakopali 6—8 milj od obali v gorovju Toma. Ladje so te pozicije obstreljevale, nakar so Avstralci zasedli tudi Temo. KNEZ Bt)LOW — NEMŠKI VELEPOSLANIK V RIMU. Berolin, 4. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Ker mora cesarski veleposlanik v Rimu, pl. FIo-tow, iz zdravstvenih razlogov nastopiti daljši dopust, je poveril cesar knezu Biilowu vodstvo poslov veleposlaništva. ITALIJANSKI PARLAMENT. Rhn, 4. decembra. (Kor. urad.) Vlada je predložila parlamentu proračunski provizorij do 31. junija. Ta pTovizorij določa zvišanje gotovih izdatkov za skupno 50 milijonov. Nemško - oficijoznl list o izjavah m. p. Salandre. Berlin, 4. decembra. (Kot. urad.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« piše: »Izjave min. predsednika Salandre morajo napraviti kot merodajna pojasnila o politiki iialije po celi Evropi velik vtis. Sa-landra je poudaril, da je zavzela Italija nevtralno stališče po lastnem slo-bodnem ukrepu. Isto svobodo ukrepanja hoče ohraniti italijanski državnik svojo državi tudi za slučaj, ako bi nadaljna nevtralnost ne bila več združljiva z življenskimi interesi kraljevine. Ako bi vsled velikih ev-ropsih zapletajev nastale tehtne spremembe v posestnem stanju posameznih velesil, potem bi se Italija ne smatrala zavezano k politiki vzdržnosti. Prijatelje in zaveznike Italije to odločno stališče nikakor ne preseneča. Tudi od Di San Giuliana smo že slišali enake močne in trdne glasove, ter smo od vsega začetka pričakovali, da bo našel za svojo politiko odločnosti naslednika. Kabinet Salandra si je sedaj siguren večine parlamenta. Zaveznika Italije popolnoma razumevata, da se apeninsko kraljestvo ne da izločiti, kadar padajo evropejske odločitve. Dunajski komentarji. Dunajsko časopisje poudarja veliko važnost Salandrovih izvajanj ter prihaja do zaključka, da se je italijanski ministrski predsednik izjavil za nadaljno nevtralnost Italije. Ako je rekel, da nevtralnost ne zadostuje, je to le kompliment za radikalne stranke, katere si je treba v teh težavnih časih pridobiti. Italija si je pridržala, da bo stavila svoje zahteve ter skrbela za integriteto svoje pozicije kot velesila; očividno gre tu za zahteve, ki jih bo Italija postavila, kadar se pričnejo mirovna pogajanja. Do tistega časa pa je še daleč in formulirati te zahteve, bi bilo danes še predčasno. — Salandrova izvajanja o vzrokih italijanske nevtralnosti, se dotikajo vprašanj, ki spadajo v preteklost; diskusija • pravilnosti nazorov italijanske vlade sedaj ni aktualna. O položaja na Balkana. Berolinski »Vorwarts« je priobčil o položajn na Balkanu zanimiv članek, ki ga v informacijo naših či-tateljev v odlomkih ponatiskujemo. »Vorwarts« piše: »Kakor poroča »Rječ«, je bolgarska vlada obljubila poslanikom trojnega sporazuma, da ostane Bolgarija v vsakem slučaju nevtralna, ako se tudi Romunija in Orška vmešata v evropsko vojno. Ako se uresniči ta odločitev bolgarske vlade, ki se doslej še ni ve- zala na nobeno stran, potem bi Romunska in Grška dobili svobodo akcije, ki je doslej z ozirom na ugroža-joče stališče Bolgarske nista imeli. S to »akcijsko svobodo« Je stvar malko čudna. Nobenega dvoma ni, da je strah pred Bolgarsko odločilno učinkoval in še učinkuje na politiko Romunske in Grške v svetovni vojni — strah pred ono Bolgarsko, ki še ni prebolela rane, ki so jih ji zadale v drugi balkanski vojni Srbija, Grška in Romunska. Tako je na primer značilno, da Romunska še danes nič prav ne zaupa v bolgarsko izjavo nevtralnosti, zato je tudi zahtevala, kakor poroča »Novoje Vremja«, od ruske vlade jamstvo za nevtralnost Bolgarske* Ruska vlada se je požurila, da ustre-že tej želji in tako postavi Romunsko pred alternativo: s trojnim sporazumom, ali pa proti trojnemu sporazumu? Toda takšna politika se protivi trezni politiki Romunske, ki je že v drugi balkanski vojni pokazala, da se po navadi odloči za igro šele takrat, ko je riziko najmanjši, in da sicer varuje svojo nevtralnost, kakor dolgo ji je mogoče. Kot zavirajoč moment, da opusti svojo nevtralnost, je smatratf obljube grofaTisze glede velike reforme in glede ravnopravnosti romunskega jezika na Sedmograškem. Ne da se misliti, da bi Romunska omalovaževala ta reformni program za Sedmo-graško, kjer živi nad 3 milijone Romunov ter bi se lahkomiselno zapletla v vojno pustolovstvo, v kateri lahko dobi manj, kakor pa izgubi. Romunska se je. kakor javlja »Rječ«, načelno izjavila za akcijo proti avstro - ogrski monarhiji, vendar pa je za sedaj odgodila določitev reka za to akcijo, in sicer radi »nepovoljnih klimatskih razmer« na Sedmograškem. V diplomatskih krogih sodijo, da se bo Romunska odločila v nekaj tednih. V tem času se bo v Bukarešti vodila diplomatska borba med dvo-zvezo in trojnim sporazumom. Tudi Grška ne bo tako hitro udarila. Res je sicer, da je tudi za Grško odstranjena »bolgarska nevarnost«, toda mesto te so nastale druge potežkoče. Grška namreč zahteva za Ka-valo in oni del Makedonije, ki bi ga morala odstopiti Bolgariji, otok Ki-pros (Ciper). Poleg tega bi rada tudi del južne Albanije, to pa bi samo ob sebi lahko vplivalo na stališče Italije napram balkanskim razmeram. Da pa Italija pri balkanskih vprašanjih prihaja v poštev kot zelo važen činitelj, to je razvidno že iz tega, da se je diplomacija trojnega sporazuma z največjo živahnostjo lotila dela, da osnuje balkansko zvezo pod vodstvom Italije. V italijanskem Časopisju so jeli intenzivno pretresati ta vprašanja in nekateri listi so izpro-žili misel, da bi naj dobila Srbija košček jadranskega primorja, Grški pa bi se naj priznalo nekaj egejskih otokov. No, italijanski službeni krogi so ta načrt odklonili, da ne izpostavijo nevarnosti italijanske nadvlade v Jadranskem morju. Ako Grška resno nagrize tudi še albansko vprašanje, potem bodo razmere na Balkanu še bolj zapletene, kakor so sedaj.« * Nemčija in Portugalska. Berlin, 4. decembra. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Reuter trdi, da je ponudila nemška vlada Portugalski, da se radi vpada v Angolo opraviči. Ta vest je izmišljena. O kakem vpadu v Angolo ne vemo ničesar in že radi tega ni mogoče, da bi se bili hoteli pri komurkoli opravičiti • * Anglija in Amerika. London, 4. decembra. (Kor. ur.) Angleški veleposlanik v Washingto-nu je izročil ameriški vladi noto, v kateri izjavlja Anglija, da nikakor ne namerava zadržavati ameriške plovitbe s preiskavanjem ladij po konterbandi. Prijateljska poravnava je najbrž mogoča, ako bodo ameriški kapitani, kadar nosijo bakreno rudo izjavili, da ruda ne gre v Avstrijo ali Nemčijo. • m • Kitajska hoče tudi govoriti pri sklepanju miru. Iz Pekinga poročajo, da so dobili kitajski poslaniki nalog, sporočiti vojskujočim se državam že sedaj, da si hoče tudi Kitajska varovati pravico udeležiti se mirovne konference. m Kitajska ta Japonska. »Vossische Zeitung« pravi, da je dobila iz Petrograda brzojavko, ki pravi, da so Kunguzi v provinciji Santung nadlegovali Japonske čete. »Rječ« celo trdi, da so kitajske čete Japonce napadle. Juanšika] se trudi brzdati voino razooloženie na Kita*- 289. *\r* ,suJVtiNMumlK vohunstva. Dobro ečen č'ovek |e v Trbižu vzbudil lost s tem, da je mnogo potro- belgijski de-?a se je odpeljal v Pomaga je prijela mejna policija. ■i je rekel, da se piše Avgust Ferro e trg ~ Mn v Be- n. Ker ra mož ne govori bene-^a dijalekta, ga je mejni r etirati in g? I te- liS*u ^* Gradcu a j* tujec vohun. Poroka. E> - vvembra t 1. 1 gospod Josip Stari e. c. :r v Pu::„ z :o > iz Z' črka. Razpu5Čeno društvo. Akade-Adrija* v Pragi js . no. njegovo imetje ?e pri-a oblast zase;. Z -eno stanje mestne ob- : -, V času od 22. do 2& rok* mr-ila 2, m je 19 13. Za jetiko so 3 osebe- med njimi 2 tujca, in Za tifuzom je zbolelo f 5 tulcev: 4 1 . za difterijo * in za r« boleznijo 1. _ o [no porodilo Avtentični posnetki s in južnesra bojišča, ~e predvaja od danes te napivj - - • ta Ideal prinaša več ve-lezanimivih prizorov kakor: Vojni most čez Drino ter vojno življenje v Zvor-l itd. Polegr tega obsega soored še več komičnih slik in krasno dramo ,Muhavosti svetovne dame". Miklavžev večer se vrši danes li Drašček v Bohoričevi ulici it °. Darila tam, do pol S. zvečer. Opozarjamo na današnji inserat glede T Domače knjižnice, zbirke povesti vseh narodov". Prva številka prinaša med drugim sloveči, času primerni vojni roman „Železno leto". To je knjiga, ki jo čitajo sedaj najbolj izmed vseh knjig na Nemškem. Prvi zvezek je na razpolago vsakomur popolnoma zastonj. Naročite takoj. Prostovoljne darode dobi Rdeči križ. Za M. avstrijsko razredno lo-teri;o se srečke ob prav takojšnji na-ročitvi dobe pri razpečevalnici razrednih srečk, dr. z o. z. c. kr. priv. Avstr. Landerbanke na Dunaju I., Eiisabet-strasse l. Predpisane vojaške telovnike iz dobrega sivega lodna, podložene s prav toplo flanelo, tudi jako praktične za kmetovalce, gozdarje in lovce dobavlja po povzetju zneska Mieder-Weiss na Dunaju IX., Liechtensteinstr. 21 in opozarjamo na inserat v današnji številki. Ie Przemisla došla tamburaška družba »Ivanuš« koncertn}e vsak dan v kavarni »Central«. Začetek koncerta ob delavnikih ob pol 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 4, uri popoldne. Bazne stvori. * Vojaški krogi sodijo, da je francoska armada izgubila skoraj 50 ^ć na mrtvih, ranjenih in vjetih. * Sin belgijskega ministrskega predsednika, BroqueviUe, se nahaja, kakor javljajo nizozemski listi, v nemškem vjetništvu. Na bojišču je padlo že več sinov in sorodnikov belgijskih ministrov. * Brez tobaka. Več dni sem so trafike v Bielici in Biali že razprodale vse zaloge. Trafike so zaprte in imajo nabite lepake: »Razprodano«. V kratkem pričakujejo večjih množin tobaka. * Madžarske žene so izročile, kakor poroča »Pesti Hirlap.<, domobranskemu ministru Hazaiju memorandum, v katerem zahtevajo, da se naj žene od 10. do 36. leta pokličejo v vojaško službo, kjer bi se jih naj zaposlilo v etapni in pomožni službi. * V Gradec ie prispelo v sredo zopet preko 3000 galiških beguncev. Prepeljali so jih v razne srednje in spodnještajerske kraje. Iz Lipnice je odšlo 1200 poljskih delavcev-be-guncev v Srbijo, kjer jih bodo porabili za razna dela v okupiranem ozemlju. * Reims skoraj uničen. Italijanski listi poročajo: Položaj krasnega Reimsa je strašen. Nemški okopi so se približali predmestjem na 2 km. Begata tekstilna industrija mesta jeza cela leta uničena. Skoda, prizadjana mestu znaša najmanj 350 milijonov frankov. * Dalmatinci na Malti. Kakor javlja ^Naše Jedinstvo«, je interniranih na ctoku Malti 30 prebivalcev z otoka Visa, katere so bili svoj čas odvedli Francozi na svojih vojnih ladjah. Na Malti se nahaja tudi moštvo in potniki Llovdovega parnika Marienbad«, katerega so kmalu po izbruhu vojne zalegli Angleži. Vsi internirane! so zdravi. * Ruski knez Dimitrij HHkov, znani propagator Tolstoievih idej. je padel na severnem bojišču. Knez liilkov je bil svoj čas poslan v pro-gnanstvo, ker kot častnik ni hotel podpisa+i smrtne obsodbe vojaškega sodišča proti nekemu vojaku. Sedaj je vodil kozaški polk, ostal pa je veren svojim nazorem in tudi pri najhujših naskokih se ni posluževal orožja. * Vofn! stroški Francije. Kakor se poroča iz Pariza je izdala Francija v novembru 910 milijonov frankov za armado. 290.000 frankov je porabila vlada za stroške svojega provi- - i enega bivanja v Parizu. ."O.nno frankov belgijska vlada v Mavre. Dnevni vojni stroški Francije znašalo torej več kot 30 milijonov frankov. te ${--^ke pa «eveda niso vračunane kolosalne izgube na narodnem premoženju vsled nemških kr.ntribu-cij in rekvizicij v severni Frr iciji. * Poljsko gimnazno v P igi so otvorili dne 14. novembra. N mešče-na ie v češki reaiki na Krali vih Vi- rradih. Ravnatelj gimnazij ie profesor Žiga Schneider. Na za1 du poučuje IS profesorjev, begu -sv iz Galicije. Vpisalo se je sedaj v šolo 168 učencev. Z ozirom na to, da je v Pragi silno mnojjn galiških beguncev, se zdi to število majhno, toda uvaževati je treba, da mnogo poljskih dijakov obiskuje češke srednje šole, na katerih so vpisani kot ho-spitanti. * Svidenje na bojišči«. Vojak od Sv. Mihaela na Oosposvetskem polji- je poslal iz Galicije domov pismo, v katerem pravi med drugim: »Mnogo sem videl in skusil v vojni, ničesar in niko!i pa me ni ganilo tako, kakor to, da sem srečal na bojišču našega konjiča »Miško«, ki sem ga sam vzgojil in krmil. In kako je bila vesela šele žival, ko me je zazrla, se ne da opisati. Ffrzal je konjiček in stri-gel z ušesi, tolkel s kopiti in poskakoval, samo da da duška svojemu veselju, da sta se sestala dva dobra prijatelja^. * Proti mrčesu v vojn!. Vojaki trpe v vojni dostikrat prav silno od mrčesa. Nemški slikar Pihard Fuchs navaja v nekem berolinskem listu zanesljivo sredstvo proti tej »šibi božji*, ki mu ga je priporočil neki Arabec, ko je potoval z znanim raziskovalcem afričanskega ozemlja, drjem. Junkerjem. To sredstvo je amalgam, ki se zavije v malih koscih v papir ter hrani po žepnih kotih. Sredstvo je popolnoma zanesljivo. Izpuhteva- nje živega srebra prežene tudi naj-vsiljivejše uši in bolhe. Arabci menijo, da ie amalgam čarodejno sredstvo. Imenujejo Je »nilkam«. * Božična ladja amerikanskih otrok. Amerikanski otroci so nabrali za pet milijonov dolarjev božičnih daril, katera so namenili otrokom evropejskih vojakov. Amerikanska ladja »Jason« je pripeljala ta darila te dni v angleški Plvmouth. Angleži so ji priredili prisrčen sprejem. Ko izkrca »Jason« darila, namenjena za angleško deco, odpluje v Marseille, od tam v Ženovo, kjer izkrca darila za nemške in avstrijske otroke. V Solunu odda »Jason« svojo božičnico za rusko in srbsko deco. Amerikanski otroci so opremili ladjo s posebno zastavo, na kateri se nahaja betlehemska zvezda z napisom: »Kar storite enemu izmed najmanjših, to storite meni samemu«. Čin ameriške dece vzbudi gotovo po celi Evropi čustva najmilejše simpatije. * Monte Cario v vojnem času. Kakor poročajo angleški listi, je svetovno znana igralnica oh divni Rivijeri letos zapuščena in mrtva. Dne 15. novembra se prične vsako leto igralska sezona, cdnro se vrata krasnih igrnlnic in croupierji, detektivi ter »>ralci pr;x^njajo svoie delovanje. Pestra množica iz vseh dežel, eleganca sveta in polusveta se zbira ta dan pred palačo zlatih sanj. Letos je minul 15. november tiho in ne-opaženo. Vrata igralnice so ostala zaprta, prekrasne dvorane samevajo v temi, roulete so pokrite z zelenim suknnm ... Mnoeo nastavljencev služi v francoski armadi, ostali se morajo zadovoljiti z reduciranimi p!a_ čami. Uprava igralnice namerava svoi »institut* tekom decembra »za posk"?r»jo*r zonrt otvoriti. * Francoska Huheznjrvost. Ogrski ministrski predsednik srrof Tisza se je one dni mudil v nemškem glavnem stanu in je tam izvedel mnogo zanimivih podrobnosti iz francoske-nemške voine. Povedal jih je v klubu svoje stranke in po tej poti so prišle v javnost. Naj navedemo eno: V Ar-gonskih gozdovih so Nemci iz svojega nasipa pomolili tablo, na kateri je biio zaoisano: „Naš polkovnik praznuje danes svoj god. Mi imamo svojega zapovednika radi in bi radi ta dan slovesno obhajali. Prosimo za premirje do jutra". Kmalu na to se je iz francoskega nasipa prikazal napis „Primirje do jutra je dovoljeno". V nemških strelskih jamah se je zdaj začelo veselo življenje. Naenkrat so straže začele nekaj klicati in v nemške jarke so stopili — Francozi, da bi se udeležili slavlja. Niso prišli praznih rok. Prinesli so seboj šampanjca, smedk in kave. Sprejeti so bili seveda z največjo vljudnostjo, zavzeli častna mesta in se udeležili slavlja do jutra in se potem prijazno poslovili. Ko se je zdanilo, se je pa zopet začelo — streljanje. * Kako so zvedeli Dunajčani za zavzetje Belgrada pred 200 leti. Letos so naznanili dunajski listi zavzetje Belgrada seveda s posebnimi izdajami in malo ur po vkorakanju avstrijske armade v srbsko glavno me*to. so hiteli prodajući posebnih izdaj po dunajskih ulicah kot glasite-lii zmagovite vesti. Drugače je bilo pred 200 leti, takrat, ko ic princ Ev-gena armada kosila turške glave in zasadila prapor svojega vrhovnega gospoda na zidovje dušmamnove trdnjave. Že v trenotku, ko je princ Ev-gen snoznal. da se Belgrad ne more več dolgo držati, je odposlal svojega zaupnika eenerala grofa Hamiltona z bojišča na Dunaj, da naznani cesarskemu dvoru veselo vest. Na Dunaju so bili že v velikih skrbeh, ker so vedeli, da je položaj princa Evgena zelo opasen — saj so ga ogrožali Turki z dveh strani. Zato ie bilo veselje na dvoru tem večje, ko je prispel grof Hamilton z anticipirano novico o padcu slavne trdnjave. Po hliskrrvo se je raznesla iz cesarskega grada novica po celem mestu in tisoči so hiteli pred Koroška vrata, da vidijo glasitelia zmage. Po tedanjem običaju se je zbralo na dvoru v Fa-voritah sijajno spremstvo. Krasno opremljeni postiljoni so z glasnimi fanfarami vodili sprevod, v katerega sredini je inhal glasnik zmagoslavja na belem žrebcu skozi Koroška vra* :a, čez --Orahen- in »Kohlmarkt« na dvor. Množica je v svojem navdušenju sprevod opetovano ustavila in je burno klicala princu Evgenu, cesarju in armadi. Par dni pozne*- je prispel grof Rabutin, ki je nrim f el potrdilo vesti, da se nahaja Belgiad v rokah avstrijske armade. * Rudr/ard KipHng aretiran radi Mionaže. Častilci slavnega angleškega pisatelja naj se pomirijo; Kip-ling se nahaja zopet »na svobodnih nogah . Res pa je, da so ga aretirali kot špijona. Stvar se je prigodila ta* kole: V angleškem mestecu Seve- noak so se vežbali rekruti. Seržant F. C. Callis je komandiral svojo četo z vso potrebno vnemo in po najboljši vojaški pedagogiki. Okoli vežbajoče Čete se je kmalu zbralo precej občudovalcev pedagoških talentov gospoda Callisa, h kateremu je v odmoru pristopil mož sicer običajnega in prav nič sumljivega izgleda. Pohvalil je rekrute, poprašal od kod so, in-teresiral se je za to, koliko prostovoljcev se dnevno priglasi in ali bo skoraj zbran drugi fnili.on angleške armade. Gospod seržant je nekaj časa, nič hudega sluteč, prav točno odgovarjal. Kar naenkrat pa je izbulil oči, bistro je pogledal »navadnega človeka«, ki je kazal toliko radovednosti, postal še bolj prijazen ter poprosil gospoda, naj trenutek počaka, da mu bo rad še več povedal. Gospod seržant je poiskal majorja ter mu z silno resnim obrazom naznanil, da je spoznal špijona. »Izgleda prav navadno, kakor kak meščanski f Hi— ster, toda zvit je kakor kača . . .« Gospod major so pokimali. Močna straža je stopila pod orožje in strogega obraza je položil gospod seržant Callis svojo krepko roko na ramo prekanjenega špijona, ki je za-manj protestiral. V zavesti, da je storil velepatrijotično dejanje, za katero mu bodo domovina in vojaški starejšine hvaležni, se je posvetil seržant Callis znova svojim rekru-tom. Cez kake pol ure je prijahal major, ^pohvalil me bo vzpričo mojih rekrutov«, tako si je mislil gospod seržant. Toda obličje gospoda majorja je bilo strogo in mrko. Približal se je svojemu podložnemu in izustil krilate besede: »Seržant Callis, Vi ste osel. Aretirali ste pisatelja Kiplinga^r Reče in odjaha. Tisti dan so bili pedagogični uspehi gospoda ^eržanta prav dvomljivi . . . ErzojBun? poročila. Nemška črna votska. Berolin, 5. decembra. (Kor. ur.) ^Reichsanzeiger« priobčuje cesarsko mredbo, ki kliče one ki prestopajo iz I. poziva v II. poziv črne vojske, da se zglase. Istočasno je bil izdan razglas državnega kancelarja, ki pravi, da se bo to izvršiio samo v svrho vpisanja v liste. Zglasiti se je od 16. do vštetega 20. decembra. Boji v Kavkaziji. — Turški komunike. Carigrad, 4. decembra. (Kor. ur.) »Agence Onomane« priobčuje ta - le komunike glavnega stana: Naše čete, ki operirajo v pokrajinah nad Co-rohom in Adšarjem. dosegajo dan na dan nove zmage. Prodrle so proti severu do Adšarja in dospele vzhodno do Batuma. Na vzhodu so prispele v okolico Ardahama. Zahodno od Ar-dahama je prišlo do boja. Naše čete so vplenile mnogo orožja in eno strojno puško. Rusi so zbežali v smeri na Ardaham, Indijci in Afganci proti Rusiji. Carigrad, 4. decembra. (Kor. ur.) ^Agence Ottomane« poroča *z Baso-raha: Ker se udeleži red dervišov iz Gilanija svete vojne, so se dali vsi indijski afganski muzlimani vpisati kot prostovoljce. Japonski topovi za Rusijo. Frankobrod, 4. decembra. (Kor. urad.) *Frkf. Ztg^ poroča iz Tokija, da je sklenil ruski general Hermonius z japonskimi artilerijskimi tvornica-mi pogodbo glede dobave 48 baterij. Letalci nad Freiburgom. Karlsruhe, 4. decembra. (Kor. u.) Sovražni letalci so vrgli danes v bli- žini Freiburga v Breisgavu več bomb, dozdevno štiri. Zdi se, da so hoteli razrušiti železniški prehod. Romunska In Bolgarija, SoHja, 4. decembra. List *Mir« priobčuje poročilo, da je Romumja obvestila bolgarsko vlado, da £ Romunska pod pogojem, da Bolgarija vstopi v balkansko zvezo, pripravljena, da se odpove bukareški mirovni pogodbi in odstopi Bolgariji' oni del Dobrudže, ki ga ie zavzela po drugi balkanski vojni. Dve novi križarki za Grško. Atene, 4. decembra. Tekom decembra dosneta v Sredozemsko nv%r-je dve novi rapidni križarki po oOnfj ton, ki sta bili na račun Grš'om;Hbe na Mihael Crnahen mlajši, Višma ^ora. IMar Bai v Cal|B Mit pataMl. Oistilia pj Krakndn (Krak.vtkl aaalp it 11) se odda s /ebnurje« v najea. v«-« pove s. Satak, slatan Kr«|aika alto« »t 1. 3931 Kavana Jstf. Danes in vsak dan koncert isbornei?a damskena tambura-škega In vokalnega zbora Njegov zadnji nastop je bil v Prze- mts'u za časa vojne. Začetek oh delavnih ob pol 7. uri zvečer, ob nedeljah fn praznikih ob 4. uri popoldne. 3877 JlaV Vstop prost. *^BH Zn oanate in zz otroke je na "a nova, posebno vesela družabna igra "■469»■ ,,Sko£imciek!M, *aVl ki se je lahko udeležuje poljubno štev lo I seb, najlepše in najzanimivejše razvedrilo. Pa tudi za drrstva. klcbe, j :siine, gostilne »td., ter za vs*ko rod to no posebno veselo in razvedrilno. Jako fino izvršeno kompletno z navodilom samo 3 S. 3930 Po povzetju po>iIja razpečevalnica novosti: IvS. Svoboda« Dnn^i, III. Zt. H£es««ns*13ai23. Josip Starič c. kr' sirajmojsizr Pepica Starič roj. Jeršetota *y^" poročena. "3?$*- 394° c?«// dm 30. novembra T9M- 2ujempertc. *Pri nizki ceni* _ 4|m»| >Pri nizki ceni4 .aJaaSal, |||a mUH Iv. Patra aaata Hn. S. Pitpavaaa vaSa* walaga gara* .paaa|. aalaaa na vafaka, ■«*•» lil* aaala, ania^af, valaaalh fapla ta hlaft, tafSa nagaja, aafciliala, rakavi«, »pastel« Itd., Itd. pozor1 Jh|wQi Izbiri polrebKai a Srilje ii krofiie. fozor! BaT" Vse po priznano najnižjih cenah! "91 _____________________________________ J novo! Izšel je roman znamenitega pisatelja E>. Zole v slovenskem prevodu: PT Cena K 5-—. "^| Dobi se v vseh knjigarnah v Ljubljani, v Trstu in Gorici ter pri založniku Antonu Kristinu v Sp. ŠiSki pri Ljubljani. 3925 Hovo! Pred uporabo. Po uporabi. Tako čudovito izpremembo povzroči KOLA-DULTZ najboljše krepilo možganov in živcev v naravi. Razpoloženje, misli, de o in vsako gibanje telesa je odvisno od možgan. Medlost, nobitost, utrujenost, slabotnost živcev in splošna telesna oslabelost so znamenje pomankhive živlienske moči. Če se hočete čutiti vedno čilega, s čisto glavo in dobrim spominom, če hočete občutiti delo in napor kot razvedrilo, vzemite Kola-Duitz. To je naravno krepilo živcev in možgan, ki ob enem izooljša in pom'adi kri. daje moč in vpliva na vsak organ telesa. Kola-Dultz prinaša veselje do življenja in moc za delo ter občutek m!?dosti z detavnostjo. ki 'amči za usceh in srečo. Jemaite Kola-Dulz nekai ča«?a vsak dan, okrepil vam bo živce, izginila bo vsaka slabost in čutili se boste močnega. Kola rriporočajo zdravniške avtor tete vsega sveta te se uporabila v bolnišnicah in živčnih sanatorijih. Zahtevajte Kola-Bis!tz zastonj! 3942 Sedaj vam nudim priložnost ojačiti svois živce. Prsite mi dopisnico s svojim natančnim naslovom, in pošljem vam takoj gratis ta franko nekaj Kola-Dultza, do5ti\ ca vam stori dobro in da imate priliko prepričati se o megovi moči. Če vam ugaja, si lahko naročite več. Pišite pa takoj, predno pozabite. Heilige Geist - Anotheke, Budanest Vl.v Abt. 4»8. A. KUNST LJnaJJaa. Židovska ulioa Štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega teđelka sa damo, goapoio 1 In otroke lo vodno na libero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno hi po nizki ceni Vse mere se shranjujejo In zaznamnjejo. — Pri zunanjih naročili* saj se blagovoli vzorce poslati. 40 Josip Stupica jermonar In sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št 6. Priporočam stojo bogato zalogo najrazličnejši h konjskih oprav -------- krasno onrem.11 eao ■ kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb« ti ščlne, že obrabljeno vozova In si •——■—■ konjsko oprave. ■ Lasne kite oaffineie kakovost! po 5, 7,9 in 12 kron — vso vrsto lasno podlago In mrežico — barva za laso in brado „Neril" po Z in 4 S — toaletno potrebščino — lasuljo, brade in druge potrebščino za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmo.i brivec in iasnifcar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega In Starega trga). :: Postrežba točna in vestna. :: Kuverte s firmo priporoča ; larodaa tiskarna". Išče se od novega leta a? * VV 9- C"2 i VB ^4 BiH ^8 za vse delo k dvočleni boljši rodbini m deželi. 3937 Ponudbe pod „Marljiva SO64 na jpravništvo »Slovenskega Naroda«. umetniških razglednic nad 1000 krasnih vzorcev od nedelje 6. decembra do 10. decembra v izložbah papirne trgovine MARIJE TIČAR. Jb. Roji modni otelile : za gospode : LJubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. kmttlv na začetno žrebanje 113. c, kr. austrijske razredne loterije. Žrebanje 1. razreda 21. in 22. đec mbra 1914. Največji dobitek te loterijo ov. milijon kron. 160. G03 sreik pa 80=033 dobitkov v gotoTin! brez odbitka (1.—5. razred). Vi srečka K 4t>— V« srečk« K 10-— Vs srečka K 10-— Vs srečka K B1— Tabolialo naročilo potrebne, da M moro Uvriiti dodelitev. Srečko *e dobivajo, dokler bo kaj zaloge pri R.-zpečevalnici razrednih srečk s o. z. aaa. kr. st#v. Avstrijske LSnderbanke. Dhraj. I.. Efteabotastis 1. Telefon iafenirbaa 6241. Poitaohf as. nitma it Mf .188» liijieiši naknpni lif volne za pletenje vseh kakovosti za izdelovanje životnih nsov, nogavic, sadnih kapic, rokavic, zinsldh zaptstk ii lakoletikov (ko-knogrtjcev). TONIJAGER LJUBLJANA UdOTSka aHoa 9.J 289. štev. „jhVUvcmau fUMauu*, os* ». omotu stran 6. <^fefer Mirnimi <§ <$&. tonama čeoljeo^^fek a Vršiča, *£*-. Prodaja svoje lastne ijdelke na dcelo in drobno o Sjabjani, $reg, nasproti so. ^ahofia mosta. Vizitnice v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. SP Zapomnite $i 5! da dobite vsakovrstne stroje kakor mline, prese ; za sadfe m grozdje, mlatilnice, slamoreznlce, vratila, suštlce za sadje, trijerle, paiklne, V razi čne troicbe za Tino vodo in innolni-co, motorje za nagon obrtnih in poljedelskih strojev in sploh vso železni no najceneje in najbolje pri Kari Kavšeka nasL Urita ihiitt v LJubljani, [Dunajska cesta 16. ' Ceniki so cmplsiao bo razpolago i Franc Furlan ■sMuk Fisduijoit rim ključavničarstvo in zalaga štedilnikov ae nahaja: 172 ^mbrožcv trg štev. 9. MF~ liče se ~9f2 poslovodja bol)-a moč, popolnoma prost vojaščine, znanje slov. in nem. v govoru in pisavi za večjo trgovino z mešanim blagom. Nastop takoj ali s 15. decembrom. Ponudbe na uprnvništvo »Sjov Naroda« pod „poslovodja 3896" z | zahtevo plače in Vir^ioco znamke. lafetam ae sprejme 3896 j trgovski vajenec z dobrim šolskim izpriee valom. i Priporoča se modna trgovina | :£|ubljma: Pet©P ^t@i*l€ St2riirg18 Ia kakovosti zimsko io drugo perilo, razni gorki predmeti za vofake, najmodernejše tkize, jairasfe obleke, pletene (Opica, razni nalfifi in potrebščine za šivilje* Moški klo-= taki In Čepice. Velika izbira kožnhovlne itd. == ggpr* Vse po priznano najnižjih cenah« ~3Bg Popravila se .sprejemajo. /farmj je cene/ $tuchly - jY(a$chke Bidovskjz ulica št 3 Dvorski trg t. priooroča svojo veliko zalogo okusnih najnovejših dam- skih in otroških klobukov, šoortmh čepic in vse v modisiovsho obrt spadajoče stvari po najnižji ceni. /DUS>D SffilUfDJif Žalni klobuki vedno v zalogi. Stare kovine baker, mednino, cink in cin ter glave sifon^kih steklenic IratHlfe pO naj- višfih cenah tTrtika Fr« Stupica t Ljubivaru, trgovina z železnico in poljedelskimi strou- 3821 Odda so več voz 112^ kinAPOl 011013 iiuiijiiiiyyu B u u ju« Vprašanja na: Croslov Dolenc iia&iisna, llfollova ulita 10] Vsak petek &106 mu morske A Velika zaloga močno asortiranih iilobas za narezke! praške in riMšKe gnjati; ciste rcijanabo ČafttO maslo, Vse to se dobiva vsak dan sveže pri J. BUZZOLINI delibateana trgovina t Llngarjevi ulici. Božična prodaja! A. ŠARC lastnica, ZEIed-Trifea, Sare Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5. Perilo za dame. Perilo za gospode. Perilo za otroke. Švicarska vezenina. Prti in servijeti. Brisalke. Žepne rute. Platno in sifon. Volneno perilo za vojake: nogavice, kolenogrelci, hlače, iopiee. i Velika zaloga posteljnega puha in perja. Važno zn čmovojnlke, koleri pridejo k naboru C. kr. priv. Rianione Adriatica di Sicurta v Trstu sklepa pod najusodnejšimi pogoji Pojasnila brezplačno in brezobvezno ustnena ali pliffno daje glavai zastoa Rianione Adriatica di Sicurta v Ljubljani in centrala v Trstu. Strta 7, .SLOVENSKI NAROD*, dne S. decembri 1914. 289. šiev. Umetnik in obrtnik. Pobegnil sem iz Selenburgove ulice, kjer so nastavljene vsem krepostim nevarne pasti in šel sem se izprehajat v samoten del mesta, kjer še cveto ideali. Med prvimi, ki sem jih tamkaj srečal, je bil moj stari prijatelj in somišljenik, umetnik redkega talenta in praznih ženov, Mirko, edini sorodnik blage mamke braajevke Mete, pri kateri je dobival jesti in če treba, tudi prenočišče, kadar mu nehvaležni ^ublikum ni hotel njegovih umotvora -v nagraditi s kronicami. V poletni oblek] in ves drhteč od mraza se mi je Mižal Mirko. Zasmilil se mi je in hitel sem mu nasproti. Mirko, umetnik, kako se ti godi — a kaj bi vpraševal, saj vidim. Kako te zebe? Po pasje me zebe, je pritrdil Mirko. Pa kaj hočeš, ko pa nimam suknie. Osem dni je že tega, kar sem ti svetoval, da se brni do krojača Sli-narja. Poštenjak je to in napravil ti bo suknjo. Bil sem pri Slinarju in potrjujem ti, da je poštenjak. A suknie ti vendar neče napraviti! Pač! Bil sem pri njem. Izbral sem blago in Slinar mi je mero vzel. Rečem ti: ta suknja bi bila krasna, velegasposka. izgledal bi v njej kakor kak bankir. A kaj? Ali je mar Slinar zahteval rredu*em? Ne žali poštenjaka! Krojač Slinar je ves drugačen, kakor so drugi krojači. Niti besedire ni zinil o predujmu. S?mo razložil mi je, kako dobro in elegantno blago sem izbral in kako imenitno mi bo pristojala suknja. A naredit ti je vendar ni! Ne! Hm? Poslušaj! Prugi dan potem, ko mi je krojač Slinar mero vzel. sem šel v mrazu blizu njegove hiše. Zamišljen sem bil. zeblo me je in nisem se menil za nič. kar se je okrog mene godilo. Ravno, ko sem hotel čez cesto, je izza vogala pridrvel velik avtomobil. Rcpot me je vsega zmešal. Sam ne vem. kaj sem počenjal... Menda sem skakal po ubci sem in tja kakor splašena gos ... Zavedel sem se šele. ko je nevarnost minila. Ljudje so mi povedali, da bi me bil avtomobil gotovo povozil, da ni v zad-;em trenotku priskočil hraber mož. v,e potegnil na stran in mi tako rešil življenje. čestitam! Zakaj nisi tega spravil v liste? Malo reklame ne more škodovati. Reklame že meni davno ni več treba. Moj renome je že vzvišen nad reklamo — žal. da publikum nima denarja, da bi moje umotvore dostojno plačeval. Prav! A povej, kaj je s tvojo zimska suknjo? Ali ti je Slinar neče narediti? Ne sme je narediti! Kako da ne? Ker jaz tega ne dopustim! E? Poslušaj! Tisti junak, tisti heroj, ki me je obvaroval pred avtomobi-1 m in mi s tem najbrž re^il življenje, ta ni bi! nihče drugi, kakor krojač Slinar. V današnjih vojnih časih tudi pogumni krojači niso več izjema. Vendar je njegovo dejanje heroično. Nai le še kdo reče, kak^r se je časih zabavljalo, »če gre žnidar na zrak, mora vzeti peglezen seboj, da ga veter ne odnese« — jaz mu pokažem! Krojač Slinar se še divjega avtomobila ni ustrašil, ko ie meni življenje rešil. Res, res! A če ie krojač Slinar že tako pogumen, da se še avtomobila ni ustrašil, naj bo tudi tako pogumen in naj ti na kredit napravi zimsko suknjo, da ti ne bo treba tako neusmiljeno zmrzovati. Tedaj se ie Mirko široko razko-račil pred meno] in mi z gnjevom in ogorčenjem rekel: Nizka duša! človek sramotnega mišljenja! Subjekt, ki ne moreš pojmiti, kako čuti umetnik! Nadaljuj! Ali veš, kaj sem storil? Ne! Šel sem h krojaču Slinarju, mojemu heroičnemu rešitelju. Zahvalil sem se mu za njegov junaški čin, on, pravi heroj, pa še slišati ni hotel o tem. In potem? Potem sem mu rekel: Gospod krojaški mojster in veliki junak! Jaz sem pri vas naročil zimsko suknjo! V nedeljo jo dobite, je dejal mojster in junak. Jaz pa sem stopil k njemu, mu položil roko na ramo in sem mu rekel: Gospod krojaški mojster in junak! Suknje ni treba delati. Vi ste meni rešili življenje — jaz pa hočem rešiti Vašo sukaj d. Jaz še nobenega krojača nisem plačal in bi tudi vas ne Ml. A vi ste bih' heroj, 1 o ste mi rešili živlienje — naj bom tudi jaz heroj in naj se odpovem suknji. V nemem spoštovanju sem se ndkril prijatelju Mirkotu in sem pobegnil nazaj v mesto. Joško. Bergeneva med. in hig. mila iz tvornice G. tleli & Komo.. Opava in Puna?, L lielferstorfersrrasse 11—13 uživajo svetovni sloves. Namesto trdega Bergerieve^a Kotranovega mila se rabi enako koncentrirano Berger-jevo "ekoče kotranovo milo proti luskinam na glavi in v bradi in kot pomoček za rast las. Cena steklenici i K 50 v. Samo pristno s podpisom nrine G. Hell & Komp. Po vseh lekarnah in drogerijah Gro rman; Iprof i nahodu Učinek presenetljiv! Pušica ^0 v in r » ' ,•..... s ■ ssr - -i / iMATmONIS^ /.EDINSTVEN f# U SVOJOJ ANALITIČNOJ KAKVOĆI' I NAJBOLJE \ IKJJe PORODIČNO 1 \ PICE I IM J sk^kNS * * i i ® **^: M«m kniflt lito HaOOta. Povsod. Tudi takoj. Ponudbe pod nJutlftia St#l" na uprava. »Slov. Naroda«. 3901 Gospodična z večletno prakso v trgovini mešane stroke, zmožna samostojnega vodstva, želi sluika. str* Naslov, pove upravn. »Slov Naroda«. STOCK mm iOlliU para« destilarffa [ft! 8 Sil Barkovlje v ar a dio ilomblra-nln steklenicah. Dobiva se novsoft' Proti 9 isli ip sili i izborno delale debro zn?na antiseptična Mehisine ustna in zobna voda ki atrdi dlesno m odstranjuje neprijetno sapo le ust 1 steklenica z navodilom 1 krono. Deželna leVarna Milana Lensteka v Mn%!*»ni, Besl*Ws cesta 5*ev. I po!e^ Franc Jožefove^a fnbi!e?r:pfra mosta. V tet lekarni dobivajo TrJravi ? fndi član! boirrških blazin inž. železnice. c.kr.tob?.Čne tovarne in okr. bol. blazine v Lfnb'Jani. rTel*«*ine-ustna in zobna voda. Suma. Hrvnško, 22. ♦ebniarja 1908. Klav posnod lek.imar Prosim vlnrdno. pošljite mt zopet tri steklenice Vaše Izborno deluioče •^♦fRentirt?© «!4lasine-fi*tne zobne vode, katera ;e nepreko^ljivo sredstvo ^oper zobohol. titrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar nafbolie priporočal. Spoštovanjem Mato Kaunnović, kr. pošte meštar PATENTE vseb dežela izposluje inženir 33 MU CEljBIlil VJfieV oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI«, Mariahllferstrasse *t. 37. Batica Siovgaska jft. DRENIK "Zvczi)3" Volna za naše vojake v obrambo proti mrazu: snežne kapice, sviterji, zapestke, koleniki, životni pasovi, nogavice i- t. d. Mina „Pri ovstrijsKent resnrlu" j otverjene. "^Bfl Slav. občinstvu v mestu in z dežele uljuddo naznanjam, da seai prevzela • i gostilno ijP«** avstrijskem cesarju" na Sv. Petra cesti. 1 Točila bom vedno izvrstna nristna vina, dolenjski cviček, goriško [ rebulo, štajerski rizling. — Okusna gorka in mrzla jedila bodo vedno na razpolago. | 1 Za obilen objsk se najvljudneje priporočam . z velespoštovanjem Fani Hafner, gostilni čarka. Božič v vojni I Najlepšo, calcenejšc tn najbolj času primerno božično ====== darilo jo ===== železen prstan t* flato cmiamm za zeleso ^) okoran v zlatu ali srebru. Izdelujem jih v naflinejši Oblik! V las'ai đelaraicl ^o najnižjihcenah. 5% zaslužka v korist »Rdeč. križu«. fep# Dalie imam v zalogi različne ~VB fnvele, zlatnine, srebraiao la are. Lud. Cerne, juvelir in trgovec z urami LJUBLJANA, Wolfova ulica št. 3. Herbaanv ?▼ podfosforokisli mm žeiezuati sirup. Že 45 let zdravniško preizkušen .n priporočan prsni sirup. f?azkraja slez. biaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast in redirev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklen ca 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. (Oblastveno varovano.) Purjodal. lodov sarsaparillni preparat čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim usnehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenica K 2*20, po pošti 40 h več za zavoj. Ha HI- mednarodni laroiac. razstavi odlikovano s veliko zlato kolajno* ^?!£SS£SISSl Dr. Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit" na Dunaju VI11. Kaiserstrasse 73-75. Po pošti se razpošilja vsak dan. (NERtABIT-jtv naslednik). Zaloge pri gg. lekarnarjih v Ljubljani In Os vena mestu. Po poŠti se razpošilja vsak dan. KmslsKn posojilnico IJublJonsIte okolice v LJubljani. obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 800.000. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881. diran o. „SftAJVCrOlVf i^Kuif, OM O. OCCCniPfl ivi«. *3*>. stev. Predpisani ivojaški telovniki! Iz dobrega sivega lodna, podloženi s prav toplo flanelo, zaradi svojega patentiranega kroja pripravni za vsako velikost, tudi jako = praktični za kmetovalce, gozdarje, vrtnarje itd. — IV komad po 5 kron. ~^§ Po povzetju po&lja 3929 Mieder-Weiss Dunaj K. Liechtensteinstrasse št. 21. I Preproda* ald primaren rabat Prepr da alci primaren rabat šestošolec iiče primarne) služba. Ponudbe pod „TakO|" na apr. Si. Nar. Fanta (ne vajenca) 3939 OnF* aprejma ~^M tvrdka A. GOREČ. Ovčjo volno kdor jo itna na prodaj, naj jo ponudi takoj J. GROBELNIKU Mestni trfl 22 W9 i»aTanjaTaaPa^».iaii%%# aaspp. lekarno Trnkoczy. Kup'm vsako vrsto, tndi Črni in neočiščeno po brezkonkn* renčal CO&l. Posebno pa se plača lepo belo oprana po aajvlijl Mali ki se zanjo lahko nudi. 3355 Prav lep, crn 39H klavir dunajske firme, amerikan. tra ne g< rna UUp" pečj ""^lOfl oz^a om rica za predsobo se tako} prodajo. Na-lov na upravmštvo »fcjloveoskega Naroda«. Brinje Crne In rdeče se dobi po nlskl ceni vsako množino pri V«, S§*«»^ cl • lj Lupoglava, Istra. VzotCi na željo /astonj m tracko 3927 »————■— ■ - - - . — 1 1 Trgovska »inliiu dobro fzvežbana manufaktunstinja, spretna prodajalka in učenec' po§tenih star>e , prijetne zunanjosti in % primerno šolsko izobrazbo, se g!3re"*meta v n anufaV'urno trgovino ViMSO SKZT v Ilirski Bistrici, ajotranisliO« 39o6 Zaioga pohištva in tapetniškega blaga, ^{i^arsivo. Po'ona soalna oprava: 2 postzt/i. 2 i. m aru 2 no C ni omar ci in l umivaln k 3 m ar m closčo m ogledaicm Jama se 5 a zoldno d sto. C ns konkurenčne. Zahtevajte najnovejši k atole g kateri obsega nad 300 m-dernih sik* soo X Pcgačmk, JLiubliani. Mpriie 7ere3iie cesta št. 13—18. Gospodična izurjena Šivi ja Želi Sprejeti slUŽbO v salonu aH k h I ši r dbini Naslovi pod , ftlvllla 3926" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5926 Pozor1 Dobro obranjen kratek 3941 se ceno prodasta> Radeckega cesta stev. 2. v pritličju pod svetilko- ear Gosposka ulica 4, -w 1 nadstropje, levo 3866 Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska pertovalia stani in složi v udobnost cenj. občinstva zopet v središču mesta. n Priporoča in namešča le boljše k dtik Mm vsake vists kakor privatno trgovsko in gostilniško o s ob e izbira različnih sinieb, zlasti za žens ie Vestna in kolikor možno hi-ra postreioa zagoto^liena. Pn vaanjib vprašanjih se prosi za odgovor znamka. m i n - —-------------------------------■ uh 10 m: mrmner acaco——g— tej I?, det. ------------------------------------------------------------- 3y32 prodajali se bodo ostanki blaga pri Bii rozini ii , Sir v »lili, Stapa ulita 5 v I. nadstropiu. da bode omogzten B0Z1CNI nakup tudi onim domačim ceni. kupoval cem, kojlm ob sredah k in se bola a v&lcd velikega pritiska vnaajih ni bile mogoče postreči Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. ^TsijTrešjsi sloveiiska !b.ra.xxil3.aioa,I Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000 — Vlog koncem junija 1914 nt d.........„ 45,100.000 — Rezervnega zaklada.............„ 1,330.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuj«* po brez odbitka. Hramlnilnica je pnpilarno varna in s' >ji pod kotrolo c. kr. dežalne vlade. Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 57«% obrestim in najmanj 8/4°/0 amortiz cije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Najpripravnejši dobavni vir c. kr. avstr. razrednih srečk. Takoj po sprejemu naročil« z dopisnico so doposljejo zaželjene originalne srečke z uradnim igralnim načrtom in položnico. — Takisto se tuli obnovilne »rićke takoj po žrebanja do^ šijejo z uradno iiato vred — Izplačujejo ae dobitki en dan po končanem žrebanju gjSJ- 160.000 srečk ^njj (razdeljenih v 5 razredov) JflT 80.000 dobitkov. **W Žrebanje že v ponedeljek, dne 21 decembra 1914. Cene srečkam za I razred Cela srečka 40 kron Polovična srečka Cetrtinska srečka 20 kron 10 kron Glavni dobitek I. razreda 70.000 kron. Skupni znesek dobitkov vseh 5 razredov; Osminska srečka 5 kron 22 mlHJtnov 368.000 kron med tom premi). mr> 700.000 kron "VI si msisflsl glavat ssbttkl pe MtfM krm, ZM.sss krss, lot.OO« krm. Naslov za naročila je: POSLOVALNICA C. K. RAZREDNE LOTERIJE AmMn FSpsN, Dunaj, Bsllariastrasso štev. 4. Bns|.vs« ssfmfSl s mnai sstssia*s* ssslsvs M rsss|s]s as Is« sssls. ^,. 289 *iev. .SLOVENSKI NAKUP*, dne 5. decembra 1914. Stran 9 Pismo korporala lutke. Priobčil France Stih. Kako so naši fantje na bojišču še vedno dobre volje in polni humorja, nam kaže to-le pismo, ki mi ga je dala na razpolago neka gospodična in ki sem iz njega podal seveda samo najvažnejše točke. Pismo se glasi: VOaliciji nekje, 6. nov. Draga sestra! Strašno dolgo je že, odkar Ti nisem pisal. Pa ne misli, da spim ali ležim, da pasem lenobo in še marsikaj drugega, oj ne, cele dneve in cele noči sem pokonci, držim se ravno kakor sveča in svetim vsem svojim tovarišem z lepim zgledom naprej. Ne pišem se zastonj Lučka, v resnici sem velika luč, ki pošilja svoje žarke čez vso svojo kompanijo, čez vso stotnijo in čez ves naš lepi regiment z rozanašitki. In ne samo, da svetim, jaz tudi ogrevam, telesa in duše, pred vsem pa srca, da ne zamrznejo v tem pasjem mrazu in da vse vre za mano kadar je treba. Sedaj se vsled takšnih zaslug nadejam, da skoro postanem kaka večja si!a kakor korporal, da pnrinem v kratkem na boljše mesto. To je moja misel noč in dan in po njej sem uredil vse svoje dejanje in nebanje. Včasih čitam slovenske liste, semtertja mi pridejo v roke. Povedati Ti moram, da me razveseli vsaka vrstica, ki pride iz domovine. Slišim, da je tam doli povsod dovolj javkanja in cme-renja. Mi tega ne roznamo. Mi. vsi kar nas je, ga tudi sedaj še pihnemo po stari slovenski navadi in se ne camo ugnati. Lepo in brezskrbno se ca živeti tukaj v okopih in rovih, J veselo godbo in petjem granat, med pihljanjem krogelj, ki vejejo okoli naših kosmatih ušes kakor pri-;.;zni pomladanski veterci, kakor ;-ave pravcate majske sapice davne-spomina. Da je to res. naj Ti povem nekaj dogodkov, iz katerih po-meš, draga sestra, da se mi godi v dobro, meni n mojim tovarišem. Včeraj na primer je pokalo, da se je stresala zemlja in se je majal es kakor gugalnice v Latermano-vem drevoredu ali pa Še bolj. In po-v noč so padale granate v našo -•no, samo ne med nas. Mi nismo ovarjali. Meni je naenkrat prišlo misel, da bi se malo odpočil, da bi irernaJ. Zavil sem se tesno v svoj 2Šč in koc in se zleknii po zemlju V&V:e blažen: občutki so me navdajali ne moreš misliti. Vedel sem, da varen kekor nekdaj za pečjo v i eli, samo, da je bilo tukaj še lepše, - ni bilo treba jokati kot nekdaj. \ -ako toliko časa je zašumelo blizu :. vsako toliko časa ie padla r-anata natančno deset metrov od ene in se zarila v zemljo. In ko se naveličala padati na desno, je pa-i na levo, zopet natančno deset trov od mene. Rusi so vsekakor vedeli, da ležim na sredi m da potrebujem počitka, zato so me zaziba-vali s svojo pesmijo samo od strani. Vsekakor veliko spoštovanje do kar-porala našega regimenta. Lepo se je o ležati, samo zazdelo se mi je v ~?m hinu, da sili nekaj vlažnega >zi plašč in koc v moje noge in v ; hrbet. Zemlja se je menda pod težo iztisnila kakor citrona in ■ ala svojo vodo mojim kostem, da se čez dolgo zopet enkrat urmjejo. v o. kopale so se, da ie bilo veselje. S sivega neba pa je naletaval sneg, .zp«;četka droben in redek, pozneje cele plahte, velike m co^te. Nova •. nova gorkota. Pod mojo blu-7/■■. tam pod srajco okoli hrbta, pod -duho in na prsih se ie začelo v tej loti nekaj gibati, kakor bi me ho-o premakriti. Premikalo me ie in piernikalo, zdelo se mi je, da me zavleče v bližnji jarek. Tedaj je bilo vendar treba nastopiti in pokazati svoje junaštvo. Kdo si upa, kaj?! Mene, karnorala Lučko! Sežem z roko pod bluzo in pod pazduho ter '?cm vžigalico. Šopek mnogono-r h S'vih in črnikastih milovidnA Živalic >e trepetal med prsti ter se pre-: bal v velikem začudenju. »Zebe as, revice.« sem jim dejal v usmi-enem svojem srcu, zato pojdite na gorko.« In položil sem jih zopet tja, od koder so prišle, ter zapel srajco in \\v7o. Pošten človek svojega usmiljenje ne zataji niti v vojski. Se vedno je pokalo okoli mene, vstal pa bi ne bil tudi, ako bi mi granata razpo-čila na glavi... Počasi, počasi se Je oddaljeval šum. Ti pa, draga sestra, si pristopila k meni s skodelico gor-kega čaja, ki se je tako blagodejno kadiL Sede! sem tačas v naši domači sobi za mizo, za ono lepo in belo ja-vorjevo mizo in žiroko predse sem imel iztegnjene svoje dolge noge kakor v onih časih, ko sem se bil ob !h zirmkih nedeljah dodobra na-užil romačih krvavic in ietrnic s kis- I hm 2. Ijem. V kotu je pela peč, pod-L mašena z debelimi hrastovimi panji. P pc sobi je bila gorkota, udobna in I lena. Vzel sem Ti skodelico iz roke in I Jo nastavil na ustnice. Požiral sem in požiral, a vražja pijača se Je med tem izpremenila v rjavo kalužo, ki ni hotela po grlu. Goltal sem in goltal, nazadnje izpljunil po beiih tleh. Gori pod streho nekje so loputala odprta vrata, zdelo se mi je, da strelja kakor v vojski. Tedaj se je pa zgodil z menoj čudež, znašel sem se v veliki dvorani velike mestne gostilne. Svetlo so gorele električne luči ob stropu in ob stenah, visoka, zlato obrobljena ogledala so gledala name in odsevala mojo korporalsko podobo z lepimi rozanašitki v vsej prelesti in veliča-sti. Naenkrat se je podaljšala sablja ob moji strani, moj sivi plašč je dobil škrla^asto podvlake in moji korpo-ralski zvezdi sta se izpremenili v z'ati in nrma se je pridružila še tretja. Z veseljem in s strahom sem spoznal, da so se izpolnile moje sanje, da sem postal general. Zavriskati sem hotel, pa sem se še pravočasno spomnil, da se to generalu ne spodobi. In tako sem se obvaroval velike blamaže. Zakaj prav v tistem Času so se začela odpirati od vseh strani vrata v sobano in prihajali so vsi moji prijatelji od regimenta z rozanašitki. Prihajali so čestitat. Med njimi je naprej skakal tovariš črček, plesal je po eni sami nogi kakor blazen. Narednik Rak je držal v levici svojo bridko dolgo sabHo in Jo vihtel visoko nad glavo, v desnici pa je tiščal ustno harmomko in drsal z njo preko usten od leve proti desni in od desne proti levi. Sviral je ono: Rade-cki je en fajn gospod ... in vsa doga vrsta je pela vmes in se mi priklanjala. Kakor petelin na o^niu sem stal, ošaben in napihnjen in le np"n tno je kimala moja glava v zahvalo. Potem sem pa pomignil z desnico in pokazal na veliko pogrnjeno mizo sredi dvorane, razprostirajočo se od ene-£a konca do drugega. Veliki pisani šopki v zlatih vazah so stali na nej, iz srebrnih in zlatih skled so se kadili tolsti rumeni purani, race in kiainači, na visokih p^stavkih je vaHlo debe'o in rdeče grozdje in južno dehteče sad'e. Celo meni. generalu, so se po-ccdile nespodobne sline v črno brado, zato sem n?gTc sedel za mizo p>d največje in najbolj zlato zrcala in prijel za nož in vilice. In vsi moji oprode in frajtar Črček, narednik Rak in trobentač Jakec so posedli okoli mene in smo zaceli jesti. Natakarji v frakih in be!;h srajcah so nam stregli, se priklanjali, frčali kakor lastavice. Vse se je vrt'lo vprek. Šumelo in se svetilo. Zadnji košček kljunača mi ni hotel doli, kakor prej ne čaj. zakaj na krožniku je namesto kljunača rumene! kos zabtljene polente, prave, furlansko kuhane ... Zdai bomo pa malo kegljali, se oglasi frajtar. — Iia-ha, izvrstna misel, frajtar, pritegne narednik. Kaj bomo .. „ vojno partijo? V tem so se izmuznili vsi gostie vun, v dc!;r procesiji so odhabli. Ostali so samo Štirje: general Lučka, *o «em jaz, narednik Rak, frajtar Črček in trobentač Jakec. Dovolj nas je, haidi na kegljišče! Trobentač Jakec se počeše in poprava za ušesi. Hm, štirje smo, to je res... Dovolj nas je za vojno partijo___toda, eosooda moja. kdo na raj post; - Ija keglie? vprašam vas. a?! Vsi se spogledalo in razmišl iio. Hm, vsak nekai časa, to 1 že šlo — pravi Jakec. Pa je vprašanje, ako ^e spodobi za nas šarže? Vsi mu pritegnejo. Prav imaš Jakec, ne spodob se! Generalu Lučki se ne spodobi, feld-vebelnu Raku še manj, frajtarju Čr-čku še nekoliko m°ni in Tebi. Jakec, tudi še nekoliko manj — govori v ^voirm m v drugih imenu, fraitar Crček. Glave ^e nagneio na prsi, kegljati je treba, da se dostojno izvrši slav-nost, ali dober svet glede postavlja-ča je drag. Tedaj dvigne glavo Rak in nad davo dvigne svoj meč ter govori takole in slovesno: Gosnoda, uganka je rešena, jaz vem, kaj nam je storiti. Pojdimo in vjemimo enega Rusa, da nam bo postavljal keglje. In tako se je zgodilo. Cez pet minut je bil Rus vjet in je postavljal keglje do dveh po polnoči, to je do onega časa. ko sem se jaz zbudil iz svojih lepih sanj... Spominjajte se „Rdečega križa". USANATORIUM • EMONA, !]ZA NOTRANJK IN K1R1JRGCNE BOLEZNI i PORODNIŠNICA •7 L JUBLUANA komenskega ulica <* \ f/ SEF-zrxwc FHrvtfjji-DR FRDERGANC] Trgov, pomočnik v Špecerijski, manufakturni in železninskt stroki izvtžban, lit* alaibe za takoj ali pozneje. 390< Cenjene ponudbe pod .Jlarlflv 3t#l" na upravn štvo »Slov. Naroda«. tfet/dlia/ •Ujbolje ia zoo* Poslano! Ztlo vaieo v vojnem časa! Tulafš'ia na»ve* a tvrdka briliantov, zlatnine m srebnvne nagnan a, da se bodo do novega leta prodajala lena božična darila po s'ari, nizki ceni kolikor časa bo ta zaloga tiaia a, pozneje bode vse blago radi porran kanja 6< bave in kurza za 2 °/odra?ie Kot lepo bf>*i*no darilo ki 'te svolim v vrvno vpoklicanim arkadno žepno budilko, na ka »ro se ronočt vidi, ter um io poVjite! na vomo po'to zanesljiv in roš'nine prosto. Kov! ceo'k za leto '915, ki bo izšV okro? :< frceefee L !, bo o^s sral poleg 1 elertcrt« in dv. Nar« pod Ro^an & Gorian 3903. V gostilni „Leon11 Florijanska ub'ca štev. 6 se t^čifo najboljša vina, ia sicer vino iz Triko "c?ore (prosta El- berta). St. Janževec (belo) in vino Iz Gadove peči ter vedno : sveže pivo. = Priznano izborna jedila« Za obisk se priporočata Leon in Fini Pogačnik. Varstveno orožje xm dom :: puško za na lov :: prve vrste kakovosti poleg dragih predmetov za lov kupite ugodno samo pri staroznani tvornici orožja ANT. ANTONITSCH v Borovljah, it 34, Koroš-io. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 3867 Sprejmem takoj trgovskega pomočnika #«**• 3903 skladiščnika. And. Elsbacher v Laikom trga, Štajersko. M.R0SNER&C0. ai v Ljubljani ^s ucležganjarn« 5od]o in tcucrna lil^erjcu priporoča v svoji lastni žganjarni kuhane izdelke L s.: slivovko brinjevec hruševec troplnovec pristnost zajant6ena. Vermat-vino najboljše kakovosti. Ugodno cene! . —----- Vzorci aa razpolago. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD", dat I. decembri if 14, V89. štev. ~ 1 * ■ Specialna mehanična pletilja t n d u stri 1 a in trgovina aa površne in spadaj« jopice, moderčke, telovnike, nogavica, rokavice, posebne obleke zoper trganje, ptttilni materijal za stroje itd. na drobno ia na debelo. Pletilni stroj patent »Wied*rmann« je aiina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajna delo sigurno Hsr dala** »raz ageata«, a« eeae vollko alij*. Cdna posebnost] | likerja je | ffVIl nHHHH 1672 I mm wm' le posebnost ielodeaega likerja is zdravilnih rastlin, kater! lz« benio vpliva proti slabostim v ieloden ter radi toga v nobeni družini ne bi smel manjkati. Prosim, oglejte si pred!e?ec> ob!-ke neg in ne bodetc prišli težko do prepričunja, da oblika *e%-lia ne sme bifi pohubna, •emveč obliki noge popolnoma rrila^odena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega iekušen veščaka. ------ ----- ----- 61 m Poskusile pri FrJHT ^Jrltvl^SIPr*!! socc,"a^5^1 7a ortonedičn* in anatomična 11 Odi »J/.aiimiti jU obuvala, Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 4. „Debre blage 5« 50^0 bueli!" ^L Fs J u r a§ s e it vgšsševaJec glasovirje« in trgovec alasbil LJvibijnra, Poljanska cesta 13. Zalega prvovrsio!?* ghsoT^ev. pianin, hannonfier ter >;ega glasbenega crod'a, najboljših streti wWeicho!tf- in dražili ter vseh octrebšč-.a glasi-I. — Jamčim pismeno 10 let 19 prodajam r*o serjretiracib ceaab. — Saec-alni zavod ia oglaševanje ter popravila glascv^fe? ia vseb glasbil. Vglašuiem »Glasbeni Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskim zavodom. Vsak f astrcmea: v me" ia!og< je strokovnjak** o rrelsksa. Najcenejša posoievalnica. ft&jnlžie cene. sli iUliiu ilililiJi¥Q J. j. iiflijiUJ Ljubljana, Kongresni trg št 12 23' SJ •• v* 1 I svl fa skalne in -edilno sabo, salose in uozjozm soSe. Preproge, zastor!!, ©sofescl na tihj: žlstnai! modroci, otroški vozički Itd. ftajsolidnejše blago. '•K. vniftAOicjafl 'IS 61 BM[iA#tc;sa Pivovarna Mengeš Julius Sta e naznanja, da je otvorila 3899 na Vrhniki no¥n zalogo piva za okraje Vrbnika, Logatec, Idrija m Clrknlca. Priporoča svoje prlsaaaa prUJaaUva. kisla«, date marčno, drojBoaurcao Ia fcaiarafeo piva. NatančnejSe podatke daje ter sprejemna naročila LOVRO ROGELJ, sedavičar bi zaloialk atoapoiko plvovarao aa vThvJkL Perje aa postolja in puh ftifnU p* Miiilfih enak EMIL KRAJEC preja Wm Hiti Prod Skofilo itev. SO. Zasanja naročila se točna izvršujejo. < ^mavvvM^Hapaivavvv^iM^Havv^^^^ ai Riintis nliai NnMk n naitlnFilii otroških vozičkov ta navadne do an*ftne|ae žime. M. Pak 16 v L.nnltaitl. lunapi« fljrctotMi si bi ii t ometjem parno barvarstvo j ter kemično čiščenje in j snaženje oblek. Apretura sukna, i '0S.REICH! PoHanskl nasig - Ozka ulita ši. 4. i Sprejemališče Sdsnkrgcva nlics št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ■ S. flgiola Ljubljana, Dunajska cesta it 13 Izbora« zaloga namiznih in na-stropnih svetiljk lajnoveie vrste po nizkih cenah. J lat rfeURR mh 72 hočete imeti? Potem jim datte uživati izboliSano, aromatično ribja olfs iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zoper kaiel), zaslize-nost In prehla'en]e je v tem času za otroke najboliSe preizkusen in mnogostransteo priporočen trpctCrv sok. — 1 steklenica l krono. Zaloga vseh tu in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil Izbama toaletna sredstva „Ada". Vrtne trne puljm Spcclalilete MdaUlo no MM zdravUa za Mamo *soh bointiklh Magafn. Razpošilja se 2 krat aa daa aa vse strani. Pbartiio avtofj. Vinko toMjla Iskalna pri zlitem orli l|aa1|—, Sooaaao a« M. t. oo Jako nizki ceni in nsjaoltdneje izdelano dobite edinole pri Jrti krw|$ki mizarski zadrugi* v St. Vidu tud Ijubljano Sa»«a>as#aa|aa ^s^tdknan«aT»f «?>« 2491 IpilaaaT #fraft « Mnrwor. ploič. In srca!! od 230 K naproj. Iidob-tofo se tmđt TiakOTrstna stavblaska dola. , — . ... t>re»rafcartil In oenlkl brezplačno ia ncttniaa prosto. ——_ Fran Sax, elektrotehnik Ljubljana, Rimska oesta št. 19 oblast«, konc. Instalater ara električne naprave« luči., prenos sile I dalje hianlH acvonil, lelefonov itd. Strelo vodne maorave! Poarava v stroko spadaotih de*. V zalogi bSaqo prve vr*ste. proračuni ne razpolago. Oirem!]en sem z najboljšim! in najno-vojsimi preskusevalnimi aparati. — Cene in delo solidno! C. kr. nriv. tovarna za cement I Trtic.**. '""• ^rs^D^o^opso s!rsi!io v Trt07lja!i priporoča ^voi priznano »zvrsien Portland-csment v vedno enakomerni, vse od avstriiskeea društva 'n+-niriev in arhitektov določene predpise glede tiskovne in poderne trdote daleč r-dkriHnfoO! cohroti kakor tudi svoie priznano izvrstno apno« Pri naročila in izpričevala 3910 razPih uradov iS SSial0vitO|iill tvrdk so na razoolago. Centralni urad: Dunaj, L, Max!milianstrasse 9. naročila! Uliudno naznaniam da imam v zalogi nastopno blago en gro? & en detaii: Pisalni ?n strojepisni paiir, pisemski panir različnih vrst, posamič in v kasetah, kikor tudi vojnspoštne dopisnice in razglednice »Rdečega križa". Paflirae nOfJaVJOO iPaDiersocken) proti mrazu zlasti za vojake in yo}nO" poštno Šfcatlfico za man še pošiijatve ve a :om na bojišče, kakor čokolado, čai. c ^arete, tobak itd do predpisane teže 350 gr. Nadalje priporočam cenj. trgovcem svojo bogato zalogo Dafoenojšlk reklamnih koledarje?, papirnate vreče in ovijalni papir. Trgovina Iv. Bonač, Ijnbljana. RazglaSn Pri podpisanem e kr. oskrbničtra dospe v prodajo za \eeta 1914/15 okoli 950 m3 bukovega lesa in fi 5030 ,, bukovih drv na kraju posokanfa v Opatovigorl in okoli M0 m3 Igličastoga lesa nn kraju posekanja v Malem boršfu* Rok za samo pismene ponudbe je dne 18, decembra 1914, opoldne. Natančnejši oglasi, ponudbeni vzorci in natančnejša pojasnila se dajo brezplačno pri podpisanem oskrbništvu, kjer se se morajo tudi ponndbe vlagati. L ki. um ia iHflS ottiflvo H/ia®iiij Avstrijska BROWN-BOVERI-WERKE D. D. Dunaj X.. Gudrunstrasse 187. Dunaj X., Gudrunstrasse 187^ Inženirska pisarna v Trsfvf Riva Pescaiori it. 20. Riva Pcsoatori it. 20. Eitniori ii iai iab ile. Mestne centrale, podetelne centrale, električne razsvetijevalne naprave in naprave aa prenos električne sile itd. Specialne električne oprave za rud« nike in fužine, predilnice, tkalnice itd. fazni kompenzatorji, indukcijski urejevalci, brzourojevalci itd« električne železnice vsake vrste, — električne u oprave za vse industrije in obrti. 11 laslM poinUnlOS In SSStOpotvs ▼ Brnu, Cmovdh, Gradcu, Insbruku, Karlovih vartS. Uncu, Moravski Ostravi, Mor. Sumberffu, Pulju, Pragi. Libercah, Sarajevu, TepHcah, Tridentu. Trstu, Atenah, Beigradu. Bukarešti, Sofiji. Za Oalicijo ia Bukovino: Elektridtetna dela. družba, prej Soholnicki a Wišniewski, Lvov, Stowackiego 18, Krakov Dominikanska ulica 3. Za Ogrsko: Vereinigtc Elakihdtits h Mjischlnenlabrilo Aktiengasetlscbaft, BudapeSta V« Merleg u. 9. Ujpeat pri Budapesti. 799 389. Slev. ■■■»"•^»"—«*^—iii"^"-"-^-i»»—•«■•■ Stran U. »*•«■•-"*—* Ceno posteljno eter je I 1 kr sivega, Hobreffa, nolienera 2 K: betieata MD K; etaoa poThelen 2-80 K; bele** 4 K; bale** nrtrtip rle K: k* v«1etWr* seefnehelega. n»Wmsa, Mft IC. • C; a* »ote, sivega 6K.7K, bele««, finen 1« ST: naifinaifti prosi pak ■+_¥ Hanffli * * kc mn« troske. 3MS ItotmUm lostiDe *ur^? L^rS*^ nankliura, perpica 180 cm dolu«, 120 cm »roka, t đreasa umnicama, SO crndie, 60 cm širt polniena s novim, sivim, prav stanovitnimi pohmstim oeriem 1* *; napol ouh 20 K; pah »4 K; possmeme nernice 10 K. lt K, 14 Kt 16 K, «*tavnice 3 K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, ijrlav-nica, 00 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20. 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir- 12 K 80,14 K 80l Raspoiilla «e po oovsetiu, od 12 K oaprei franko. Lahko se franko lamrnia ta new?aia'oe> «c vrne denar — Natančni cenovniki pratiš in franko, S Benisch, Desenlee st. TSTf Ceske. Žagni polno jarmenik in stroji za obdelovanje lesa vseh Trst zlasti patentn' brzodelai jarmenik. janneniki cepilniki, (samice), benecan-••• .*. ski jarmenik .\ .*. enoltstni in dvolistni. Vs! stroji za ttnzarje, kolarte, strugati e, soda rje, tesar'e itd. Itd. Vsi strotl za izdelovanje pohištva iz vpognjenega lesa. Stroji za lupljenje lesa Streli za lesno volno. TURBINE z največjo izrabljivostjo. Precizijski regulatorji. ------Patent prijavljen.------ MOBEaUfE 320 TRANSMISIJE. Prevzem koampt tvor piskih oprav za vso :: lesno indnstrUo :: Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu Sedaj se izdeluje turblnsfei naprava za I. kranfsko elaUtr. cen-L fralo 2 turbini pe 1600 *------ koniaklh sil. ----- Tvornica stro'.ev Q. TuNNIES, Lfnbllana P. Al IT ' a IVT TF D H C 7 M 1 I/ »čit«]j Glasbene Matice in edini ALruJNZ d K L z, IN IK sss^jsst^^l Ljubi ana, Kongresni trg 15. (■ssppoti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposo»evalnica klavirjev in harmonijev na ju?u Acstnie. — Velikanska zalotfa vsega glasbenega orodja, strun fn muzikaij. Edini z«*!ožn'k ^^^mh in komornih tvorni c Bosen--dorfer. Hftlzl & Heitzmann, Forster. Ehrbar. Gebruder StingI, Rud. Stelzharsmer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofmann in Hofberg (amerk. harmonijo. Obroki od S 15"— naprej. Najbogatejša izbira v vseh ernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z :-^leško ponavljajočo mehaniko. lOlefna postavno obvezna garancija. Najemnina naimZja. Zamena najtrdnejša. Uglašeranfe ter popravila strokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate Izključno le ! ;az za Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom falzi-iVkatov in navideznega „pofelna" pri kričačih, ki se i :::ejo govoriti o „dobrem blagu", dasi nimaio ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi Brez konkurence! F. L. Popper čevlji za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični tn najboljše kakovosti. Naprodaj samo pri JULIJI ŠTOR, Ljubljana Prešernova ulica št 5. Covssersk: čevlji za tnriste, higiJeniCni čevlji za otroke in Lawn - tennls - čevlji. K 12*50—1650. „Anker dražba za živliensko in rentno zavsrotanje na Dunaju generalni zastop za i Gradcu, hmmi 8. 18. in elani zstn za Kranjsko Libim wm in Fran imni v LjiMjaii ^rerzenaii vseh vrst iivlienska In rentna zvarevania. i Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogojev že po kratkem obstanku neizpodbitne in neprnnadne z avtomatičnim podajšanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tudi voiai riziko in invaliHaostao sozanrotanje, katero zadnje zavarovenfe za slučaj invalidnosti poleg ustavitve piačevanja premice tudi še garantira za ves čas traianja zavarovanja prejemanje rotite v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od t. januarja l 1911. na novo uvedeni dividendni načrt C zagotavlja zavarovancu družbe izdatno udeležbo dotol&tarca ki se v polici sami v največjem delu garantira. — Pojasnila dajo neobvezno in brezplačno oOfioratlnl aaataa v SM naloo Sna* a lavna zastopstvo v Ljubljani, Leopold SriaftK lo Frmn Ausann, s Colove« In ■orlboru tor vol ejo-spodja inšpektorji In agenti. Staije zavarovanj Kanec lt13 čez let Bilijonov kroa AktiT .... Konec ItU čez 200 nilijoaov krea Izplačil . . . Konec ItU čez 4*0 milijonov krea Osebe, Id imale sveze v toljilla kroejtk, so vaonfe *a prevzenmo njaie aaaleyelio. ' in Presker krojač Ljubljana, Sv. Petra c 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblok za gospode in dečke, jopic in plalčev za gospe,nepre-močliivih havelokov itd. itd. Obleke pa meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. Pekarifa, slaščičarna in kavarna Jak. Zalaznih Stari trg štev. 21. Filiale: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica št. 6. j. Čadež v Ljubljani Mestni trg št 14 poleg Urbančeve mannf. trgovine priporoča klobuk tim, ramo moško rak kravate, matiike itd. iti Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. LHIKUSCH Ljubljana, Mestii trg 15 priporoča avojo veliko izber dežnikov trn solnftnlbov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. iznsiki zanmaln Inlbi za nvlienfe Ravnateljstvo: Dunaj I., Aspernplatz I ac prrporaca aa sMepania zavarovan) za življenle, rente, doto, za zavarovanja aa čas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih cenah. !■■ ■■ •§■!■■ ffiMHdnm koncem L1913 E 423 mili-aavovffi koaeom L 1913 K 125 mUjonoT. Oener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradca I., Scbmiedgasse 40, kjer str ote reelai, oolaval setradnlkl vsak čas dobe dobre alatbe. Nadzornik za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg štev. 4. - Inm ini ta. liti d flmela ? BRATA tiMitefla, lakirana, stavbna Proda jalnica i Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union". EBERL iG poliita pleskarja:. 41 Delavnica i Igriška ulica štev. 6. Električna sila. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo v voznih koles. Mi M\\ ^ % ^ za rodbino in obrt. Brezp ačal nurzl n vezenje i Uši. ' Pisalni stroji „ADLER'S pictttnt stroji vseh velikosti. L h. piiv. zavarovalna iraZba. ^r t. tt. prlv. zavarav. drufDa za Minit. „RvstrllsKl Fenl&s" nn Dunaju. Vplačana delniška glavnica K 8,000.000. Drnfba zavara je: o) proti škodam rsled ognja, strele in parne aH plinove razstrelbe, kakor tcai proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsleđ odnašala premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.: b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; e) proti škodam vsled stečajnega cbitja zrcalnega stekla; d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanja po suhem in po vodi; e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtilUn odprtih prostorov; D proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Delniška glavnica. . • • • K 6,000.000 Stanje zavarovanih svot • . K 230,000.000 Premijske rezerve • • . • „ 60,000.000 Letni dohodki na premijah . „ 12,000.000 Dražba zavarnje aa Človeško življenje po najraznovrstnejšfh kombinacijah, kakor: o) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drago določeno osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma t priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti. nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost zavarovanja otroških dot plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent za preskrbo vdov in vzgojinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kaker nezavrfenost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd Natančneje pojasnila daje radovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica štev. 1. mm Fr. Sevčlkjftttaiu puatkar priporoča svojo Tolika lalaf raznovrstnih 217 pušk In samokresov losaassja tadoteta, kakor tudi tolfsfsJdk. salskili in 6osJdh strasja ps^alaaaaatssaaan psasfaj aa katero famčim za dober strel Posebno pripo-rof atn aasssa aTavaTvsss in asiaMaS Bs)Sjsi Kruppovimi cevmi aa brez« dimni smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin patr* P#> aaoajasaa^iaa OSHSali. ^sV FajaaiBa ta aaariifci s# ta^rtaMe Mas ia »sassUfva, Stran 12» JnLOVPnalO MAtOD«, mm i. decembra 1914, 289. štev. B. Gdtzl KrasaeimvNtl fešta** hi zimskih oblek, površnikov ********* trt*!** Za urodu po meri največja izbera ~ ta- ia iaozemskega blaga. ------== ■rsa mmmmroamoi laMana iiatrtisal Hajmttjo cemel LJUBLJANA, Mestni trg št. 19. Prešernove slike pnfcja ii ptiip h mm nvzetji Iv. Bonač v Ljubljani. Cona slik! 5 kras. 372 Sprejema »varovanja CtaveJktfa ttv- »jenja po najraz povratneJMh mmm%mm> cijah pod tako ufodnftari poboji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt s manjftnJaCM nt V vplačili. ••• • •% viaiamna satarovslsa banka w Pragi. ■•« • ■•• ■naši ina Samnl K *o,T**-Tl#-ia — lamina— amakammiao im kapi talit o a 129,965.304-29 H velikosti draga vzajemna zavarovalnica nate države z vseskozi slovansko-narodoo upravo. manam———mmmm Vsa sejsssiia ealet —«————— anr haran atomu t mm 'i&riaarg j i eosasski ulici štev. iz. -a« Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti viomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoju — Zahtevajte pmaektei -E^rlporoča^rr^o &pecljalxa.o teslo in otroško konfekcijo zelo solidne tvrdke M. Kristofic-Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hite. Pajnovejše g3F~ KOSTUME "M Na|aovelia Bs ^?^3w : p)ašče'j°pe ■ umi m E g En* Žalne domače oblake BIT ^J 8 I II § * t* š I Perilo, čepics, modrce j|» W 8 | £j Otroške silite ■ obleke za mladenke. FSgienično perilo in drage potrebščine za novorojenčke. gag- Pošilja na izbiro tudi na deželo- II Štajerske 3894 purane raznošilja po poštnem povzetju kg po 1»## K tehtano z zavojnin > vred J. ČUUKLt, St Peter ve« S?, ■eraml, Staferak«. Ljudevit Borovnik p u i k ar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem. ac priporoča v izdelovanje vaakovrstaik nosen za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi prt-*ela|a stare samolcresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — iiu»tro-41 vnnf oentki zastari}. Ivan Bizevičar umetni in trgovski vrtnar Ljubljana, Kotezijska ulica št. 16 priporoča ^lavnen u občinstvu svoje bogato cprerrljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno :: izdelane vence, šopke in trakove. :: Dalje ima na razpolago :: za izposojevanje :: ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice, kakor tudi najfinejše dekoracijske cvetlice za dvorane :: In balkone. :: Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Sizovičar. ;: vrtnar, Ljubljana. :: Stanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec. 1913: Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. okt 1914: u K 82,017.997--. n Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na &najn. — Ustanovljena 1364. — 29 podružnic. Vogal Marijin toj-Sl. Pelt3 KSta (T Hiši „ASSiCOTaZlOHl Generali"). Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron. Pre^krbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje nanarala vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka., kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim veano ugoanim obre-stovanjem. — Dcr.ai se :ahko dviga vtak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev stroge v okviru uradnih kurznih poročiL — Shranjevanje m upravljanje (depoti) vrednostnin caDiriev in cosojila nanje. Najkuiantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebane vrednostnin papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ftajemoaaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, i;stin, dragoim itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebama. Izplačila in nakazila v Ameriko in ii Amerike. 1660 Usimena in pismena pojasniSa in nasveti o vseh v bančno stroko epsafejoclh transakcijah vsekdar brezplačno. Bav ćrzo;avke: Prometna banka Ljubljana. — Teielon Štev. 4\ ZIMA SE ©GLRŠH! Dovoljujemo si slavno občinstvo opozoriti na novo urejeni in znatno povečani specijalni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Posebno pa priporočamo različne volnene in bombažsste izdelke, ter nam je navzlic velikemu pomanjkanju volne in bombaža, mogoče nuditi svojim cenjenim odjemalcem izredno veliko izbiro po priznano nizkih cenah. Za vojake! Različno perilo iz čiste volne in velblodje dlake. Snežne kučme telovniki sviterfi sraice fopice blače dokolenice gamaše nogavice rokavice Ščitniki za vrat, prsi, kolena itd. Odej© iz velblodje dlake, spalno vreče in nahrbtniki. Razen tega so v zalogi tudi s tOplO kOŽUhOVlnO podvlečeni različni telovniki, žilogrelci, rokavice, ušesni ščitniki in gamaše. Za dame! Vrhne pletene Jopice in duio grelci z rokavi kakor tudi brez rokavov. Garniture t. j. jopica, čepica in šal. Spodnja krtla« pletena iz volne, crepe de saute, svile, listra, klota, batista itd. Kombinate, sraice, loplce in drugo perilo, pleteno iz volne in bombaža ali tudi iz sifonov in barhanta. Predpasniki pisani, beli in črni v vseh modernih krojih. Stezniki v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših. Nogavice črne in v modnih barvah, volnene, svilene, flor itd. Rokavice glacć, pletene in triko. tepnl rOlKd i* platna, sifona in batista. Za uevojake! Srajce, Hkane iz sifona in ce-firja v najboljših kakovostih. SraiCO za sport v vseh modernih oblikah, iz cetirja in mako. lfOČne Srajce v različnih oblikah. Normalno perilO kakor: srajce, jopice, hlače iz volne in bombaža Tetra perilO« zdravniško pri« poročeno. NogavICO volnene, mako in botn-bažaste v različ. modnih barvah. Ovratniki in manšete, najboljši izdelek. Kravate, naramnice itd. v veliki izbiri. Rokavice glace', pletene in triko. ŽOpni rObCl v vseh kakovostih. Dokolenice, gamaše, rokavico in druge v to stroko spadajoče potrebščine, za zimski šport in turiste. Za delta in deklice! Športne Jopice za deklice. Sviterfi za dečke v vseh kakovostih in velikostih. Športne Čepice v različnih oblikah in barvah. GamaŠO v vseh velikostih, NogavICO od najcenejše do najboljše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora. Biserni triko in normalno perilO kakor: hlačke, jopice, kombinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih. Športne Srajce za dečke iz tennis-flanele. Tetra perilO za dojenčke, higi-jenično priznano kot najboljše. Predpasniki za deklice iz pe-rilnega in belega blaga, kakor tudi za male dečke iz močnega moleskina. Zelo primerna božična darila. Ljubljana* A. & E. Skaberne **•«■.■ trg 10.