Oh 20 letnici smrti Simona Gregorčiča
Dolgočasen pozno jesenski dan, dne 26. novembra so otožno peli zvonovi pri Sv. Lovrencu nad Sočo mrtvaško pesem, po zložni poti, ki vodi po pobočju griča, kjer samuje cerkvica, pa se je vil velik sprevod. K večnemu počitku so nesli zemske ostanke slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, sinu kmetskega naroda. Skoraj, da ga ni bilo v sprevoda, ki bi mu ne iskrila sol-zica v očesu. Pa ne morda zato, ker so se zavedali, da bi pesnik še rad živel, marveč le radi tega, ker so občutili, da so izgubili dragega odkritega prijatelja, narod pa velikega nenadomestljivega moža, ki je s svojo mehko pesmijo vlival tolažbo v duše našega naroda. Iz vseg krajev so prihiteli njegovi česfilci, mnogi drugi, ki niso jnogli priti, pa so ga spremljali v duhu.
Vsakdo, kdor je čital Gregorčičeve duševne proizvode, njegove pesmi, ta si je lahko predstavljal kdo je bil, kako je žive!, kako trpel.
Rojen je M 15. vinotoka 1844. v goriški planinski vasi Vršno blizu Kobarida pod divnim Krw>m, ki nam je še posebno v spominu iz hudih soških bitk v svetovni vojni. Večno lepim planinam in bistri Soči .eno izmed najlepših rek Evrope je posvetil kasneje svoje najlepše pesmi. — Ker je bil Simon že kot deček zelo nadarjen, so ga
poslali v Gorico na gimnazijo, po končanih študijah pa je vstopM v semenišče in postal duhoven. V tem stanu pa se ni počutil baš najbolje, kar razvidimo že iz njegovih pesmi. Pesnikovati je pričel že v gimnaziji, ko pa je bil v semenišču, je že zlagal izredno lepe kitice.
Med njegove najbolj značilne pesnitve je gotovo prištevati pesem »Ujetega ptiča tožba«. Pesnik sam se primerja z ujetim ptičem, kateremu so vzeli svobodo, ga vtaknili v kletko, kjer mu ne preostaja druzega, kakor udati se v težko usodo in se tolažiti z mik) pesmico. Baš radi te pesnitve in še nekaterih dragih, v katerih je odkritosrčno iziti svojo bol, se je zameri svojemn predstojniku dr. Mabničn, ki ga je jel preganjati in hotel prisiliti, da zlaga druge pesna ali pa obmolkne. Nekaj časa na to je res obmolknil, toda njegovo pesniško srce ni mirovalo in je ponovno pričel. Pač pa je, prisiljen od nevzdražnih razmer, zaprosil za vpoko-jitev.
Ker je prejel nekaj tisočakov za svoje pesmi, si je sezidal v domačem kraju prijetno hišico ki nekaj dni preživel ob skromni pokojnini, kasneje pa se je preselH v Gorico. Ponujali so mu več služ-
Simon Gregorčič in njegov uerazdružni prijatelj, pesnik Anton Aškerc
benih mest, ki mu pa niso prijala, ker se je zavedal, da bi neprijetno vplivala na njegovo pesniško čustvovanje. Ponujali so mu tudi,službo grajskega kaplana pri knezu Windischgraetzu, ki pa jo je tudi zavnil, češ da bi mu življenje njemu poetu-kmetu, kakor se je šaljivo nazival, ne prijala. Prevzel pa ie kasneje mesto urednika pesniškega dela v »Slovanu«.
Radi bolezni je bil prisiljen I. 1903 prodati svoje posestvo in se preseliti v Gorico, kjer si je najel skromno stanovanje. Ponujali so mu očetje kapucini in tudi škof Sedej prosto stanovanj? v škofijskih poslopjih, kar pa je odklonil. Zadnja leta je maševal kar doma v svojem stanovanju in ga je baš med službo božjo, v domači kapelici zadela kap; 24. Bstopada 1. 1906 je dobila njegova blaga, toda nepokojna duša večni mir.
Izmed njegovih pesmi je več,izredno globoko zamišljenih kakor n, pr. Človeka nikar, ki tudi ni'bila posebna po volji visoki cerkveni gospodi. Mnogo pesmic pa je ljubkih, vzete so iz kmetskega naroda in so postale že pravo narodno blago, tako n. pr. —' k*dct je še ni prepeval: »Rože je na vrtu plela«, »Njega ni« itd. — Gregorčič, pa je bil tudi prorok. V veliki pesnitvi Soči je prorokoval strašno
Gorica	- >	/
*f-eye iT1 M«gnL ateUcr A. Jerltii, Gorica.
GnrKčeh




Gregorčičevo stanovanje v Gorici z njegovim rokopisom.
soško bitkb, prosil je Večnega, da naj pusti narasti siine valove, da bodo . uničili našega smrtnega sovražnika: mnogo se je že uresničilo, toda vse še ne. a upajmo, da pridejo tudi tiste tire, ko se vroča želja našega goriškega slavčka popolnoma uresniči.
Bridka usoda je hotela, da je njegova ljubljena planina, kamor mu je živ dan vltajalo oko in ki je bila ta nt skoro sleherna njegova misel, da je tisti njegov s solzami v očeli ljubljeni rojstni kraj pripadel sovragu in da naš pesnik počiva danes — upajmo, da ne za dolgo — v tuji zemlji. V misel nam prihaja za današnje gorjupe čase Gregorčičeva pesem: Mojo srčno kri škropite... Bolj kakor kadarkoli je potreben ta pesnikov opomin nam vsem danes, ko zlasti pesnikova ožja domovina ječi pod tujim jarmom, ki narod žuii kakor še nikdar. Mojo srčno kri škropite... škropimo to pesnikovo kri po vseh jugoslovenskih poljanah, po livadah in planinah, da vzrastejo iz nje rdeči cvetovi, oznanjevalci boljših časov Slovencem v zasedenem ozemlju, da se tako izpolni tudi druga pesnikova preroška beseda: Oj vstani uborni narod moj,-'do danes v prah teptan!...


Leto t
v Ljubljani, dne 3 decembra l«m
Ste\. 53
Pevski zbor p. ilugolina Sattnerja, ki poje v iraneiškansiu ccrsvi v Ljubljani, obhaja svojo 25 letnico, odkar ga je ustanovil in ga vodi
p. Hugolin.
\ako se bo mirno tam spalo na gričku zelenem ob Soči, nam mrtvim živo šumljajoči, tam gori pri Sv. Lovrenci, na ražnju'ognjenem mučendl
Gregorčičev pogreb k Sv. Lovrenca pri Kobaridu.
P. Hugolin Sattner,skladatelj naših najlep-Jih pesmi je 29. t. m.obhajal svojo 75 letnico
SfaBOO Gregorčič in njegov najbolj« prijate^ Starostov U 1885.
Vinska trgatev, ki jo je priredila v prid bolnim in bezposeinim članom zelo delavna Samostojna strokovna delavska unija v Stražišču pri Kranju.
Italijansko letalo za prevažanje pošte in potnikov med Dunajem in Benetkami se je med potjo pokvarilo in se je moralo spustiti na zemljo pri Metliki, ko so ga popravili, je pa zopet moralo pristati v Ljubljani, ker je zmanjkalo bencina.
Na desni:
Mogočen kranjski ko-zelc v Moravčah, ko ga ogledujejo radomeljski SokolL
Eiektromobil t. j. avtomobil,ki ga goni elektrika, s katerim pobirajo po Ljubljani pošto
Notranjost glavne pošte v Ljubljani.
Poštni voz, predno )e stekla železnica
Dr. Alfred Valenta,
znani ženski zdravnik v Ljubljani, si je v duševni zmedenosti vzel življenje.
P-plavaiH na Dravi v Mariboru
Na desni;
Oton Pelan, zaslužni ljubljanski pevec, je slavil 70 letnico svojega rojstva in 52 letnico, odkar neumorno poje pri raznih društvih. Mož je bil vedno vzor točnosti in vztrajnosti mlajšim članom pevskega zbora.
Na levi:
m	m
	mffl Ur
<7 ' •	i.
	
Mt	ii®!
Zgoraj: Strojnica. — Spodaj: Nova klavnica v Ljubljani, ki jo
vidimo na naših slikah, je največja in najmodernejša v celi državi. Središče celokupne naprave je 70 m dolga prometna veža (slika na levi), ki služi splošnemu prometu ter spaja klavniške prostore s predhladilnicami in hladilnicami potom visečih tirnih naprav, na katerih se bo prevažala zaklana živina. Poleg hladilnice se nahaja zmrzovalnica za divjačino in perutnino ter izdeloval-riica umetnega ledu. Nova klavnica je najlepši dokaz, da gcrent-ski svet ni samo izboruo upravljal mestne občine ljubljanske, temveč je vstvaril tudi dela, od katerih bo imela korist cela dežela, posebno pa naše kmečko ljudstvo.
Zgoraj: Bitolj, največje mesto v Makedoniji, kjer živi tudi mnogo Slovencev.
Na levi:
GJuseppe Garibaldi,
vehki italijanski borec za svobodo in ujedi-njenje italijan. naroda. Bil je vefik nasprotnik Avstrije. Ricciotti Garibaldi, njegov vnuk, je pa sedaj špijon v Mussolinijevu službi in izdaja najboljše ljube njegovim krvnikom. Časi se »spreminjajo!