N/ LETO XXn. FEBRUAR/MAREC, 1973 ŠTEVILKA 2/3 “LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL” (Jan 15. 12.) MISLI (Thoughts) MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV V AVSTRALUI USTANOVLJEN LETA 1952 Izdajajo slovenski frančiškani * Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M. 19 A’Beckett Street, KEW, Victoria, 3101. Tel.: 86 7787 •je Naslov: MISLI P.O. Box 197, Kew, Vic., 3101 ♦ Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) se plačuje vnaprej * Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema * Tiska: Polyprint Pty. Ltd., 7a Railway Plače, Richmond, Victoria, 3121 VSEBINA Papež — kongresu ob zaključku — stran 33 Kongresni teden — P. Bazilij — stran 34 Dr. F. Woods in Dr. J. Knox — stran 38 Dragim avstralskim rojakom! — škof dr. Stanko Lenič — stran 39 Za volanom iz Ljubljane do Kandeja — p. Hugo — stran 40 ZALETEL se je zaletel — Vinko Zaletel — stran 43 Naš Prešeren — Dr. Jože Peterlin — stran 44 Brkini — zemlja umirajočega upanja — P. Bratina — stran 46 Brez besed (pesem) — France Lokar — stran 47 Besede ob slovesu — P. Marijan Valenčak OFM — stran 48 STATIO ORBIS — P. Bazilij — stran 49 P. Bazilij tipka — stran 50 Izpod Triglava — stran 54 Apostolska dela — razlaga p. Bernard — stran 56 Zvezda kongresa — Anica Srnec — stran 58 “Slehernik” — Vinko Zaletel — stran 59 “Samo eno vprašanje ...” — Art Buchwald — stran 61 Naše nabirke — stran 62 Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 63 Šimnov Lipe( povest, konec) — Krista Hafnerjeva — stran 68 O kozici, slovnici in blagostanju — Fran Milčinski — stran 70 Z vseh vetrov — stran 72 Politika nevezane prožnosti — iz Svobodne Slovenije — stran 74 Kotiček naših malih — stran 75 Križem avstralske Slovenije — stran 77 NAROČI IN BERI! ZA BOGOM VREDNA NAJVEČJE ČASTI — Krasna knjiga o Baragovem češčenju Matere božje. Spisal dr. Filip Žakelj. Cena dva dolarja. V zalogi imamo še tudi nekaj Zbornikov prejšnjih let Kdor želi z njimi obogatiti svojo knjižnico, so mu na razpolago po tri dolarje. V Argentini je Baragovo misijonišče izdalo novo knjigo: življenjepis velikega Slovenca — skopljanskega škofa, božjega služabnika JANEZA GNIDOVCA. 227 strani, s številnimi slikami. Spisal Alojzij Gcrzinič. Cena vezani knjigi $2.50, broširani $2.—. Iz Kanade pa je dospel prvi del življenjepisnega romana o škofu Frideriku Baragu: LE ENO JE POTREBNO. Spisal Karel Mauser. Cena vezani knjigi $3.—, broširani $2.—. Iz ZDA pričakujemo novo pošiljko BELE KNJIGE, ki prikazuje razvoj v naši domovini od aprila 1941 do maja 1945 ter vsebuje okrog 10.000 imen v tem od-dobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena pet dolarjev. oOo Priporočamo tudi anglefiko knjigo (žepna izdaja) SHEPHERD OF THE WJLDERNESS. Življenjepiano povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerikanec Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstralskemu prijatelju. Cena en dolar. ■Daptž / kongresu ob zaključku — DRAGI SINOVI IN HČERE v Avstraliji, preljubi v Kristusu! Na ta zadnji dan MEDNARODNEGA EVHARISTIČNEGA KONGRESA, ki je posebej posvečen svetovnemu miru, sem srečen, da vam morem poslati pozdrave iz Vatikana. Četudi nas v tem trenutku ločijo razdalje mnogih milj, sem vesel te prilike: povedal bi vam rad, da sem molil z vami in za vas v teh dneh milosti. NAŠE VODILO JE LJUBEZEN Molil sem, da bi zlasti vodilo kongresa — “LJUBITE SE MED SEBOJ, KAKOR SEM VAS JAZ LJUBIL” (Jan 15, 12) — postalo resnica v vaših srcih. Molil sem, da bi še jasneje videli, kako vas Odrešnik ljubi in kako se morate — vračajoč ljubezen Njemu — tudi vi ljubiti med seboj. Če so vam dnevi kongresa prirfesli to milost, potem so bili zares čudoviti dnevi: preživeti so bili Bogu v slavo, vam v obnovo duha, upanju človeštva za mir na svetu pa so dali nov zagon. Če bomo ljudje v resnici iskali zgleda za medsebojno ljubezen pri Kristusu, ki je to ljubezen pokazal zlasti v Evharistiji, kje bo še prostor za sovraštvo? Kje bo moglo še obstojati nasilje, kje socialne krivice? Kako bi mogle biti žalitve, pristranost in pomanjkanje medsebojnega spoštovanja še žalostni del človeškega življenja? Pot je dovolj jasna. Jezus nas je ljubil in nas še ljubi. Ljubi nas z ljubeznijo, ki je polna razumevanja, darovanja, oplemenitenja človeka. Preprosta ljubezen, ki ne pozna vezi in nima meja. Iskreno upam, da je evharistični kongres dobro izrazil to ljubezen. Upam, da bo ljudstvo, ki je videlo in slišalo izraze kongresa, uresničilo to v svojih življenjih: le iskanje ljubezni nosi v sebi ključ do miru. MIR JE MOGOČ Rekel sem, da je mir mogoč. Mir je mogoč, ker je mogoča ljubezen. In da je mogoča ljubezen, vemo, saj imamo zgled v ljubezni Evharistije. Ta milje moja želja vam in svetu. Bogu hvala za vse prejete milosti! Molim za vse tiste, ki ste kakor koli sodelovali pri kongresu, ali se ga udeležili- Vam vsem, drago avstralsko ljudstvo, in vsem, ki ste iz raznih delov sveta prišli na kongres skazat čast Jezusu Kristusu, z veseljem podeljujem svoj apostolski blagoslov — V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA. LET0 XXII. FEBRUAR/MAREC, 1973 ŠTEVILKA 2/3 9 5? ///- 33 KONGRESNI TEDEN P. BAZILIJ TEDEN 40. mednarodnega evharističnega kongresa v Melbournu je za nami. Bil je teden globokih razmišljanj in konferenc, obenem pa teden zunanjih slovesnosti, zanimivih razstav, umetniških kulturno-verskih nastopov. Vsega, kar je bilo na bogatem sporedu, niti nc bi mogli našteti. Lahko bi porabil tudi 24 ur dnevno, pa bi v tednu kongresa ne mogel vsega videti, se vsega udeležiti. Naravno so mnoge točke sporeda tudi soupa-dale, saj drugače ni bilo mogoče. — Hvala Bogu, da nam je dal ves teden kongresa tudi krasno vreme. Le v noči od torka na sredo se je pošteno izlilo — saj dežja je letos suha Victorija res potrebovala — a to ni kongresnih svečanosti prav nič motilo. Da pomeni kongres za Avstralijo doslej največjo versko prireditev, nihče ne dvomi. Da so bile na to prireditev, kot mednarodno in tudi ekumensko, vprte oči vsega sveta, je tudi resnica. Preko štirideset konferenc, seminarjev in javnih zborovanj, ki so poleg verskih obravnavali najbolj pereča svetovna socialna vprašanja, je bilo prirejenih v okviru kongresa. Upravičeno je poudaril eden avstralskih dnevnikov: “V nobenem tednu se ni v tako kratkem času storilo toliko, kot v kongresnem tednu . . .” Novinar, ki sicer ni naklonjen katoliški Cerkvi, je imel prav. Kako plodno je bilo seme in koliko bo iz tega posejanega semena tudi zrast-lo, bo pokazala bodočnost. Ljubezen do bližnjega, ki nam jo vsem narekuje Kristus sam in so bile Njegove božje besede tudi geslo kongresa, je lažja v zanesenih besedah kot pa v praksi, v vsakdanjem življenju. Dejstvo pa je, da nam takle bogati teden da misliti, nam da priliko poglobiti poglede vase in spomni nas na svet okrog nas, za katerega smo dostikrat slepi in gluhi. Kongresni stadion iz /raka Skratka: more nas napraviti boljše. Če kot kristjan1 vemo, da je naša zveza z Bogom nujna in da je ta zveZa najtesnejša prav po Evharistiji, potem tudi razumem^' da je prav Evharistija neločljivo povezana z ljubezni)0? do bližnjega. Potem znamo še bolj ceniti teden kongr^l sa, ki smo ga pustili za sabo. kot res pomembni činiteUj v verskem in svetovnem dogajanju. Se eno so tako lepo prikazali kongresni dnevi: tiso® in tisoči ljudi, različnih narodnosti in položajev v vsasjl danjem življenju, so se zgrnili skupaj kot ena veli^j družina. Melbournski verniki kot gostitelji obiskovan cev, med katerimi jih je bilo nad pet tisoč iz vs^j delov sveta, petnajst tisoč iz vseh koncev pete celine t*1! še okrog dvajset tisoč iz viktorijskega podeželja. Baf's kože in govorica nista igrala vloge. Katoličani skupil s kristjani dobre volje vseh mogočih veroizpovedi. Cer**' veni nadpastirji (18 kardinalov in okrog 150 nadškofij in škofov), visoki dostojanstveniki drugih cerkva, sve'| tovnoznane osebnosti na verskem, znanstvenem in kfl ritativnem polju . . . Med vsemi udeleženci kongresa r| bilo čutiti duha Tistega, ki je molil k Očetu: “DA ® BILI VSI ENO . . .” Čudovit je občutek, ko si eden H tisočev, ko te krog in krog obdajajo sicer neznanci P1’ imenu in kraju rojstva, pa vendar tako blizu: bratje | ! sestre, člani božjega ljudstva ... In teh nepopisljiv'*Ij občutkov smo bili polni vsi, naj bo po dvoranah p11 konferencah, v stolnici in po cerkvah pri raznih bol,0' služnih sporedih, še najbolj pa je bilo to čutiti na gočnem stadionu. Veliki Melbourne Cricket GroUfl je kar dihal tega občutja božjega bratstva. Ves teden kongresa se je razvijal po gotovem načrt11' ___ - 1 je bil v teku leta skrbno pripravljen. Njegova zunanja lzvedba Je zahtevala veliko priprav in res dobro orga-n'2acijc. Organizacijski odbor z neizmerno mrežo ti-^ ev sodelavcev se je res izkazal. Če smo leta 1956 valili Avstralce, kako odlično so izvedli organizacijo ournskih olimpijskih iger, moramo za zunanjo organizacijo našega kongresa reči. da je nadkrilila takrat- 0 Olimpijado. Morda so šli načrtovalci celo preveč v Podrobnosti. A ko gre za zborovanja tisočev, za točne PN ode visokih gostov in točne začetke javnih funkcij, t* 'm bolj gl.idko napolnitev in čim hitrejšo izprazni-^ enega največjih stadionov na svetu, ko se mora ,« n-eč napolniti in izprazniti prostor za parkiranje vit avtoniobilov . . potem moramo samo pozdra-Pazno predvidevanje raznih organizacijskih zank, udi praktično niso niti nastopile je h''' ^an kon-uresneSa let*na (nedelja 18. februarja) 11 posvečen oživitvi zavesti: verniki smo Kristusovo P ,u s*'o. Ta dan je bila popoldne ob treh v stolnici sv. riJ4a slovesna otvoritev (inauguracija) kongresa. Ob • n)cnju stolničnih zvonov in prijetnih glasovih fanfar ^ Dri^nol —______ n • I ■ ■ «1 ■ Ivi r ■ Pfispel papeški legat kardinal Shehan, nadškof balti-^ rski (ZDA). Melbournski generalni vikar Msgr. 1 arke je prebral uradno papeško pismo imenovanja je^ta’ nadpastir Melbourna, zdaj kardinal knox. pa pouegata pozdravil. Kardinal-legat je v svojem govoru j. an' namen kongresa in izrazil svojo željo, naj nas Ingres poglobi v veri, napravi močnejše v ljubezni in zen ju ter nam vlije zvesto upanje v Kristusa, ki Pričujoč v Evharistiji. Med bogoslužjem so prošnje ko ^ Potrebe brali: član avstralskega parlamenta, ena ngresnih uslužbenk in pa socialni delavec. Enourni začetka kongresa je seveda prenašala televizija ^aše domove. far^se eerkve nadškofije so imele to nedeljo tudi svoj 1 začetek kongresa z mašo in pridigo kakega viso- 0,f\ 8°sta. Slovenci smo se za to slovesnost zbrali k ce 4^U ^ur*ke votline za Baragovim domom, saj bi bila lea Za vso množico vse premajhna. Mašo in pride Je seveda opravil naš visoki gost iz domovine, škof Zal an's*av Lenič. Z njim sta somaševala g. Vinko letel in p. Bazilij. „ ^“nedeljek (19. februarja) je bil dan razpravljanja b0-lj-iu kot največjem božjem daru. Melbournska jj, n,*n'ca sv. Vincencija je pripravila posebno kaj polju” 00 konferenco o “prebivalstvu in njegovem oko-Usm.,2yeeer je govorila mati Terezija, kalkutski angel nai a' ^"e Potem ona ve> da Je življenje res {asr)e J1 ^ar, saJ je že tisoče in tisoče sirot rešila pred-s°ciol Snirtl' Slično je bilo izvajanje univ. profesorja-bi\ i ,°eU **r' Theisena (ZDA) o problemu porasti pre-v'dilc 'a — Prav to nlno8i prikazujejo iz napačnega nev j .nino8e vlade pa skušajo reševati na človeka yfidni način. nad S-0l"‘ci se ta d;in zbralo k svoji kongresni maši p0]n |tls°e niinistrantov. — Večer pa je stolnico na-Pane ^ moIilve- Vse narodnosti so bile zasto- Sprejem papeškega legata na slovesni otvoritivi kongresa In udeležili smo se bogoslužja tudi Slovenci s v stolnici svojimi narodnimi nošami, banderi in zastavami ter seveda škofom dr. Leničem na čelu. Pimato^^ibMe bral slovensko prošnjo za vse potreSeTK^il^nvin? za mašno daritev pa sta prinesla k oltarju Belčeva Peter in Beti. Kot razne prošnje pri maši ter berila in speve smo tudi rožni venec slišali v raznih jezikih in ga molili v svojem. Kardinal Knox je pri procesiji z lučkami zunaj stolnice nosil Najsvetejše. Slovesnost se je končala nekaj pred polnočjo. Torek (20. februarja) je bil posvečen razmišljanju o osebni Kristusovi ljubezni do vsakega. Poleg drugih konferenc je bil čez dan seminar o izseljenstvu, ki je osvetlil mnogo problemov izseljencev. V stolnici so se ta dan zbrali gluhonemi k svoji kongresni maši. Molitve in pridiga v znakih, enako branje beril in evangelija. Popoldne pa so stolnico napolnile bolničarke in se pri svoji kongresni maši poživile v apostolatu bolnikov. Zvečer so se prvič v kongresnem tednu začele zgrinjati množice na Melbourne Cricket Ground k posebni kongresni maši za izseljence. Sodijo, da se je zbralo okrog 20.000 vernikov vseh narodnosti, ki so se v teku let priselile v Avstralijo. Narodne noše vseh dežel, bandera in zastave, govorica iz vseh delov sveta ... in vendar ena družina, zbrana okrog oltarja. Prvič se je v veličastnem spremstvu policijske konjenice pripeljal na stadion papeški legat skupno z melbournskim nadškofom. Tudi škofje somaševalci (med njimi je bil naš škof dr. Lenič) so se iz nadškofijskega dvorca v Kew pripeljali z uradnimi avtomobili in častnim spremstvom, ostali cerkveni dostojanstveniki pa so jih že čakali zbrani na odru kongresnega oltarja. Med ostalimi je bila prva prošnja ljudstva — v slovenskem jeziku. Prebral jo je Plesničarjev Frank. Za dar pa je slovenski par v narodni noši (Anica Srnečeva in Lubi Pirnat)j&K-nesel krasno izdelano svečo s sliko našega 'Bleda*!nna-pisom: Dar Sloveijije Papeški legat jo je z zanimanjem občudoval, ko jo je sprejel. Svečo (enako svečo za dar pri zaključni slovesnosti) je izdelala umetnica-karmeli-čanka v Mengšu in nam jo je po želji prinesel iz domovine škof Lenič.- Med bogoslužjem so prepevali združeni izseljenski cerkveni zbori, med njimi tudi naši cerkveni pevci. Krasno je donel Mozartov AVE VERUM, dočim je za konec slovesnosti kar vse zbrano ljudstvo poprijelo lurško himno v vseh mogočih jezikih; enako pesem Povsod Boga, ki je tudi mednarodna. Drugače pa je bilo mašno petje v latinskem koralu, za bogoslužje tolikih narodnosti še najbolj posrečena in hvaležno sprejeta izbira. Ta dan je bil tudi uradni pozdrav visokih kongresnih gostov (Civic Reception), ki so ga pripravile viktorijske oblasti v Veliki dvorani Narodne galerije. Papeškega legata, kardinale in škofe sta pozdravila Premier Mr. Hamer in župan mesta Melbourna (Cr. Whalley). Seveda sta se tega sprejema, posebej povabljena po oblasteh, udeležila tudi škof Lenič in p. provincial Marijan Valenčak. — Naj bo tu omenjeno, da je Narodna galerija za kongresne dni dala na razpolago svoje prostore krasnim umetninam vatikanske zbirke. Res vredno ogleda. Ljubitelji umetnosti so si lahko ogledali tudi Sikstinsko kapelo — foto-reprodukcijo Michelangelovih fresk v polovični velikosti in naravnih barvah. V sredo (21. februarja) je bila misel udeležencev kofl* gresa obrnjena v “sočutje s Kristusom”. Razne konfe' renče so se nadaljevale. Naši slovenski gostje so si ogle-dali lepo urejeno ukrajinsko razstavo v dvorani pod ukrajinsko stolnico. Prikazala je trpljenje ukrajinske Cerkve s premnogimi dokumenti in slikami razdejanj3 in žrtev. Pretresljivo očitajoč je bil transparentni napiSt ki se je glasil nekako takole: “Pravijo, da smo mi mol' čcča Cerkev, pa nismo. Molčeča Cerkev je danes Cef' kev svobodnega sveta, ki zadnja leta molče gleda \ nebo-vpijoče krivice za železno zaveso . . Razstavljene S0 bile tudi številne dragocene ikone. — Razstavo karita-| tivnega dela v Avstraliji pa smo si ogledali že prej& Tudi Baragov dom je imel svoj prostor za nekaj sl# našega apostolata. V istih razstavnih prostorih (Exhi' bition Building) je bila tudi razstava za razvoj svetSi liturgična razstava in pa razstava umetnosti aborigenoV- V stolnici je bila ta dan posebna slovesnost: posvečenje treh novih pomožnih škofov za melbournsko nad' škofijo. Od vseh nam je Slovencem najbližji Franci* Little: bil je že gost Baragovega doma in kot bivši rini'! ski študent dobro pozna našega “Rimljana” Msgr. Je' zernika. Dan po posvečenju mi je že kot škof pred sta' dionom pomagal iskati izgubljenega bosanskega p. AV' guština . . . Kongresni ■ oltar na stadionu J ečer lega dne je potekel udeležencem kongresa pri Iriasah obnove po vseh cerkvah. Škof Lenič je ta večer *a nas končal sveti misijon. Četrtek (22. februarja) je imel geslo: "Edinost v Kri-, ,u' Cez dan je poleg konferenc bila na sporedu °va za duhovništvo v stolnici, popoldne pa slovesna V°ritev novega katoliškega kolegija v Claytonu. Ob . otvoritve je odlično govoril prefekl svete kongre-SJCije 2a duhovništvo, kardinal Wright (ZDA), in v ^°Jem šaljivem tonu povedal polno resnic za naš čas. ' Pr■■ • . . Danes imamo mnoso pametnih ljudi, na ma)o modrih!" n ^an se je končal z večernim ekumenskim bogoslužjem na. stadionu, kjer se je spet zbralo okrog 20.000 ver-v vseh narodnosti in veroizpovedi. Molitve so vodili ■ opmki raznih denominacij, zelo lepo je govoril dr. £* as _ Vischer, priznana osebnost pri WCC (World .ncil °f Churches). Krasen je bil pogled na stadion. )e zagorel v morju svečic. In res od srca je prišlo 'sem nosti: navzočim simbolično prikazanje ljubezni in edi-nied VSa^° ie ^e Pr' yhodu dobil kruhek, ki ga je j. 6v bogoslužjem delil z drugimi okrog sebe. Petje iz v cerin grl je lepo poživilo večer. Še po koncu slo-dosl°Stl S* ^re<^ stadionom videl cele skupine ljudi, eJ nepoznanih med seboj, ki so se rokovali in iz-menJavali naslove. In.^e^ kongresnega tedna (23. februarja) je kot spo-kovS 1 ‘'a" Kristusove smrti obrnil pozornost kongresniki ••La.Vse trPeče, zlasti na bolnike, na ostarele in tiste, j. Je življenje potisnilo na rob. Poznopopoldanska slov^reSna maša za te ljudi, ki se drugih kongresnih ske eSnosl' n'so mogli udeležiti, je bila na velesejm-jih6IT> Prostoru (Melbourne Show Grounds). Zbralo se v’išku °^ro® ^,000. Tudi tu se je organizacija pokazala na Zas H .^°'n'^i so imeli lepo urejen prevoz na vozičkih, so ’ i'**1- avtomobilih, ambulancah . . . Mnogi od njih čeno 0<* ginienosti ‘n veselja’ da jim je bilo omogo-v 7~ m°rda po dolgih mesecih ali celo letih bivanja 8resu * na bolniški postelji — to sodelovanje pri kon-s,ro U' bolnike je bila sestavljena tudi posebna kontna molitev. iz v*2 dan ]e kongres privabil in zbral šolsko mladino gres^e Viktorije. Okrog 100,000 se jih je udeležilo kon-f0rme, ma^e na stadionu: v vseh mogočih šolskih uni-]jj.0la ’ vsake šolske starosti. Molitve so bile za to prisoj P°sebej sestavljene, da so zajele mlada srca, ki t° sJediti Kristusu. Ko je zapel ves stadion, je bil ^Usic r 'n — Zvečer istega dne pa je bila v Myer Certe'C ®°wl (pokrit oder v parku za prireditve in kon-dernona Pr°stem) maša za mladostnike. Seveda z mo-danes ,^as^° ln v*m ostalim, kar tudi verna mladina Jubi in je v njenem stilu. Zopet tisoči prisotnih. Mat februarja) je bila posvečena Kristusovi C* Posebna kongresna slovesnost redovni- namen. re^ovnic v cerkvi sv. Frančiška v mestu je bila njena njihovi notranji poglobitvi. — Popoldne je Kongresna darova Slovencev — sveči bila v Myer Musič Bowl kongresna maša avstralskih aborigenov, nekaj edinstvenega za vsakega belega udeleženca. Poleg posebnih molitev so bili razni deli maše izraženi v aborigenskih plesih, glasbi in petju: uvod v branje evangelija, priprava na obhajilo, zahvala . . . Mašni slavospev (prefacija) je bila za to mašo posebej sestavljena v slogu aborigenskega izražanja in zelo šiiti Sončni pesmi sv’ Frančiška: hvali Boga, ker je napravil reke, gore, kenguruje, goane in ptice . . . , ki je poslal sonce, da nas greje, in pošilja dež, da raste trava in da napolni vodna zbirališča . . . Okras oltarja je bil aborigenska umetnost in kelih v obliki tradicionalne aborigenske posode coolamon. — Aborigeni so prišli iz svojih misijonov in fara iz vseh koncev Avstralije, zlasti iz W.A. Večer te sobote pa je spet zbral na stadionu tisoče — tokrat k bizantinski liturgiji, ki še bolj kot naša poudarja vlogo Matere božje pri našem odrešenju. Mnogo obiskovalcev je prvič sodelovalo pri bogatem bogoslužju v staroslovanskem jeziku. Vse je prevzela pojava 81-letnega ukrajinskega vladike, kardinala Slip.vja, ki je od ukrajinskih škofov edini preživel Sibirijo ter ga je papež Janez Dobri s svojo prošnjo pri Kruščevu rešil na svobodo po osemnajstih letih robstva. On in patriarh Maximos V. Hakim, duhovni vodja enega milijona mel-kitskih katoličanov, sta bila glavna mašnika v skupini somaševalcev škofov in nadškofov bizantinskega obreda. Krasna bela brada je med skupino zgovorno izdajala belgrajskega nadškofa Bukatka. "Obed v Emavsu” — ena izmed treh dragocenih tapet vatikanskega muzeja na kongresni razstavi Nedelja kot zadnji dan kongresa (25. februarja) je potekla v kongresnem bogoslužju po vseh cerkvah, popoldne pa v obiskih raznih karitativnih ustanov, številnih prireditev in razstav. Ko se je popoldne bližalo koncu, pa so se že začele zgrinjati množice za končno kongresno slovesnost — STATIO ORBIS. Bila je na spo- redu za šesto uro na Melbourne Cricket Ground. Mogočni stadion je bil tokrat napolnjen do zadnjega kotička, tudi arena je morala sprejeti precej vernikov. Množica 120,000 ljudi, zbrana še enkrat okrog kongresnega oltarja! Veličasten prizor nepozabnega spo-j mina za slehernega udeleženca! Zopet so razne narod-j nosti prinesle svoj dar k oltarju. Naš par je bil isti kolt pri maši za priseljence: sveča, ki sta jo zdaj prinesla [ legatu, je bila tudi umetniško izdelana, s krasnim ev-j harističnim simbolom hostije in grozda. Napis na sve-j či je zopet povedal, da je dar Slovencev. Maševal in govoril je papeški legat. Na stotine do- s hovnikov je delilo sveto obhajilo in ni jim vzelo malo j časa. Za konec se je skozi zvočnike oglasil sam sveti oče| Pavel VI, ki se osebno žal kongresa ni mogel udeležit1’ Pa tudi same njegove besede o ljubezni in miru s« vžgale prisotne. (Njegov govor sem uporabil za uvodfle besede te številke). Množica je zavalovila kot morje, navdušeni vzkliki so bili pravi orkan. Med ovacijami se je odpeljal papeški legat ter se iZ'| praznil kongresni oder. Veselje in mir sta žarela iz sle-j hernega obraza, ko smo prevzeti zapuščali stadion ^\ je bilo te veličastne manifestacije v čast Evharističnem11 f Kralju konec, z njo pa tudi konec kongresa. Kdor je imel priliko doživeti naš kongres, mu ni žal-j Samo Bog daj, da s koncem kongresa ni konec tud>i dela na obnovi vsakega posameznika. Saj smo pos8'j mezniki, ki tvorimo svetovno družino božjega ljudstva-Spremenjenje, obnova src — priti bliže Njemu, ki je odrešil — v teni je bil cilj kongresnih dni in B°S daj, da bi se za to vselej trudili. I.eva slika predstavlja Or. Franka WOODS-a, anglikanskega nadškofa v Melbournu, desna pa našega nadškofa, zdaj kardinala Or. Jamesa KNOX-a. Iskreno delo za edinost ju je zbližalo tudi v iskreno prijateljstvo. Nadškof VVoods je osebno sodeloval pri celoletni obnovi in pripravah na kongres, sc udeleževal kongresnih svečanosti in konferenc ter tudi nastopal kot govornik in iskren iskalec edinosti med kristjani. Ko je kongresni odbor prosil stanovanje za visoke goste, je nadškof VVoods izrazil svojo željo, ki sc inu je tudi izpolnila: kardinal \Villehrands, glava vatikanskega sekretariata za edinost, je ves čas kongresa stanoval pri njem. TDragim avstralskim rojakom! Jutri končujem svojo dolgo romarsko pot med afni. Srce mi nalaga dolžnost, da se iz vse nje-f0Ve globine zahvalim za tako veliko pozornost, pUer.e sem bil povsod deležen od Vaše strani, svd >nenoi so ,n bodo ostali prelepi spomini od yaneyskega letališča, kjer sem s p. provincialom arijanom Valenčakom OFM pristal 11. januar- I do posvetitve cerkve .vv. Rafaela v Merry-, (>su, birme in misijona v novi cerkvi; od obis-°v v Wollongongu (kako hudo mi je, da je Pavle rnar, ki nam je tam vse tako lepo pripravil in Pozdravil, bil včeraj pokopan), New Castlu, I rpnt Isi, Brisbanu, Canberri, Wodongi, Ade-Berriju, Geelongu, St. Albansu, Morwellu ° mojega bivanja v Kew, kjer smo imeli tako v ^ slovesnosti v cerkvi in pred prijazno lurško ...lr}°- Ginjen sem bil nad sprejemom v Tasma-J* Vem, da me bo tudi slovenska skupina v daljenem Perthu jutri na poti domov rade volje Prelela. yse f0 so spomini, ki jih ne bom nikoli Pozabil. •Zefo mi je hudo, da mi je nenadna povodenj Za/)re^^a !>C>t v Whyallo. Vse tamkajšnje rojake r ° Posebej iz srca pozdravljam. Zanje sem op-il,V ,SVeto mašo v Adelaidi, ko sem se vrnil z nesel ■ Spominske podobnice Vam bo prine- s Prvim obiskom slovenski duhovnik. Sem hvaležen, da ste mi omogočili ta n lljki obisk med Vas ter udeležbo pri 40. med-odnem evharističnem kongresu, na katerem C Zastopal Vas in domovino, našo slovensko dol in v’ skrbeh sem se odpravil na 80 pot h j danes mi ni žal. Upam, da sem Vam utrdi f)r'nesei košček domovine ter Vam znova Ve<-i z Bogom, ki se v tujem svetu tako rade Zahljajo. ^°ja iskrena zahvala gre vsem Vašim dušnim pastirjem: bolnemu patru Bernardu, starosti naših duhovnikov med Vami, ki sedaj svoje trpljenje daruje za Vas, kot je za Vas žrtvoval dolga leta življenja in dela. Dalje zaslužnim patrom Baziliju, Valerijanu in Stanku, kakor tudi večnemu popotniku dr. Ivanu Mikuli. Vsi so mi izkazovali toliko pozornosti, pa je že organiziranje celotnega mojega potovanja in bivanja med Vami veliko delo. Videl sem njihovo požrtvovalnost za Vas, zato želim samo to, da jih ohranite v ljubezni, da ste jim vsi tudi v bodoče v moralno oporo in se radi zbirate okoli njih. Zaradi Vas so šli med Vas. Prav tako sem hvaležen našim dragim sestram, ki tako lepo in nesebično delujejo med Vami. Iz. srca želim, da bi prišlo še več sester, saj dela ne manjka. Ostanite vsi še naprej tako zavedni Slovenci! Tudi svojim otrokom posredujte ljubezen do domovine, clo materinega jezika in zlasti še ljubezen do Boga in vero vanj! Hodite pred njimi s svojim lepim slovenskim in krščanskim zgledom! Naj Vas blagostanje in materializem sedanjega sveta, v kakršnem živite, ne zadušita! Le imejte vedno pred očmi Gospodovo besedo: Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi! Videl sem med Vami še toliko žive vere — ohranite jo in krepite tudi v bodoče! Zbogom, dragi slovenski bratje in sestre! V duhu bom vedno z Vami. Poln najlepših spominov se vračam v domovino in — če je božja volja — bi čez nekaj let še rad prišel med Vas. Do takrat pa se Vas bom hvaležno spominjal pri vsaki svoji maši. Vi pa molite tudi za nas slovenske škofe, da bi znali Cerkev na Slovenskem v sedanjem času modro in uspešno vodili! Pozdrav in blagoslov! Kew, Victoria, dne 1. marca 1973. pom. škof ljubljanski ZA VOLANOM IZ LJUBLJANE DO KENDEJA Da je bil lansko leto melbournski posinovljenec, afriški misijonar p. Hugo Delčnjak OFM, na prepotrebnem počitku v domovini, je bralcem menda že znano. Prestal je hudo bolezen in celo na poti domov je v Parizu za nekaj časa obtičal v bolnišnici. Doma si pa počitka ni vzel, ampak je preletaval Slovenijo podolgem in počez, preda\al je o svojem misijonu, nabiral darove in obiskoval svoje misijonske dobrotnike ... V septembru oz. oktobru se je preko Francije, Alžira in Sahare \rnil v svoj misijon — z no\im tovornjačkom, ki ga je za svoje delo kupil v Parizu s pomočjo darov in dodatkom svojega škofa. Usoda starega misijonskega avtomobila je pa bralcem že tudi znana. — Takole nam p. Hugo živo opisuje svojo dolgo pot v Togo, kjer ga je sjdnejski posinovljenec, p. Evgen Ketiš OFM, že težko pričakoval. — Urednik. S TEM POTOPISOM bi rad ustregel številnim prijateljem in znancem, ki po moji vrnitvi v Togo pričakujejo nekaj besed o Sahari in njenih mikavnostih. Obenem je to lepa prilika, da se po dolgem času zopet "srečam" z dobrotniki mojega misijona med avstralskimi Slovenci. Lanskega septembra se domovina gotovo rada spominja, saj se je po res deževnem poletju končno le posmejalo sonce. Meni pa bo še posebno v spominu, ker je bil mesec september začetek dolge vožnje proti Togu. Z bratoma Pavlom in Janezom smo se 4. septembra odpeljali z avtom proti Rimu. Obisk večnega mesta nam je pozlatila gostoljubnost slovenskih sobratov — rimskih študentov — p. Inocenca in p. Viktorja. Dar p Inocenca — kandidata za mesto izseljenskega duhovnika v Južni Avstraliji, če sem prav poučen — spalna vreča mi je kasneje sijajno služila v Sahari. Liturgične obleke in posode pa mi je preskrbel p. Viktor ter so res lepa pridobitev našemu revnemu misijonu. V Švici, blizu Luzerna, kjer slovenske frančiškanke vzdržujejo velik dom onemoglih, sem se zadržal skoraj en teden. Vzrok zadržanja: okvara avtomobila. Predstojnica s. Vincencija ter sestri Martina in Daniela so z rahločutno pozornostjo naredile za nas lepo Švico še lepšo. Mesec september se je že nagnil k drugi polovici svojih dni, ko smo pozno v noči ustavili avto pred vrati Pariza. Ko sem naslednje jutro pozvonil na porti našega samostana, mi je prišel odpret fr. Francis, ki je bil dve leti z menoj v Kandeju. Kakšno presenečenje! Opoldan pa smo bili vsi trije gostje njegove mame, ki je bila prav tako v Kandeju. Srečanje je poteklo v vzdušju velikega prijateljstva, govorili pa smo skoraj izključno o našem afriškem misijonu. Naslednji dan sta me brata zapustila. Nekaterim se je zdelo kar zamalo, češ ali se sploh izplača priti v Pariz za dva dni? Menda se res ne! Komplikacije ob nabavi avtomobila za naš misijon so mi podaljšale bivanje v Parizu vse do 7. oktobra- V tem času sem imel priliko razkazati mesto prija' telju Borisu iz Šiške ter ga seznaniti z nekaterimi Slo-venci v Parizu. Stanovala sva ta čas na slovenskeD1 misijonu, kuhala pa sva si sama. Še celo na hrani sva imela enega — gospoda Grilca, ki je misijonar v Ve' nezueli. Proti koncu meseca pa je priletela še ena la' stovka iz Ljubljane: Marjeta, ki se je odločila, da p°' sveti nekaj let našemu afriškemu misijonu. PonovB1 ogled mesta bi mi bil skoraj odveč, če ne bi g. K°" goj in gospa Antonija delno podvzela te usluge & Marjeto. Poleg tega sta ji nudila hrano in stanovanja za kar sem jima res hvaležen. Končno sem le dobil avto. Ko sem nekoga vprašal čemu je vendar treba čakati na nabavo več kot mese£ dni, mi je odgovoril: če bi ga dobil takoj, bi tvrdk* ne izgledala preveč resna. Zares veliki gospodje, ^ pustijo čakati stranko pred vrati samo zaradi čakanj8' Naj že bo kakor koli: v petek 6. oktobra sem prvtf sedel v novi tovornjaček, naslednji dan pa pobral Sil® in kopita ter se odpeljal proti Lyonu. Prva postaja je bila v Morcstelu blizu Grenobla, kje( je redovna hiša slovenskih frančiškank Brezmadežni' Poznate jih, saj delujejo tudi med vami v Avstralij1, Pri sestrah sem pustil gospodično Marjeto, da se popolni v francoščini. Na redovno skupnost v Mor«-stelu pa sem odnesel najlepše vtise. ZDAJ PA RES NA POT Zaradi priganjanja časa sem opustil Svoj prvotni na' črt, da bi naredil veliko pentljo preko Španije, Gibf' altarja in Maroka ter bi končno po vstopu v AlžiriJ*3 začel vožnjo proti ekvatorju. Iz Valence, kjer sem <^r\ stal za pregled avtomobila po prvih tisoč kilometri*1 vožnje, sem telefoniral v Marseille, kdaj bi lahko bil ladjo za Alžir. Po ugodnem odgovoru sem si takflj rezerviral mesto zase in za misijonski avto na la®1 AVF.NIR, ki naj bi krenila proti Alžira 11. oktoWJ ob petih popoldne. Ko Marseille sem dospel na predvečer odhoda ladje, sem se bližal mestu, je že nastopila noč. Cesta, nova in široka avtocesta, je bila podobna hudo- čeprav “miku avtomobilov. Kar je bilo še manj ugodno, je 1 ki je prav ta večer povzročil tod okrog prave P ave. Kaj sem hotel — tujec: slepo sem sledil ru- . 1 reki luči. Prav nobene orientacije mesta nisem miel k • ft.o se mi je zdelo, da sem nekako v sredini šal S - Sem smu^n'* ,z kolone ter prvega prišleca vpra-kje je v bližini kakšen hotel. Možak mi je po--dl, d žnja v neznano se je nadaljevala. Parkrat sem za- edal, da v tem predelu ni hotelov. Kaj sem hotel: žnja v ^ v Ulico bi Potreb; revee a)°- Sledil sem gospodu, ki mi je pokazal ulico kar remi hoteli. Izbral sem si hotel Breton, dal avto v z znakom prepovedi prav z namenom, da me ustavil policaj: on bi mi menda že mogel dati pr re na navodila kje najti hotel. A nikjer žive duše. evp?I je lilo. Končno sem naletel na bencinsko po- nato pa brez odlašanja šel počivat. garažo, De? vso noč ni ponehal. Ura je bila osem, ko sem Zjutraj napotil k najbližji cerkvi, da opravim sveto 4,1 HUJ J * Wvl lj (i W pl U V I1J 1 u* w L V/ njCa°' y veliki cerkvi (pozneje sem zvedel, da je stol- dajala Pris bil a) ni bilo nikogar, le ob vhodu je stara ženica pro- Pri -5Ve^e' ma^i sem vprašal zakristana, kje je L-, nisče za mediteransko plovbo. Njegov odgovor je Pri Presenetljiv: moj hotel je stal ob samem sem nis^u’ Prekoračiti je bilo treba le eno ulico, pa vilu naravnost zadel v ladjo AVENIR. Čisto po pra-’ tudi slepa kura včasih najde zrno . . . ki / lad^‘ so bili z redkimi izjemami sami Alžirci, hotel' SC Vra^a'" z c*e'a v Franciji- Kot muslimani so gj SQ ,v krogu domačih preživeti post ramazan. Mno-jev ' lnie'' avte. založene s culami oblek, pralnih stro-je km Ce'° televizorjev. V veliki ladijski dvorani, kjer 0 Prostora za 400 potnikov, sem se med temi Samo naenkrat počutil v popolnoma tujem svetu. Ne rjCa Izraz obrazov, način oblačenja in njihova govo-piSov ' tud‘ njihova zavzetnost za izpolnitev pred-5Vet °rana je dala mojemu prvemu stiku z arabskim °m Poseben pečat. je Pe’ ki je v tem času zajelo vso južno Francijo, la(jje 0 tudi na Sredozemsko morje. Kljub velikosti niki se Je “jeza” vodovja presneto čutila. Ubogi pot-teh ■ 1 valovi povzročajo toliko trpljenja — in 'odce' ma'°' Že tako strogi ramazan ni dal že-hupk^ ^aJ prida tolažbe z nočnim obrokom — raz-0 morje je mnogim še to odvzelo . . . Na larf;- skega ’’ sem se seznanil z malimi sestrami sahar- Ker aP°stola in mučenca Charlesa de Foucauld-u. stoja*?111 Vec^e'> da obstoja v Tamanrassetu njihova povirno n S6m ^lm Povedal, da me bo pot vodila tam da ne veselja so poskočile in me vprašale, če mornaric ■ 'mel mesta za dve sestri v avtu. Dve sta Prilik )en* V ^amanrasset in ju skrbi, kako bosta našli pr0g . Za srečen prihod. Seveda sem.bil tudi jaz vesel Vse • ' S3J Sem s' za to Pot naravnost želel družbe. Je bilo hitro zmenjeno in dogovorjeno. V Alžiru smo pristali opoldan, pristanišče pa sem zapustil šele ob petih in še to — brez avta. Vseh mogočih formalnosti ni in ni hotelo biti ne konca ne kraja. In ker je bil to čas ramazana, ko so ljudje v službi od jutra do popoldneva ne da bi kaj zaužili ali popili, so bili vsi uradniki in cariniki in policaji čemerni, prav nič prijazni, večkrat naravnost odurni in grobi. Sem se moral kar sprijazniti z dejstvom, da bom na račun ramazana izgubil en dan. In tako je tudi bilo. Odšel sem v samostan malih sester. Vse: njihovo stanovanje, oprema, kapela (s krasnim razgledom na morje) . . . predvsem pa njihovo življenje jih prav nič ne loči od okolja. Res me je presenetila in navdušila njihova popolna delitev življenja s temi, h katerim so poslane. Alžir je lepo pristaniško mesto s prekrasnimi mošejami, a v gozdu ozkih in slepih ulic se je zelo težko znajti. Na trolejbusu sem vprašal soseda, na kateri postaji moram izstopiti za pristanišče. Fant kakih štirinajstih let mi je po nekaj postajah namignil, naj izstopim. Izstopil je tudi on i mi verno sledil. Vprašal sem ga, po kakšnem opravku je prišel v središče mesta. Odgovor je bil zame res nepričakovan: “Gospod, da vas spremljam . . Glej. sem si mislil, zopet eden izmed tisočev “vodičev”, ki iščejo zaposlitve. Nisem ga odslovil, saj sem ga potreboval v tujem mestu. Po pogovoru se mi je zdel bolj boječ kot vsiljiv. Tudi on je delal ramazan. Šolo je imel šele popoldne od enih do štirih. Povedal mi je, da imajo tri turnuse: dopoldne dva, popoldne pa enega. Najprej sva šla po avto. Po počasnem carinskem pregledu sva se odpeljala na banko, da zamenjam franke v dinarje (tudi Alžirija ima denar s tem imenom). A tu je bila zopet ista pesem. Ker je bila ura že čez poldan, se uradnikom ni več ljubilo delati in so me hoteli “naročiti” za jutri. Tokrat sem pa postal kar malo vsiljiv. Lepo sem sedel v fotelj in se nisem pustil odgnati. Res se je zgodilo kot pravi Jezus: “Trkajte in se vam bo odprlo! . . Ko se je gospodu Pred odhodom iz Alžira v uradu zdelo, da sem ga dovolj počastil s čakanjem, mi je pomignil in mi dal potrebne formularje za men-njavo denarja. Z zavarovalnico bi bilo vse v redu, če bi ne imela v mestu kar pet podružnic. Šele četrta je bila prava. Tako sem prekrižaril mesto podolgem in počez. Včasih sem imel občutek, da mi fant-spremljevalec narekuje smeri po svoji glavi, samo da bi vožnja čim dalj trajala. Ko sem ga ob taki sumnji na to opomnil, mi je pri Alahu ves v ognju zagotovil, da zame vedno išče najbližja pota. Končno sem mu le moral verjeti. Največje presenečenje pa je bilo zame, ko sem se s fantom vrnil k sestram. Ko sva iztožila avto, se je hotel od mene posloviti ne da bi prejel nagrado odličnega vodiča. Zdaj sem mu pa res verjel, da je mislil z vso iskrenostjo, ko mi je rekel: Prišel sem, da vas spremljam . . . Nagradil sem ga s srajco zadnjega krika Hoffmanove mode, ki mi jo je podarila uslužbenka te znane tvrdke. Ta večer sem doživel še drugo presenečenje. Ko sem obiskal frančiškanke Marijine misijonarke (delujejo tudi v našem misijonu), sem nehote naletel na dve slovenski sestri: Terezijo Lukan in Jerico Sirnik. Obe sta že čez trideset let v Severni Afriki. Med večerjo sta obujali spomine na rodno Ljubljano in Gunclje. Veselja ob srečanju s Slovencem ni bilo ne konca ne kraja. Pa tudi moje veselje v Jem tujem svetu ni bilo pri tem nič manjše. PROTI SAHARI Šele v soboto 14. oktobra je bilo vse urejeno za odhod iz Alžira. Avto je bil poleg ostalega kar poln zavojev, škatelj, vreč . . . Sestri, ki sta šli z mano, sta imeli nič manj kot 23 zabojev. Eden od patrov mi je pri odhodu hudomušno dejal, da to niso male sestre Charlesa de Foucaulda, ampak “sestre malih paketov”. Morali smo se smejati domislici. Takole izgledajo “puščavske vrtnicc” Ko je bilo sonce že precej nad obzorjem morj* smo krenili proti Ghardaia. Zelenje kot pri nas spf mladi, pokrajina valovita kot Slovenske gorice . . • ^ slika nas je spremljala dobrih sto kilometrov, nato ** je pričela prava stepa. Videli smo prve šotore nofl14 dov, črede kamel, ovac, koz . . . Cesta je bila odlična vse do mesta Ghardaia, ki t že v Sahari, ob čudoviti oazi dateljnovih palm. P1’ trkali smo na vrata belih očetov, ki imajo tukaj svi misijon. Mesto je stisnjeno kot orlje gnezdo v skaft Prišli smo ravno ob sončnem zahodu. In prav v t®1 trenutku se je oglasil glas z visokega minareta, ki ‘ pozival k molitvi in naznanil ljudem, da se bliža mi* ter lahko jedo in pijejo. Poziv se je zaključil s stf* lom kanona. Pravi mohamedanski triumfalizem. V bližini je Sveto mesto, kamor ne sme stopiti fl® če, razen pravih (fanatičnih) muslimanov in teh I mesto Ghardaia polno. Tu so misijonarji in re<® kristjani (sami tujci) res samo nema priča Cerkv< Dva misijonarja sta primorana, da v šoli, ki je sic* "katoliška”, poučujeta tudi koran. Kam pripelje lj"" verski fanatizem, je dovolj primerov. Na dan moj” prihoda semkaj je pri večerji povedal pater, da' nekdo na ulici prižgal cigareto. Takoj se je vsula pina nanj in ga pošteno zdelala zaradi prekrška raU1* zana . . . Sleherna skrajnost v katero koli smer 9* veka res poniža in ne poviša. J Lepa asfaltna '"petrolejska cesta” nas je vodila prej proti El Golea. Sedaj se je pričela pred nami & grinjati Sahara v vsej svoji goli lepoti. Čudovite obl'* skal in kamnov ter prelivanje barv: rumene, rjave, f za, včasih vijolične in celo svetlomodre . . . Vse ^ ozirom na višino sonca. Prava poslastica za oči pa sipine najfinejšega peska. Skratka: zame je polfl* vsak kilometer poti odkritje novega, lepega in P vlačnega. V El Golea smo se ustavili pri malih sestrah. Tukal namreč grob Charlesa de Foucaulda. Puščavnik-mu^ je pokopan ob robu mesta, ki se na prvi pogled razlikuje od Ghardaia. Tudi tu so hiše stisnjen« robu oaze palm, ki so bile polne sladkih sad^j Mesto je res čisto samo sredi peščenega polja. L4 j časa do časa ga nemo pozdravljajo karavane pu$ Jm skih ladij ter njih spremljevalcev. El Golea je zn : tudi po takozvani “puščavski vrtnici”. To je forint kristalov v obliki cveta vrtnice, ki dosežejo veli*’ krožnika ali celo sklede, so pa tudi majhne kot 0 * Najdeš jih v peščenih sipinah ob robu mesta. ^ sem dve, ki sta zelo lepi: eno so mi poklonile se5 Pa možak na bencinski črpalki. Barva teh vrtnic Je reza. .^° smo v ponedeljek 16. oktobra zapustili grob ega brata”, je bila še skoraj tema. Lepe “petrolej-se ceste” v ^jle v neznano, vse hujša kot tista pred nekaj dnevi sledov^6'^11 ^reC* nam' S£ cesta razceP'la v tisoč , avt°mobilskih gum. Skupne ceste ni bilo več: 'sakdo, k; ,nA ___________, „ .... . : J® bilo konec: začela se je prava avantura vse huiša kot I arseillu. Pred 'mobilsk Je tod potoval pred nami, si je izbral svojo Ob' ^Ud' >aZ Sem S' nared'' P° sv°jem “posluhu”. d't b'16^ ^ ^r' tem ^ nePriJeten: ^hko voziš ne ste” ' za vo*an- Pa saj nimaš kam zadeti, te “ce- Pa tudi ne zmanjka. (Konec prihodnjič) Na široki “cesti” puščave ZALETEL se je zaletel jemu ■ V Avstralijo, seveda! Da sem zvest svo- sg lmenu- dokazuje vse moje življenje: vedno sem Bazi|j-etfVa' P° razn'^ deželah in kontinentih. Pater pa j^.’ . 1 Pridno zasleduje moje zaletavanje po svetu, nen(p ,e P'sal lani enkrat: Če si se že v vse konti-rej Przal:ai ne tudi v Avstralijo? . . .Naj to-o vt ' Cm na kongres in slike s seboj prinesem in . . *se8a ne povem! sloven k6111- Pred nekaj leti v Argentino, so v 2alete|S '■ Povedali otrokom, da je prišel gospod u^enčk 'n 'me* Pr'hodnji dan mašo. Eden bo]j jv,0^’ sedel na ušesih ali pa je slovensko še "Gospod*3 razumel> J'e to sporočilo doma takole obrnil: Ša , se je zaletel in bo jutri za njega sveta raa-nied s Torej me je zaradi mojega imena že kar ^ mrtne ponesrečence pripisal. tel. re^’’ senl se ludi z avtom že kdaj zale- gi morai°' 116 Pre^u^°; vsai toliko gotovo še ne, da •HorajoV- Maševati zame. Pa taka je usoda večine, ki S^a figa vec*no na cesti. Včasih so rekli: kot konj-vej f' anes Pa konji ne vozijo več, zato po cesti | vedo m'g m ni°derni otroci o tej cestni romantiki ne Prav n°®°' Pa ie tlJdi boljše, da poznajo in jedo f «ve fige. dobr0 ' Prirner svojega zaleta z avtom pred leti se It1enoj SP0rn'n)arn. V Celovec sem se peljal. Avtu pred tavat; n.enac*oma počila guma: začel se je preme-Cesti Dr , ln lia Pred mano in kar naenkrat se je na ^artl se6 °^'cn'' 'n obstal na strehi, s kolesi v zrak. bi!a pr Zaviral kolikor sem mogel, a razdalja je avto. j,.1J1aJhr’a — zavozil sem v ta na strehi stoječ V avtu L" Sfm ven. da bi reševal, če bi bilo P°sebno * ^ ^'ve8a- Pričakoval sem nekaj strašnega, cestj ka/6 Se 'Z avta Prec* rnoiirn vozilom po ®r°za! pa cec*''°: vse krvavo rdeče, pa koliko! Joj se najprej nekaj skobaca ven: starejša žen- ^fislj p . ska in prav nič ranjena. Potem sem skušal z nekim moškim spraviti šoferja izpod razvalin. Ko se je še ta skobacal ven in videl moj začudeni obraz zaradi rdeče mlake, se mi je pošteno zasmejal: “Le nič se ne bojte, saj je samo malinov sok . . .” Vozil je namreč steklenice z malinovim sokom in te so se razbile, da je izgledalo vse krvavo. Hvala Bogu, brez krvi se je izteklo! Moram priznati: kar vesel sem, da sem se zaletel tudi v Avstralijo. Spoznal sem veliko svojih rojakov Slovencev, spoznal njihovo življenje in razmere tukaj v kengurujski deželi. Zlasti pa sem vesel, da sem našel tu na petem kontinentu še toliko dobrih, plemenitih ljudi, ki sta jinj vera in narodnost še največji zaklad in svoja srca radi odpirajo drugim. Pa ni dovolj le to, da sem spoznal življenje avstralskih rojakov. Važnejše je to, da sem njihovo življenje ujel v svoj fotografski aparat. P. Bazilij (p. Bazilika, p. Brazil, p. Bazilisk in p. Tipka sem tudi slišal v teh tednih . . .) je zadnjič v MISLIH hudomušno zapisal, da me bodo malali s fotoaparatom v roki, če bom kdaj postal svetnik. Saj bi bil menda res potreben fotografski zavetnik, ko je dandanes toliko fotografov. Ko je bila zadnjič birma v Kew na dvorišču za Baragovim demom. je bilo fotografov kot kobilic ali včasih muh. Skozi vso gnečo aparatov že slikati skoraj nisem mogel. (P. urednik pa toži, da slik od nikogar ne dobi!) Kamor koli smo prišli s škofom in drugimi, ste me videli s fotoaparatom. Kot hišica polža me zvesto spremlja po vseh mojih potih in vedno ima službo, nič “holidaya”. Pa pošteno moram paziti, da mi ga kdo ne ukrade ali da ga ne izgubim, ko sem že star in pozabljiv. Da ne bom zaradi svojega zaletavanja Bogu dajal pretežak odgovor, moram svoj aparat dobro izrabiti. Kako pa? Da slikam zato, da tudi drugi spoznajo razne kraje in razmere, ko jim kažem svoje posnetke. Saj slike, zlasti v barvah, vsakdo rad pogleda. Tudi Vi v Avstraliji ste radi gledali moje barvne slike iz zibelke slovenstva, naše drage Koroške. Kako bi Vam mogel bolj približati kraje in življenje doma, ter obnoviti mladostne spomine, kot po barvnih slikah povečanih na platnu? Med Vami po Avstraliji pa sem bil pravi “divji lovec” na slike, ki jih bom po vrnitvi v domovino kazal v Evropi: po Koroškem in Primorskem ter še kje. Malokdo ima priložnost priti v Avstralijo, tako bodo po mojih slikah hodili po petem kontinentu med Vami ter obiskali rojake po Vaših naselbinah. Videli bodo Vaše cerkvene slovesnosti, posvetitev nove cerkve sv. Rafaela, birmo, družabne večere, pa tudi avstralsko naravo, živali itd. . . . Da sem se dolga leta trudil izrabiti bogastvo svojih slik v veselje drugim, dokazujejo tele številke: doslej sem imel po Koroški v raznih župnijah že okoli 1400 predavanj, okoli sto na Goriškem in Tržaškem ter najmanj sto med slovenskimi rojaki po Seve15 in Južni Ameriki. Slike imam iz vsega sveta — a ' velja šele zdaj v polni meri, ko sem svojim zbirki dodal tudi slike iz Avstralije. Žalibog sem mogel med Vami pokazati le stoti svojih zbirk in še to le nekaterim izmed Vas. J bolje nekaj kot nič! Če sem z njimi vsaj nekatet®] pripravil malo veselja, sem iz srca zadovoljen. In f' bom mogel s slikami iz Vašega življenja doma koristiti, bom zopet vesel in zadovoljen. V dokaz "I bo, da se le ne zaletujem zastonj po svetovnih c**f nah. No, da bi se le kdaj tako ne zaletel, da bi $ tudi mojega slikanja i kazanja slik — konec . . Prisrčna zahvala vsem, ki ste mi pripomogli J vseh lepih srečanj in doživetij, do toliko novih Če bom pa kdaj res postal svetnik (v to p. Bazil*) t svojim “če” zelo dvomi!), bom pa na vse avstral^f Slovence gledal z nebeškim aparatom. In prosil b01. zanje, da bi vsi nosili v sebi najlepšo sliko — b0*l podobo! Vaš VINKO ZALETEH NAŠ PREŠEREN Februar je mesec spomina našega velikega pesnika Franceta Prešerna (umrl j£ februarja 1849). Prav je, da se ga spomnimo s tole razpravico, ki jo je imel lani na ^ šernovi prosla\i med rimskimi Slovenci dr. JOŽE PETERLIN. Lepe misli za po/i\itev & narodne zavesti in strpnosti. — Urednik. Na Opčinah nad Trstom se odpira svet preko kra-ške gmajne in sega pod Snežnikom tja dalje v slovenski svet, preko naše prestolnice Ljubljane, do čudovite Gorenjske. Ta svet je obdan z visokimi gorami in je te dni odet enako kot gorski vrhovi — z belo snežno odejo. V vznožju teh gora počiva tiha vas Vrba, kjer je bil rojen največji mojster naše besede — pesnik France Prešeren. Prešernova Vrba počiva pod snegom, a pesnikov genij se ob njegovem prazniku spet dotika naših src, dotika se ljudi njegovega rodu, pozdravlja nas in druži v eno samo družino. In ta pozdrav, ki sega iz Vrbe preko Ljubljane do Trsta, prinašam tudi vam. V tem pozdravu se mi zdi, da je prva misel, ki nam jo pesnik izroča po stopetdesetih letih življenja ta, naj ljubimo svojo zemljo tako kot jo je ljubil on. Tisto Gorenjsko z jezeri in gorami, pa reke in polja, gozdove in vasi za polji in cerkvice v vaseh. In svoje ljudi, ki govore isti jezik kot mi in pojejo isto pesem z nami. Prešeren je odšel zgodaj od doma v večja in manjša mesta, toda hrepenenje ga je klicalo vedno v rodni kraj. Zato je svojemu rodnemu domu zapel najlepši pozdrav in obenem izrazil v tem najglobljo bolečino, da je odšel od doma, ko je zapel: O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta! Da b'uka žeja me iz tvoj’ga sveta speljala ne bila goIj’fiva kača . . . Prešeren je nosil domovino v srcu, komorkoli ■ je vodila pot. Domači kraji in domači ljudje so mu najbližji, slovenski svet je zanj najčudovitejši, usoda slovenil ljudi je zanj največja skrb. To vse govori iz njeg0'1 pesmi. Prešeren majhnosti slovenskega sveta ni zamenjal velikost drugih večjih narodov. To je druga misel f snikovega pozdrava. Za Prešernovega življenja se je pojavilo gibanj«; je hotelo skupni jezik za južne Slovane, s tem stopila tudi slovenska narodna posebnost s Hrvati še drugimi Slovani v eno enoto. Prešeren je to P nudbo Stanka Vraza zavrnil. Rajši je ostal maF člen narodov. Rajši je imel svoj jezik, čeprav bo njem bralo manj ljudi njegove pesmi kot pa bi val svoj jezik in svojo narodnost na račun veli*'111 Morda smo kdaj v precepu, da bi rajši bili prip*‘ niki kakih večjih narodov. Morda se nam ponuja r lika kje daleč od doma, da bi svoje poreklo pr0 za skledo leče. Ne bomo srečni, če to storimo. nimo to, kar smo po svojem rodu. Ostanimo T^\ svoji materi in očetu, čeprav pripadniki malega da, a naroda, ki ima tudi svoje poslanstvo in sV; nalogo na tem koščku zemlje, ki nam jo je Bog aša vez je materina beseda. Ali nam pesnik iz . e ne kaže na lastnem zgledu, kako je treba svoj ^ez|k ljubiti? Ko je zavrnil ilirščino, je v čudovitem jeziku zapel pesem in s tem pokazal, da je mogoče naJgloblja čustva in doživetja izpovedati tudi v slo-Venščini. Ce nam kdaj zmanjkuje izraz, ker nas je usoda vsa a zanes'a daleč od rodnega doma, morda v po-neslovensko okolje — poiščimo brata in sestro še rVl *n Se P°8ovor'mo z njima po domače. To va-Ve Srecanie ob slovenskem bogoslužju in ob pesniko-ni v Prazniku je nekaj tako čudovito lepega. Ali vam - Kt>t bi bil za trenutek vaš slovenski dom prisoten? . a Pa vzemimo v roke slovensko knjigo, da bomo , 1 'n obogatili izražanje in obudili morda po- Jeno besedo. Nekoč je dajala slovenska mati sinu, M je r°ženv Je odhajal od doma k vojakom ali kam v tujino, Veneek, pa morda molitvenik in v njej morda 0 Brezjanske Matere božje, ali pa svetinjico. 2 ,nes n°simo s seboj, ko odhajamo, tudi drobni zve-Prešernovih poezij. sv *• VS° ljubeznijo in spoštovanjem se oklepajmo teh . nj> da bomo ohranjali vero naših očetov in ma-'er,n° besedo. Sen? ^dimo strpni drug do drugega prav po Pre- sre' Vem nar°čilu. V tem trenutku se spomnimo na bila 11)6 niCC' Slomškom in Prešernom. Sošolca sta ^ozneje je šel vsakdo od njiju svojo pot: Slom- Odvj0 slovenskega duhovnika, Prešeren po poti p0tj6 ni^a; Slomšek po poti svetništva, Prešeren po .^eig^stovstva; Slomšek piše preproste, pobožne tek]"*' ^re*eren tudi ljubezenske — za tisti čas spo- ge„^lVe' Toda oba ljubita svoj narod. Oba drug dru- r°čil SP°^tUjeta- Ko Prešeren bere v “Novizah” spo- Sreže°’ ^a je, Slomšek postal škof, je ves prevzet od p0Z(j' ko bere prvo Slomškovo pridigo, s katero taj_o rav^ia svoje vernike, je Prešeren srečen do solz, njen’ >~a njegova sestra Katra ne more verjeti, da je nar. */at talco prevzet. Opravičuje se mu, da ga je “Pačno sodi]a a’ Prešeren in Slomšek sta bila strpna drug do • čeprav sta v marsičem sodila različno. y . Se t ° Se ‘-e gledam po človeško — kot da T, la trenutek tega ski !e dni pra Vaznc 'n velike dneve, imenujemo jih kar narodne r°dn’ C Prav Prešernov spominski dan je naš na-Veniji ^razn‘'{' Slovenci v Ljubljani in drugod po Slo-v £ej se spominjajo velikega genija. Enako Slovenci c| v °Vcu> Gorici in Trstu, pa vi v Rimu in Sloven-ljjj Uen°s Airesu in Clevelandu, enako v Avstra-vezuje P0vs°d kjer žive naši rojaki. Prešeren nas po-P°nos' naS združuie ™ °b njegovi veličini čutimo on. ’ smo s>n°vi in hčere istega naroda kot je Dragi, poglejte, kljub temu, da je naš pesnik sin malega naroda in kljub temu, da je bisere svoje poezije napisal v slovenskem jeziku, kljub temu je njegov sloves prestopil meje naše domovine. Danes bero Prešernove pesmi v vseh jezikih milijonskih narodov. Bero jih lahko v italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini in še v drugih jezikih. In prav zato, ker je pel o sebi in o svoji domovini, je velik. Prešeren je ljubil svoj rod, a sovražil ni nikogar. Ves je bil vdan svoji domovini, a preziral ni nikogar. Hodil je pokonci, gorenjsko vzravnan. Bil je kmečki otrok in nikdar ni tega zatajil, a bil je vedno gospod. Gospod v salonu in v uradu, ponosen in vzravnan. Samozavesten, a ne domišljav. Prijazen in ljubezniv ogovarja preprostega človeka in deli bombone otrokom. Rojaki, živimo in delajmo z istim pogumom in z enako ljubeznivostjo ter neustrašenostjo. In predvsem naj naše delo raste iz enake ljubezni do doma in materine govorice. V naših slovenskih skupnostih pa živimo in zajemajmo iz duhovne dediščine našega velikega pesnika. Tako bomo ohranjali res tisto, kar je tudi on gradil in v kar smo rasli dolga stoletja: narod! Ponosni na to, da smo Slovenci in ponosni, da imamo Prešerna. srečujeta veliki pesnik in svetniški škof. nc - naročila strpnosti pa raste zavest naše narod-te (j!j. Pn°sti. Ali ni lepo in pravilno, da se nekako kot * vsre^ujemo na proslavah, ki jih vsi priznavamo Misli Prešernov spomenik v Kranju Brkini — zemlj a umirajočega upanja Članek je prinesla ena zadnjih “Družin". Precej naših izseljencev je iz Brkinov, pa tudi za druge je kaj zanimiv. — Ur. Brkini so tisti del slovenske zemlje, o katerem zelo neradi govorimo in pišemo. Saj so še z nekaterimi urugimi "nerazvitimi kraji" stalen dokaz za krivice, ki smo jih zagrešili. Sončna planota se razteza med Harijami pri Ilirski Bistrici in Rodikom pri Kozini. Posejana s kopico nekdaj številno močnih, danes pa /c simboličnih naselij priča o preteklosti, ki se počasi poslavlja. Zakaj danes so Preložc, Zajelšje, Gabrk, Rjavce, Tatre, Ostrožno brdo, Kozjane, Mrše, Misleče, Artviže, pa tudi Pregarje, Huje, Prem, Celje, Smrje, Janeževo brdo . . . zemlja umirajočega upanja. “Brkini umirajo. Mladina jih zapušča in odhaja. Preraščata jih osat in puščoba. Potrošniška družba jih davi. Njeni velmožje mislijo na hotele, limuzine, trgovine im mestne vile; na zlatega Moloha dar. Kaj jim mar brkinski trpini v pustih, zakotnih vaseh” (M. Zadnik: Pregarje in pregarski zidarji). Morda pa je bolje, da umirajo zaprti v svoje skrivnosti, kot da bi morali umirati javno. Slabe prometne veze za zdaj še odvračajo radovedne in zvedave turiste in onemogočajo postavljanje vikendov. SLEDOVI VODIJO V PRETEKLOST Brkini so bili že zelo zgodaj naseljeni. Nekatere izkopanine dokazujejo, da so bili med prvimi prebivalci teh krajev Kelti in Ilirski Japodi. Tudi imena vasi kot Hrušica, Brezovo brdo, Brezovica . . . kažejo na zelo star izvor. Prvotni prebivalci so bili verjetno nomadi. Nanje nas spominjajo imena vasi kot Kozjane. V rimskih časih je čez Brkine vodila jahalna steza, ki je povezovala vojaški postojanki Ad Malum (pri sedanji Materiji) na cesti Aquilea-Trsatica in Castro Primo (na Premu). Prvi slovenski naseljenci so se vsaj začasno ustavili na tem področju že v sedmem ali osmem stoletju. Ostrožno brdo v Brkinih V srednjem veku so bili Brkini zelo gosto naseljen1’ To nam dokazuje število gradov, ki v glavnem iZyt rajo iz trinajstega stoletja in bi jih redko poseljen*! planota ne zmogla zgraditi. Če izvzamemo obe vojaški postojanki (Materija '"I Prem), zasledimo prve podatke o teh krajih šele vj štirinajstem stoletju. Pregarje je prvič omenjeno le18 1370 v listini upravnega odbora rihenberške gosposki Krščanstvo je prihajalo v te kraje verjetno že 1 rimskimi vojaki. Podatkov o cerkvah za najzgodnej-* čase žal nimamo. Pregarje, ki se je včasih imenovali "Pragrat”, "Peger” in “Pergar” (ime izhaja iz bese# “grad” ali utrjena postojanka) je imelo leseno cerkvi^! že v petnajstem stoletju. Novo so Pregarci zgradb? leta 1648, obnovili pa v letih 1803 do 1805. Cerkven^ upravno so spadali v župnijo Hrušica, kaplanijo dobili leta 1653, župnijo pa šele leta 1938. Prem je bil samostojna cerkvena enota (župnija) v letu 1686. Danes tu ni več duhovnika; župfl’n upravlja duhovnik iz Pregarja. ŽUPNIJSKI UPRAVITELJ DVANAJSTIH NARUŠEMH CERKVA Ko sem se s precejšnjo mero potrpežljivosti vo^j po razmočeni in razorani cesti iz Gornje Bitnje pl-0*1 Pregarju, si nisem mogel kaj, da ne bi občudO^ “pregarskega župnika”. Saj mora isto pot prevod1' tudi do dvanajstkrat na teden. Zakaj Pregarje so sic*1 res metropola Brkinov, vas s štirimi kilometri asfal1*: (do Prelož), do ostalih vasi in zaselkov pa vodijo nekoliko razširjeni kolovozi. Velike razdalje (do G0* nje Bitnje dvanajst kilometrov, do Obrova devet) f slabe zveze (na Tatre le razoran kolovoz) vzantff veliko časa. Tako spada brkinsko pastoralno podro^1 med najtežje v Sloveniji. 'd Premrl je v Brkinih šele drugo leto. Vendar Vse • ^ sPozna* mn0?0,;ere naloge, ki ga čakajo, bi še šlo, le teh materialnih vprašanj je preveč. _ Pet med celo vrsto nalog, ki kar kričeče opozar- nase, ne ve čemu naj se posveti. u Je najprej dvanajst narušenih cerkva in cerkvic, din ° ^re®ars^a bi "požrla" okoli sto milionov starih v j Tako P:| prepuščena počasnemu rušenju. Se-od 3 16 tU enajst drugih. Tatrska napr., ki je večja Pregarske, je še holj potrebna obnove. Kaj pa dru-’ tudi tiste, ki so že v razvalinah? Od kulturno- ^c^Hiškega varstva ne more pričakovati čudežnih naK'U S° seveda tudi davki, ki daleč presegajo nedeljske kan' Napol dograjeno župnišče, dolgovi, pomanj-ze Prostorov za verski pouk, težave z župnijsko 4qq )0’ socialno in invalidsko zavarovanje (mesečno ^D) in še marsikaj podobnega otežuje duhovno Poslanstvo. življenje So Siti w ne^atera vprašanja, ki jih človek ne zmore re-sta r ®or* dobre volje in mladosti. Brkini jih zalim- Jaj? *car ce'° vrsto- Najusodnejši sta seveda iz-lranje življenja in vere. rl' Tako IN VERA POČASI USIHATA r insko področje je bilo nekdaj gosto naseljeno. ‘Hielo Zastrašui°če nizkega števila prebivalcev pa še ni pr °' ^anes živi v obeh brkinskih župnijah (Pregarje, edn^ * ^ °koli 1500 v glavnem starih ljudi. Ljudje kHiha jj° ^°'j bežijo v dolino. Pot za boljšim kosom in V°^* v Ibrsko Bistrico, na Reko, v Koper, Izolo bolj Iran’ V ^rst’ Avstralijo 'n Ameriko. Vasi se vse Praznijo. ki^a,Tatrah npr. živi še okoli 60 ljudi. Razen dveh, Srrirf 0sta izselila, so vsi stari. Pravijo, da po njihovi v v,' ,nekdaj bogatih Tater ne bo več. Včasih je bilo pr 1 tristo ljudi. Zgradili so veliko cerkev. Danes je Vornaa' Odpadajoči omet in vonj po plesni sta zgo- Br eZovo brdo bo kmalu kup ruševin. Kozjane so r'im!'af>0' Podrte. Rjavče strašijo s svojimi neobmeta-stav ln °braslimi zidovi. Brkinski peščenjak budi pred-na 0 vlažnih stenah in stanovanjih. Misli uhajajo sele*^° in hropeče dihanje. Gabrk je neznaten za-;1Sfaita ^relože se ne bodo rešile s štirimi kilometri Podoba ugašajočega življenja. ljU(ji as'b je bilo drugače. Iz pripovedovanja starih 'eda Tastei° podobe mladosti, ki je živela tod. Kljub 0 _ lm budim časom pripovedujejo o preteklosti kot ceiot aestu in svetu. Uporabljajo ga na splošno tudi j]eiil ‘js°pisih. če hoče članek povedati, da je papež po-^ agoslov mestu Rimu in vsem svetu — torej vsem. raz ° na^ ne^:l^ uv°d ' ta člančič, ker mu boste z in Un'^Vaniem teh dveh latinskih besed: urbs — mesto s — svet lažje sledili. ka' retC^ me je namreč med kongresom vprašalo, nujePkmeni STATI° ORBIS. Tako se že nekaj let ime-ittie zborovanje evharističnega kongresa in isto fej. s*e slišali in firali v teh dneh kaj pogosto za zakliu-našega kongresa v Melbournu. Malo razlacc res neTbo škodilo. [jj “ 1 dve besedi sta latinski in dobesedni prevod ra2a' ' POSTAJA SVETA. Če ne razumemo smisla iz- P°nie I'ani 06 Pove ve''^° 'n nam pravzaprav nič ne ^ . ni' *--e se malo poglobimo v njegovo vsebino, kot 'U uv'c*‘rno> da Je kaj primeren naslov za priliko «rov Za^U^no kongresno slavje. Saj je zaključno zbo-So n^e kongresa res nekako osrednja točka, v katero Prte oči vsega sveta, vsaj vernega. **Pr0Sti’ 3 Zat0 razumljivi prevod naslova STA-'see BIS bi toreJ b'l: ZBOROVANJE SVETA. Je pa TlO*10 ^obro’ se rta kratko ustavimo pri besedi STA-p — POSTAJA in jo razložimo. Sko^ besedi POSTAJA nam misel takoj uide na železni-Venio°Staio' Sa^ smo ve^krat na njej in nam je poznana. Srrto °h Se V'a^“ n Pr' ustav' na melbournski postaji, mes( 0sPe'> v Melbourne. Dosegli smo zaželjeni cilj. 0 Melbourne je pred nami. Ista misel nas more prevzeti, ko nam je nekako predstavljena ‘'postaja sveta — STATIO ORBIS. Vemo: svet je tu! A v katoliški tradiciji ima beseda “postaja” pomen, ki je stoletja starejši kot pa iznajdba železnice, s katero so se razvile tudi železniške postaje. Papeži srednjega veka so namreč imeli navado, da so na različne dneve v letu poromali do gotove bazilike ali cerkvc večnega mesta Rima in tam imeli slovesno bogoslužje. Vsaka od teh cerkva je za to priliko postala — STATIO UR-BIS, kot so to imenovali: postaja mesta. Prebivalstvo Rima se je ta dan zbralo okrog svojega škofa — papeža na tej "postaji'’: izbrana cerkev je vsaj ta dan resnično postala središče večnega mesta. Nemški liturgisti so to idejo prenesli na 37. mednarodni evharistični kongres, ki se je leta 1960 vršil v Munchenu. Kot se je svoj čas papež z meščani Rima zbral za evharistično slavje v cerkvi — mestni postaji — STATIO URBIS, tako se katoličani vsega sveta osebno ali vsaj v mislih ob vsakem kongresu zberejo okrog Gospodovega kongresnega oltarja, postaji sveta — STAIIO ORBIS. Mislim, da je ideja odlična in ima res globok pomen. Poznani nemški jezuit Jungmann, eden glavnih arhitektov moderne liturgične obnove v pokoncilski Cerkvi, je na munchenskem kongresu pomen izraza STATIO ORBIS razložil s sledečimi besedami: “Kot je bilo bogoslužje rimskih postaj papeško bogoslužje rimske Cerkve, tako so danes naši evharistični kongresi papeško bogoslužje vesoljne Cerkve.” P. Ba/.ilij Ss dr‘ LENIC * )a liP0 4 melbournski '0Venski zemlji” j P. BAZILIJ ! SPET TIPKA 13. marca 1973 Fr. Basil Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M. Baraga House — 19 A’Beckett St., Kew, Vic., 3101 Tel.: 86-8118 in 86-7787 Slovenske sestre — františkanke Brezmadežne Slomšek House — 4 Caraeron Court, Kew, Vic. 3101 Tel.: 86-9874 Q Lepi dnevi so za nami: obisk slovenskega škofa z vsemi našimi cerkvenimi in izvencerkvenimi slovesnostmi ter evharistični kongresni teden. Ostali nam bodo za vselej v spominu. Q Goste iz Slovenije sem sprejel na nedeljo 28. januarja na meji Victorije, pravzaprav v Albury. Dospeli so iz Canberre. Snidenje je bilo prisrčno. Lepo število rojakov se je zbralo k maši v Wodongi in naš škof je takoj pridobil srca vseh s svojo preprosto in neponarejeno ljubeznivostjo. Kako pa so se razživeli šele po cerkveni slovesnosti na vrtu g. Sodja, kjer je slovenska pesem odmevala pozno v noč. Da je tudi pri naših narodnih in fantovskih pesmih odmeval škofov glas, ni treba posebej omeniti. 0 Naslednji dan zvečer smo gostom v Melbournu pripravili sprejem v dvorani pod cerkvijo. Prijetna akademija njim v čast je bila ena najlepših, kar smo jih doslej pripravili: Nastopili so otroci Slomškove šole, bratje Plesničarji, brata Pahorja, kvartet deklet (Metka in Janika Škofič ter Jožica in Cvetka Uršič), najbolj pa so se s svojim prvim nastopom postavili mladi piščal-karji, ki jih je pripravil Plesničarjev Marko. Bog daj, da bi še dalje vadili in še kdaj nastopili — res bi bilo škoda opustiti tako dober začetek. Ves spored, ki ga je pripravila s. Silvestra, je vodil Plesničarjev, Frank. — Po akademiji nam je igral domači orkester “Bled”. Za bogato zakusko je poskrbelo Društvo sv. Eme z našimi pridnimi gospodinjami. £ Sledila je vožnja v Južno Avstralijo, kjer se je v četrtek (1. februarja) zvečer začel tridnevni škofov misijon. G. Vinko Zaletel pa je vse večere po bogoslužju kazal svoje prelepe koroške slike, ki so za vsakega res užitek. Višek škofovega obiska je bila birmanska maša na nedeljo 4. februarja popoldne, ki je napolnila cerkev. Štirinajst slovenskih otrok je prejelo sveto birmo. Po cerkveni slovesnosti smo se zbrali v Slovenskem domu na zakusko, kjer je bilo tudi prijetno domače. Škofa je v imenu rojakov in Slovenskega društva pozdravil c. Ernest Orel. Mickv s Photo StU^I Med mašo pri Ilirski votlini 0 V dolgem sporedu škofovih obiskov slov naselbin je bila tudi Whyalla, ki pa je v ponedeljek februarja škofa zaman pričakovala. Pripeljal sem ga d5J Port Pirie, kjer je huda in nenadna povodenj preprečil nadaljno pot. Cesta do Whyalle je bila na dveh mest^j osem čevljev pod vodo. Isti dan je deroča voda tam prC’ senetila celo avtobus ter ga odnesla s ceste, da so čolni komaj rešili potnike. Poskusil sem še edino m0] žnost ter telefonično klical prijatelja H>ndcrsona, ^ nas je bil pripravljen s svojim osebnim letalom prepe ljati v Whyallo. Žal je čez nekaj časa prišel odgov°(' da je tudi whyallsko letališče pod vodo in zato zaprt0' pristanek bi bil nemogoč . . . Škofu je bilo zelo hud0'j da smo se morali brez uspeha vrniti v Adelaido, kjcf je za whyallske rojake še isti zvečer opravil sveto — Gostje so torej videli Avstralijo tudi s te stra®1'! danes huda suša, jutri pa vode preveč . . . 0 Naselbina naših sadjarjev v Berri-ju nas je sp1^ jela v sredo 7 februarja. Gostje so občudovali prelep' sadje in g. Vinko bi najraje tam ostal. Slovencem 51 se pridružili tudi številni Medžimurci, tako k cerk',.| nemu bogoslužju kot na bogato zakusko po maši. ^ okoliški duhovniki so se zbrali okrog našega škofa, je tudi tu slovenska pesem donela pozno v noč, je zuniljivo, veseli farmarji pa so se ob zvokih slovens^ V> r r. P°lk in valčkov (igral je domači orkester Planinka) celo Zavrteli, škofu so poklonili lepo oljnato sliko svoje ponosne doline reke Murray, vsem gostom pa še pravi unierang, ki naj pomeni: Dobrodošli in še se vrnite med nas! . , Preko Mildure in Bendiga sem goste naslednji dan PrePeljal nazaj v Melbourne. Vinko je ves čas slikal ^sade in črede ovac ter avstralsko naravo s svojim: Poglej, poglej, kako je čedno . . . ” • V soboto 10 februarja so bili gostje na naši pred-^avi SLEHERNIKA, ki je napolnil Baragovo dvorano. Uspehu ali neuspehu igre ne bom pisal, ker sem bil saH režiser, mislim pa, da je tudi gostom bila duhovni 'tek- G. Zaletel, ki je isto igro že režiral na Koro-e^tl> je na drugem mestu te številke napisal kritiko o laši predstavi. Upam. da bo tudi ponovitev dne 17. ITlarca privabila tako lepo število gledalcev. ® Na nedeljo 11. februarja je imel g. škof mašo Za geelongške Slovence. Škoda, da sleherni mesec ne ^Polnijo tako lepo cerkve kot so jo to nedeljo. Na za-Uski v dvorani ob cerkvi so otroci pripravili prijeten Pored pod vodstvom gospe Čušinove, nato se je pa sPet oglasila narodna pesem, ki je moški svet kar zgr-' a okrog pojočega škofa. Nadaljevala se je na Sloven- 1 zemlji izven Geelonga, ki so jo gostje obiskali po a ski- G. škofa so spravili celo na balinišče: če je naPravil šiško, pa ne vem poročati . . . ® V ponedeljek 12. februarja zvečer je bil na spo-vedu obisk St. Albansa, kjer smo se po cerkveni složnosti tudi zbrali v cerkveni dvorani na domače ve-in ogled Vinkovih koroških slik. — Res polno-evilno so se zbrali rojaki iz Gippslanda, katerim je • škof maševal in pridigal naslednji dan, v torek sU°er V ^*orwe"11- Tu(^' tu Je slovenska pesem v šol- 1 dvorani odmevala pozno v noč. % V Melbournu je vodil g. škof slovenski misijon: in ?rne maše s pridigo so bile v četrtek in petek (15. y l6- februarja), v nedeljo (18. feb.) in z zaključkom sredo (21. feb.). P. provincial Marijan je ves čas rj610 spovcdoval. Po vsakem misijonskem bogoslužju na*eri nedeljskem pa smo se zbrali še v dvorani, kjer le S- Vinko razveselil v novim delom predavanja o Tako smo se imeli vse te večere res lepo: Vl*1 smo se duhovno in tudi narodno, m ® ® kongresnem tednu bom poročal na drugem j0 . U' ^ač pa bi tu omenil še birmansko mašo, ki smo ,-eli v soboto 24. februarja popoldne ob treh pri pre ' ,Vot^n>- Cerkev bi bila za vso množico mnogo vi'0fla^na’ sa^ samo birmancev 122. Bilo je malo 2a e’ a lePe slovesnosti to ni kar nič motilo. Saj je bil Nanas Vse res praznik, zlasti pa še za naše birmance. f0 stoPnišču pred cerkvijo so se slikali s svojim škodilo'•nat° smo razdelili spominske diplome. Sle- J® domače slavje v dvorani, ki je bilo tudi prav H *Jetno. ^e'bournsko Slovensko društvo je g. škofa napro-ako bi mogel med časom bivanja med nami priti na novokupljeno zemljo v Eltham ter jo blagosloviti. Odbor je namreč nedavno kupil cel hrib s krasnim razgledom, kjer naj bi se razvil bodoči Slovenski kulturni in rekreacijski center. Bog daj, da bi načrti s skupnimi močmi uspeli, saj bi bila to res odlična pridobitev melbournskih Slovencev. Visoki gost je rad ustregel odboru na soboto 17. februarja, ko je ob prisotnosti emigracijskih in občinskih zastopnikov, odbora SDM in številnih članov blagoslovil zemljišče ter zasadil slovensko lipo (Jaz sem jo pa zalil, da se bo bolje prijela!). Slovesnost je bila prisrčno domača. Gotovo bo o njej kaj več poročal Vestnik SDM. Q V torek po kongresnem tednu (27. februarja) sem visoke goste spremljal v Tasmanijo. Tam ni dosti rojakov, pa so bili zato škofovega obiska še bolj veseli Škof je bil ginjen nad pozornostjo vse od lepega sprejema na letališču pa do težkega slovesa ob odhodu R.es lepo število rojakov se je zbralo v cerkvi sv. Terezije v Moonah. Ob začetku bogoslužja je Slovence pozdravil tudi hobartski nadškof Young, ki se je za to priliko sam ponudil in prišel med nas. Na domači večer po maši pa smo se zbrali v ukrajinski dvorani. Vsa odlično urejena organizacija obiska je bila v rokah novoustanovljenega Slovenskega društva (predsednik je Jože Mavrič) in vnetimi pomočniki, med katerimi naj posebej omenim Pavla Vatovca. -— Dogovorili smo se, da bo Tasmanija dobila redne obiske slovenskega duhovnika iz Melbourna. - 0 V četrtek (1. marca) sem g. škofa in p. provinciala spremljal v oddaljeni Perth, W.A., kjer je vse potrebno organiziral dr. Mikula. K večerni maši v Osborne Parku se je zbralo okrog sto rojakov. Po maši pa je bilo vse živo v prijazni Tomšičevi hiši, kjer so se domači pesmi pridružili celo Vriski gospe Milke Lundrove, doma iz ribniškega konca. Perth je bil res lep zaključek obiskov, saj sta se gosta iz domovine v petek 2. marca ob treh popoldne tam poslovila od Avstralije in odletela proti domovini. 0 Vse to je le grobi obris, skromno okostje škofovega prepolnega sporeda med nami. Ko mu dodamo še OBVESTILO DRUŠTVA SV. EME Vse članice, pa tudi vse tiste, ki bi se nam želele pridružiti, vljudno vabim na SESTANEK, ki ga bomo imele na zadnjo nedeljo v marcu (25. marca) po deseti maši v dvorani pod cerkvijo. Pogovorile se borno o bodočem delu in izvolile še nekaj novih moči v naš odbor. Hvaležne bomo p. Baziliju ali p. Stanku za udeležbo in kako pogumno besedo. Sestanek se bo zaključil z domačo čajanko. Ob tej priliki tudi iskrena zahvala vsem skupaj in vsaki posebej za vse, kar koli ste članice žrtvovale s svojo pomočjo in sodelovanjem v našem začetnem karitativnem delu. Pozdrav in na svidenje! Antonija Plesničar, voditeljica Mlcky’s Photo Studio napcrni kongresni teden in ostale obiske po N.S.W. ter Qld., se samo čudimo, da je vse to v teh kratkih tednih zmogel. Pa še v dneh, ki so prinesli zelo visoko vročino in obilico vlage. Hvaležni smo mu, da je prišel med nas s p. provincialom. Prinesel nam je košček domovine, toplo domačo besedo — poleg resne očetovske v cerkvi kot nadpastir, ki mu ni vseeno, kakšni so naši odnosi do Boga. Vse, ki so poslušali njegove pridige, je beseda božjega oznanjevalca dvignila in obnovila. Naj bi seme, ki ga je sejal med nas, obrodilo stotere in trajne sadove! Gospodu Vinku Zaletelu se pa tudi ne moremo dovolj zahvaliti za njegova domača predavanja- ob krasnih slikah, ki jih ne bomo pozabili. Upam, da bo imel tudi “Podjunski srotej”, kot vogrškega gospoda imenujejo po Koroškem, na svoj obisk Avstralije lepe spomine. 0 Da sta naša gosta iz domovine živela ves čas bivanja v Melbournu pri nas v Baragovem domu, menda ni treba posebej omenjati. Enako g. Vinko Zaletel in naš ameriški rojak p. Lovrenc Grom OFM. Za čas kongresa smo sprejeli pod streho tudi hercegovskega frančiškana p. Avguština. Obiskala pa sta Baragov dom med kongresom belgrajski nadškof Gabrijel Bukatkn s svojim tajnikom in pa šibeniški škof Josip Amcrič, ki je na kongresu zastopal hrvatski episkopat. Zelo nas je presenetil nadškof Bukatko s svojo lepo slovenščino in pa odličnim glasom kljub svojim letom: zapel nam je N'mau čez izaro in pa En starček je živel. Le kje je Naši birmanci okrog svojega škofa ujel naš jezik in celo naše pesmi? Obema obiskovalcen’* je bilo naše središče in zlasti cerkvica zelo všeč. Tudi menda še nisem omenil decembrskega kana^ skega obiska nečaka p. Bernarda, dr. Alojzija Ambf°" žiča. Bil je med nami kak teden in pozdravila sva kot stara znanca, saj se poznava še iz gimnazijskih Iel Slomškov dom je pred kongresom sprejel m. Fausti11*1 Žižek, provincialno predstojnico naših sester. Dospe'® je iz domovine, da vidi delo sester od blizu. -— D^1 kongresni gost sestrske hiše pa je bila misijonar^ s. l\anka Pokovec FMM. Iz svojega malezijskega <11'' sijona je nam, v Adelaidi in Geelongu pokazala tu zanimive skioptične slike. 0 Preveč bi bilo imen, da bi vse našteval: naj * na tem mestu iskreno zahvalim vsem, ki ste kakor | pomagali pri sprejemih naših visokih gostov iz movine. Vsem otrokom (in njihovim staršem) za dekj*' macije in cvetje, za nastope na odru, našim dobri*1^ gospodinjam za vso pomoč pri zakuskah, našim ^ s štvom za vso pozornost ter sodelovanje. Prisrčna zahva 1 la tudi za darove, ki ste jih poklonili osebno g. ško^;1 enako sem vam vsem hvaležen, da smo s skupn’1?; močmi pokrili vse stroške potovanja. Ko bomo naprayl dokončni obračun, bomo ostanek poslali v nameI1,| ki jih bo izbral naš gost sam. Zase noče ničesar, » j nam je povedal, je pa v slovenski Cerkvi dosti pere^ potreb. jj Posebno zahvalo bi rad izrekel Agenciji Putniki nam je za naša gosta iz domovine uredila potovat", po res nizki ceni. In pa tiskarju Simonu Špacapanu, Je (kot običajno za cerkveno uporabo) tudi spo-^e >n kongresne podobice tiskal brezplačno. ® Slovenski poroki morem od zadnjih MISLI za- b(-ležiti dve: 13. januarja sta se v naši cerkvi poročila Bar-C 'n *tanis,ava Cimerman. Ženin je bivši fant ^ ragovega doma, doma iz Medžimurja (Mursko Sre- dišče), Sv t nevesta Pa je iz Hranjigovcev in krščena pri '. °mažu pri Ormožu. -— 20. januarja pa sta si pred p.‘tS'm °ltarjem podala roke Srečko Rovtar in Brigita Ij cr' Ženin je bil rojen in krščen v Knežaku ter je mlad fantiček prišel s starši v Avstralijo, nevesta L |e bila rojena v Holandiji. — Obema paroma naše Cestitke! kj Prvi v novem letu je bil pri nas krščen Andrej, R h3 ^ ianuaria prinesla iz Rezervoirja družinica krst°^a ^a*'stra 'n Olge r. Žele. — 13. januarja pa je j„|..na ,v°da oblila Suzano, ki je osrečila družinico Draga kij' r 'n ^ar')e r- Grgič, Thornbury. — Za Tino bodo \jCa..1 n°vo članico družine Pavla Miehell in Angele Cote P Prinesli so jo 20. januarja iz North- (j^.' ' Dva krsta sta bila 27. januarja: Danijela je v St 5 ^m^'na Alojza Golobiča in Irene r. Kalinovvski ‘n MA!banSU’ Danijel pa je sinko Pavla Meštrova 2aj , arVe r- Kolmančič, St. Kilda. — Dve punčki sta bod pr' krstnem kamnu 3. februarja: Za Sonjo $rr, °.. bičali hčerkico Jožeta Kovačiča in Emilije r. f ° 8 (East Bentleigh), hčerki Mija Kopreka in Lidije rua^ Albans) pa bodo rekli Melita. — 18. feb- iiil ^ k'* ^rst Mandy Tereze, ki je nova članica dru- e Karla Jakupoviča in Parnele Diane r. Birchall, Ascot Val« , o. • » _ _____ feb \r ... J J f ^ Škof 'i vesel)e in ponos staršev ga je krstil naš gost, 01 ^ale. — Ivan Stemberger in Anna r. Peel pa sta K^^ruarj, jz Thornburyja prinesla h krstu Štefana jai) ^r- Stanislav Lenič. — V St. Albansu sta bila 9. Ane * ^čena dvojčka iz družine Ivana šventa ter Geel r ^ova<-^: David Edi in Katarina Ana. — V sinf 0nSu (Bell Park) so prinesli h krstu 14. januarja: so r|Ui^efa l>rcmru in Frančiške r. Bačar iz Norlane y ’ *me David John. . eit> staršem naše čestitke, novokrščencem pa obilo v življenju! SIT1® ^a* moram zopet poročati tudi o obisku angela kan V ^"etrtek 8. februarja je na delu pri kopanju '°v podsulo prekmurskega rojaka Karla KLEMEN-nes' ,esre^a se je zgodila v Anglesea pri Geelongu. Po-n' bilen<”a S° PrePeljal' v geelongško bolnišnico, a zanj strap1^3 v Matjaševcih, župnija Kuzma. V Av- Je prišel pred 14 leti. Za seboj je poklical svojo juliju ^at‘'do Grah iz Rogaševcev in sem ju v krajU, V Melbournu poročil. Delal je na raznih pa . ’ 'ani sta skupaj obiskala domovino, po vrnitvi Gle ' ,S*tuPno z Lenarčičevo družino kupila domek v ,,n Waverley. sli; ^°fre^om smo čakali, ker je hotela vdova ustreči domačih, da bi ga prepeljali v domo- več pomoči. Pokojni Karl je bil rojen dne 1. želi; e uu,n srn ' P°ko)nikovih Vino. A k- ’------r r - ljenca se vleklo predolgo, ker celo mrtvega lzse-traj ., Irienda samo jugoslovanski potni list reši dolgo-1 formalnosti in za žalujoče kaj bolečega čakanja. Tako smo pokojnikovo truplo prepeljali v slovensko cerkev za pepelnični večer, naslednji dan (četrtek 8. marca) po maši zadušnici pa smo ga pokopali na keilor-skem pokopališču. Žalujoči vdovi in sorodnikom doma naše iskreno sožalje, dragi Karel, ti pa počivaj v božjem miru! £ Za naše piščalkarje ter za vse birmance, njih starše in botre bomo na tretjo marčno nedeljo priredili Bar-B-Q na igrišču za cerkvijo. Bo prijetno domače. Prav je, da ostanemo povezani, saj smo ena družina. Za zaključak tega popoldneva pa bo v dvorani enourna filmska predstava Disneyevih risank. Upam, da bomo vsi zadovoljni, zlasti naša mladina. O Zahvaljujem se vsem sodelavcem vzprizoritve SLEHERNIKA. Brez njihovega truda bi zahtevne igre ne mogel spraviti na naš oder. Vsi so pokazali svoje lepe zmožnosti in samo upam, da jih bodo v bodoče še porabili v kulturni prid melbournske slovenske naselbine. Imamo lep oder in prijetno dvorano — samo dobre volje za kulturno udejstvovanje nam včasih manjka. Res morda tudi med našim izseljenskim narodom manjka zanimanja za odrske prireditve, a prav s pogostimi predstavami mu bomo pomagali, da ne bo prekmalu izdihnil svoje narodne duše. 0 Vsi rojaki so z veseljem pozdravili krasne barvne razglednice (zunanjost naše cerkve, njena notranjost in pa naša lurška votlina), ki smo jih nabavili ob priliki kongresa. Cena razglednice je dvajset centov in so še na razpolago. Tudi bralci MISLI jih lahko naroče po želji. 0 V postnem času imamo križev pot vsak petek ob pol osmih, ob lepem vremonu na dvorišču pred lurško votlino. Velikonočni spored pa bom objavil v prihodnji številki. 0 Predno so šle MISLI v tisk, moram dodat še en obisk smrti: v soboto 10. marca zjutraj je izdihnil v bolnišnici (Williamstown) primorski rojak Franc SABADIN. Pred kakimi štirinajstimi dnevi si je doma pri padcu zlomil nogo; moral je na operacijo, ki jo je sicer prestal, a po njej je vidno hiral in končno podlegel. Pokojnik je bil rojen dne 15. julija 1907 v Gožonu pri Kopru. Leta 1926 se je poročil v Antonijo r. Sabadin iz Marezig pri Kopru in si ustvaril svojo družinico. V decembru 1960 je ladja “Roma” Franca in Antonijo pripeljala v Melbourne, kjer sta živela v North Altoni pri svoji hčerki poročeni Pribaz. Njun sin Anton pa živi poročen v Thomastovvnu. Lani sta odšla domov na obisk, ker je Franc želel videti svoj rodni kraj, komaj dva meseca po vrnitvi pa nas je že zapustil. Če je le imel priliko, je pokojnik s svojo ženo rad prišel k slovenski maši, opravil spoved in prejel sveto obhajilo. Ko smo zidali cerkev, se je za nekaj dni preselil v Baragov dom, da je mogel pomagati. Naj mu bo zdaj Gospod bogat Plačnik za vse! V torek 13. marca zvečer smo ga pokropili v naši cerkvi in za pokoj njegove duše zmolili rožni venec. Naslednji dan je bila maša zadušnica, nato pa je sledil pogreb na keilorsko pokopališče. Žalujoči vdovi, otrokoma in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. R.I.P. O ONESNAŽENI REKI VIPAVI pišejo domači listi prav tako, kakor melbournski o poluciji naše Yarre. Reka Vipava je pretežno čista samo v zgornjem toku. V Ajdovščini pa se je zadnja leta industrija zelo razmahnila, kar je bilo usodno za Vipavo. Prek hudournika Hubelj se odtekajo vanjo vse industrijske vode iz tovarn v mestu. Čudno, da na vse take in slične probleme ne mislijo takoj v začetku. O raznih čistilnih napravah začno govoriti šele potem, ko je onesnaženje že nevarno za človeka in naravo. PIJANI VOZNIKI so za volanom resen problem tudi v Sloveniji, ne le v Avstraliji. V odboru republiške skupščine so lani razpravljali o tem in se zavzemali za stališče, da bi prepovedovali vsako uživanje alkohola vsem voznikom motornih vozil, ne samo poklicnim šoferjem. AVTO-MOTO-SLOVEN1JA pa s tem ne soglaša. Njen predlog je, naj bi uzakonili za voznike dovoljeno mejo zaužitega alkohola pri 0.5 promila. LUBITA PIRNATA avstralski Slovenci vsaj v Melbournu poznamo kot dobrega pevca. Mnogim je znano, da prihaja iz Jarš pri Domžalah in da izhaja iz velike družine. Nismo pa doslej dosti vedeli, da so njegovi bratje-pevci v domovini znani kot OKTET BRATOV PIRNAT in žanjejo lepe uspehe. Lani so obhajali že petnajstletnico obstoja svoje skupine. Za to priliko so 24. novembra v Domžalah priredili koncert, na katerem so sodelovali tudi okteti: Šentjernejski, Goriški, Briški in pa oktet Jelovica. Pri tem me prevzema še ena misel: če bi bila Pirnatov ata in mama “moderna” starša, bi okteta ne bilo . . . Kvečjemu duet ali tercet, kvartet že komaj komaj. Danes so jima tudi vsi spomini na sto in sto težav in skrbi preteklih let, ko so otroci doraščali, sladki in prijetni. Koliko veselja bi bila oropana na stara leta, ko z užitkom poslušata petje svojih sinov. Pa tudi tisoči drugih ljubiteljev lepega petja. STANOVANJSKA STISKA v Sloveniji je čedalje bolj pereča, tako znova ugotavlja Zveza sindikatov Slovenije. Po njihovem poročilu je gradnja družbenih stanovanj v stalnem upadanju. Podjetja nimajo dovolj skladov, iz katerih bi gradila nova stanovanja. Najemnine jim nudijo le majhen delež potrebnih sredstev, do-čim se vložena sredstva vračajo v blagajno prepočasi. pa še to prinaša ob nestabilnosti valute ressn problem in izgubo. O privatnih gradbah pravijo, da so v velikih težavah zaradi dobav gradbenega materiala in zaradi dodeljS' vanja kreditov. KMETIJSKA ŠOLA v Mariboru obhaja stolctnico obstoja. Lepa obletnica, ki so jo slavili s proslavo in na njej podali poročila o delu in uspehih šole. Šola se lahko ponaša s celo vrsto sadja novih sort, ki so bile vzgojen« ob prizadevanju mnogih kmetijskih strokovnjakov. Preseneča nas poročilo, da je bilo poudarjeno: šola ima še poseben pomen danes, ko je kmetijstvo v razmahu ... Da ima kmetijska šola pomen, radi verjamemo-Da pa je “slovensko kmetijstvo v razmahu”, se kaj čudno sliši. Številke zgovorno govore ravno nasprotno-kmetijstvo je z načrtnim uničevanjem zasebnih kmeti) po vojni in siljenjem kmečke mladine v mesta in to-varne ter z navijanjem davkov tako padlo, da je škod® nepopravljiva. Še danes slovenska kmetija sama ne pr1' nese dovolj, da bi se vzdrževala — morda so le zel0 redke izjeme. Beg kmečke mladine v mesta in tovarn6 še bolj pa v tujino se žal nadaljuje, pri vsem tem pa upada pomoč sinov in hčera staršem-kmetom za vzdrž«' vanje kmetije in plačevanje davkov. Kje je torej tisti “razmah kmetijstva”, to se sprašujejo mnogi izseljenci ko na obisku v domovini gledajo opustošena polja i" travnike . . . REDKO SE SLIŠI, pa zato takrat lepše: v novomešk1 porodnišnici so letos v januarju morali kar trikrat za' pisati v knjigo, da se je materi rodil deveti otrok. T*) matere torej skupno 27 otrok! Hvala Bogu, da so tud1 take matere še na svetu in da jih ima tudi Slovenija s6 nekaj v svoji zalogi. Gorje, -če bi jih ne imela! TOVARNA ALPLES v Železnikih se pritožuje, ko1 beremo v slovenskem časopisju, da je ostala skoraj br# hlodovine. Iz družbenega sektorja ne dobe skoro n>c lesa, privatni lastniki pa ga tudi ne dobavljajo. Ne iz' plača se jim sekati gozdove, pravijo. Za meter hlod0' vine dobe 220 dinarjev, od tega pa morajo za razfl® davščine odšteti kar 140 din. Tovarna pohištva Alples je poslala posebno pism0 pristojnim oblastem. V njem se zavzema za zmanjšan)® davščin, da bi tako kmetje od prodaje lesa imeli vs^ nekaj dobička. Tudi to ne govori kaj prida za “razmah kmetU' stva . . DOGAJANJA IN VRENJA v Jugoslaviji vzbuja)0) splošno pozornost tako v komunističnem kot v svobod' nem svetu. R. H. Andersonu, dopisniku Nevv York T>' mesa, se zdi vse nekaka uganka, ki jo dva opazoval^ ne rešujeta in tolmačita enako. Sam ugotavlja, da je P° dveh desetletjih precej liberalne ideologije Zveza k° munistov Jugoslavije začela zopet trdo uveljavljati svoj0 oblast na vseh področjih družbenega življenja in zaht*-vati edinost in enotnost linije. Vsi vplivi Zahoda s° pod temnim oblakom, celo študij v ZDA je za človek3 naenkrat madež in ovira pri iskanju službe ali napre If^pod T riglava a°vanja v njej. Časopisje napadajo, češ da se ravna "po ^a odnih vzorih”, visoke šole so pod težkim pritiskom, a bi odstranile vse "anarho-liberalne” profesorje. Isto-no so zacveteli znova odnosi med Jugoslavijo in So-v)etsko zvezo, ki je Titu lani podelila najvišje odliko- Le Vanje in Jugoslaviji posodila 500 milijonov dolarjev. P°d kakšnimi pogoji, to se vsakdo sprašuje. ■ H. Anderson pravi, da so celo sami Jugoslovani Mešani mislili ,ujini, i pred to za enkrat nerešljivo uganko. Preje so na avtomobile, na vikende in na potovanja po pa puščali komunistično ideologijo v nemar. Zdaj Nel)56 ^ru®a^e: disciplina in linija sta spet v ospredju. a’en proučevalci razmer vidijo v tem povratek v 'nizem in celo napovedujejo, da bo Jugoslavija sto-a v Varšavsko vojaško zvezo. skih^' m' te u8an^e ne bomo rešili. Marsikdo begun- ma 'Zse^encev Je zadnja leta popustljivosti režima do- preveč verjel, danes je razočaran v svoji naivnosti. Ita°^mun'zem je vedno isti, le svojo taktiko spreminja 0r mu paše. V tem je res prožen in iznajdljiv — pa «to tun; • uspesen in nevaren. ^SELJENSKO NEDELJO so letos v domovini prvič ŽinZn°Va'* na ne<^e*j° P° božiču, na praznik svete Dru-e- Na Hrvaškem imajo ta običaj že nekaj let, lani Le S* *U^' s'ovens^' škofje sklenili to spremembo. Škof rila a kraj srečanja na izseljensko nedeljo. Kljub zimi nirazu Cerkev ‘en'Č> ki mu je slovenska škofovska konferenca pove-^ušnopastirsko skrb za zdomce, je izbral Brezje se jih je več sto zdomcev zbralo in božjepotna Je je bila pri škofovi maši kar polna. Pred cerkvijo v l|o mogoče videti avtomobile iz različnih evropskih urzav, med rice. največ seveda z nemškimi oznakami. In slišal si Verniki narečja od Maribora pa do Kopra in Go- V SLOVENSKEM ČASOPISJU beremo: Je. da P°klicani, to nevarnost NOVO PLOŠČO ŠTIRIMI VERSKIMI PESMIMI o izdali a priliko KONGRESA BRATJE PLESNIČAR Dobite jo lahko na naslovu Bratov Plesničar, ter pri slovenskih duhovnikih. Cena: DVA DOLARJA Slišati mamila prodirajo celo v naše vasi. Starši so prvi da kot budni prijatelji svojih otrok odkrijejo ” Torej tudi v Sloveniji že! In ne le ,uc*' P0 deželi. Upam, da ne v taki meri, kot 8°d po svetu. Prav pa je, da se začne borba proti nnlorn takoj, ne šele tedaj, ko bo zavzela že ameri-ke mere. IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”: 0 Kakšna bo neki zgodovina, ki jo pišejo nepismeni!? 0 Siti smo obljub — dajte nam močnejšo hrano! 0 "Pravite, da imate vsak dan meso?” — “Da! Pet dni ga imamo v hladilniku, šesti dan pa ga pojemo.” 0 "V podjetju, kjer sem zaposlena kot snažilka, smo dobili novega direktorja in na prvi pogled sem se zaljubila vanj. Svetujte mi, prosim, kako naj se mu približam?” — "Draga Katra, le brez skrbi! Ne bo težav, saj imata enako šolsko izobrazbo!” 0 Podarjenemu stolčku ne glej na višino! 0 Nekateri še vedno mislijo, da je treba ljudi v boljšo bodočnost vleči — za nos. 0 Marsikdo je človek in pol, če ga merimo po plači. 0 Našo družbo lahko razdelimo na ljudi, ki varčujejo, in na one druge, ki zapravljajo in postanejo bogati. 0 Časnikar: “Kaj pričakujete od novega leta?” — Delavec: “Nič!” — Časnikar: “Upam, da se vam bo želja uresničila!” 0 Pri nas se cene spreminjajo, urejajo, usklajajo, prilagajajo; ali pa so nove, drugačne, zaokrožene ali kaj podobnega. Po svetu je pa kar naprej nekaj dražje. 0 Vsi bi radi žvižgali, nihče pa se ne vpraša, kdo bo plesal. 0 Ko ne bo več socialnih problemov, bodo ostale le še socialne razlike. Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM? v RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela: Hotel BLED Via S. Croce in Gerasatemme, 4t 00184 — ROMA (Tel. 777102 in 7579941) in Hotel DANIELA Via L. Lozzatti, 31 08185 — ROMA (Tel. 75»587 in 771051) Lastnik: Vinko Levstik ^oiogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale moderne udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače. DOBRODOŠLI! hre« laverns fo^m of Appius r*S PAPHLAGONIA rH RAC E Dyrrochium Brundustufr 9 MACEDONIA Amphtpoli^t Thmolgcu Nicomeaia ^ icoco "■ oAncyra A R M E NI A Doryloeum Y S I A Adramyftium ^.ene Q A:L A T ! A T H E S S A LY. Pergamurr LYDI A C APPAD O CIA — rQ' Smyrna P H R YGI A^Antioch CARIA hegium ‘jjlconium I C 1 L Y > Cormt Cenchreae 5i_ystra PAM^HVLIA^O^Derbe Miletus , A Pot mo s f^*. fV . ' -i^niOus Syracuse-------- Attal LYCIA Seiencjap^ Antioch CYP^US^ 'mooe Foir Hovens Nazareth Ptotemois LEE ST Jerusaiem GREATER SYRTIS oazo THE JOORNEVS OF ST PAUL Fir»t |Oorn«y S«cond loumev ThKd fOurn«Y Journ«y in captivitv MHM AP&TOLSKA DELA PAVLA PRIMEJO Ko iso šli sedmeri dnevi h koncu, so Judje iz Azije opazili Pavla v templju in vso množico nadražili. Stegnili so roke po njeni in kričali: “Izraelci, pomagajte! To je tisti človek, ki povsod ljudi uči to. kar je zoper ljudstvo in postavo in ta kraj (tempelj). In zdaj je celo pogane privedel v tempelj in onečastil ta sveti kraj". Videli so namreč malo prej v mestu z njim Efe-žana Trofima. o katerem so mislili, da ga je Pavel pripeljal v tempelj. Zganilo se je vse mesto in ljudstvo je vrelo skupaj. Zgrabili so Pavla, ga vlekli iz templja in takoj zaprli vrata. Že so ga hoteli umoriti, ko je do poveljnika vojaške čete prišel glas, da se je uprl ves Jeruzalem. Ta je takoj vzel s seboj vojake in stotnike in je tekel nadnje. Ko so zagledali poveljnika in vojake, so nehali Pavla tepsti. Tedaj se je poveljnik približal, ga dal prijeti in z dvema verigama vkleniti; nato ga je spraševal, kdo je in kaj je storil. Med množico pa so eni vpili to, drugi drugo. Ker zaradi hrupa ni mogel nič gotovega zvedeti, ga je ukazal peljati v vojašnico. Ko je prišel do stopnic, so ga vojaki zaradi množice nesli; šla je namreč za njim množica ljudstva in vpila: Proč ž njim! Ko so pa hoteli peljati Pavla v vojašnico, je rekel: “Ali ml dovoliš, da spregovorim nekaj s teboj?” — Ta je odgovoril: “Znaš grško? Torej nisi ti tisti Egipčan, ki je pred nekaj dnevi povzročil upor in odpeljal v puščavo onih štiri tisoč zavratnih morilcev?” Pavel je rekel: “Jaz sem Jud iz Tarza, meščan ne neznatnega mesta v Ciliciji. Prosim te, dovoli mi, da spregovorim ljudstvu”. — Ko mu je dovolil, je Pavel ZAMERA PRI TRDOVRATNIH JV Dl H Po eni strani se je Pavel “opral” raznih sumničenj, ki so jih imeli proti njemu krščeni Judje> j na drugi strani se je toliko bolj zameril onitf \ rojakom, ki so ostali zgolj Judje. Že samo to je bilo zelo napak v njihovih očeh, da si je Pavd sploh še upal v tempelj. Ko so pa videli z nji'1* j še Trofima, iz poganstva spreobrnjenega krt' t stjana, je bila mera njih jeze polna. Sicer Troji# v resnici ni stopil v pravo notranjost templja j kamor je bil poganom pristop pod smrtno kazni!0 prepovedan. Ostal je bolj v zunanjih prostorih toda sovraštvo ima oči, ki vidijo več kot je reS■ | Na vso srečo je bila blizu — v gradu Antonijt; poleg samega templja, rimska vojaška posadko- j Poveljnik ni vedel, kaj se godi, toda izbruh tol1' kega nemira je zahteval njegovo in njegovih v0‘ | jakov prisotnost. Ko je videl, da stiskajo PavlO’ j je najprej mislil, da je to neki Egipčan, o katere; je več napisal zgodovinar Jožef Flavij. Morda >nlij je kdo od sovražnih Judov kaj takega namignil’ da bi se Pavlu tudi pod rimskim poveljnikom sU' j bo godilo. Toda Rimljani so znali biti tudi odločno prt' j vični in za takega se je poveljnik izkazal. HEBREJCEM V HEBREJSKEM JEZIKU Z Rimljani je Pavel pač govoril po grško, k& je bil ta jezik občevalno sredstvo med njimi v' j opisal evangelist sv. Luka RAZLAGA P. BERNARD ** ,na stopnicah ljudstvu zamahnil z roko; nastala lak^|t,ika tiSina in v hebrejskem jeziku je spregovoril **AVEL SE ZAGOVARJA PRED ROJAKI ®ratje in očetje. 'Ulni zagovarjal”. ■ Riškem jeziku , SO •*az sem Jud, mestu (Jaruzalcmu) jelovih “°ga poslušajte me; zdaj se bom pred — Ko so slišali, da govori v he-so se še bolj pomirili. In govoril je: rojen v Tarzu v Ciliciji. Bil sem pa vzgojen in pri nogah Ga-očetnih postavah natančno poučen, za (eva 'net kakor stc danes vi vsi. Jaz sem ta nauk in “h8e,ii). sn,rtno preganjal, može in žene vklepal liki^H ' 'zro*'a*' kakor mi more spričati tudi ve- celo U.*I(>vn‘k 'n vse starešinstvo. Od teh sem prejel "ndi h'Sm° ŠtI k bratom v Da|nask, da bi tudi kazn ,joie zvczane privedel v Jeruzalem in bi bili bližal*'Un'* K° PU Sem bil "a p0t‘ se okoli PoIdne *ika a,,,asku- nie jc nenadoma z neba obsijala veje reS;foba- Pa«*el sem na tla in zaslišal glas, ki mi rij s 1 ' ^avt^' Savel, kaj me preganjaš? — Odgovo-Jezno^T s’’ Gospod? — In rekel mi jc: Jaz sem 'alci NaZarcčan' ^ 8a t> preganjaš. — Moji spremlje-8ovi»J|0 svet*°b° sicer videli, glasu pa. ki je z menoj • niso razločili. pa m.rC.kcl sem: KaJ nai storim, Gospod? — Gospod ti |,0' rekel: \ stani in pojdi v Damask in tam se *arad.Vs® Povedalo, kar ti je treba storiti. — Ker pa sPremV tiStC svet,obe nisem videl, so me moji mask JlVaki PcIJal' za roko in sem tako prišel v Da-ukaziT Ananija pa, pobožen mož, kakor postava tan, in na dobrem glasu pri vseh Judih, ki so brat s ’ ^ priŠel k men' 'n P1™10?'1 ter rekel: vanj. n'0*' sPre8*ej' — In v trenutku sem pogledal da |jj n Pa ie rekel: Bog naših očetov te je izvolil, Sal „• SP0zna* njegovo voljo, videl Pravičnega in sli-boš nJ', ,z njegovih ust; zakaj pred vsemi ljudmi mu »n °b°tavlfas?tkl>r Si V‘del 'n S,iSa,‘ In Zdaj’ kaj sc °Peri Vstani in se daj krstiti, kliči njegovo ime svoje grehe!” (Konec govora prihodnjič) gane okupiranih deželah na vzhodu. Rojakom pa je naravno spregovoril v domačem jeziku, zato so vsaj sprva pazno prisluhnili. Posebno, ko je začel Pavel pripovedovati, kako je kot Savel nekdaj preganjal Kristusa in njegov evangelij, se je dalo kar čedno poslušati. Prav kmalu preide Pavel k dogodku blizu Damaska. To je bilo že zelo nevarnovendar piše Luka, da so še molče poslušali. čeprav Pavel v Lukovi knjigi Apostolska dela na tem mestu že tretjič pripoveduje isto, dasi vselej z nekoliko drugačnim poudarkom, je prav verjetno, da tu pričujoči Judje zgodbo prvikrat slišijo. Zato je bila kolikor toliko zanje zanimiva in so poslušali. V začetku govora je Pavel napovedal, da se bo zagovarjal pred poslušalci, če dobro sledimo njegovim besedam, bomo opazili, da svojo osebo le bolj mimogrede omenja. Gre mu za to, da opiše božje delovanje v njem. Rojen je bil v larzu, vzgojen pa “v tem mestu”, to se pravi: v Jeruzalemu. “Pri Gamjalielovih nogah” — tako so takrat govorili namesto da bi rekli: Gamaliel (zelo priznan judovski učitelj) me je imel za učenca. v njegovo šolo sem zahajal. Pove tudi, kako izvrstno je to šolo zaključil in s kakšno gorečnostjo za judovsko stvar je stopil v življenje. Da je zdaj drug človek, to ni prišlo iz njega samega: Bog sam je posege! vmes. Dogodek pred Damaskom in v mestu samem je tu nekoliko drugače podan kot ob drugih priložnostih, vendar v bistvu ponavlja iste okoliščine. In zdaj mu gre za to, da poda ljudem svoje nazore o odnosih med judovstvom, krščanstvom in poganstvom. Judovska vera je bil samo priprava na krščanstvo. Kdor je znal biti pobožen med Judi — za takega je veljal Ananija v Damasku — je z lahkoto sprejel Kristusa kot obljubljenega Odrešenika, saj so vsi preroki stare zaveze merili nanj. Kot Ananiju, tako tudi Pavlu ni bilo težko dati se krstiti, ko je končno spoznal, kako napačno ravna s svojim preganjanjem kristjanov. O Odrešeniku je tudi jasno povedano, da bo prišel za ves svet — zato je piciv, da Pavel pridobiva za Kristusa tudi po- ZVEZDA KONGRESA MELBOURNE, lahko bi rekli celo Avstralija, še nikoli ni videl zbranih toliko cerkvenih dostojanstvenikov, kakor ob priliki kongresa. Med njimi so bile tudi razne znane svetovne osebnosti. Vendar lahko mirno in brez pretiravanja rečemo, da je med vsemi kardinali, nadškofi in škofi pri raznih zborovanjih vzbujala največ pozornosti in navdušenja drobna in skromna postava matere Terezije iz Indije. Kdo je ne pozna, to preprosto Albanko, rojeno v Skopju v Macedoniji, ki je pred dvajsetimi leti ustanovila svojo redovno družbo misijonark ljubezni? Ona in njene sestre skrbe za “najrevnejše med revnimi” in iz Indije se njena ustanova širi že po vsem svetu. Mati Terezija je bila neke vrste “zvezda” kongresnih dni. Govorila je na kongresnih zborovanjih v Town Hallu in v Myer Musič Bowl in množica je začela spontano ploskati, kjer koli se je pojavila. Časopisje je citiralo njene besede in prinašalo njene slike na straneh dnevnikov, ki so poročali o poteku kongresa. “The Sun” je kar naravnost izjavil, da si je mati Terezija osvojila srca množice. S čim si je ta zgarana redovnica neznatne suhe postave pridobila množico? Saj je bila med ostalimi učenimi govorniki tako skrita in na prvi pogled nepomembna. Mati Terezija je govorila preprosto in tiho, kot bi se bala mikrofona in javnega nastopa. V Town Hallu smo jo komaj slišali. Toda iz vsakega stavka je dihala neizmerna ljubezen do Boga in bližnjega, s katero je pre' žeto vse njeno bitje in delovanje. Človeku se je na prvl pogled zazdelo, da je ta majhna in od dela izžeta p0-1 stava pravi dinamit krščanske ljubezni, ki se ne sestoj1 le iz lepih in visokih besed, ampak iz konkretnih d*" janj. Lačni, gobavi, umirajoči, zavrženi in prezirani p° cestah Kalkute, aborigeni na severu Avstralije, pijanej po ulicah melbournskega Fitzroya, s splavom umorjefl1 nebogljeni otročički ... vsi ti so zanjo “naše ljudstvo i j ki trpi zato, ker smo mi, takozvani “dobri kristjani;! zatajili Kristusov nauk ljubezni.. Takole je rekla mat1! Terezija: “Ljudje ne umirajo od lakote, ne zaradi teg*>| ker jih Bog ni ljubil in poskrbel za njih: umirajo za<°' ker jim ti in jaz nismo dali, zato ker nismo bili orodjc . v božjih rokah, da bi jim dali kruha, ki so ga potreb'1' vali. Umirajo zato, ker mi nismo spoznali Kristusa, k0, je šel miino nas \ podobi lačnega človeka, osamljencih j človeka ali otroka brez doma . . .” Za nerojene otroke se je takole zavzela: “ . . . S*! ljudje, ki trdijo, da svet postaja prepoln ljudi. Hočej" dokazati, da božja previdnost ne more skrbeti za *c no\e nerojene otroke. Če tem nebogljenčkom ljudje 11 morejo dati svoje ljubezni, so ti ljudje sami najre’ nejši med revnimi, ker so nezmožni ljubezni ...” Za mater Terezijo je revežev več vrst. V Indiji uD1'‘i rajo od lakote, pa še umreti nimajo kje. V razvitih d<-i želah pa prevladuje duhovna revščina, lakota in hrep6'; nenje po ljubezni, ker nas je blagostanje napravilo se'i bične in ne vemo več, da se pravi ljubiti — dajati sebe'[ "Po vsem svetu se nahajajo ljudje, katerih nihče kako služiti in ljubiti bližnjega. Najprej, je svarila, niora vladati mir in ljubezen v lastni družini in sploh ^ nasern ožjem okolju. Če tega ni. imamo prazne roke n|mamo kaj dati človeku v stiski, ker nam manjka -e sebojne ljubezni, ki bi nas same podpirala. Vsaka, ® tako majhna stvar, je v božjih očeh velika. Po drugi 1,1 pa bi bili celo veliki objekti, ki bi jih imeli za •jo^e v Indiji, malo vredni, če bi pri tem pozabili na Jeka, ki je blizu nas in ga morda žalimo . . . je sre^ar|ja ostal° najbolj v spominu, jih °dnos matere Terezije do vsakega izmed navzoče y ma*' so*31 Je bilo tesno, zato je ves čas stala, vid .^ote'a vsa^ega videti in je tako lahko vsakdo n)°> Pa je bila že na prvi pogled zelo utrujena, razgovorom je opazila vsako malenkost, ponudila stol novodošlemu, temu stisnila roko, onega vprašala in ga pozorno poslušala . . . Njena prisotnost je vzbudila pri vsakem, kar je v njem dobrega in plemenitega. Zdelo se mi je, da je ta drobna žena res odsev same božje ljubezni. Naj za konec dodam še dnevno molitev matere Terezije: Naredi nas vredne, o Gospod, služiti našim bratom po vsem svetu, ki žive in umirajo v revščini in lakoti. Daj jim po naših rokah njihov vsakdanji kruh ter po našem razumevanju in ljubezni jim daj mir in radost. ANICA SRNEC “SLEHERNIK" SlEHERNIK (v angleščini EVERYMAN, v efnščini JEDERMANN) je brez dvoma ena naj- bolj ‘,r>eni znanih in igranih verskih iger. Versko igro ''ujemo z drugo besedo tudi “misterij”. V > niem veku, ko ljudje na splošno niso znali Jat*’ ie bila med preprostim ljudstvom velika erska 1hdi nevednost. Prav zato so skušali Z igrami y.«» na preprost in nazoren način približati ne verske resnice in skrivnosti (misterije). Na-1aan~ ali ° S(> te verske igre vprizarjali kar v cerkvi, tal Pre^ cerkvii°’ če je le stopnišče pred por-si °!n,}a^0 lužilo za oder. Nauk take igre so liud Raz le za vse življenje živo zapomnili. u ~ne take verske igre so opozarjale ljudi, da "jutreba Umre{i 'n dati obračun o svoje/n življe-fjg ’. se mora grešnik pred smrtjo spokoriti, ljen6. do skesanega grešnika neskončno usmi-l,d. . . . Prav iz teh iger se je izoblikoval naj- sam0 ernbnejši misterij — “Slehernik”. Že ime člo ^OVe' da se vsebina tiče vsakega, slehernega de^a' ^rav vsakemu pošlje Bog enkrat svojo Sn>rt in Bogu mora dati obračun . . . V slovenščini imamo dve priredbi Slehernika: eno je pred leti po Thysbertu priredil sedanji nadškof in ljubi ja fis ki metropolit dr. Jože Pogačnik, drugo je po nemškem pesniku Hofmanns-thalu prav klasično, čudovito lepo v verzih priredil pesnik Oton Župančič. V Salzburgu v Avstriji imajo vsako leto pri slovesnih igrah na sporedu tudi ta misterij. Igrajo ga pred stolnico in gledat ga pridejo gostje iz vseh koncev sveta. Igro so tudi že filmali. Te zelo zahtevne igre se je lotil p. Bazilij, da jo porabi kot pripravo na misijon v Kew in na mednarodni evharistični kongres v Melbournu. Moramo mu čestitati, da se je v našem tako zma-terializiranem času lotil duhovne igre. S pomočjo velike požrtvovalnosti vseh sodelujočih je ustvaril res nekaj versko-kulturnega. Tudi Slovenci, ki so bili včasih znani kot vneti narod za kulturno delo, so žal marsikje zavrgli kulturo na račun uživanja in lenobe. Če je že doma v Sloveniji sleherno neplačano kulturno ustvarjanje težko, kaj šele v zdomstvu. Gotovo tudi Avstralija pri tem ni izvzeta. Verjetno je malokdo vajen igranja in iz neobdelane gmote mladih igralcev je treba napraviti smiselno celoto. Režiser in vsi sodelujoči morajo žrtvovati dolge večerne ure, morda tudi dolgo pot na vaje — ko bi lahko že počivali ali udobno ležali pred televizorjem . . . Pri naši verski igri SLEHERNIKU je najtežja glavna vloga Slehernika samega, ki jo je mojstrsko obvladal g. Ivan Mihelj. Zahteva močno koncentracijo prav skozi vso predstavo. Vloga Sleherniku ne pusti niti oddiha, saj je na odru s kratko izjemo od začetka do konca. Še vsak najboljši igralec tega ne bi zmogel. G. Mihelj se je res vživel v vlogo in videti je bilo. da jo je res naštudiral. Z besedo, kretnjo in mimiko je dal iz sebe vse moči, morda v gotovih prizorih kar preveč, d asi bi si želel od njega še bolj vidnih sprememb med veseljem in strahom, obupom in spokorjenim mirom. Slehernikova mati (Francka Anžinova) je pokazala najlepšo podobo ljubeče, verne matere. Od vseh igralcev je imela najbolj razločno izgovorjavo. Smrt (Rado Škofič) je bila pretresljiva v zunanji podobi in besedi — odličen učinek bi bil še povečan z ostrejšo izgovorjavo. Družnik (Ivan Horvat) je bil pristen koristolovec, ki skrbi bolj zase kot za gospodarja Slehernika: res prava podoba laskača. U-bogi sosed (Darko Hribernik) kot dolžnik (Franc Plesničar) sta bila posrečeno izbrana, dolžnikova žena (Angela Škoficova) pa je doživeto podala prosečo in obupano ženo in mater, da se nam je vsem zasmilila. Oba nečaka (Janez Burgar in Jakob Kolednik) sta bila prava lahkoživca, egoista, posvetneža, ki izkoriščata Slehernikovo bogastvo. Eligij Šerek je bil kot Mamon izvrsten v zunanji simbolični podobi kot v zmagoslavju svoje posvetne moči. Njegov smeh iz zaprte skrinje bo verjetno ostal vsem gledavcem še dolgo v spominu, ne samo meni. Vera (Anica Srnečeva) in Dobra dela (Beti Belčeva) sta bili v poduhov- ljeni simbolični predstavi svojih vlog prav pri• merni. Glas božji (Lubi Pirnat) je bil mogočen in resen, res nadzemski. Ne morem omenjati vseh vlog. Gostje v Sle- I hernikovi hiši z njegovo ljubico (Metka Škofi- j cova) naj bi bili glasnejši in tnalo bolj razgibani, f gotovo pa so doprinesli svoje k uspehu igre. Kot star režiser vem, da so taki in podobni prizori na amaterskih odrih najtežje izpeljivi. Zato je j prav, da sta vsaj petje in glasba (Plesničarji) po- ; živila gostijo. Kompozicija je bila originalo delo j mladega Plesničarjevega Marka in zasluži naše ; priznanje. Režiser p. Bazilij si je zamislil scenarija, ki \ odgovarja misteriju', oder naj bo brez vsake na- } vlake, le najnujnejše naj bo poudarjeno pri vsa' ; kem prizoru. Odlično je izrabil uporabljivost odra svoje cerkvene dvorane. Veliko važnost je dal kot zahteva prav duhovna igra, tudi svetlobnim efektom (Marjan Mrzel): razsvetljava je bila res posrečena, učinkovita in je podprla dogajanje■ Isto morem reči o zvočnih efektih, ki jih je reži' ser zaupal Francu Plesničarju. Reči moram, da je občinstvo kljub težkemK jeziku in globoki vsebini verske igre lepo sprem' Ijalo predstavo. Brez dvoma bi vsi s ploskanjetfl nagradili igralce, pa je igrski vodja že v začetki1 prosil, naj se ploskanje ob koncu vzdrže: naj raje mirno odnesejo vtise predstave s seboj neskalje’ ne, nemotene, v tihi zbranosti . . . Saj igralci r& niso igrali v svojo čast, ampak v čast božjo ^ našo dušno korist. Izvirna zamisel vsake duhovni igre! Sicer pa smo prav za prav res mi vsi igralci, vsi smo Sleherniki: vsak po svoje v življenju igrl> in vsakega izmed nas bo enkrat smrt poklicaM pred Sodnika . . . Iskrena hvala prav vsem, ki ste nam priprav^ ta duhovni in kulturni užitek! In celo tako dalec od rodnega kraja! VINKO ZALETEL Misli, Februar/Marec 19^ onca sveta ne ho spremljalo niti grmenje niti po-^ '• solza. Prav gotovo pa ga ho spremljala anketa. enčan, se rušijo pod njimi in nikdar ne morete apustiti doma. ne da bi vas kdo ne povprašal o va-eir> mnenju o čem. Pfed dnevi sem moral odleteti v New York. Ko J11 se pogreznil v naslonjač, da bi malo zadremal, iz Je- stevarciesa pomolila vprašalnik: "Bi ga hoteli Po niti za našo družbo?” Prebral sem ate vprašanja. i sdovoljni s postrežbo? Katere pijače ste naro 2akaj potujete ravno z našo družbo?” že? Kakšno barvo predlagate za naše prtljažne mre- ^Prašalnik sem skrbno izpolnil. Ko sem prispel v jjal vstopil v sobo, sem na nočni omarici zagle- na ho»el_,n J, nov vprašalnik. Oprava vam bo zelo hvaležna, če boste odgovorili p naslednja vprašanja: Ali je bila soba ob vašem | °du pospravljena? Ali je bilo v kopalnici dovolj lsač? Umivalnih vrečk? Kolikokrat se mislite okopati e bivanjem v hotelu?" Itd. šal 'i'ra' Sem se °dp°vedati kosilu, če sem hotel vpra-j, * kar se da skrbno izpolniti. Potem ko sem ga 'aks uPravniku, sem stopil na cesto, da bi poklical in ' ^ meni je stopilo prikupno dekle v mini krilu reklo: "Ali ne bi hoteli odgovoriti na nekaj vpregi ankete, ki jo je za proučitev newyorškega turizma p Plavila naša ustanova?” , arr,udil bom", sem ugovarjal. • “K ng do,S°- ^ak° dolgo že čakate taksi?” minut. Aha, je že tu”,sem dejal. ros|m, gospod, še nekaj vprašanj imam za vas”, ^hitite”, sem jo rotil. Čemu ste prišli v New York?” Vri).jer 'mam poslovne sestanke”, sem prestrašeno od- “Ki°territakem ne radi zabave?” Zaba\°' ^ povenl P° Pravici, bi se rad tudi malo po-kajaVa?’ Vendar pa ne prej, dokler ne bom zvedel, PrišeJ111. '30c*° P°vedali na teh sestankih. Ah, spet je “g?Prečila mi je, da bi ga poklical, in nadaljevala: vše£?*> m* povedali, kaj vam v New Yorku ni “Da *aksi” me motii° z vprašanji, ko skušam poklicati Jj-e dvajset vprašanj vam moram še postaviti, go-Ali si med sprehodom po našem mestu ogle- “SAMO ENO VPRAŠANJE .. . Težave prevečkrat anketiranega humorista Naposled sem se je znebil, taksijev pa ni bilo nikjer več, zato sem moral na sestanek odpešačiti. Nekaj ulic dalje me je ustavil možakar z veliko aktovko v roki in mi dejal: “Oprostite, gospod, kaj menite, ali priljubljenost newyorškega župana gospoda Lindsaya narašča, pada ali stagnira?” "Ne sanja se mi. Nisem od tod. Živim v Washing-tonu”. "V Washingtonu?” Iz aktovke je potegnil nov list. "Mislite, da priljubljenost Nixona narašča, pada ali stagnira?” “Bi se radi norčevali iz mene?” sem ga vprašal. "Najprej mi govorite o Lindsayu, nato pa nenadoma o Nixonu”. "Naj ostane med nama. Igram na dveh straneh in sem obenem zaposlen pri dveh ustanovah za politične ankete”. Poskusil sem se mu izmuzniti, pa mi je zaprl pot. "Dobro, če vas politika ne zanima, vas lahko anketiram za ustanovo, ki želi ugotoviti, kakšno je povpraševanje po cigaretah s čokoladnim okusom”. Spustil sem se v tek, da bi mu pobegnil, in ker mi je bil tik za petami, sem se zatekel v neko cerkev na 5. aveniji. Maša se je pravkar končala in duhovnik mi je pomolil potiskan list, na katerem sem bral: “V želji, da bi večerne maše bolje pripravili, vas prosimo, da nam poveste, ali ste bili: — Čustveno zadovoljni, — duhovno nasičeni, -— zadovoljni z glasbo našega organista. — Ali ste imeli dober pogled na oltar?” Izpolnil sem list in odšel. Pred cerkvijo me je čakal možakar z aktovko. “Pa mi vsaj povejte, kaj menite o hot pants?” International Herald Tribune — ART BUCHVVALD Jera: “Kajne, Miha, da me ne jemlješ zaradi denarja?” Miha: “Beži no, Jera, kaj pa misliš? Denar jemljem zaradi tebe!” Mama je zalotila sinčka, ko si je umival noge ne da bi si prej sezul nogavice. “Janezek, kaj pa vendar misliš?! Takoj sezuj nogavice!” — “Oh, mama, ko pa je voda tako mrzla! . . .” sPod. dujete izložbe?” itd. . . Domači prijatelj vdovi: “Ah, uboga gospa, res se mi smilite, tako ste pobiti in žalostni ...” Ta pa ga prekine: “To ni nič — včeraj bi me morali videti!” NAŠE NABIRKE DAROVI ZA SKLAD “MISLI": S 12.30 Anna Ahačič; $10.— Slavko Tomšič, Hedu Siank^vi^ (namesto venca teti Lojzki Urbar, ki je umrla v Ljubljani); $9.— Dušan Saksida; $7.— Tomaž Klinar; $6.— N. N., Anton Berkopec, Jože Potočnik. Valerija Sedmak, Niko Krajc, Frank Wagner, Franc Purgar, Ivan Plesničar; $5.— A. Ahačevčič, Jože Sok; $4.— Roman Uršič. N. N., Slavko Drezga, Cvetko Falež, Marija Štavar, Milan Turnšek, Lojz Obreza, Tomaž Možina. Agata Schuller: $3.— Jože Brožič, Julijana Pavličič, N. N., Jože Vah, Jože Barbiš, Ivan Pišotek. Rudolf Uljan, Silvan Franca, Jožef Zajelšnik, Stanko Kragelj, Marija Taubner, Anton Kosi, Franc Matuš, Jože Konda, Ivan Kovačič. Rado Škofič, Vinko Molan; $2.— Marija Slokar, Marija Nekrep, Jože Hvala, Vinko Čoper, Jože Vogrinčič, Štefan Toplak, Jože Stemberger, Franc Erpič, N. N., Feliks Kovačič, Janez Krušeč, Agnes Hodalj, Ivan Mlakar, Martin Simčič, Slavka Lambar, Alojz Lupscha, Katarina Cevec, Josip Rupnik, Ivan Kavčič. Ana Bertoncelj, Josephine Braletitch. Slavko Hrast, Jože Copot, Ivanka Varljen, Ivan Horvat, Frances Modic, Ivanka Študent; $1.— Theresa Simon. Jakob Tomšič, Vida Kaiser, Alojzija Žakelj, Štefan Kočar, Rudi Mavrič. Roman Zrini, Anton Skok, Viktor Matičič, Franc Bračko, Franc Janežič, Ludvik Pogorevc, Marcela Bole, Jožef Rakar, Josipa Štemac, Mirko Cuderman, Miro Bole, Amalija Maljevac, Štefan Markuža, Antonija Šabec, Stanko Zitterschlager, Jože Ficko, Marica Dar-manin, Rafaela Bernes, Jože Horvat, Ana Vok, Vladimir Trampuž, Ivan Vidmar, Franc Juha, Peter Kern, Rozalija Veenstra, Valerija Pančur. Roza Franco, Anton Poklar, Eva Wajon, Franc Bregantič, Justina Costa, John Mihič, Julija Beilharz, Danilo Guštin, Alojz Žagar, Marjan Vihtelič, Miro Krševan, Julij Bogdan. Leo- pold Muller. Silvo Pregelj, Anna Campaner. Jane^ Rogi, Marjan Potočnik, N. N., Joško Bezjak, Martina Urh. Jože Čuk. Venceslav Ogrizek. Alojzija Vučko, j Miro Colja, Franc Žabkar, Janez Krajnik, Ciril Skala. Alojz Schiffler, Zora Pace, Štefan Kolenko. Marija Tomažič. Vinko Vitežnik, Jože Lipec. Jože Lenarčič j Franc Rojko, Marta Jakša, Karolina Čargo, Mihael j Žilavec, Alojz Rezelj, Franc činč, John Vidič, Ivan j Lapuh. P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $10.— Slavko j Tomšič, N. N.; $5.— N. N., Roman Uršič; $4.— Ivan j Mlakar; S2.— Mirko Cuderman. Ivanka Študent. P EVGEN KETIŠ, AFRIKA: S85.— Nabrano pf* t misijonski igrici ob priliki obiska škofa Leniča. Auburt*1 21. januarja; $50.— N. N.: S10.— Janez Šveb: S5-— I N. N.; $3.— Angela Fatur; $2.— družina Šarkan. P. HUGO DELČNJAK. AFRIKA: $10,— Anton Bavdek, Franc Purgar, Slavko Tomšič (W.A.), Julka Mf' čun: $7.— N. N., $5.— Agata Zupanič, Slovenske sc* stre v Kevv, N. N.. Marija Katič, Roman Uršič; $4.-'' N. N. (N.S.W.); $3.— Marija Medved, družina Vuk' šinič,^ Barbara Gornik, Rado Škofič, Ivan Kovači (S.A.); $2.— Drago Slavec, N. N., Karolina Gregorič* Franc Črepinšek (NSW), Martina Urh; $1.— Marij3 Valenčič, družina Štavar, Milka Gombač. FRANČIŠKOVA MLADINA: $10,— N. N., Julk11 Mrčun, Franc Purgar, N. N., Slavko Tomšič; S5--'' Vinko Molan. ZA SLOMŠKOV SKLAD: $6.— Jožef Androjna. Dobrotnikom Bog povrni! Ob prihodu škofa dr. Leniča v Avstralijo: sprejem na sydneyskem letališču je bil kaj prisrčen . . . IZPOD SYDNEYSKIH STOLPOV ^r' ' alerian Jenko O.F.M. RaphaePs Slovene Mission 13 Mcrrjlands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160 ' “od v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!) Tel.: 637-7147 ^r’ Bernard Ambrožič O.F.M. 'Venhvorth Street, Point Pipcr, N_S.W., 2027 Tel” 36 1525 PRIHOD NAŠIH GOSTOV. — Komaj so minuli ° čni prazniki, že so se za nas začele lepe slovesno- St, i, • . v ’ nam bodo brez dvoma ostale v najlepšem spo-nunu. Prišel je četrtek, 11. januarja, ko se je kar lepo evil° rojakov, precej od njih v narodnih nošah, £ ralo na sydneyskem mednarodnem letališču. Priča-prevzvišenega g. škofa Dr. Stanislava Leniča Bili slo prečastitega p. provinciala Marijana Valenčaka. a sta presenečena, ko sta opazila slikovito skupino venskih narodnih noš. Sledili so pozdravi gostov ln seveda slikanje. Navzoči so bili zastopniki raznih sydneyskih časopisov in radija ter televizije. Škofa ter P|ov*neiala so pozdravili: g. lože Petrič, predsednik genskega društva, gdč. Danica Novak, gdč. Irena ^ll2nik, šopke pa so jima podali Vanessa Stare in ICI Konda. Sydneyski časopisi so prinesli naslednji an sliko škofa Leniča, ko je govoril z Lipčevimi Iremi šah. sestrami (Sonja, Irena, Mary) v narodnih no-Illavvara Mercury”, ki izhaja v Wollongongu, pa r;j. s°b°to> 13. januarja, je bila škofova maša in Ba za rojake v Wollongonjjur Vse za sprejem je alost škof ^r. Lenič praznoval 5-letnico škofovskega po- Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael’s Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, NJS.W., 216# Telefon kot zgoraj. Prinesel sliko g. škofa z malo Vanesso Stare v naročju. K° je bilo na letališču vse opravljeno, smo se po-^ 1 ^ Paddington, kjer je g. škof opravil sv. mašo. ^ njim so somaševali tudi p. provincial Marijan, dr. ^an Mikula in p. Valerijan. Pred mašo pa so trije Usdorferjevi otroci pozdravili škofa in mu poklonili cv-etje. Pridi ^|edn° lepo organiziral na žaTost sedaj že pokojni pr°^noznani i priljubljeni rojak PAVLE ARHAR. J'-* je na svojenl domu za škofa in spremstvo °si ° pre[j kapelo, kjer je bila služba božja, je po-je slavolok z mlaji in napis “Dobrodošli”; imel v P°zdravni govor in v njem poudarjal, da je slo-nski duhovnik velik dobrotnik za vse naše rojake, so se naselili v Avstraliji. Naslednji dan, nedelja 14. januarja, ko je gospod SVeČen' . "v F' no^ ]e bila v Veselovem slovesnost blagoslovitve je u* cer^ve- Iz cerkve smo odstranili vse klopi, da ilo v njej več prostora. G. škof z asistenco je Prej blagoslovil zunanjost cerkve. Po vstopu v cer- kev so sledile litanije vseh svetnikov, blagoslov notranjščine, križa in tabernaklja. Sledila je škofova maša; z njim so somaševali tudi p. provincial, dr. Mi-kula, g. Zaletel in p. Valerijan. Pred mašo je krajevni župan g. Robert Devlin odkril spominsko ploščo na cerkveni steni. Po končani slovesnosti sta p. provincial in g. Dušan Lajovic odnesla p. Bernardu v bolnico šopek z blagoslovitve cerkve. Tudi pri prošnjah vernikov smo se med bolniki posebej spominjali zaslužnega p. Bernarda. Pri blagoslovitvi cerkve je zastopal Zvezo Slovenskih društev in canberrski klub "Triglav” g. Cvetko Falež, Slovensko društvo Syd-ney predsednik g. Jože Petrič, sydneysko družbo in klub “Triglav” pa direktorja g. Albin Poršek in g. Lojze Košorok. Po končani cerkveni slovesnosti je Slovensko društvo povabilo škofa s spremstvom in vse rojake na Bar-B-Q obed na slovensko zemljo v Horsley Park. čisti dobiček, ki je bil nad petsto dolarjev, je društvo poklonilo kot prispevek za potovalne stroške g. škofa. Iskrena hvala! V ponedeljek, 15 januarja zvečer je bila otvoritev svetega misijona. Udeležba je bila razveseljiva. Tudi spovednica je bila “busy”, hvala Bogu. Naslednji dan, v torek, je g. škof odšel v Nevvcastle, da tudi tamkajšnjim rojakom opravi sveto daritev in jim pridiga. Čeprav je bil delavni dan, jih je še kar dosti prišlo, čeprav bi jih bilo lahko še več. Tamkajšnji škof Too-hey je tudi prišel iz Maitlanda, da je pozdravil našega škofa. Po maši je šel z nami v majhno dvorano ob cerkvi, kjer so se zbrali naši rojaki, da se ob čaju in kavi ter prigrizku med seboj pogovore. Štiri večere je imel po misijonski pobožnosti g Vinko Zaletel skioptično predavanje o Koroški. Ljudje so vsi ostali v cerkvi ter z zanimanjem gledali in poslušali. V petek je g. škof blagoslovil postaje križevega pota in sam vodil premišljevanja. V soboto je bil zaključek sv. misijona. Pri darovanjski procesiji so Škof dr. Lenič in p. provincial na dan blagoslovitve naše cerkve otroci prinesli k oltarju in izročili škofu svoje duhovne šopke svetih maš, obhajil, rožnih vencev in žrtvic, ki so jih doprinesli za uspeh misijona. Po maši je bila zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim. V soboto, 20. januarja popoldan je bil g. škof s spremstvom povabljen na novokupljeno — triglavsko zemljo — Lot A, Bibbys Rd., St. Johns Park, da jo blagoslovi. Lepo število narodnih noš je dalo dogodku posebno slovesni značaj. Po blagoslovitvi je g. škof zasadil na zemlji oljčno drevo, nato je sledila zakuska in Bar-B-Q. Naslednji dan, nedelja 21., je bila v Merrylandsu sv. birma. Tudi topot je bila cerkev premajhna. Baje je bilo zunaj prav toliko ljudi kot znotraj. Birmancev je bilo 79. Pred začetkom obreda so pozdravili škofa z deklamacijami in šopkom Jenifer Škraban, Brigita Bedernjak in Bogdan Bavčar. Popoldan ob dveh je bilo v Aubum Town Hall slavnostno kosilo v čast g. škofu, spremstvu in birmancem. Kosilo so pripravile in organizirale ter servirale gospe, ženski odsek Slovenskega društva. Hvaležen sem jim za veliko opravljeno delo, saj so ser\ irale blizu 400 obedov-Bog jim povrni! Po končanem obedu je sledil program, pri katerem so sodelovali g. Jože Petrič, gospo-dični Angela Lilija, Danica Novak in sestra Mirja®' Otroci so pokazali dva kratka prizorčka, “Kaznovana radovednost" in "Umijmo zamorčka". Dosti truda je bilo vloženega v to delo. Zahvala gre s. Mirjam, stat' šem. ki so skrbeli, da so nastopajoči otroci prihajali k vajam in se gladko naučili vsak svojo vlogo. Žal v dvorani ni bilo zadostne pozornosti, zato bi bil° želeti, da bi otroci prizorčke ponovili v povoljnejši® pogojih. V tednu, ki je sledil, je g. škof s spremstvom obiskal rojake v Mt. Isi (23. jan.). Brisbanu (24. jan-) in Canberri (27. jan.). Žal o teh obiskih ne morei" poročati, ker nisem bil navzoč. Upam. da bo kd° drugi kaj napisal o škofovem obisku v teh krajih. MESEC OBISKOV. — Prva dva meseca v letošnje!" letu sta res meseca obiskov. Poleg že omenjenih g°' stov g. škofa in provinciala ter g. Zaletela, nas )e obiskal v začetku februarja p. Lovrenc Grom, O.F.M’ amerikanski Slovenec iz Detroita. P. Lovrenc je p°' speševatelj redovniških in duhovniških poklicev, ko-misar tretjega reda sv. Frančiška, kaplan, itd. Roje" je v kraju^ Waukegan, Illinois (blizu Chicage), nje' govi starši pa so po rodu iz Vrhnike. P. Lovrenc, ^ ni nikoli videl Slovenije, lepo govori slovensko. ’ mašnika je bil posvečen leta 1953 na ameriških Bre' zjah v Lemontu. Posvetil ga je obenem s pp. Bla- žem in Markom škof Rožman. Pater je zastopal slo-venske frančiškane v Ameriki na mednarodnem evharističnem kongresu v Melbournu. V soboto, 17. februarja je z letalom prispela v Av" stralijo častita mati Faustina Žižek, provincialna pred' stojnica naših sester. Prišla je na kongres, obenem Pa tudi, da vidi delo, ki ga opravljajo njene sestre našimi izseljenci. Upajmo, da se bo dobro počuti!* med nami. Bog daj, da bi bil eden sadov njeneg3 obiska tudi ta, da nam pošlje še več sester za del0 med izseljenci. Želimo ji obilico božjega blagoslov9 in uspehov pri njenem odgovornem delu. Med obiski naj omenim tudi misijonarko sest^ IVANKO POKOVEC, F.M.M. iz Malezije. Prišla i{ na svoj zasluženi dopust. Obenem pa je prinesla 5 seboj lepo zbirko diapozitivov; pokazala jih je par" krat v Merrylandsu, pa tudi posameznim skupina1’1 po Sydneyu. Sestri Ivanki želimo prijeten oddih ^ še mnogo uspehov pri njenem delu po vrnitvi v m1' sijone. NAŠ CERKVENI PEVSKI ZBOR pod vodstvom -c Klakočerja je imel levji delež pri krasno uspelih obre’ dih blagoslovitve cerkve, pri misijonu in birmi. G. šk°* Lenič je zapisal v ljubljanski “Družini”, da je ^a-zbor daleč nad povprečnimi zbori v domovini, Če 5i zamislimo, kaj bi brez zbora, moramo priznati, da ^ Vse naše službe božje ne imele skoro nobene privlač-J'0sti. Res vsa čast pevovodji in pevcem, ki vztrajno ail° k vajam in pojejo od nedelje do nedelje pri sv- maši. To je gotovo velika žrtev zanje, saj žrtvujejo Ure in ure svojega dragocenega časa. Njihov izbor Pesmi je tai;0 bogat, da jih nobena prilika v cerkvenem u ne spravi v zadrego. F.dini pravi motiv za to pohvalno delo pevcev mora biti gorečnost za božjo ast- Le Bog jim lahko to poplača, ki se v radodar-nosti ne da prekositi. Zato drugi pevci in pevke: le še naPrtj tako navdušeno prepevajte v božjo čast! 0 KONGRESU v Melburnu vam bo gotovo kdo . 8 poročal. Udeležil sem se le zaključne slovesno-. 1 Statio Orbis”, v nedeljo 25. februarja zvečer. To j® bila res veličastna prireditev, res primerni finale. P° je bilo videti prihod papeževega legata na sta-ko n- Njegov avto je spremljala strumna policijska njenica, medtem pa ga je množica glasno pozdrav-a- Nepozaben je bil pogled na skupino (večinoma nošah raznih narodov), ki je prinašala darove k ol-)u- Slovenci so prinesli krasno svečo, na kateri je 0 vdelano grozdje in klasje, simbol za sv. Evhari-’J°- Take sveče izdelujejo karmeličanke v Mengšu, k ‘luiek maše je bil kronan z ubranimi zvoki fan-kle . ^avstr;i's^a mornariška godba) in Kristusovimi n,mi besedami svojim nasledovalcem. Naši sestri, sta v januarju dobili začasno po-. v osebi sestre Monike, ki je prišla “na posodo” ^ Melbourna. Hvaležni smo melburnškim sestram, da nam jo odstopile za nekaj časa (upamo, da med niso bile lačne ko ni bilo njihove kuharice do-Težko bi naši dve zmogli vse delo, ki ga je bilo kupe ob priliki škofovega obiska, blagoslovitve ,r,Ve’ birme, itd. Poleg drugih stvari sta imeli na 1 prehrano naših gostov. To nalogo so po izjavi so °V 'zvrstno izvršile. Zato sestram in gospem, ki Jun večkrat priskočile na pomoč, iskren Bog pla- čaj. Pošteno sta si zaslužili nekaj odmora. Šli sta v Melbourne k svojim sosestram. Tudi mati Faustina je potovala z njima. Tam sta se z ostalimi sestrami udeležavali kongresnih slovesnosti. Sestra Mirjam zdaj med tednom obiskuje nadaljevalni angleški tečaj, v sobotah uči veronauk. Sestra Ksaverija pa seveda pridno gospodinji in skrbi za naš center, kadar patra ni doma. PRVO SV. OBHAJILO. — Prvo nedeljo v marcu smo imeli v Merrylandsu zopet slovesnost prvega sv. obhajila sedmih otrok. Vendar je bilo vse z isto slovesnostjo kot če bi bila velika skupina. Srečni otroci, ki so Jezusa prvič prejeli v srce so: Rajmund in Vesna Filipčič, Olga Mravljak Boris Zelič, Beri Pečar, Irena Kolenc in Emil Krenos.. Čestitke njim in staršem! NAŠI BOLNIKI. — V zadnjih tednih so se morali podvreči raznim operacijam naslednji rojaki: Marija Ritlop, Ivanka Lapuh, Marija Cesar, Vlasta Klemenčič, Cvetka Koblar. Poleg teh sta že več tednov v bolnici Franc Korotanchnik in Anton Blassutig. P. Bernard je že iz bolnice, vendar še vedno bolan. Vsem tem in ostalim bolnikom želimo hitrega okrevanja in za naprej dobrega zdravja. Molimo zanje, pa tudi za tiste, ki jim strežejo. Skušajmo jim lajšati bolezen z obiskom, kako pozornostjo ali pa s kako drugačno potrebno pomočjo. “Bolan sem bil in ste, me obiskali.” (Mt 25,36). NOVI GROBOVI. — Od izida januarske številke je kar trikrat posegla smrt v naše vrste. V nedeljo, 14. januarja 1973 je v Bankstown-bolnici tragično preminul rojak JOŽE VENIKA. Rojen je bil 6. 3. 1909. v Nožnem v Goriških Brdih. V Avstralijo je prišel s svojo ženo Štefanijo, roj. Bolta leta 1960. Poročena sta bila 45 let. Rodilo se jima je šest otrok. V Avstraliji sta dve hčerki, Jolanda, poročena Strgar in Turi; , vencev ni manjkalo °kras cerkve sv. Rafaela °a dan blagoslovi, itve Lidija, poročena Bolko. Pogrebno sv. mašo za pokojnega Jožeta je opravil g. škof Dr. Stanislav Lenič v petek 19. januarja v Merrylandsu. Nato so pokojnikovo truplo prepeljali na Rookvvcod pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu poč t1 u. Naj pojiva v miru! Vdovi, hčerkama in družinam ter otrokom v domovini naše iskreno sožalje ob izgubi očeta in moža. Spomnimo se pokojnika v molitvi. R.I.P. Dne 9. februarja pa je v Blacktonu preminul na še nepojasnjen način 38. letni rojak AVGUST ZADRAVEC. Rojen je bil 18. 8. 1934 v Spodnjih Krapljah (okolica Ljutomera). V Avstraliji je bival kakih šest let. Doma zapušča še mater Frančiško in več bratov ter sester. Pokopan je bil 15. februarja na Liverpool pokopališču. Ker pokojnik ni imel nikakih sredstev, je družina Kužnik pri rojakih in znancih zbrala potrebno vsoto, da so bili briti pogrebni stroški. Zato na tem mestu iskrena hvala vsem, ki so v ta namen darovali. Molimo za pokoj njegove duše! R.I.P. V petek 23. februarja okrog 2. ure popoldne je v bližini Penrith-a preminul v avtomobilski nesreči komaj 44 let star, dobro poznani in priljubljeni rojak PAVLE ARHAR. Rojen je bil 9. 1. 1929. v vasi Žmi-nec pri Škofiji Loki. Leta 1949 je zapustil domovino in prišel v Italijo, nasledno leto pa je emigriral v Avstralijo. Leta 1955 se je poročil z Helgo, roj. Ziegler. Rodila sta se jima dva otroka: Angelina, sedaj stara skoro 17 let in Peter, 14 let star. Pokojnikova mati še živi v Predmostu pri Poljanah. Pravtako so žive še tri sestre (doma) in en brat v Argentini. Eden od bratov pa se je lani v februarju tudi smrtno ponesrečil na cesti. Pavel je bil dolga leta v rezervni vojaški službi kot sargent-kuhar. Tudi tri tedne pred svojo smrtjo je prebil pri vojakih v letnem vojaškem kampu v Singel-tonu. Ko so se vračali domov, je Pavla (kot potnika v enem od vojaških jeepov) doletela nesreča. V civilnem življenju pa je bil zaposlen kot šef dietnega odseka v Port Kernbla District Hospital v Warrawongu, prav blizu svojega doma. Pogrebno sv. mašo smo imeli v sredo, 28. februarja, v St. Francis katedrali v Wollongongu. Maševal sem skupaj z vojaškim kuratom Fr. J. Duck-om. Pokojnik Pokojni PAVLE ARHAR. GOSPOD DAJ NJEGOVI DUŠI VEČNI MIR IN POKOJ! je bil pokopan z vojaškimi častmi na pokopališču (Lavvn cemetery) v Daptu. Pavel je bil dolga leta aktiven in vodilen član taW' kajšnega Slovenskega društva. Znan je bil mnogim r0" jakom in od vseh spoštovan. Vsako leto je organiziral in tudi sam predstavljal “Miklavža” v cerkveni dvorani v VVollongongu. Zato je za njim v Wollongongu nastala velika vrzel, ki jo ne bo mogoče izpolniti. Pa' vel je ob priliki škofovega obiska v VVollongongu pri' redil zanj in za spremstvo kosilo. Postavil je pred k3" pelo sv. Frančiška slavolok za škofov sprejem. San1 je imel ognjevit govor, v katerem je pozdravil škof3 in poudarjal važno vlogo, ki jo ima slovenski duhovnik v življenju izseljencev. Naslednji dan, 14. januarja smo ga videli v Merrylandsu pri blagoslovitvi cerkVv-Bil je v narodni noši. Stal je prav spredaj pri oltarju in prejel tudi sv. obhajilo. Po maši ga je fotograf "Catholic Weekly" časopisa slikal pri plaketi v spO' min padlim žrtvam vojne (ki je zadaj na cerkven1 steni). Ta slika je bila objavljena v listu naslednj1 teden. Ženi, otrokoma in materi ter bratom in sestram ' domovini iskreno sožalje ob izgubi dobrega Pavla. Nai jim bo Bog tolažnik v njihovi boli. Spomnimo se p0-kojnika v molitvi. R.I.P. KRSTI Karin Sonja Žižek. Padstow. Oče Viljem, mati Erika, roj. Kučan. Botrovala sta Peter in Marija Strah-Krst je v Merrylandsu opravil 14. januarja (na dal1 blagoslovitve cerkve) škof Dr. Stanislav Lenič. John Krnel, Concord. Oče Ivan, mati Rajka, roj-Kraljevič. Botrovala sta Rudi in Ivanka Grdevtf Merrylands, 27. januarja 1973. Dvojčka David Aleksander Robar in Daniel Job11 Robar. Sans Souci. Oče Leon, mati Angela, roj. F1' chera. Rojena 31. maja 1966, krščena v sili takoj zatem v Crovvn St. Royal Women Hospital. Krstni o*’' redi so bili dopolnjeni v Merrylandsu 28. januar)3 1973. Botrovala sta Vlado in Joan Resnik. Lidija Ljudmila Robar, Sans Souci. Oče Leon. ma11 Angela, roj. Fichera. Botrovala sta Štefan in Ščancar. Merrylands. 28. januaarja 1973. Sonja Amalija IJrigita Matkovič, Canley Vale. 0& Paško, mati Vida, roj. Verzel. Botrovala je Brigit Reiter. Merrylands, 28. januarja 1973. Julien Anthonv Michael Virag, Hurstville. Oče J11’ lien, mati Elvira roj. Travčar. Botrovala sta Gary Ma'r' rič in Marija Tavčar. Merrylands, 28. januarja 1973- Frankie Lorber, Wentworthville. Oče Frank, ma Matilda, roj. Dobaj. Botrovala sta Rafael in Franci Lavtar. Merrylands, 3. februarja 1973. POROKE Miro Smrdel iz Trnja in Miroslava Čepirlo iz Kocane. Priči sta bila Frank in Frana Smrdel. Merry- ands> 6. jan. 1973. Stefan Prša in Kristina Prša, oba iz župnije Velika °lana. Priči sta bila Ivan Toma in Ana Ritlop. errylands, 10. febr. 1973. Kristjan Magdič iz Slovenske Bistrice in Zorka Bo-. oyska iz vasi Edinakovci. Priči sta bila Stanko Roy n Feliks Hren. Merrvlands, 4. marca 1973. SLUŽBE BOŽJE V POSTNEM ( ASU 2s IN ZA VELIKO NOČ marca, 3. postna nedelja. Gospodovo oznanjenje 9.30 Merrylands 12.00 opoldne, sv. maša na slovenski zemlji v Horsley Parku aPrila, 4. postna nedelja, Hugo 8.30 Merrylands aPrila, 5. postna (tiha) nedelja, Albert 9.30 Merrylands 5.00 popoldaan, Wollongong aPr>la, 6. postna (cvetna) nedelja, Helena 9-30 Merrylands, pred mašo blagoslov oljk, butar in zelenja 6.00 zvečer, Canberra aprila. Veliki četrtek (Leon, p.) 7.30 zvečer, Merrylands, sv. maša zadnje večerje, prenos Najsvetejšega na stranski oltar, ura molitev za domovino aprila, Veliki petek (Hilda, d.) 3.00 popoldan, St. Joseph, Leichhardt, opravilo velikega petka s branjem pasijona, češče-njem križa in sv. obhajilom 7.30 zvečer, Merrylands (isto kot v Leichhardtu) aprila. Velika sobota (Anzelm, c.uč.) 7.30 zvečer, Merrylands, blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode, obnovitev obljub in nato 8.30 zvečer SVETA MAŠA VELIKONOČNE VIGILIJE. Sodeluje mešani zbor. aPrila, VELIKONOČNA NEDELJA, KRISTUSOVO VSTAJENJE 8-30 Merrylands, sv. maša z ljudskim petjem 10.30 Merrylands, slovesna sv. maša z zborovskim petjem 29 5,00 popoldan Wollongong aPrila, Bela nedelja, Katarina Sien. 9-30 Merrylands 6.00 zvečer, Hamilton-Newcastle 1. 8. IS. 19, 2«. 21. 22, anberra ■n Brisbane p - -u unauaue oosteV - *Van Mikula vam b° osebno sporočil, kdaj Za lrne'> pri vas službo božjo v velikem tednu in vVe,‘ko noč. ^tiž ^errytandsu je v postnem času pobožnost sv. oH CVe®a P°ta vsako soboto zvečer po sv. maši, ki je P01 osmih. čas °VED°VANJE ZA VELIKO NOC je ves postni Vsako nedeljo pol ure pred službo božjo. Poleg SLOVENSKA KARITAS vas vljudno vabi na PIRHOVANJE ki bo v Paddington Town Hall, (vogal Oxford St. in Oatley Rd.) na velikonočni ponedeljek, 23. aprila 1973 od 5. pop. do 9. zvečer Igra “JADRAN" Cisti dobiček za cerkveni gradbeni fond v Merrylandsu Vabljeni in dobrodošli tega vsako soboto pred večerno mašo. V velikem tednu pol ure pred svetimi opravili. Na veliki petek v Leich-bardtu ob dveh popoldan, na veliko soboto od 12 do ene v Blacktovvnu, od 1.30 do 2.30 v Cabrainatti, od 6 do 7.30 v Merrjlandsu. BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL. — Na veliko soboto ob enih popoldan v Blacktownu ob 2.30 v Cabramatti, ob štirih in šestih v Merrylandsu. Ravno tako po velikosobotni večerni maši, na velikonočno nedeljo po sv. mašah, tudi v Wollongongu. BOŽJI GROB bo tudi letos po naši stari slovenski navadi. In sicer bo Najsvetejše izpostavljeno na stranskem oltarju na veliko soboto popoldan od 3.30 dalje vse do obredov ob pol osmih zvečer. Pridite in počastite v grobu ležečega Kristusa in se mu zahvalite za njegovo ljubezen do nas. P. Valerijan ❖ AVSTRALSKI SLOVENCI, ki letos potujete v Evropo in imate namen obiskati tudi večno mesto RIM, izberite za rimski objsk dneve od 17. do 21. junija. Tako imate priliko prisostvovati slovesni blagoslovitvi slovenskega zavoda SLOVENIKA (Via Appia Nuova, 884), si ogledati zavod, srečati vse slovenske škofe ter mnogo rojakov iz domovine in vsega sveta, biti z ostalo skupino tudi na avdienci pri svetem očetu. Pri akademiji bodo peli tudi Slovenski oktet iz Ljubljane ter Slovenski pevski zbori, poleg ljubljanskega nadškofa pa bo govoril pisatelj Alojz Rebula. To bodo prijetni slovenski dnevi sredi večnega Rima. Možnost bo s slovensko skupino obiskati tudi kake druge zanimive kraje v bližini. Točen spored slovesnosti bomo objavili v prihodnji številki. Če se pravočasno javite, Vam bo SLOVENIK preskrbel za čas bivanja v Rimu tudi poceni stanovanje v hotelu ali kaki redovni hiši, pa tudi v obeh slovenskih hotelih rojaka Levstika boste dobrodošli. V počitniških mesecih (julij, avgust, september) je vsak romar v Rim, ki ima priporočilo slovenskega duhovnika, dobrodošel v SLOVENIKU, kjer je v ta namen prostora za 50 ljudi. Cena je manjša kot v vsakem rimskem hotelu: vsa oskrba 3,500 lir dnevno (nekaj nad šest dolarjev), brez kosila pa 2.700 lir. SIMNOV LIPE Napisala Krista Hafnerjeva Risbe: Maksim Gaspari POVEST 12. PRAZNOVANJE Drugega dne potem so praznovali Srednjevaščani god svetega Martina. Sveti Martin je njih farni patron in vsako leto na nedeljo po njegovem godu ga slovesno počaste. Lipe je bil to nedeljo prvič po bolezni zopet namenjen v cerkev. Praznično oblečen je stal na pragu hišice ter čakal matere, ki je imela še v kuhinji opraviti. Prijazno je odzdravljal znancem, ki so prihajali mimo. Zdaj tem ljudem ni bil več tujec. Kako napačno jih je sodil ob prihodu semkaj! Zdaj je spoznal, da se pod robato in trdo zunanjostjo skriva mehko in nežno srce. Posebno v času bolezni je dodobra spoznal njih dobroto. In stric Balant in Urh! Ta dva se kar ne moreta dovolj zahvaliti za to, kar jima je storil. Kaj vse mu je stric ponujal v plačilo, ker mu je rešil sina. Lipe bi rekel le besedo, pa bi bil dobil vse, kar bi želel. Toda Lipe ni maral ničesar prositi. Saj vendar Urha ni rešil zato, da bi ga zdaj plačevali. To je vendar moral storiti. Vsakdo bi bil tako ravnal. O, tudi Lipe je bil ponosen fant! “Kaj premišljuješ, Lipe?” ga je nagovoril stric Balant, ki je mahoma stal pred njim. “Ali si že toliko trden, da boš mogel v cerkev?” “Seveda sem, stric. Le mater še čakam, da pojdeva skupaj”. “No, potem pa vaju povabim, da prideta zvečer k meni na martinovanje. Vse se je tako srečno izteklo, da se danes lahko malo poveselimo”. Lipe je obljubil in žarek veselja mu je zasijal v očeh. Potem sta šla z materjo v cerkev. Lipe danes ni mogel zbrano moliti. Vsak hip so mu misli begale drugam. Zdaj gori na Uskovnico k skladovnici tramov, ki ga še vedno čakajo, da jih znese na Kredarico, zdaj do one nesreče v gorah, zdaj (Konec) zopet v bodočnost, ki mu jo je obetal profesor s ka-1 čami in ki se mu zdaj ruši. Greh se mu je zdelo, ker je bil tako raztresen; zal5! se je ozrl na glavni oltar. Tam se je bleščal sveti Maf' I tin ves v zlatu in ves v lučkah. Njemu ob nogah je[ mimo čepela goska z lepim rumenim kljunom. O ta| goska! Lipetu je bila vedno v skušnjavo, kadar jo je[ pogledal. Danes pa še prav posebno. Zdelo se mu je, da bo zdaj zdaj razprostrla peruti« I zagagala hripavo in vreščeče, kakor znajo samo goske* | sfrfotala v zrak in bo sveti Martin ostal sam v o1"! tarju. Ali pa jo je videl pred seboj na krožniku, lep01 zarumenelo, in se je prijetna vonjava širila naokoli'! Ne, danes se je Lipc zaman silil v pobožno molitev | Mati Lucija je stala ob njem vsa srečna in blažen9 ! Da se je le vse tako uredilo, je razmišljala. Tako 5*1 je bala za fanta, da bo krenil na napačna pota. ^ | doli na Otoku so se vaščani jezili nanj, ker je tako objesten. Takrat, ko se je pijan vrnil s senU>is v Kranju, je še sama podvomila o njem. In potenj ona nesreča z očetom! Kako jo je bolelo, ko je videnj da je njen sin postal berač! Bala se je sem v BohW do brata, ki je bil trd in robat. Zdaj pa ve, da je bil* prav to njena sreča. Gore so ji rešile sina. Tako ^ je navezal nanje, tako jih je vzljubil, da so bile te si>e v njem močnejše kot slabosti, ki jih je podedov^' Mlad še, pa že tako utrjen, tako poln močne volj6' Slabo dediščino mu je zapustil oče, zdaj pa se je sp^' menila v blagoslov. Bog ve, kaj bi bilo iz fanta, & bi ostali na Otoku, v sreči in bogastvu? Silna hv»' ležnost ji je vstala v duši do Onega, ki usmerja pota in tako bogato poplača vsako uro trpljenja. ’ pobožni molitvi se je zahvaljevala svetcu božjemu nebesom za pomoč. Kako slovesen je bil za Lipeta današnji dan! Ves & so se oglašali pri njem znanci. Na drobno je vedno znova pripovedovati o tisti nesreči z Urh o"1 in kako ga je rešil. Tovariši so ga občudovali in fli’ koli jim ni bilo dovolj pripovedovanja. Šele pod je ostal sam. Tiho se je splazil pod streho in pois^' za tramom ob lini pisani bič, ki mu ga je bil oče De* daj kupil na sejmu v Kranju. Zadnje očetovo dart^ Koliko časa je že minilo od takrat in kaj vse je b doživel od onega dne, ko ga je premagala pijača ' gostilni pri Jahaču! Dolgo je gledal bič in zdelo se mu je, da mu zo/\ Sovori oče, kakor mu je govoril onega dne, preden je Slišal je njegove besede in zdelo se mu je, da uJe med njimi vesel prizvok. Oče je bil zadovoljen z nJim! ysa ta ]eta je zvest0 držal, kar mu je bil na j^nnni postelji obljubil. O, ni bilo vselej lahko. Toda adar mu je bilo preveč težko, da že ni mogel več strpeti, se je zatekel semkaj v skriti kotiček, kamor n> nihče vedel za njim. Vselej je vzel v roke mali, pi-Sani bič in ga ogledoval. Ob njem mu je vselej po-Sta,° 'ažje pri srcu in nova sila mu je napolnila dušo. Dolgo je ogledoval bič; s prsti mu je pretipal vse v°zle na jermenu. Nato ga je skrbno obrisal, pritisnil na trdi les svoje žgoče ustnice in svetla solza mu je rknila po licu. Globoko je vzdihnil in spet skrbno spravil bič nazaj za tram. Zvečer sta se odpravila z materjo k stricu, kakor )e bil obljubil. Vsa družba s planine je bila tam. za, sirar Vorenc in tudi planšarica Meta, tista z ovnice, o kateri so pravili, da je "grozna'’. Danes £a ni več dražila z mlečnozobim dečkom. Kakor z Vraslim fantom je ravnala z njim. Pojedina je bila velika in nazadnje so prinesli na 01,20 tudi gos. Lepo rumena in dišeča sc je šopirila a belem krožniku in Vorencu so se zasvetile pože-J!Ve oči, kadar koli jo je pogledal. Takrat je prišel goste tudi Urh. Še ves bled in slaboten je bil. Usedel co okoli se je poleg Lipeta in mu ovil shujšano desni- vratu. ,ric Balant pa je vstal in odrezal Lipetu najlepši s pečenke. "Naš rešitelj si”, je rekel vpričo vse dru-. > “in ne vem, kako bi se ti prav zahvalil za tvoje nastvo. Hišico, v kateri stanujeta z materjo, vama j^arim in še kos zemlje vama bom pridal da se ^ lahko brez skrbi preživljala. Rad bi vama e kako pomagal, pa ne vem s čim. Sam nočeš niče-ar Povedati, kaj bi rad”. bj t* vsta' Past‘r J°za 'n rekel: “Jaz Pa vem, kaj daj še kaj velikega iz tebe. Pokazal si že, da bo. Pa saj tudi ni čudno”, je še dostavil, “ko imaš tako mater. Vesel sem, da imam tako sestro, prav zares sem je vesel”. In natočil je kozarce in vsa družba je napila Lipetu. Lipe sam pa je odrinil kozarec in rekel odločno: “Ne bom pil”. “Zakaj ne?” ga je ustavil stric. “Danes lahko piješ, danes slavimo tebe. Kdo ti brani?” "Očetov duh” Lipe. je tiho skoro sam zase odgovoril KONEC Teda bl Lipe rabil”. Kaj?” je hitro pograbil Urh. In Joža je začel pripovedovati, kaj je Lipetu oblju-pri Pro^es9r s kačami in zakaj se je Lipe tako gnal dj» ^.e*u' ‘Zdaj je seveda dela konec in zaslužka tu-’ )e skončal Joža svoje besede. bi/ '^G °k J°zov'h besedah rdel, sram ga je skoraj Dl iv'0 v J°za’ naJ neha. Ne, za to delo noče . Ila- Šimnov Lipe ne prosjači, kakor ni prosjačil )e8ov oče. raftr*C ®a'ant Pa Je rekel: “Radi mojega sina si moje ^renehati z delom in si ob zaslužek, od katerega °^v'sna tvoja bodočnost. Le svojo dolžnost storim, rilo' t0 Povmem- Saj ni treba, da sprejmeš to kot da-Ves ** k° posojilo, ki mi ga boš nekoč vrnil. Se boš posvetil našim goram in vem, da bo nek- Kaj pa naša NOVA POVEST? S prihodnjo številko je bomo začeli objavljati. Za “povest iz zgodnje mladosti” jo je opisal pisatelj sani in ji dal naslov: PAMET SE JE ODPRLA. Bo prijetno branje o Dmuljčevem Acku, kako je začel spoznavati svet okoli sebe: lepo in grenko se mu je polagoma odkrivalo, dokler niso rekli o fantu, da se mu je “pamet odprla” . . . Povest bo za nas še večjega užitka, ker pisatelja poznamo. Naš starosta p. Bernard AMBROŽIČ jo je napisal in v njej zbral prve vtise svojega življenja. Da je pripovedovanje kaj sveže in živahno, se boste prepričali sami. Povest je izhajala v ameriški AVE MARIJI. napisal pa jo je p. Bernard tik pred odhodom v Avstralijo. Oziroma že na poti — pod pogojem, “da pridem za njim v deželo kengurujev” ... — Urednik. f Sv 1 O KOZICI, SLOVNICI IN BLAGOSTANJU Dragi p. urednik: — Ta s: is ni moja iznajdba. Izmislil si g.: je zaani ,aljivec Fr. Milčinski. Tega bo že 50 let. Ampak ko gre tudi v tem spisu za jezičnost, jezikavost in tudi jczikovnost. posega v mojo stroko, zato ga pošiljam MISLIM v ponatis. — Pepe Metulj O NAŠEM DEKLETCU že dolgo nisem nič povedal. Pravijo sicer, da so vobče one dame boljše, o katerih se manj govori. Toda je naše dekletce na poti do damstva prispelo šele do stopnje, ki jo oznanja nežna prispodoba s kozo. Zato mislim, da ne more upropastiti ugleda in bodočnosti naše kozice, ako spregovorim o njej dve, tri besede. Dekletce raste in ji postajajo krila od dne do dne modernejša, namreč — prekratka. Sicer je naše dekletce sedaj v letih, ko ni štiri -ali pet peresne deteljice ob poti, da bi ji ostala prikrita. Več nego trideset let je že preteklo, kar sem zadnjo utrgal jaz, dasi mi včasih iskajoče oko še uhaja po zeleni grivi. Naša kozica pa jih prinaša kar v šopih domov, in da bi res bila to, kakor jo kličemo, bi skoro lahko živela ob sami štiri- ali petperesni deteljici; tako pa z njo zgolj kvari slovensko književnost: vsi Zvoni in Kresovi, oba Wolfa in Pleteršnika sta mi že polna tega stisnjenega bilja. Iz opisanega njenega razmerja napram deteljici je dopusten sklep, da je vid naše deklice v zadovoljivem redu. Pa vendar sama zatrjuje, da vidi slabo, in trdi to vsakikrat, kadar jo podim h klavirju. Potemtakem bi ji klavir neugodno vplival na vid. Pa morebiti na vonj tudi, ker dosledno namrdne nos, kadar mu pride blizu. In še toži o njem, da nagaja njenim prstom. Čudna žival tak klavir! Skratka, klavirja naše dekletce ne ljubi. Ljubi pa knjige in — kar je poglavitno — ljubi šolo. Šola ji je poglavitna reč. Šola je steber človeške družbe in sploh in tako dalje, kakor že rečeno. In sem bil zadovoljen in vesel, ko sem videl, s kakšnim navdušenjem je pohajala tisti svoj četrti razred, se učila in izdelovala svoje naloge. Pa se je zgodilo, da me je iznenadila, izne-nadila baš zastran šole — in nikakor ne prijetno. Bil sem par tednov zdoma in sem bil srečen, ko sem se zopet vrnil v vajeni red in našel vse zdravo. Dekletce se me je kot po navadi oklenilo okoli vratu in sem jo kakor po navadi vprašal: “Kozica, ko me ni bilo doma, da bi te priganjal, ali si se ta čas kaj učila klavirja?" "Klavirja", je dejala in so se ji zaiskrile oči-"O, klavirja je samostalnik moškega spola, ednina, drugi sklon, klavir, klavirja, klavirju, klavir, pri klavirju, s klavirjem, pika." In me je zmagovito pogledala. Odgovor mi ni ustrezal. Ne rečem, ob sebi je bil nemara pravilen. Ali imel je hibo, da se ni dotikal vprašanja. Pa sem dejal: "Ti mi povej, ali je bila gospodična pri klavirju s teboj zadovoljna?" Zopet so se ji zaiskrile oči in ji zažarela lica' "Zadovoljna? Zadovoljna je pridevnik ženskega spola, ednina, prvi sklon. Zadovoljen, zadovoljna, zadovoljno.” — in potem je ta nesrečni pridevnik mikastila v vseh treh spolih in v vseh treh številih oziroma kolikor jih je, in je šlo: drrrrr ... na koncu je rekla: pika. In je še dostavila: ‘‘Ne bos me ujel!” — Kakor da je ne sprašujem zaradi klavirja, nego se z njo lovim kaj vem po kakšni gmajni. Pa mi ni niti pustila časa, da premislim, kako naj drugače zasuče m vprašanje, da pridem do cilja, ampak je obrnila bojno kopje in mi ga nastavila na prsi: “Pa ti sedaj odgovori, atek, kateri so oziralni zaimki!” Moj Bog, oziralni zaimki! Seveda so! Mar jih tajim? In jih je kolikor toliko. Toda se ne sine takole butniti vame z vprašanjem. Človek ima vendar živce — ne? Če kar treščiš vame z vprašanjem, seveda ne morem odgovoriti — še svoj? lastno ime bi pozabil tisti hip . . . Pa je že kar sama odgovarjala mesto mene'■ ‘‘Oziralni zaimki so, dvopičje, prvič samostalni, dvopičje, kdor in kar, vejica, drugič pridevM’ dvopičje, kateri, katera, katero” — in tako dalj6 in je kar mižala in ji je šlo: clrrrr, pika! Kaj takega še nisem bil videl in slišal, jemalo mi je sapo, njej pa je zrasla samozavest in mi ukazala: “Atek, vprašaj me še nedoločne zaimke- je zopet zdrdrala nedoločne zaimke, dvo-P,cJe in na koncu pika, in ne vem več, katere nedoločne zaimke je naštela. Vesel sem, da sem si ZoPomnil od oziralnih tri. Bogme, stvar se mi je zdela čudna. Dejal sem: Dekletce, ali te to-le veseli?” Odgovorila je in le bila kar zamaknjena od rajskega blaženstva: A te k, ni lepšega na svetu, nego je slovnica!” Zraven je sedela žena in so ji nosnice razode-Zadovoljstvo in ponos. Meni je pa pritisnila v Slavo skrb. Ali je pravilno, ali je naravno, da se malo, Zdravo dekletce v nežni starosti desetih let tako rezmejno navdušuje za sklone in zaimke in šle- Vl o in kaj vem kaj še, in da nima ves pestri svet n>c kpšega zanjo nego slovnico? Spal sem zelo slabo tisto noč, drugo jutro pa ie>>i šel in se poklonil gospe učiteljici. Dovolite”, sem dejal, “da imam čast, jaz sem 'o in ta . . » Prijazno mi je stisnila roko: "Veseli me”, je e>ala, “jako nadarjeno hčer imate.” Prosim”, sem rekel, “veste, razumete — skrbi 1 Povzroča zastran slovnice . . .” . O”, me je prekinila, “pomirite se, v slovnici ie doma kakor v lastni srajci. Lahko vam česti-,Qni- Kajti baš slovnica je podlaga vsem drugim vedam in strokam, je takorekoč temelj bodočnosti in blagostanja. Veseli me, resnično me veseli.” Nisem vedel nič drugega, nego da sem se vljudno zahvalil in poslovil in mi ni bilo ljubo, da sem se ob pragu spotaknil. Sedaj pa premišljujem svet, slovnico in sebe. Delal sem in se trudil vse žive dni, že postajam siv, ali o bodočnosti in blagostanju pri meni še ni sledu — mislim, da tri knjige in en bel telovnik še ne šteje za bodočnost in blagostanje. Ugibal sem že večkrat, kaj je temu krivo, pa sedaj preudarjam, ali je morda krivo to, da ne-dostaja moji bodočnosti in mojemu blagostanju onega dovolj trdnega temelja, ki ga je omenila gospa učiteljica — slovnice . . . A ko je tako — ali je še čas, ali ni prepozno, ali je sploh mogoče, da si sedaj na stara leta še izboljšam in nadomestim omenjeni moj nedo-statni temelj? “Temelj!’’’ — če bi le vedel, kaj je to. Oziralni zaimek nemara ni, pa še ne vem, če se sklanja ali sprega . . . Poizkusil bom s svojim dekletcem, našo kozico. Rada me ima, mogoče se nama posreči in me dekletce nauči, da vendar ne bom docela zavržen zastran bodočnosti in blagostanja. Skupina adclaidskih birmanccv s svojim škofom Z Vseh TRIDESET NOVIH KARDINALOV je nedavno i-menoval sveti oče Pavel VI. Med njima sta tudi dva avstralska cerkvena voditelja: melbournski nadškof James Robert KNOX in pa sydneyski nadškof James Darcj FREEMAN. Takoj po končanem kongresu sta oba odletela v Rim, kjer sta z ostalimi kandidati v ponedeljek 5. marca prejela od papeža kardinalski klobuk Da smo imeli letošnji mednarodni evharistični kongres v Melbournu, gre brez dvoma največja zasluga nadškofu, zdaj kardinalu Knoxu. On je ponudil svoje škofijsko mesto evharističnemu mednarodnemu odboru, se kljub nekaterim nasprotovanjem za stvar zavzel in jo tudi izpeljal. Tudi je bila njegova ideja dati kongresu res ekumenski značaj. NAŠI USPEHI na vseh poljih življenja in dejavnosti so zgled vsem deželam sveta in narodom, kako se rešuje problem žene — s temi besedami je Rusija oznanila svetu letošnji Dan žena, deveti marec. Lepo se sliši, kaj pa mislijo ruske žene in matere k tem "uspehom”, je verjetno drugo vprašanje. En dan v letu je res njihov praznik, vse druge dneve pa pretolčejo po 40 ur tedensko tudi na najtežih moških delih, tudi pri cementu in med varilci ali pri gradnji nove ceste . . . Kar ima svobodni svet mode in kozmetike za ženske preveč, toliko jo ruska žena pogreša; manj zasluži denarja, manj ima prostega časa in dosti več dela v svojem domu po urah službe. Tako ugotavljajo novinarji, ki poznajo ruske razmere. Dostavljajo tudi to, da se “pravica ruske žene" sprejeti kateri koli moški posel kaže prav v tem, da je največ žena zaposlenih na težkem poslu, dočim so mnogi moški le preddelavci in po tovarniških pisarnah. V Rusiji je po zadnji statistiki mnogo več žena kot moških: stotrideset milijonov in pol proti stoenajstim milijonom in pol. Država jih je prisilila za moška dela, da je zamašila luknje, ki so jih povzročile številne žrtve na bojiščih zadnje vojne. A tudi slavospev “heroični ruski ženi” ne pomaga veliko, če pa ima ta žena tako malo časa za vršitev svojega vzvišenega poklica zakonske žene in matere. Sicer pa je tudi naša svobodna potrošniška družba spravila ženo že zelo daleč. Ne ravno na težka moška dela, od materinske brige za dom in družino pa prav gotovo .... PRIZIV zaradi razsodbe viktorijskega sodišča, ki je odločilo, da ima Sylvia Watt pravico do odškodnine za poškodbe, so umaknili. Gre za slučaj nerojenega otroka, ki je bil v svoji materi — takrat šele v sedmem tednu nosečnosti — v avtomobilski nesreči. Nesreča se je zgodila v Victoriji na Hume Highway v maju 1967 in Sylvia se je osem mesecev kasneje rodila s hudo poškodbo na možganih. Družina zdaj živi na Škotskem, kjer bo poškodovana deklica letos začela šolo. Ličenje V tir o v bo šele pokazalo, kakšne posledice ji je prinesla nesre' ča pred rojstvom. Višino odškodnine bo odločilo vikto- | rijsko višje sodišče (Supreme Court), če se starši ne bodo morda pogodili z zavarovalnico brez obravnave. Zgodba je kaj zanimiva prav v dejstvu, da gre za & I nerojenega otroka, ki mu je sodišče priznalo, da je živo | bitje, oseba, človek, pa četudi komaj v sedmem tedm1 [ po spočetju. Prav to, kar toliki nočejo razumeti in odo' I bravajo splav ter zagovarjajo njegovo uzakonitev. So- I dišče je z odločbo, da je Sylvia upravičena do odškod' 1 nine. kaj zgovorno potrdilo dejstvo: kdor bi tega se- j demtedenskega nerojenega otroka umoril, bi bil morilec' j SICER TO NI VEČ NOVICA, je pa le odločna iZ' I java papeža Pavla VI, ki je vredna, da pride na papif' i Ko je letos za novo leto papež kot običajno sprejel v [ avdienco diplomatski zbor akreditiran sveti stolici, ie I poslanike spomnil med ostalim na odnos cerkvenega $ I civilnega reda in meje njih odgovornosti. Posebej ie [ naglasil: “Mi nismo nevtralni. Reči hočem: evangelij E Cerkvi enostavno ne dopušča, da bi bila ravnodušni I ko gre za dobrobit človeka, za njegovo telesno zdravja j razvoj njegovega duha, za njegove osnovne pravic^ njegov duhovni poklic ... Ne sme biti ravnodušna, ka' ; dar prilike družbe, v katere pride gotov narod, stavlja)0 te prvine v pogubo; ali pa ko gotov mednarodni pr0' [ gram potrebuje naše podpore za izvršitev svoje svoj' | stvene humanitarne naloge . . .” Cerkev ima pri vsem tem en sam namen: kazati s veštvu pravo pot in mu pomagati. Državna vodstva, ^ s se tega zavedajo, imajo od sodelovanja Cerkve sait^ korist. Žal je v gotovih deželah Cerkev potisnjena v ! zakristijo in ji po zakonu ločitve Cerkve od države priznavajo nikakih pravic, niti pravice delovanja na ka' [ ritativnem polju. Tudi v ZDA ali Avstraliji je Cerke' : ločena od države in vendar prisotnost Cerkve na vse& : poljih v dobro ljudstvu ni nikomur na poti . . . O PREHRANI IN MNOŽITVI ČLOVEŠTVA so & našem evharističnem kongresu znanstveniki dokazoval1, j da je na zemlji dovolj hrane za vse človeštvo in še ^ desetkrat toliko ljudi. Vso lakoto tolikih množic m0- j ramo pripisovati slabi razdelitvi zemeljskih dobrimi K temu bi lahko dodal še podatke, ki sem jih o tertjj nedavno našel v tržaškem tedniku “Gospodarstvo”. ČHK nek omenja nemškega geografa prof. Pcncka. V njež^ vem času je živelo na svetu poldruga milijarda ljud* in mož je po takratnem stanju znanosti in tehnike računal, da bi zemlja zlahka preživljala šest do ose<9 milijard ljudi. Dalje piše isti članek: Danes imamo zemlji tri in pol milijarde ljudi, naravoslovci pa so pre"j bivalsko zmogljivost zemlje dvignili na 40 do 50 >11* » jard . . . Pri vsem tem pa taka panika, da svet kriči o nujn^ zmanjšanju števila rojstev in celo o zakonih brez otrow Tol; fcer l 00 sicer na svetu zmanjkalo hrane . . . Kakšen ne-el- Kaj ne dela ravno to iskanje neumestnih izgo-v_’ žal podprtih od gotovih "znanstvenikov”, največ recnih zakonov? če ni smisla za žrtev, če nočeta za- KQ|^co c • • je sPreJeti nikakih zakonskih dolžnosti, se na videz ,ako srečen zakon kmalu spremeni v razvalino. “Kardinal \villy brandt si je tudi ogledal „0,^- muzej”, je povedal direktor muzeja na Jasni Jani prj Moskvi, ko je po muzeju spremljal nemško Zač eSOr’co Uto Ranke-Heinemannovo. Ta ga je kaj »al n° pogledala, saj Willy Brandt ni noben kardi-v ’ arnpak nemški zvezni kancler . . . Končno pa je le lkgV°^ Slavi rešila uganko: direktor je zamenjal nem-.®a kanclerja Willyja Brandta z nizozemskim kardi-, . .H1 Janom VVillebrandsom, ki je kot vodja papeškega slav' ZU etl'rl0st kristjanov obiskal vodstvo pravo-, ne ruske cerkve in si ob tej priliki ogledal tudi Jaspn° Poljano. 2al rec'te’ 1:1 n' podobna oni, ki jo ima g. Vinko ete' v svojem članku: "Gospod se je zaletel in bo juin 7Q_- ^anj sveta maša . . . v Nemčiji je po zadnjih podatkih 2.3 milijona tu-dr'u^e'aVCeV' Prve,n mestu so Turki — 497.300, na C* delavi AJ** Jugoslovani — 471.900, na tretjem Italijani — Slede Grki, Španci in Portugalci. Zanje so lani na 1 ,2dalali celo poseben časopis •— trimesečnik pod ov°m "Arbeitsplatz Deutschland". Izhaja v polanski nakladi in v šestih jezikih. ^atomsko SRCE obljubljajo zdravniki in celo v bli-jjJ1. bodočnosti — do leta 1980. Tako je izjavil časni-Jem Theodor Cooper, ravnatelj ameriškega zavoda nihSfCe In P'iuča- P° presajanju src, ki ni pokazalo traj-»USPe^ov> so se zdravniki lotili izdelovanja in prelce an^' umetn'h src- Uspe'0 jim je izdelati umetno j na atomski pogon, ki se da vdelati v človeška prsa ^8a tel0 ne odkloni. Po dolgih preizkusih raznega ma-ga a so za umetno srce začeli uporabljati dacron, ki tilu sPrejemnika prevleče z nekakšno mreno in se llPre- Vsaj na živalih se je ta pokus odlično ob- At nj£n.0niski pogon so najprej preizkusili v mestni bol-Prcv'Cl V ^ostonu> Mass. Atomska črpalka je za pet ur Zela delo levega srčnega prekata. Pogon ji je dajal TOBIN BROTHERS funeral direetors, STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI? Za ZDRAVNIŠKO in BOLNIŠKO ZAVAROVANJE (Medical and Hospital Benefits) in po želji tudi za ŽIVLJENJSKO (Life Insurance) Vam je na razpolago HIBERNIAN S 0 CIE T Y Družba je registrirana pod Friendly Societies Act of Victoria kot podporna katoliška organizacija, ki ne išče dobička. Je od oblasti priznana po National Health Act in morejo člani prejeti tudi vse vladne dodatke (Commonwealth Government Hospital and Medical Subsidies). V Melbournu morete izpolniti prijavnico in plačevati tromesečne obroke v slovenski duhovniški pisarni. Tudi v Sydneyu Vam more dati vse informacije slovenski duhovnik. 299 La Trobe Street, MELBOURNE, Vic. 3000 Tel. 67-7345 majčken parni stroj, ki je prejemal svojo energijo od plutonija. Mali komputer je sproti prilagajal delovanje umetnega srca potrebam telesa. I PERONISTI so zmagali na letošnjih marčnih volitvah v Argentini — po osemnajstih letih, kar je moral Juan Peron iz dežele. Novi predsednik Dr. Hector Campora je imel za geslo svoje volilne kampanje: “Cam-pera na vlado — Peron k oblasti!” Obljub volilcem na pretek — zlasti mlademu rodu, ki stremi po novem in boljšem, starih napak pa ne pozna ali pa jim ne verjame. Kam in kako bo zajadrala zdaj argentinska barka, bomo kmalu videli. VIKTORIJSKIM SLOVENCEM NORTH MELBOURNE, 189 Boundary Road. 329 6144 MALVERN, 1382 Higfa Street, 50 4720 SPRINGVALE-DANDENONG, 505 Princes Highway, Noble Park. 546 7860 MENTONE, 3 Station Street, 93 2460 FRANKSTON, 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA d Politika nevezane prožnosti l*od tem naslovom je prinesla argentinska “Svobodna Slovenija” v februarju članek ki ga ponut!skujemo. Lepo nam osvetli svetovno politično obzorje našega časa in nam p®-maga lažje razumeti njegov zadnji razvoj. — Urednik. Že med trajanjem vietnamske vojne, še bolj pa po podpisu pogodbe v Parizu ob koncu sovražnosti v Vietnamu, v zunanjih in vojnih ministrstvih velesil strokovnjaki razmišljajo o novih konceptih meddržavnih odnosov in prihajajo do zanimivih spoznanj. Skoro soglasno ugotavljajo: nove dobe — novi koncepti ali obratno: novi koncepti — nove zgodovinske dobe. V novem veku n. pr. kolonialne ekspanzije velikih evropskih sil pripisujejo stremljenju tedanjega evropskega prebivalstva po obilju, ki ga je predstavljalo na novo odkrito zlato in druge dragocene kovine. Konec te dobe je leta 1776 pomenilo delo Adama Smitha “Bogastvo narodov”, v katerem je le — ta postavil definicijo, da bogastvo m zlato, temveč sposobnost prebivalstva proizvajati koristne dobrine. Ob podpisu pogodbe, ki naj bi končala vietnamsko vojno, kaže, da svet prehaja iz razdobja konfrontacije med komunističnimi in kapitalističnimi silami v razdobje, ki ga je Nixon v svojem letošnjem nastopnem govoru označil za “strukturo miru, ki bo lahko trajal ne samo v naši dobi, temveč še dolge generacije”. Nova doba, če bo seveda prišla, vsekakor ne bo rezultat nekakšnega izbruha mednarodne moralnosti ali nekega novega hotenja narodov, da bi podredili svoje interese interesom drugih narodov. Bolj bo odvisna od razporeditve sil za zagotovitev svetovne stabilnosti. Prav dramatično se je stara bi-polama doba, doba živčne vojne in njen koncept moči, zrušila na dejstvu, da ZDA, največja od obeh velesil, niso mogle prisiliti ob tla Severnega Vietnama, ki po svoji družbeni strukturi spada med najmanj razvite države na svetu. V prednuklearni dobi je gospodarska zmogljivost neke države bila važnejša od njene obrambne zmožnosti. V dolgi vojni je namreč taki državi bilo mogoče preusmeriti svojo gospodarsko zmogljivost s civilne na vojaško in tako zgraditi in vzdrževati večjo vojaško silo kakor njeni nasprotniki. Nuklearna doba pa je zmanjšala pomen gospodarske zmogljivosti posameznih držav. V atomski vojni, ki bi trajala morda le nekaj dni ali celo nekaj ur, bi imelo veljavo le atomsko orožje, zavarovano pred napadom in pripravljeno za takojšen odgovor na kakršno koli grožnjo. Vietnamska vojna, za ZDA “najdaljša in najtežja” po besedah Nixona, je zaradi svojega izredno dolge?1 trajanja in zaradi neodločenega izida spremenila k0" cept moči neke države. Dokazala je, da ta omejih ni materialna, temveč političnega in socialnega čaja zaradi ozirov, ki se jim vlada ne more izogo111 ne doma ne v zunanjem svetu. In čim večja je vel6, sila, tem bolj je v tem pogledu vezana. V zadnji izdaji revije Zunanje zadeve Brooking K stituta v Washingtonu beremo, da so trije faktorji, danes omejujejo vojaško in gospodarsko prožnost V*. tere koli države, pa naj bo tudi velesila: 1. Koalicije, zvarjene v živčni vojni, so se za^( razkrajati. Manjše sile kažejo vedno večjo težnjo ® j odvisnosti, velesile pa ugotavljajo, da je zvestoba •*!; hovih zaveznikov dvomljiva in da jim celo omej11!* njihovo lastno gibljivost. 2. Zadeve, ki nimajo direktne zveze z varnosti11 držav, v glavnem ekonomske, zavzemajo prvo m#1 na lestvici modeme diplomatske aktivnosti. Še si^ drži, da ostajajo problemi varnosti važni, toda ZD, na eni in ZSSR na drugi strani imata vedno možnosti, da bi z grožnjo odpovedi vojaške zaS^ij obvladovali svoje zaveznike. 3. Prijateljstva in nasprotstva v meddržavnih od* sih postajajo vedno bolj zapletena in dvolična. višku živčne vojne sta obe velesili, vzporedno s teki'11 nabiranja zaveznikov, ostro ločili med prijatelji in ^ vražniki. Nevezane države — zlasti Indija, Egipt Indonezija — so s svojim dvoličnim političnim zad^* njem sicer igrale važno vlogo, toda za to vrsto poli^! so menili, da je ne bodo mogle dolgo vzdržati. V novem, multi-polarnem razdobju, v katerega P1 haja moderna zgodovina, pa kaže, da ravno ta “p°[r tika nevezane prožnosti služi za model realistični J plomaciji”, ugotavljajo strokovnjaki v omenjeni reVj* Celo nerazvite dežele Latinske Amerike, Afrike 1 Azije so lahko važne za bodočo stabilnost sveta. V tej novi dobi bodo imeli velik vpliv tisti ki bodo “najbolj konstruktivni participanti v naj&f raznolikosti koalicij in zavezništev”, menijo zunafr politični izvedenci v ZDA. Take dežele bodo in1* največjo uporabno zalogo političnih menic, ki se b0 glasile: “Podpirali vas bomo v tej zadevi če nas t>°5 vi podpirali v oni”. Države bodo tako prisiljene medsebojno sodelovanje, to pa tudi zato, ker bo r leg vsega gornjega stari sistem grožnje uporabe jaške sile seveda še vedno tu. LJUBEZEN GOREČO NAM V SRCIH UŽGI DO HOSTIJE BELE, DO REŠNJE KRVI! KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi Kotičkarji! Danes je prvič, ko se oglašam in še to s pomočjo mame. Hočem se predstaviti: imenujem se Henry Franco in živim v Port Lincolnu, S.A. Doma me kličejo Henrik. V januarju sem bil že devet let star in hodim v katoliško šolo sv. Jožefa. Imam brata, ki mu je ime John. A on je še premajhen, da bi vam pisal, ker ima komaj dve leti in pol. Drugič pa še kaj. Lep pozdrav vsem! — Henry Franco KRISTUS KRALJUJ, KRISTUS ZMAGUJ, V HOSTIJI SVETI NAM GOSPODUJ! Ve?*AGI OTROCI Res sem mislil, da mi boste poslali Vjjl4.res',ev uganke, ki sem vam jo zastavil v zadnji šte-ltj ' .^a s^e najbrž gledali samo sliko dveh fantičev, d '§rata, črke na obeh straneh vas pa niso zanimale, S!irn' pravilno sestaviti. Za enkrat vam opro- ’ drugič pa morate biti bolj pridni. Rešitev uganke se glasi: ZDRAVO TELO — NAJ-te|o BLAGO! Tudi fantička na sliki imata zdravo jjt ’ 2ato sta tako vesela. Upam, da ste tudi vi vsi po-0n-.Ce *CP° preživeli in se zdravi vrnili v svoje šole. pa'Slte kaj, kako je bilo v teh brezskrbnih tednih! In ,k0-P«ite kaj, kako ste srečali našega slovenskega ročiia’ ste ga seveda. Gospod škof Lenič mi je na-pP 1 Pred odhodom, naj vas mlade bralce MISLI še je j Pozdravim. In slovenskega jezika ne pozabite. Slo C);!1! boste z mamico in očkom kdaj prišli v tatI)enii° na počitnice, boste morda obiskali tudi njega bosteV ^u^'iansk' stolnici. Kako bolj bo vesel, če se Pogovorili v slovenskem jeziku. Pr ■ Vuk aVllno rešitev uganke so poslali: Ivan Brajko, Anica Slav' ^lnk° Jager Jr., Branko Žabkar, Jcško Pevec in lca Velišček. Nagrado je dobil Branko Žabkar. dor-|'x, V«ED MLADINO slovenskih izseljencev, ki Host if^° v Avstraliji, tudi kaj znanstvenikov? Bodoč-iZrriej 0 pokazala. Naša slika pa morda kaže enega vei)(j nj'h danes, ko je komaj šestnajstletni fant in nani ^Poseduje celo svoj kemični laboratorij. “Dokler °^ka ne P°^ene v zrak, bo vse dobro”, pravi njegov h, o|(r . vRAN živi s svojimi starši v melbournskem (l°^r0 ^ast Bentleigh. Dasi rojen v Avstraliji, zelo Sovori slovenski jezik. Pa tudi v šoli — Salesian College, Chadstone — je bil vsa leta med najboljšimi študenti. Za svojo pridnost in znanje je dobil Common-wealth Scholarship. The Science Teacher’s Association of Victoria pa mu je podelila nagrado v svojem programu “Annual Science Talent Search”. LAB-TALK (Vol. 15, 8) je v oktobru 1971 objavil njegovo razpravico “Project on Pollution”, dočim je list SCIENCE AND TECHNOLOGY (Vol. 9, 5) skoraj istočasno objavil njegov članek “Water Pollution”. Tako res lahko upamo, da bo še kaj iz našega Raya. Ponosni smo nanj, kakor so nanj lahko ponosni njegovi starši. Želimo mu v bodoče še veliko lepih šolskih uspehov, ki ga bodo gotovo privedli tudi do lepih uspehov kasneje v življenju in delu. 1 000000000 0000000000000 00000000000 000000000 0000000 00000 000 o SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY vabi člane in prijatelje na VINSKO TRGATEV 7. aprila 1973 ob 8.00 zvečer Masonic Hall, Merrylands (vogal Pitt in McFarlane Streets) Igra priznani orkester “JADRAN”. Za okrepčila je preskrbljeno. VAŽNO! VAŽNO! DOBER ZASLUŽEK Povečujemo delokrog naše potovalne agencije. Nujno potrebujemo sodelavce — ugledne osebe obeh spolov, ki imajo dobre stike z našimi ljudmi v Sydney-u, Wollongong-u, Nevvcastle-u, Canberri i.t.d. V kratkem bomo odprli podružnice v Blaektovvn-u, Liverpool-u, Marrickville-u. Za vse informacije se obrnite na: THEODORE TRAVEL SERVICE P/L 66 Ovford Street, DARLINGHURST, N.S.W., 2010 Tel. 33-4155 g. RATKO OLIP POZNA je ta dvojna številka, pa mi bodo naroči že oprostili. Visoki obiski in februarski kongres pf mogoče je bilo imeti še MISLI na brigi. Prihodnja velikonočna — bo pa že spet redno na pošti. Svoje dobro je pa tudi ta zamuda prinesla. Neka,ff večletni dolžniki so poravnali svoj dolg _____________ v stra^ da sem jim s februarjem list ustavil, ko ga niso do^ Lepo priznanje, da bi MISLI le pogrešali, če bi več * prihajale v hišo . . . Tudi pisem z naročnino sc je v teh dveh mesecih bralo za celo goro. da mi je nemogoče odgovoriti ' zakasnelo pošto. Tistim, ki so naročnini dodali (tl dar za sklad, naj bo njihovo ime tiskano med valci znak, da sem pošiljko v redu prejel in tudi nar<|1 nino vpisal. Ostale pa prosim za malo potrpljenja ne bo tudi velikonočna številka pozna. Urednik in upravni KOTIČKARJI! f ■ ■ Tu je še nekaj; za vas: UGAN-I KA. Morda se bo-I ■ ste te raje lotili; kot prejšnje. Re-1 šitev pošljite do; petega aprila, pa; bomo videli, kdo I bo izžreban. te AN»ERRA. A.C.T. — Poskusil bom, če bodo tudi vrstice zagledale širši svet kot ga imajo tu, kjer na- iJ0' se m* Prav> da poročam o visokem obisku. Doi Stanislav Lenič ni zgrešil Canberre, ko je diuj P° Avstraliji. Za to priliko se je naše Slovensko jeli V° resno POtrudiloyda smo goste čim lepše spre- lj 1 dom "TriglaN^/se je oblekel v praznično oble- • Pn vhodu je veselo plapolala slovenska zastava. Tu so g n. f r r 2a ?' pozdravile narodne noše. Nasmejanega obra- *kih V*S°^' ®os* S,0P*1 v polno dvorano: malo canberr-qq ^ovencev je manjkalo. Spored je vodil g. Urh. ysjVor J^JJttJitfidai^^^vetb^^aleža^ij^jDil jedrnat. {ut-,Srn° mu hvaležni, saj je povedal^ra^fo, kar so ra . naša srca. G. škof je seveda tudi spregovoril; g °Z|* nam je, kaj je dom v širšem pomenu besede; in al nam je, da smo si ga zgradili. Njegovo toplo slJ>Hsi>jeno domačo besedo bi človek še in še po- kuJedila je okusna večerja, za kar gre zahvala našim Jb- Jr)em- K. sporedu je vredno posebej omeniti izve-SVoj.° P';*nistko Ingrid Urh. Četudi še mlada, nas s ^lni igranjem preseneča in nam mnogo obeta. f0|j.°®r^i g- župnik, poznani potopisni pisatelj in koli,. 1 kulturni delavec, Vinko Zaletel, nam je pokazal jih ■ 6 ski°ptične slike iz koroške domovine. In koliko hv>ai^a. '— vse so njegovo lastno delo. Res smo mu Sled i01 Za ta u^itek. Korošci bodo pa gotovo kmalu p 1 slike iz njegove poti po Avstraliji . . . 2ov'jPr°Vineial Marijan Valenčak je naše veselje opa-sliie ’ rekel pa ni veliko. Upam, da je delal v glavi bo P- Poslati čim prej še kaj patrov iz domovine, da b0 , 0 Za nas lažje in uspešnejše. Le prepričan naj lip’ a bomo vsakega izseljenskega duhovnika z vese-m prejeli. Naslednji dan je bila v cerkvi sv. Patrika, Braddon, škofova maša ob res lepi udeležbi canberrskih rojakov. Čez dan pa si je imel priliko ogledati to našo prestolico, ki slovi kot ena najlepših na svetu. Upam, da je tako na Canberro samo kot, na našo slovensko skupino odnesel lepe spomine. Visoki gostje so nas zapustili na nedeljo 28. januarja in se odpravili proti Victoriji. Od tam bo pa menda že kdo drugi poročal. — Joža Maček BRISBANE, Qld. — Rad bi opisal visoki obisk, ki smo ga brisbanski Slovenci doživeli med ostalimi našimi naselbinami Avstralije. Z novico o prihodu škofa med nas so nas najprej seznanile naše drage MISI.T. Posamezniki pa smo tudi od svojih domačih dobili topla priporočila, naj se gotovo udeležimo škofovega sprejema. Naše navdušenje se je stopnjevalo, ko je nekaj dni prej prišel med nas dr. Mikula ter začel s pripravami na obisk dragih gostov iz domovine. Ponovili in znova osvežili smo nekaj izbranih cerkvenih pesmi, da je bilo ljudsko petje na dan slavnosti čim boljše. Glavne priprave za izvencerkve-no slovesnost sprejema pa je prevzela požrtvovalna gospa Plutova, ki je s pomočjo Marije Andreisove in ostalimi gospodinjami pripravila gostom in nam vsem celo gostijo. Plutova družina je znana med nami kot redna gostiteljica izseljenskega duhovnika, kadar obišče Brisbane. Prihod gospoda škofa, p. provinciala in g. Vinka Zaletela (tega vsi poznamo že po njegovih prezani-mivih potopisnih knjigah) je bil v sredo 24. januarja zvečer. Pred sveto mašo sta pri cerkvenem vhodu pozdravila našega škofa dve narodni noši: Anica in Bemardek. Marijina cerkev v South Brisbane, kjer se Slovenci redno zbiramo pri slovenski maši, je bila za ta sprejem praznično okrašena. Udeležba pri škofovi daritvi je bila zelo lepa: ena naj večjih, kar se jih spominjam v naši naselbini. Gospod škof P3 je pošalil, da nas je približno toliko Lrt dema m običajno nedeljo v kaki mali fari. Škofova maša in njegova domača pridiga nam je vsem segla do srca. Ob toplih očetovskih besedah smo bili res prevzeti. Poslušali bi ga še in še — škoda, da je bil nadpastir med nami tako kratek čas. Po sveti maši smo se zbrali v dvorani poleg cerkve, kjer so prišle na vrsto priprave gospe Plutove in ostalih gospodinj: bogato obložene mize za vse. Tudi spored je bil kaj pester. Poleg pozdravnega govora gostom je spregovoril gospod škof. Nato so pele in igrale Andreisove hčerke, končno je sledilo zanimivo predavanje g. Vinka s skioptičnimi slikami iz naše Koroške. Vsi smo imeli v dvorani priliko, da smo se osebno pogovorili z nadpastirjem in spremstvom ter vsem tudi naročali tople pozdrave za domače v domovini. Da, ohranili bomo ta prijetni večer v najlepšem spominu. Visokim gostom smo Slovenci v našem bolj osamelem Brisbanu iz srca hvaležni. Bili smo spet vsi kot ena družina, zbrana okrog očeta. Res je bilo lepo. Mirko Cuderman. SYDNEY, N.S.W. — Najprej bi se rad prisrčno zahvalil našemu g. škofu dr. Stanislavu Leniču: imel je jih pogrebno mašo za našim pokojnim očetom Jože to1” Venika. Enako zahvala p. Valerijanu in ostalim, ki 50 se udeležili pogreba. S svojo družino pa se tudi posebej javno zahvaljujef vsem, ki ste mi prišli v pomoč, ko sem imel v druži® nesrečo in bolezen. Več kot šest mesecev sem prebil' bolnišnici in hvaležen sem vsem, ki ste mi lajšali te iOe' sece s svojimi obiski. Posebna zahvala p. Valerijanu obiske, vsa pota in skrbi, ki jih je imel zame in ima za desetine slovenskih bolnikov po širnem Sydney^ Hvaležno se zahvaljujem zlasti B. Kalcu za zbiranj*! denarja zame. Knjigo potrdil sem dobil in prav tak1’ visoko vsoto nabirke: S333.—. Vem, da ima vsak sv morda bosta gosta vsaj te vrstice Pozdravljena, predraga gosta! Kot Ciril in Metod sta med nas prišla, “a bi nas v veri utrdila. Smo daleč proč od domovine, *nio daleč od drugih rojakov tujine . . . In vendar sta nas poiskala: Zahvaljena! A dolgo pot Poplača dobri naj Gospod! ^ Tako želi slovenska Vam Whyalla. r°dne^a *n ^*'an^ek sta imela zlikane in urejene na-tokrat ,nose- Že leta dolgo niso prišle v poštev in še ob „ sP°dletelo. Tisti nesrečni mokri ponedeljek sem na„ zjutraj šla v mesto po naročeni šopek rdečih VSeen 0V' Voda je pri naši hiši segala prav do vrat. avto ° Sem sre^no odvozila, a nazaj grede je v vodi saj So0t*P°vedal. Dolgo je bilo treba čakati na RAA, A V c*esetih minutah dobili kar 25 klicov na pomoč. lai[j0 at m' še ni bilo znano, da je naša zveza z Ade- Pretrgana *n cesta tako globoko pod vodo . . . da )e mednarodni evharistični kongres v Mel-likah U 'eP° Potekel- Mi tu "v bušu” smo ob takih pri-uParn Vec^no prikrajšani. Smo pač Bogu za hrbtom, gle^a] Pa’ ^a bo kdaj tudi na nas malo čez ramena po- v Me]}, Je zopet nekaj naših mladih družin odšlo no Wh°^ne in Sydney. Pridejo, poskusijo našo samot-je pa Pa gredo iskat kaj boljšega. Če najdejo, se na^ u2° vprašanje. Kar nas je starejših neseljencev, ne da seliti okrog in se nam je Wbyalla kar priljubila. Ko bi nas bilo več Slovencev, bi bilo seveda lepše. Naj končam! G. škofa lepo pozdravljamo. Če bo morda v bodočih letih še kdaj prišel v Avstralijo, se bomo pa takrat srečali v Whyalli. Saj kar dvakrat zapovrstjo menda vendar ne bo takih poplav. Bog Vas živi vse skupaj — Marta Zrim. Kako se je zgodilo na tistem našem potovanju proti Vam, sem opisal na drugem mestu. Gostom je bilo zelo hudo, da je obisk Whyalle dobesedno “padel v vodo . . .” P. Stanko Vas bo obiskal iz Adelaide v zadnjem tednu marca in Vam prinesel spominske podobice škofovega obiska. Iskrene pozdrave vsem! — Urednik. ; Se želite naučiti voziti avto? ; j ŠOFERSKI POUK j Vam z veseljem nudi j “FRANKA j j AVTO ŠOLA" j ■ ■ [32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD WEST, 2165; : n.s.w. ■ ■ i TELEFON: 72-1583 f ■ ■ ■ ■ ■•■•■••■■■(■■(■(■(■■■■■■(■■■■(■■■■■■■■■■■■■(■■■■■i Želite domačo postrežbo po zmerni ceni in v J; !; slovenskem jeziku? ] CONTINENTAL l: GALA l> 11 RESTAURANT ;; 201 Brunsvvjck Street, FITZROY, Victoria ’ l| Vam je na razpolago vsak dan od 12 — 2 in od 5 — 9:30 — razen ob nedeljah ;; Za posebne prilike (poroke, krstitke, rojstne ; ; dneve, obletnice . . .) se pogovorite z lastnikom! ! Prostora je za štirideset oseb. ' ;! Priporočata se .j! i! EMIL in STANISLAVA FATOVIČ Telefon: 41 3651 ■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■a : 38-8162 38-5421 m ■ j SLOVENSKI FANTJE! j : HRANO IN POSTELJO TER DOMAČO ■ POSTREŽBO DOBITE V NASI HIŠI: f B ■ j 27 Paul Street, Bondi Junction j : (Sydney) i ■ ■ • ■ ; Priporoča se ; : MILENA LOCHNER j PHOTO STUDIO VARDAR 108 GERTRUDE STREET, FITZROY, MELBOURNE, VIC. (blizu je Exibition Building) TELEFON: 41-5978 — DOMA: 44-6733 IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne. Preslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne. POSOJA BREZPLAČNO SVATBENA OBLAČILA. Pri nas dobite lahko tudi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 9—6. f\V * 0** Govorimo slovensko Po sedmi uri zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733. PAUL NIKOLICH .......................................................... TRI UGANKE . . . . . . naj predstavim našim ugankarjem (seveda b . rešitve!), da ne bodo vedno samo križanke na vfS!' Pretežke ravno niso, morda pa tudi. A kdor hoče ^ izžreban, mora poslati pravilno rešitev vseh treh. skusite! I. Kaj moder mož ima vedno pred očmi, tudi če za dva niodra trdno spi? II. Tudi on se znajde v šoli, in takole se spozHa: prav med vsemi, ki so tamkaj on najtršo glavo ima.. III. Dajem začetek iniljonom, miljardam, dajem miljonom, miljardam zaključek. V smrti sem druga, v življenju ne bivam. Skoraj kot Bog sem — enojna in trojna, a nič kaj skrivnostno v mislih ležim. KDO SEM? Povej mi! — Ne išči me v glavi, tudi ne v večnosti, gloriji, slavi; vice, nebesa, pekel so brez mene. Zemlja? O, v njej pa kar trdno čepim. , No, zdaj pa na delo! Do petega aprila morajo rešitev v uredništvu. In obilo sreče vsem ugankarjeni-Urednik. ŽELITE urediti in olepšati kuhinjo ali kopalnico? Obrnite se na domače podjetje MARTIN ADAMIČ 8 Dixon Street, Malvern, Vic. 3144 Telefon: 50-3905 V razprodaji imamo veliko zalogo keramičnih ploščic vseh vrst po zelo zmerni ceni. Priporočamo se za večja ali manjša dela! REŠITEV KRIŽANKE JANUARSKE ŠTEVILKE: Vodoravno: 1, rum, sod; 2. pir, Apd; 3. um, kipeti, Lu; 4. rod, Sora, vem; 5. Eden, kg, sapa; 6. Amor, kela; 7. opal, pome; 8. Kana, Amen; 9. urna, leča; 10. kraj, N(arte) V(elikonja), park; 11. Lot, Bari, kar; 12. E(dvard) K(ardelj); raglja, BP, 13. bor, ali; 14. zob, tla. Navpično: 1. Jure, klen; 2. moda, urok; 3. demokrat; 4. up, no, panj, bo; 5. mik, rana, suženj; 6. ris, la, bar; 7.. pok, nag; 8. erg, vrl; 9. ata, pa, ija; 10. spi, ko, ml, alt; II. od, seme, ep, il; 12. Valenčak; 13. lepa, Arab; 14. puma, krpa. Rešitev so poslali: Karla Twrdy, Ivanka in Branko Žabkar, Francka Anžin, Vinko Jager, Anica Cuderman, Ivan Ambrož in Metka Sok. Izžrebana je bila Karla Twrdy. pa — Mož je prišel lačen iz dela, žena li^mu ie postregla s suho hrano in sadjem namesto topel i ?si*0m- “Veš, nekaj je narobe: že ves dan nimamo nke v hiši in nisem mogla skuhati kosila”, se je F. „Vl®a- “Elektrike? Saj imamo kuhalnik vendar na je'n ’ se je razhudil mož. Pa mu je brž pojasnila: “To * a odpirač za konzerve je na elektriko in ga nisem Sla rabiti ...” ****• 47-230 TEL. 47-230 i STANISLAV FRANK j 4 Rosewater Terrace, OTTOWAY, S. A. 5*13: LICENSED LAND AGENT: • Sfeduje pri nakupu in prodaji zemljiSC in hiš. I Ai*1LNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje; redno in po zmerni ceni. ‘ ^VlCE ZA LISTINE: napravi vam razne do- ‘ k umen te, pooblastila, testamente itd. • ^OJAKI! S polnim zaupanjem se obračajte na nas: v teh zadevahl ■ TEL. 47-2363 TEL. 47-2363 j Kirurg, ki je bil do bolnikov po naravi zelo grob, je po težki operaciji rekel bolniku: “Gotovo vidite v meni pravega mesarja . . .” “Oh, ne, ne”, je zajecljal prestrašeni bolnik, “mesarji živino najprej ubijejo, potem jo šele oderejo.” —— TISKARNA POLYPRINT PTY. LTD. 7a RAILWAY PLAČE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417 se priporoča melbournskim Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela i VAŠA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA Vam more nuditi odlične ugodnosti in najniije cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa Se posebne popuste. * Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati % Na izbiro to seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu. * Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Vašib rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno. MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tudi gamo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Amerika — Jugoslavija — Melbourne) POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE 72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7. TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in 1. Adamič DR. J. KOCE 3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076 1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjlUc in sploh vseh dokumentov. 2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojini”, kot to delajo dragi narodi. Zato naročajte vatne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stane vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naie izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo priilo prav. 3. Darilne poSUjke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam poSljemo cenik. Zastopnik za Vlctorijo Mr*. M. PERŠIČ 49 CROMWELL STREET, CAULFIELD, VIC, 31«2 TeL; 53-1997 Zastopnik za NAW. Mr. R. OL1P 65 MONCUR ST, WOOLLAHRA, NAW. Ta 32-4SM Mr. J. PRIM02IČ 39 DICKENSON ST, CARINA, QLDh 4152 TURISTIČNA AGENCIJA Theodore Travel Service P7L 66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. au pišite: Tel.: 33-4155 # mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb # pri nas dobite najcenejše možne vozne karte # urejujemo rezervacije za vsa potovanja po morju in saku — Sirom sveta # izpolnujemo obrazce za pome liste, vize in druge dokumente — brezplačno. # organiziramo prihod vaših sorodnikov in prijateljev v Avstralijo # geslo naše agencije je: resnost, poštenje in sigurnost Bavite se izključno z opolnomoieno in registrirano V uradu: agencijo, katera objavlja veliki Q za QanfOJ RATKO OLIP ..........................._ PRIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE