85r>4 60100200 | | '* k? fr" - csti so položili venec na spomenik Ivana Cankarja na Vrhniki Stalnega gledališča (Teatro Sta bile) iz Trsta OSREDNJA KNJI £ N I C A P.P. 126 66001 KOPER ASK\ DNEVNIK •oStnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppt. Cena 150 lir Leto XXXIII. Št. 33 (9641) TRST, sobota, 12. februarja 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad,Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Opera SNG dobrodošel in cenjen gost med nami Danes in jutri imamo v Kulturnem domu v gosteh Opero Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Nastopila bo z delom ie pokojnega slovenskega skladatelja Marjana Kozine ,1*1,1111,11 Hiniiiriniviiit nost. zaradi katerega jc moral dejansko prekiniti preiskavo o »belem goipeju* Edgarda Sogna. Violantc sc je tedaj pritožil ustavnemu sodišču in obtožil vlado, da je neutemeljeno podprla sklicevanje na »vojaško-politično* tajnost. Če bo ustavno sodišče pred koncem aprila odpravilo pravico državnih funkcionarjev, da se sklicujejo na to tajnost, bo razsodba odločilno vplivala na potek sodnih obravnav v Catanzaru (o milanskem pokolu), procesa zaradi poskusa državnega udara Junia-Valeria Borgheseja ter neapeljske razprave o političnem vohunstvu za delavci FIAT. RIM. 11. — Predsednik krščanskosocialne zveze Bavarske Franz Joseph Strauss je danes prispel v Rim iz Madrida. Neutemeljene špekulacije v tujini pred evropsko konferenco v Beogradu Jugoslovanske meje so vedno bile na stežaj odprte - S 50 državami je SFRJ ukinila vizume - Zavračanje blokovskih pritiskov in namenov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Potem ko je uradni predstavnik jugoslovanske ga zunanjega ministrstva Mirko Kalezič včeraj podal mnenje o pritožbi skupine jugoslovanskih državljanov, ki od ustavnega sodišča zahtevajo oceno ustavnosti nekaterih zakonskih določil o potovanju v tujino, je danes v zvezi s tem agencija Tanjug objavila daljši komentar z naslovom »Igre s svobodo*. V nepodpisanem agencijskem prispevku je najprej rečeno, da sami državljani, ki so zahtevali tolma čenje ustavnega sodišča, niso izpostavljeni nikakršnim omejitvam glede možnosti in pravice, da potujejo v tujino, saj imajo potne list^ in torej tudi pravice, da se odpravijo na tuje in ostanejo zunaj jugoslovanskih meja, kolikor časa hočejo. Kljub temu pa je ta primer izkoristilo nekaj sredstev obveščanja in krogov v tujini. Začeli so pravo kampanjo in skušajo dokazati, da omejevanje pravice državljanov katerekoli države, ki je podpisala helsinški dokument, da potujejo v druge države, ni v skla du s sklepno listino konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Tanjug podaja edino sprejemljivo ugotovitev, da bo namreč znano, koliko je zahteva iz »peticije* skupi ne jugoslovanskih državljanov utemeljena. ko bo ustavno sod šče povedalo svoje stališče. Ob tem pa agencija navaja vrsto zanimivih podatkov. ki med drugim pravijo, da je približno šest milijonov Jugoslovanov doslej zahtevalo in dobilo potni list, samo lani pa je bilo o-krop 13 milijonov potovanj v tujino. Potni list se v Jugoslaviji dobi zelo hitro, (v treh do šestih ZAPRTA SKUPINA UGRABITELJEV IN PRISTAŠEV GRAPO Politi ja je v Madridu osvobodila svetnika Oriola in gen, Villaescuso Z drzno akcijo je vlada odpravila žarišče stalne napetosti Skrajneži ubili agenta v Barceloni - KPS zahteva uzakonitev MADRID, 11. — Z drzno in spret-1 1 .umlmm no organizirano akcijo .ie španski ! ||w|BjUBIflgF " policiji uspelo v madridskem pred- v' mestju osvoboditi visoka državna funkcionarja — državnega svetnika Oriola ter vojaškega sodnika Villaescuso ter aretirali večjo skupino pristašev zagonetne organizacije GRAPO. V trenutku, ko je policija napadla kraj, kjer sta bila zaprta Oripl in Villaescusa, sta ju stražila dva moška in ena ženska. Ugrabitelji so skušali zbežati z Oriolorn, med; tem ko je policija že osvobodila generala Villaescuso. Vendar ji je’ uspelo nekaj minut kasneje prestreči ugrabitelje in rešiti tudi O-niola. Pri tem je padjo nekaj stre-i iov, vendar kaže, da ni bilo ra njenih. Imen ugrabiteljev in drugih pristašev organizacije GRAPO niso zaenkrat objavili. Villaescusa in I Oriol sta sedaj na razpolago zdiav-nikom in sodnim oblastem, vendar se zdi, da sta zdrava in čila. Pristaši skrajno levičarske orga ,f2aški «ldealist» ^ Ljubljani ,n Magrebu ie uPravičenega veselja, da SNaVii -icvo delo doživelo svoje 0 rojstvo tudi v jeziku i«, jcJa; Lcopardija in Montale-vse*tak°r posebne vrste L**Hla • tut’* Predstava sama. P°~ 'Gc ,e IM|ve razsežnosti v Can-Hojfem delu, zato bo verjetno Nte *!"a spodbuda za naše do-jokanje gledališke podobe 'VtoPi rankaria • • •» «V današnji • i*ži\7 namreč med kulturno H;,.. et’mi Področji občutljive in "'ejjjJ’.® vrednote, ki žive „med * »ob mejah” ali po so V Oialn^ "orodnih manjšinah ali narodih ...» I'E H|.* Cankarjev svet je „obmej-”*nedmejni”, je svet zna-" 'atn p.0s<‘bnosti malega naroda i'n# fei nc sodi v splošno kul- ■" Posebnosti malega naroda Vin, H'j ne sodi v splošno kul-* sv.., "fe^cijo. Cankarjev svet ** ht* Ponižanih in razžaljenih, Z.1 svet izredne občutljivo-* najiinejšimi tipalkami hoielo italijansko gledališče pridružiti praznovanju 100-letnice rojstva velikega mojstra slovenske besede in socialne misli in z njim in njegovo umetniško izpovedjo seznanili tudi italijansko javnost v Firencah, Milami, Rimu in drugih središčih. Sinoči so tržaški gostje ponovili svoj uspeh še v Zagrebu. Ob tokratnem gostovanju Stalnega gledališča (Teatra Stahile) v Ljubljani, Zagrebu, Novi Gorici iu Portorožu pa že ob njegovi uprizoritvi Grumovega «Dogodka v mestu Gogi» na eni ter že kar dolgi .vrsti uprizoritev del italijanskih avtorjev v našem Stalnem slovenskem gledališču na drugi strani, se potrjuje resrjca, da jc kulturi prisojena prvenstvena vloga in naloga zbliževanja sosednih narodov In poglabljali ja njihov ‘ga medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Lahko rečemo, da sta obe tržaški gledališči, slovensko i i italijansko, doslej v tem smislu opravili veliko in -priznaja vredno delo in mnogo prispevali, da so danes oporniki kulturnega mostu močnejši, kot bi bili brez njunega doprinosa, (j.k.) nizacije »obnovljene komunistične partije* so medtem v Barceloni izvedli novo provokacijo, v kateri je bil ubit policijski agent, drugi pa ranjen. Kljub temu pa so si Španci oddahnili, saj je ugrabitev visokih dostojanstvenikov povzročala napetost in je dejansko zavirala proces demokratizacije. Ta pa sedaj nezadržno napreduje. Po delavski socialistični stranki PSOE je sedaj tudi KPŠ predložila pristojnemu ministrstvu vse po datke in zahtevo po uzakonitvi. Skupina vodilnih članov KPŠ je predložila notarsko spisan statut partije ter'izjavila, da upa. da bo notranje ministrstvo sprejelo zahte vo in s tem omogočilo dejansko uzakonitev KPŠ, kakor tudi vseh ostalih španskih političnih strank. V krogih, ki so blizu španske vlade poročajo tudi o možnosti', da bo Suarezova vlada začela tajna pogajanja z baskovsko organizacijo ETA. Po teh vesteh naj bi vlada Ijonudila baskovskim gverilcem «premirje» do volitev, na katerih naj bi se udeležila baskovska »nacionalna* stranka*, ki je sorodna španski KD. Vlada naj bi medtem izpustila 80 odstotkov baskovskih jetnikov, ostale pa bi izgnala preko meje. (st.s.) Umrl je indijski predsednik .NOVI DELHI, 11. - Tukaj je danes umrl za srčno kapjo predsednik indijske republike Fakhrud-din Ali Ahmed. Imel je 72 let. Pokojni predsednik je bil pred nekaj dnevi na obisku v Malajziji, kjer je zbolel in se je včeraj vrnil v Novi Delhi. Pogreb bo v nedeljo. Indijska vlada jc proglasila ob njegovi smrti trinajst dni narodnega žalovanja, Fakhruddin Ali Ahmed se je rodil v Novem Delhiju 13. maja leta 1905. Njegov oče je bil polkovnik britanske vojske .Pokojni predsednik je diplomiral v Cambridgeu leta 1927. V političnem življenju se je uveljavil kot voditelj muslimanske manjšine v Indiji in je bil drugi indijski predsednik muslimanske vere. Takoj po njegovi smrti je podpredsednik republike Basappa Danappa Jalti začasno prevzel njegovo mesto. dneh), njegova cena pa je »elo dostopna v primerjavi s cenami tega dokumenta v številnih drugili državah. V članku je nato rečeno, da so se nekateri jugoslovanski državljani že doslej pritoževali, če niso do bili potnega lista, vendar so vse te pritožbe »v glavnem ugodno rešili*. V letih 1975 - 1976 je na primer 161 državljanov sprožilo spor pred sodiščem, ker jim pristojni upravni organi niso hoteli izdati potnega lista. V 144 primerih so pritožbe ugodno rešili, torej po normalnem sodnem postopku in v duhu jugoslovanskih zakonov, ki sicer samo za izjemne primere predvidevajo takšne ali podobne omejitve. Vsi ti podatki in to. da jugoslovansko mejo na leto prestoDi približno 40 milijonov tujih državljanov, nekaterim ni bilo dovolj, da bi normalno ugotovili, da je jugoslo-I vanska meja odprta — poudarja ! Tanjug —.pač pa odkrivajo nekaj, kar je v popolnem nasprotju z dejstvi. Tanjug nato ugotavlja' »To je prav tako prozoren poskus, da, bi Jugoslavijo potegnili v blokovsko konfrontacijo, ki poteka v nekaterih državah glede problema človekovih pravic in izvajanja določil helsinškega dokumenta. Seveda je j v logiki tistih, ki jim je bližje ' meclbiokovsko sporazumevanje in tekmovanje, lahko takšno »klicanje* Jugoslavije v zvezi z dejstvom, da se v naši državi 15. jur, ja začne sestanek predstavnikov vso n 35 držav, ki so podpisale helsinško listino. ki je v svojem duhu in črki u-veljavita enakopravno sodelovanje, ne med bloki, temveč med državami. Ker oni še naprej dajejo | prednost medblokovskim dogovo I rom, tako v bistvu napadajo Heisin- i ke, saj omalovažujejo takšno vrsto j dogodkov in si prizadevajo vnaprej ] minirati beograjski sestanek. Prav tako ni treba pozabiti, da je liel sinški dokument ponudil nove teme in predložil nove poti mednarodnega sodelovanja, ki naj bi uveljavile proces popuščanja napetosti na celini in tudi v svetu.* Po mnenju Tanjuga zdai prihaja do poskusov, da bi uzakonili vmeša vanje v notranje zadeve, bloki se spet zapirajo ne samo -v vojaškem, temveč tudi v političnem smislu. Množijo se tudi ideološki spopadi, ki včasih dobivajo značilnosti modelov in parol iz. hladne' vojne («vsak komunist je proti svobodi* ali »ni socializma z demokratičnimi svoboščinami*). «človekove svo-boščine*, piše Tanjug, tako posta ja jo element v medblokovskem in i-deološkem obračunavanju, ’ Čeprav VLADO BARABAŠ iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinMiiiiiiimiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RIM, 11. — Tajnik komunistične partije Portugalske Alvaro Cunhal se mudi v Italiji, kamor ga je povabilo vodstvo KPI. Razgovarjal se je z Berlinguerjem, Longom in drugimi voditelji, opravil pa je več krajših obiskov pri tajniku PSDI Romi-ti, tajniku PSI Craxiju ter predsedniku poslanske zbornice Ingrau. V opoldanskih urah je Cunhal imel tiskovno konferenco, zvečer pa se je udeležil okrogle mize TG 1. i V svojih odgovorih je portugalski komunistični voditelj poudarjal predvsem misel, da je Portugalska o-pravila dober korak naprej na poti k socialistični izgradnji. »Z revolucijo 25., aprila ’74 smo dejansko uničili pojave koncentracije zasebnega in državnega monopolističnega kapitala, zemljo smo dali delavcem in kmetom, industrijo, tisk in banke pa v nadzorstvo delavcem.* S to analizo je Cunhal utemeljeval tudi dejstvo, da KPP ne vodi politike, ki bi bila podobna strategiji KPI, KPF in KPŠ, ker gre tu za razvite kapitalistične dežele, medtem ko je Portugalska rešena te more. Socialiste Maria Soaresa poziva k enotnosti v skupnem boju proti reakciji in za izgradnjo socializma. Pri tem je Cunhal poudaril, da se je KPP petdeset in več let bojevala za svobodo in da vanjo verjame, ker svoboda in pluralizem nimata »pregrad* do socializma, prav nasprotno. Glede »evrokomunističnega vrha* v Madridu pa je Cunhal dejal, da nanj ni bil povabljen. Če bi ga pa povabili bi CK KPP »skrbno proučil zadevo*. Razgovori z italijanskimi komunisti 'so potekali v »prijateljskem in iskrenem* vzdušju. Cunhal je še posebej poudaril, da si ne želi javnih polemik med »bratskimi partijami*, obenem pa ni skrival, da obstajajo med njimi različna gledišča. »To je nekaj povsem naravnega,* je dejal, «saj politika vsake partije odraža svojstvene značilnosti nekega zemljepisnega okraja*. Glride svojih razgovorov s Cunha-lom pa je tajnik PSI Bettino Craxi dejal, da je.bil radoveden, ali je spremenil svoja stališča v primerjavi s časi ostrih polemik s portu- galskimi socialisti. «V njem sem spoznal velikega borca za svobodo, proti fašizmu, poleg tega pa „trde-g{i komunista” z globoko človečnostjo. Mnenja sva si izmenjala iskreno in brez ovinkov, vendar prisrčno.* (st.s.) Aivaro Cuniial med tiskovno konferenco v Rima Višji svetnik Oriol General Villaescusa (Nadaljevanje na S strani) iinniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiMtiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiisiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiuiitiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA POVABILO VODSTVA KOMUNISTIČNE PARTIJE ALVARO CUNHAL NA OBISKU V ITALIJI j*. ;> ■%- '■»« .. .-v) ? :vš Carsten Krtiger • Ludwig Volker 'V*.-** **• > >»**•.<*.v - ' . />—. ■ ■ ■ U, MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi inž arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK V torek, 15. t.m., ob 15.30. Krožek za družbene in politične vede »PINKO TOMAŽIČ* v Trstu V ponedeljek, 14. februarja 1977, ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4 JAVNA RAZPRAVA z naslovom: Reforma v italijanskem iolstvu in njen odraz na slovensko šolo Uvodno besedo bo imel poslanec MARINO RAICICH vodja komunistične skupine v parlamentarni komisiji za vzgojo in umetnost Vljudno vabimo k udeležbi Odbor »La grande abbuffata*. Ugo Togo**" zi, Marcello Mastroianni, M. Picco“j Barvni film. Prepovedan mlad1®1 pod 18. letom. , Ariston 16.30—21.30 «11 flauto ma^j co». Ingmarja Bergmana. Barv® film. Mignon 15.00 «La scarpetta e la ^ sa». Barvni film. v Nazinnale 16.00 »La gang della s|5 der rossa*. David Niven, Darr01 McGavin, Barbara Feldon. Grattaciclo 16.00—22.15 »SturmtruPP^ R. Pozzetto, L. Toffolo. Barvni film Fenice 16.00—22.15 »Suspiria*. Strf3 nia Casini, Jessica Harper. Bar' film D. Argenta. Prepovedan a1 dini pod 14. letom. Excelsior 15.30 »Gli ultimi fuocM* Robert De Niro, Jeanne More3 • Jack Nicholson. Tony Curtis. povedan mladini pod 14. letom. Edeii 16.00 »Gli scippatori (l,ultlnT volta)*. Massimo Ranieri, Eleono Giorgi. Barvni film. Prepoved8 mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 »Nerone*. Enrico M<>n*eS no, Grazia Buccella, Pippo Fran®' Aurora 16.00 »La lunga notte di “ tebbe*. Helmut Berger. Kirk gias, Burt Lancaster. Barvni m Cspitol 16.30 »Arniči piu di prlir8„ Franco Franchi, Ciccio Ingres81 Barvni film. , Cristallo 15.30 «L'eredita Ferram<>nt‘ Fabio Testi. Barvni film. Prep°v. dan mladini pod 14. letom. f Modem« 16.30 «Cosa non si fa ^ amare Cesarina*. Walter Chiari-no Bramieri, Valeria Morrico®' Barvni film. Filodrammatico 14.30—22.00 «La C11L mavano Suši tettalunga*. Bar' film. Prepoyedan mladini pod,' letom, .j. Ideale 16.00 »Remo e Romolo di due figli di una lupaj*. Enf' • Montešano, Gabriella Ferri. Bari film- Impero 16.30 «L’ultima follia di J** Brooks*. Mel Brooks, Marty man. Barvni film. r Vittori« Veneto 16.30 «La moglie 'e M311' /edaIJ gine*. Edwige Fenech, Renzo tagnani Barvni film. prerani smrti tov. Marija .j izrekamo ženi Vandi in s°r° Ob žine kom iskreno sožalje. , Sekci ja KPI iz Trcb ml Starši oirok otroškem vriva 3 Dario, sestra Zorka ,z družino in vS* sorodniki. Gropada, 12. februarja 1977 Pogrebno podjetje Zimolo Preminil je MARIO MOŽINA Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne nišnice naravnost v trebensko cerkev. Žalujoči: žena Vanda, sestre, nečak* in vsi sorodniki. Trebče, 12. februarja 1977 Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3 GORIŠKI DNEVNIK 12. februarja 1977 NA OPENSKI SREDNJI ŠOLI ■ Sejam krajevnih skupnosti je prisostvovalo precej občanov. Na vseh sejah je bil navzoč tudi predstavnik gozdne policije, ki je obrazložil novi zakon o ustanavljanju gasilskih društev ter pozval ljudi, naj pomagajo pri iskanju prostovoljcev. Razna obvestila Danes, 12. t.m., ob 16. url bo se ja glavnega odbora TPPZ v Bazoviškem domu v Bazovici. Prosimo od bomike, da se gotovo udeležijo seje. Sekcija VZPI-ANP1 za nabrežinsko občino priredi jutri ob 16. uri v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden* v Nabrežini umetniško prireditev, na kateri bodo sodelovali ansamhel kitar in mandolin »G. Ver di» iz Tržiča, solisti harmonikarji podružnice Glasbene matice in pevski zbor prosvetnega društva »Igo Gru den*. SKLEP GORIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA’ Avtobusne abonmajske vozovnice za dijake in upokojence dražje Od dežele hočejo prispevke za športne objekte Dijaki in upokojenci bodo spet morali globlje seči v žep, da se bodo lahko vozili z mestnimi avtobusi. V novembru sprejeti sklep o avtobusnih abonmajih je konec decembra pokrajinski nadzorni odbor razveljavil, potem ko je vprašal za mnenje deželno odbuništvo za prevoze. Takrat so v goriškem občinskem svetu sklenili, da bo stala dijaška mesečna vozovnica za vse prevoze 2.500 lir, vsi upokojenci pa so se lahko vozili z avtobusi za 500 lir mesečno. Deželi očitno ta socialni sklep go-riške občine ni bil po godu in ga jc zaradi tega razveljavila. Dežela jc namreč dala navodila, da morajo biti cene za prevoz z avtobusi enake v vsej deželi. V sinočnjo debato so posegli številni svetovalci. Vsi so žigosali sklep deželnih oblasti in dali tudi različne predloge. Odbornik Moise je povedal, da so imeli tudi stik s sindikati in da so ti daii svoje predloge, ki so jllh delno upoštevali. Po raznih predlogih je obveljala podražitev abonmajev, za katere so glasovali vsi svetovalci. Dijaki bodo plačali 2.750 lir mesečno. Upokojenci z manj kot 150.000 lirami mesečne pokojnine bodo plačali še vedno 500 lir mesečno, ostali pa normalno mesečno karto kot drugi meščani. Pri te mpa so svetovalci odobrili nekatere sklepe, ki jih je že sprejel odbor. Med temi velja omeniti prošnjo deželi, da prispeva za gradnjo ali razširitev nekaterih športnih o-bjektov. Med temi velja omeniti prispevek za telovadnico v štandre-žu in za športno igrišče v Podgori. Sindikalno vodstvo ocenilo gospodarski na Goriškem položaj Te dni se je sestalo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, da bi ocenilo trenutno stanje na gospodarskem področju, s posebnim poudarkom na zaposlovanju. Poglobljeno so razpravljali predvsem o nekaterih trenutno najbolj zaskrbljujočih vprašanjih: ladjedelstvu, državnih soudeležbah, zdravstvenih konzorcijih, jav. nih prevozih in drugih javnih uslugah ter o razvoju industrijskih po-, dročij in izbiri proizvodne dejavnosti, da se zaščiti naravno okolje. Podrobno so proučili nekatera vprašanja Vvzvezi s koriščenjem sredstev goriškega sklada. Sindikati so mnenja, da se ta denar ne bi smel trošiti za graditev tistih objektov za katere je bil izglasovan državni ali deželni zakon o finansiranju. Ustanovili so tudi posebne delovne skupine, ki bodo še posebej obravnavale posamezna vprašanja in se- stavile smernice za njih rešitev in o katerih bo razpravljalo pokrajinsko sindikalno vodstvo na eni prihodnjih sej. Precej pozornosti so posvetili tudi načrtom za razvoj prodajne mreže, ki so jih občine morale pripraviti na podlagi deželnega zakona št. 426. Sindikati so v zvezi s tem vprašanjem že zavzeli določeno stališče. Na organizacijskem področju je t-eba omeniti načrt za ustanovitev enotnega središča za usklajevanje dela sindikalnih patronatov. Sicer pa bodo o tem vprašanju dokončno odločali na prihodnji seji. V zvezi s sindikalnim bojem na vsedržavni ravni-pa je za poneddjek 14. t.m. predviden sestanek pokrajinskega tajništva z vodstvi pokrajinskih sindikalnih federacij posameznih kategorij, kjer bodo obravnavali trenutno stanje ter določali tudi kako bo potekala v pokrajini akcija v podoporo osrednjega vodstva, da se doseže sprememba vladnih ukrepov. Odložena seja odbora trgovinske zbornice Včeraj popoldne napovedane seje razširjenega odbora trgovinske zbornice v Gorici, kjer bi bili morali razpravljati o poviških prelevmanov na proizvode proste cone in tudi o porazdelitvi denarja za gradnjo nekaterih infrastruktur v Gorici in v pokrajini ni bilo, ker je predsednik zbornice Lupieri bolan. Sestanek je bil že enkrat odložen, od srede na petek. TA TEDEN DVA SESTANKA RAZPRAVA 0 JAVNIH DELIH V SKUPŠČINI V ŠTANDREŽU Zucalli je obljubil, da bo še letos na razpolago zemljišče za partizanski spomonik Člani štandreške krajevne skupščine so imeli v teh dneh polno dela, saj so se sestali večkrat, da bi preučili več vprašanj z raznimi odborniki goriške občinske uprave. Pisali smo že o sestanku z županom in odbornikoma za finance in javne storitve, ki je bil v ponedeljek, naslednji večer pa so bili člani konzulte spet zbrani v Domu Andrej Budal, tokrat z odbornikom za javna dela Zucallijem. Ker je bil na obeh sestankih govor o nekaterih skupnih vprašanjih je prišlo včasih tudi do različnih izjav občinskih mož. Odbornik za javna dela Zucalli je v torek zagotovil,-da bo občina še letos odkupila zemljišče za postavitev spomenika padlim partizanom, večer prej pa so župan in odbornik za finance trdila, da ni denarja na razpolago in do zato postavka ni ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllimilllllllllllllllllllllllllllUlUllllllltllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIUIIinilllllllllllllllll ŽIVINOREJA NA GORIŠKEM Zaradi zgrešene politike tudi pri nas prazni predvsem manjši hlevi Leta 1976-77 še 14.310 glav živine, 1975 samo 12.095 - Skoraj povsem izginili konji in ovce - Opuščanje dejavnosti predvsem v neposredni okolici industrijskih središč Živinoreja je ena izmed osnovnih panog v kmetijstvu. Tega se zavedajo skoraj po vseh državah in skušajo zato rejcem v kriznih obdobjih pomagati in tako preprečiti, da se število glav živine ne zmanjša. Pri nas pa so stvari nekoliko drugačne. Pravzaprav bi morali reči, da so bile drugačne, kajti v zadnjem času skušajo tisti, ki krojijo kmetijsko politiko popraviti posledice napak, ki so bile storjene prej. Naj omenimo samo «pametno» pobudo o nagrajevanju- tistih rejcev, ki so zmanjšali število krav molznic. Popravljati napake, je zmeraj težko. V našem slučaju pa so se o neustrezni kmetijski politiki, predvsem v živinoreji, zavedli prepozno, ko so bili zlasti manjši hlevi že prazni. Vendar bi bilo napačno misliti, i VABILA ZA 17. NOVINARSKI PLES ki bo v soboto, 19. t.m., v Kulturnem domu' v Trstu, so na razpolago v našem uredništvu, Ul. XXIV Maggio, I. nadstropje. vsak dan od 16. do 19. are Ob prevzemu vabil bo tudi rezervacija miz. PO ODLOČITVI KAVARNARJEV Skodelica kave v Gorici od jutri dalje 200 lir Vzroki podražitve so v večjih nakup, nih cenah kave in dražji delovni sili SKUPAJ 2.997 glav 734 hlevov Stanje živine v letu 1975: Gorica 946 glav 203 hlevi Števerjan 180 glav 50 hlevov Sovodnje 316 glav 68 hlevov Doberdob 225 glav 61 hlevov SKUPAJ 1.667 glav 382 hlevov Toliko zaželena in običajna skodelica kave bo tudi v Gorici stala od jutri dalje 200 lir. Goriški ka-vamarji se tako pridružujejo tržaškim in videmskim kolegom, kjer stane skodelica 200 lir že od 1. feb-uarja in pordenonskim kolegom, kjer je bilo treba dva stotaka plačati že od lanskega 1. decembra. Tudi v Tržiču so kavo podražili in sicer v četrtek. Nad podražitvami se sicer nihče več ne razburja, saj so na dnevnem redu, skodelica kave pa je vseeno toliko priljubljena, da se bodo vsi, Vsaj v prvih dneh, pritoževali. Vedeti pa je treba, da to niso muhe kavarnarjev in gostilničarjev, podražitev kave spada med podražitve, ki bremenijo male to govce. Cena kave je na svetovnem tržišču izjemno poskočila. Brali smo, da je pred nekaj leti izredno huda zima uničila večino nasadov v Braziliji in da so zaradi tega brazilski pridelovalci kave zvišali eene. Zaradi tega je prišlo v ZDA tudi do bojkotov s strani kupcev in gospodinje so pričele kupovati čaj namesto kave. V Italiji pa je položaj še hujši, ker je menjalna vrednost lire izredno padla v odnosu do drugih valut, kar je podražitev še pospešilo. V zadnjih mesecih, odkar so 1. decembra tako v Gorici, kot v drugih mestih dežele, kavarnarji podražili skodelico od 150 na 180 lir, je prišlo spet do podražitev cene kave na debelo. To občutijo gospodinje tudi v trgovinah. S 1. februarjem so tudi u-službenci v kavarnah dobili višje plače zaradi povečane draginjske IZLETNIKE ki so se prijavili za izlet s PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO JUGOSLAVIJI, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine in sicer: danes, 12. t.m., od 9. do 12.30 ter od 15. do 18. ure. v Ul. XXIV maggio, 1. nadstropje. doklade, podražila se je električna energija, več stane ogrevanje trgovskih in tudi stanovanjskih prostorov, podražil se je davek na dodatno vrednost na celo vrsto proizvodov. Odtod tudi podražitve, ki so, vsaj v Gorici, zajele sedaj samo skodelico kave. V Tržiču pa veljajo podražitve že od četrtka. Tu se niso omejili samo na kavo. Mala steklenica domačega piva stane 350 lir, pollitrska steklenica pa 600 lir. Avtoprevozniki danes v sprevodu po ulicah Zasebni avtoprevozniki, bodo priredili danes zjutraj v Gorici protestno manifestacijo. S tovornjaki bodo ob 9.30 zapeljali s postajališča pri Rdeči hiši proti Kornu, od tam pa v mestno središče ter skozi predor pod gradom spet na izhodišče. Sklep o tem so sprejeli na nedavnem zborovanju, ko so opozorili na številna vprašanja, ki trenutno najbolj pritiskajo na to posebno pomembno gospodarsko dejavnost. Gre v prvi vreti za stalne podražitve goriva, zavarovalnih in drugih U-slug. Zasebni avtoprevozniki pa so ogorčeni tudi zaradi zavlačevanja pri reševanju nekaterih drugih vprašanj, na katera so opozarjali že pred leti: posodobitev carinske službe, da bi se izognili nepotrebnemu čakanju, poenostavitev izdajanja dovoljenj za mednarodne prevoze, ureditev cestnih povezav itd. Protestne manifestacije bodo tudi v drugih pokrajinskih središčih naše dežele in v Venetu. Prepir v gostilni v Štcverjanu ? Izvedeli smo, da je prišlo v četrtek zvečer do prepira v števerjanski 'gostilni, ki naj bi ga povzročili nekateri mladi nestrpneži iz Gorice. V prepiru naj bi bile izrečene tudi številne žaljivke na račun Slovencev ... da je za opuščanje te dejavnosti kriva samo neustrezna kmetijska politika. Ob primerjanju podatkov o staležu živine v zadnjih letih, u-gotovimo, da se je zlasti znižalo število hlevov, medtem ko padec skupnega števila glav ni tako obsežen. Iz tega lahko sklepamo, da so se izpraznili predvsem majhni hlevi, kjer je bilo prostora za eno ali dve glavi živine in kjer ta de--javnost ni predstavljala edini vir dohodkov v gospodinjstvu. Rejci so bili največkrat zaposleni v drugih dejavnostih, z živino pa so se u-kvarjali le po delu. Z izboljšanjem splošnih pogojev pa so začeli počasi opuščati rejo živine, ki jim je še nekaj let prej prinašala skromen a stalen zaslužek, kot dopolnilo drugim dohodkom. Čreda v goriški pokrajini je žal dokaj razredčena. Leta 1975 je pokrajinska veterinarska služba naštela komaj 10.095 glav živine, deset let prej pa 14.310 glav. Precej različni so podatki o številu hlevov: 2.694 leta 1966-67, 1.451 v letu 1975. Opuščanje živinoreje je še bolj izrazito v neposredni bližini večjih središč. Podatki za Gorico (cela občina), Steverjan, Sovodnje in Doberdob, so sami po sebi dovolj zgovorni. Stanje živine v letu 1966-67: Gorica 1.407 glav 367 hlevov Števerjan 410 glav 105 hlevov Sovodnje 431 glav 152 hlevov Doberdob 349 glav 110 hlevov Torej odločno nazadovanje. Ponekod zaradi spreminjanja družbene sestave prebivalstva (Gorica, Doberdob, Sovodnje), drugod pa tudi zaradi ozke preusmeritve v drugo panogo kmetijstva (Števerjan). Kako pa je s številom konj, ovac, koz? O tem imamo samo približne podatke. »Traktorsko revolucijo* je preživelo v celi pokrajini le še kakih 100 konj. Nekaj več je ovac — okrog 300, za koze pa ni podatkov. Februarska pokojnine z zamudo Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za socialno zavarovanje (INPS) sporoča, da bo prišlo pri izplačevanju pokojnine za februar in marec do manjših zakasnitev. Nekateri poštni uradi bodo prejeli izplačilne naloge z zamudo, ki pa v nobenem primeru ne bo daljša od treh dni. Koristniki invalidskih in drugih pokojnin, ki jih izplačuje zavod IN PS, bodo lahko dvignili obrok do 18. februarja na poštnem uradu domačega kraja, po tem datumu pa na pokrajinskem sedežu zavoda v Gorici V Štandrežu danes začetek kotalkarskega tečaja Danes ob 14. uri se bo na ploščadi Doma Andrej Budal v štandrežu, pričel kotalkarski tečaj, ki ga prireja prosvetno društvo »Oton Župančič*. V tečaj se je že vpisalo 80 mladih tečajnikov, med temi so nekateri, ki so ga obiskovali že lani, prijavilo pa se je precej novih. Vsi so iz štandreža. Tečaj bo tudi letos vadila Sonja Cernecca iz Novo Gorice. Ob priliki prve vaje so v dom vabljeni tudi starši. Predstavniki društva se bodo z njimi pogovorili o nadaljnjem poteku tečaja. Z zadnjim januarjem so trgovci po navodilu trgovinske zbornice, nehali prodajati sladkor preste cone. Prodajo bodo spet pričeli čimprej, brž- ko bo prišlo novo navodilo trgovinske zbornice. Slovo profesorjev od ravnatelja Tomažiča Prejšnji večer so se profesorji slovenskega klasičnega liceja »Primož Trubar* poslovili na skupni večerji od ravnatelja prof. Borisa Tomažiča, ki je pred nekaj tedni stopil v pokoj. Na večerji je bil prisoten tudi šolski skrbnik dr. Ca-millo Imbriani. bila vnesena v letošnji proračun. Morda pa bo prišlo vseeno do vključitve te postavke v proračun. To po upravičenih protestih in zahtevah Štandrežcev. Videli bomo torej, če bo obljuba držala. Vprašanje zemljišča, ki je namenjeno postavitvi partizanskega spomenika pride v razpravo v komisijo za revizijo regulacijskega načrta. Tu bodo razpravljali tudi o razširitvi štandreškega pokopališča, za kar je čutiti veliko potrebo. Odbornik Zucalli je tudi dejal, da ni denarja za gradnjo nove šole. Potrebovali bi pet. šest milijonov lir za najnujnejša dela. Govor je bil tudi o vprašanjih ureditve cest in prometa. Tovornjake, ki sedaj vozijo po Ulici Trevi-giano in so jo popolnoma razrili, naj bi preusmerili v Ul co Tabai, v Ulici Trevigiano naj bi postavili vsaj na eni strani pločnik, popravila pa terjata tudi ulici Natisone in Tagliamento. Ob koncu se je predsednik skujv ščine Walter Reščič obvezal, da se bodo na sestanku z arhitektom Gejem štandrežci pomenili kakšne popravke zahtevajo v regulacijskem načrtu za svoje področje. Hamlet v krminskem gledališču Drevi bo v občinskem gledališču v Krminu prva predstava v letošnji abonmajski sezoni. Oh 21. uri bo gledališka skupina «Gli ozios!» pod vodstvom Virginia Gczzole podala Capriolovega «Hamleta». Drevi v Steverjanu Prešernova proslava Danes, ob 20.30 bo na sedežu prosvetnega društva cBriški 'grič* v Steverjanu Prešernova proslava. Na sporedu imajo priložnostni govor, recitacije domače mladine in na stop podgorskega pevskega zbora *Andre j Paglavec». Vabljeni domačini. Danes občni zbor % p. d. « Vipava* Drevi ob 20. uri bo na sedežu na Peči, redni občni zbor prosvet-nege društva »Vipava*. Na njem bodo preučili dosedanje delo in nakazali smernice za bodoče delovanje. PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA* priredi jutri, v nedeljo, 13. februarja Proslavo 40-letnice smrti LOJZETA BRATUŽA Ob 11. uri sv. maša, nato na trgu pred. cerkvijo svečanost. Nastopili bodo zbori »Lojze Bratuž*, «Andrej Paglavec* in «Rupa - Peč* ter domači recitatorji. Vabljeni! Razstave V galeriji Artivisive v Pasaži Pro Loco bodo drevi, ob 18.30, odprli razstavo slikarja Maria Pallija. Odprta bo do 20. februarja. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča smučarje, ki so se prijavili za jutrišnji izlet na Nevejsko sedlo, da bo odhod avtobusa s Travnika ob 7.10, kot običajno. Isti avtobus bo nato šel v štandrež, kjer se bo ustavil na trgu. Tu naj se zberejo smučarji iz Štandreža. iiitiitiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiimiMiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiN SKRB ZA JAVNE KORISTI (IN ŠE KAJ) Občina šele zdaj uredila odtok voda pri Kožlinovih Zaraščene poti, zasute cevi, razrite ceste tudi drugod po Podgori • Je občinska uprava res gluha? Uspešnost občinskih uprav je mogoče oceniti tudi po tem, kako u-resničujejo, seveda v skladu z razpoložljivimi sredstvi, tiste gospodar, ske dejavnosti, ki služijo za zadovoljevanje splošnih potreb občanov, kakor je skrb za ceste, varnost, o-skrba z vodo, elektriko, kanalizacijo itd. Dogaja se namreč, žal prepogosto, da občinske službe, ki so dolžne skrbeti za vzdrževanje in obnavljanje teh stvari, velikokrat zatajijo. Če bi raziskovali vzroke, zakaj je tako, najbrž ne bi prišli do pravega zaključka. O uspešnosti občinske uprave nasploh, vedo marsikaj povedati v Podgori. Pri Kožlinovih v Ulici Cal-vario so zaradi nemarnosti službe, ki je dolžna skrbeti zq kanalizacijo, v nekaj let:h utrpeli že nekaj poplav. Zadnjič so bili primorani poklicati gasilce pred dobrim mesecem, ko se je med hudim nalivom nabralo v kletnih prostorih za dober meter vode. Gasilci so jo načrpali v nekaj urah okrog 400 kubičnih metrov. Voda je poškodovala dva hladilnika, dva pralna stroja gorilec in drugo blago, ki je bilo tam spravljeno. Kožlinovi so zgradili hišo leta 1972. Že kmalu po vselitvi pa so se ob večjih nalivih začele pojavljati nevšečnosti z vodo, ki se ni odtekala. Pretrgana je bila namreč cev pod Ulico Calvario. Kljub temu, da so se Kožlinovi nekajkrat pritožili na občini in opozorili na zadevo, se ni nič spremenilo. Ob vsaki večji plohi so imeli vodo v kleti. Mera je bila |.olna ob zadnji poplavi, ko so se spet, tokrat še bolj ostro pritožili in zahtevali ureditev kanalizacije. Te dni so res prišli delavci s stroji in v nekaj urah so prekopali cesto, namestili novo cev; skratka, uredili zadevo, ki se je vlekla nekaj let! Voda ima zdaj prosto pot, Kožlinovi so se oddahnili. Ostaja pa odprto vprašanje, kdo jim bo povrnil škodo, ne samo tisto za poškodovane gospodinjske stroje. Zidovi so se namreč napili vlage in preden se bodo spet osušili bo treba kar precej časa! Primer Kožlinovih pa ni osamljen. Na podobna vprašanja že dalj časa opozarja krajevna skupščina, vendar vse kaže, da so upravitelji gluhi za take zadeve. Lahko bi opozorili tudi na primer Ulice Bella veduta, to je ceste za Pevmo. Ob straneh se je razrasla živa meja, pločnikov ni, pešci pa so prisiljeni hoditi po cestišču, precej odmaknjeni od roba. Pri tem pa tvegajo, da končajo pod kolesi avtomobilov. Kino (,oricu VERDI 17.15—22.00 »n maratoneta*. D. Hoffman in L. Olivier. .Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 16.45—22.00 »Sturmtruppen*. R. Pozzetto in L. Toffolo. Barvni film. MODERNISSIMo 17.00-22.00 «11 gran-de Jack*. J. Lemmon. CENTRALE 16.30-21.30 «11 libro delta giungla*. risanka in »n ragazzo e l'aquila», dokumentarni film. VITTORIA 16.45—22.00 »La pretora*. E. Fenech in R. Kuca. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22:00 «QueUe stre-ne occasioni*. Barvni film. PRINCIPE »Mister Klen*. JV o iv (Jari ca in okolica SOČA »Dogodivščine malega Mihca* ob 16.00 «Tommy» ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Kavboj King*, ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Pomagajte šerifu* ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi. Raštel 52. tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekema San Nicold, Ul. I Maggio. tel. 73328. PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKIH UMETNIKOV Operne tradicije v Ljubljani segajo stoletja v preteklost Najprej so si sledila tuja gostovanja, nato so se v glavnem mestu začele porajati domače ustvarjalne in poustvarjalne sile - Kaj pove novejša zgodovina Ljubljana se je kmalu seznanila i opero. Zanesljivo je. da je že leta 1660 gostovala v Ljubljani italijanska operna družina, za kar je imel posebno zaslugo tedanji ljubljanski fevdalni gospod Wolf Engelbert Auersperg. Za leto 1732 pa so ohranjeni viri, ki pričajo o tem. da je v palači kneza Fran-cesca Antonia Sigfrieda del la Tor-re e Valsassina bilo uprizorjeno delo maestra elementa Bonimija, ki je bil doma na Slovenskem in ki je napisal več opernih del, med njimi tudi delo, izvedeno leta 1732, «11 Tamerlano*. Podatek je pomemben zaradi tega. ker govori prvič o kontinuiteti opernega uprizarjanja na Slovenskem, drugič o tem. da je posegel v operno produkcijo človek, ki je bil po rodu iz Slovenije, in tretjič. da so pri izvedbi dela sodelovali že mnogi domači pevci Po letu 1732 je v Ljubljani go- •iiiiiHMitiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiifmitHtiimmHiiii V Moskvi je umrl sloviti lljušin MOSKVA, 11. — Včeraj je v starosti 82 let umrl sloviti sovjetski letalski konstruktor Sergej lljušin. Tako poroča uradna sovjetska a-gencija TASS, ki poudarja, da je lljušin «dal pečat razvoju sovjetskega letalstva.* Prav gotovo je bil lljušin eden največjih letalskih konstruktorjev na svetu in ni dal pečata le sovjetskemu pač pa svetovnemu letalskemu razvoju. V Sovjetski zvezi je veliko letal s siglo »IL*. Predvsem nosijo to siglo civilna letala, toda veliko letal si je' Hju-šin zamislil in jih realiziral tudi za vojsko, nad 50 vrst civilnih in vojaških letal namreč nosi njegov podpis. Sergej Vladimirovič lljušin se je rodil zadnjega marca 1894 nekje blizu Volgograda. Leta 1915 je postal «pomočnik mehanika v car skepv letalstvu*, fo se pravi v letalstvu predrevolucijske Rusije. Ko je jeseni 1917 izbruhnila revolucija, je bil že »mehanik načelnik* in se kot tak ni več zadovoljil z običajnim delom v hangarju, ni se hotel več motati le med letalskimi motorji, pač pa je hotel postati tudi pilot. In je pilot tudi postal. Po zmagi revolucije so prišla do izraza njegova velika nagnjenja in so ga imenovali za »načelnika mehanikov na letalski akademiji Žukovski*. Tu so mu omogočili, da se je šolal. Čeprav delavec, je kmalu postal inženir, vendar je to dosegel v glavnem tako, da se je odpovedal vsemu svojemu prostemu času. Kmalu je prišla do izraza tudi njegova konstruktorska sposobnost. Najprej .je izdelal jadralno letalo, ki pa so ga strokovnjaki rade volje sprejeli. Tedanje revolucionarne oblasti pa so'videle v njem pomembno usLvarjalno moč. Še mladi Sergej lljušin je bil imenovan za direktorja poskusne tovarne letal v Moskvi. Pravzaprav je lljušin ostal na tem položaju vse do konca, tudi v času druge svetovne vojne, ko je dal Rdeči armadi več zelo uspešnih letal, na primer letalo «IL-2». slovitega lovca, ki se je z uspehom spoprijemal z odlično nacistično letalsko tehniko, saj so ga Sovjeti imenovali »leteči tank*, nemški piloti pa so temu letalu vzdeli zoh zgovorno ima »črna smrt*. Toda lljušin je zaslovel že dolgo pred drugo svetovno vojno in je v mednarodnih krogih pritegnil nase pozornost s svojim odličnim dvomotornim potniškim letalom »Moskva*, ki je v 22 urah opravilo brez vmesnega pristanka 8 tisoč km poti med Moskvo in Severno Ameriko, kar je bilo še posebno za tedanje čase zelo veliko. Po drugi svetovni vojni je lljušin napravil še eno vendar odlično vojaško letalo, bombnik «IL-28», ki s |.>ada še vedno med najboljša zadevna vojaška letala na svetu. Nato pa je vso svojo ustvarjalno sposobnost posvetil civilnemu letalstvu. Njegov je štirimotornik »IL-18*. ki je začel letati leta 1959 in ki je še vedno zelo v rabi v Sovjetski zvezi in tudi izven njenih meja. Nekoliko zahtevnejše letalo je »IL-62*, ki ima zelo veliko avtonomijo in sprejme do 132 potnikov. Sovjetska letalska družba Aeroflot pa računa, da bo še bolj uveljavila svojo domačo in mednarodno službo z najnovejšim modelom, ki ga je pripravil veliki mojster lljušin. V mislih imamo letalo »IL-86*, ki še ni v prometu in ki je najnovejši produkt sovjetskega letalske industrije, kajti preiskusne polete ima že za seboj. Gre za tako imenovani sovjetski zračni avtobus, ki more sprejeti do 350 potnikov in jih na srednjih progah prepeljati z razmeroma veliko brzino 1100 km na uro. Na račun svojih velikih dosežkov je bil lljušin močno cenjen v Sovjetski zvezi, pa tudi drugod po svetu, seveda v letalskih krogih in v krogih, ki se ukvarjajo • konstruktorstvom. stovalo še mnogo italijanskih o-pernih družin, pri tem pa se je izkazalo, da oder v palači kneza Auersperga ne ustreza več potrebam. Leta 1765 so zatorej predelali staro jahalnico v gledališko dvorano in tako je Ljubljana tega leta dobila svojo prvo dvorano za 800 ljudi, kar je zelo ugodno vplivalo na razvoj slovenske gledališke omike. V letu 1768 se je italijanskim o-pernim družinam pridružila dunajska gledališka skupina Felixa Ber-nerja, ki je med prvimi deli v Ljubljani uprizorila tudi zgodnje Haydnovo operno delo «Der neue krumme Teufel*. Po Bernerjevi skupini je Ljubljana nato spoznala operno družino Emanuela Schika-nederja, ravnatelja dunajskega gledališča «An der Wiem in libretista Mozartove opere »čarobna1 piščal*. Berner in Schikaneder sta zelo vplivala na tedanje ljubljanske izobražence, ki so najprej prevajali v slovenščino italijanske operne arije ali celotne operne prizore, nekateri izmed njih pa so začeli tudi že sami ustvarjati nova operna dela, tako npr. Jakob Zupan (1734-1810), ki je uglasbil prvo slovensko opero »Belin*. V 18. st. se .je pojavilo tu še več glasbenikov, ki so tako ali drugače prispevali k obogatitvi slovenskega opernega izražanja. Med njimi je še posebej pomemben Janez Krstnik Novak, ki je napisal »Figara*, pod očitnim Mozartovim vplivom, z vrsto arij, duetov in večjih ansamblov. Do leta 1783 je Ljubljana slišala vrsto Haydnovih. Dittersdorfovih in Mozartovih del, ki so jih nemški operisti izvajali v Ljubljanskem Stanovskem gledališču, in ki so močno odjeknila pri domačih u-stvarjalcih. Iz želje po kontinuiranem opernem uprizarjanju se je rodila misel o lastni, ljubljanski operni družini, ki jo je-po dolgih posvetovanjih sestavil in vodil skladatelj Gašper Mašek in ki je že kmalu nato izvajala tudi zahtevnejša operna dela. npr. Webro-vega »čarostrelca* in Bojeldieuje-vo opere »Gospa v belem*. Ob tej domači operni družini pa so v Ljubljani še naprej gostovale nemške in italijanske operne oz. baletne družine. In kar je še posebno pomembno: operno uprizarjanje zdaj ni bilo omejeno več na Ljubljano, temveč se je razširilo na vsa večja slovenska mesta Zanimivo je, da je v vrstah domačih glasbenikov delovalo' več priseljencev tako npr. Gašper Ma-šek (1794-1873) s Češkega, ki je napisal med drugim tudi opero «Emina*. Ob marčni revoluciji leta 1848 so začeli v Ljubljani razmišljati o oživitvi in razširitvi glasbeno -gledališke dejavnosti. Leta 1850 so osnovali (slovensko) Gledališko društvo, ki si je zadalo nalogo, da bo uprizarjalo večja operna in baletna dela ter vzpodbujalo domačo operno tvornost. Pri njegovih nastopih je sodeloval tudi orkester Gašperja Maška in izvede! več novih del sina Ka-mila; plodovitega in uspešnega avtorja orkestralnih in glasbeno -, gledaliških del. Zdaj je nastajalo veliko novih slovenskih opernih ali operetnih del, in med najbolj plodovite avtorje tega obdobja mo- ramo šteti npr. Benjamina Ipavca. Antona Foersterja, po rodu s Češkega, ki je Slovencem ustvaril prvo «pravo» opero »Gorenjski slavček*, Frana Gerbiča in druge. Veiik vzpon je ljubljansko operno udejstvovanje doseglo v letih 1886-1887, ko je vodstvo uprizarjanj prevzel skladatelj Fran Gor bič. Uspehi te sezone so prepri čali tudi omahljivce, ki so nato z navdušenjem sprejeli vest, da se je leta 1892 v Ljubljani ustanovilo Slovensko deželno gledališče z opero in dramo. Po letu 1892 je bilo v tem gledališču več vzponov, a tudi padcev. Kot prvi vrh je treba šteti sezono 1905-1907. nato pa še sezone 1909 do 1912, ko sta v ljubljanski Operi delovala Čeh Vaclav Talich in Fritz Reiner. Po koncu prve svetovne vojne je ljubljanska Opera dosegla izredne uspehe. Umetniški vodje te- danjega obdobja so bili Mirko Polič, Niko Štritof, Anton Neffal in drugi. V tem času je ljubljanska Opera pogumno segla tudi po delih. ki so bila pravkar ustvarjena in ki so jih napisali D. Šostakovič. S. Prokofjev, E. Krenek. I. Stravinski, K. Weill in drugi. Po drugi svetovni vojni je ljubljanska Opera s to potjo nadaljevala. Poleg standardnega, klasičnega repertoarja je uprizorila tudi mnogo novih, sodobnih del: med njimi več oper Suttermeistra. Eg-ka, Brittena, R. Straussa, J. F. Ficherja. E. Suchona, J. Cikkerja idr., s posebno skrbjo pa ie vrsto domačih del M. Kozine, M. Kogoja, M. Bravničarja, D. Švare, R. Savina, M. Poliča, P. Šivica in drugih. S svojimi opernimi in baletnimi umetniškimi zbori pa je gostovala v Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Avstriji, Italiji. Franciji in Belgiji, , Iz umetnostnih galerij Gostovanje Slavonke v Nemškem inštitutu Po nedavni razstavi v Nemškem kulturnem institutu v Trstu, ki jo je pripravila slikarka iz Koelna, sledi spet razstava umetnice, .le to Slavonka Amalia Broecker - Jakob, ki je končala na zagrebški u-niverzi umetnostno zgodovino, uveljavila pa se tudi kot mladinska pesnica. V Trstu se prvič predstavi' i s svojim sV’~—-slnom. V prostorih nemškega instituta je razstavila kakih 40 del v najrazličnejših tehnikah in oblikah, začenši z barvnimi risbami pa preko temper vse do olj. Če začnemo svoj ogled razstave , pri prvih dveh delih, ki prikazujeta deška obraza, bi mogli slikarki prisoditi velik vpliv dobro znanega Kokoschkovega ekspresionizma. Toda že pri naslednjih delih se nam pričenja odkrivati svojevrstno pesniško nastrojenje umetnice, ki izraža tudi pretanjeno žensko občutljivost. Ustvarjajoča u-metnica se v celoti odziva mističnim čarom prirode in to na dva načina. Predvsem v slikanju vegetacije, kjer pronica nagnjenje v nekak simbolizem iztekajoče se sinteze upodobljenega rastlinstva. To je vidno v listih, v katerih 'je vedno glavni motiv jabolko. To se pravi tisti sad. ki naj bi bil po svetem pismu že prvo žensko, «pra-davno pramater Evo» čustveno zanimal. Upodablja ga pa vsakokrat v drugačnem emotivnem odnosu in sicer kot »Zrelo jabolko», kot «Zla-to jabolko», kot »Jesen*, kot «Za-ton» pa vse do «Jabolka moje mladosti, do folklorno občutene in z ljubezensko tajinstvenostjo pre-gnantne zamisli v sliki «Eros». Točne jša v oblikovanju je v listih z drevesi. Gleda jih, seveda, kot pesnica in ženska, in sicer kot živa bitja. In jih zato počlovečit je, kot na primer v delih, kjer jih slika v parih. Tako na primer v listu 4Jaz in ti», ali v listu «Neve-sta in ženin*. Če iz takih slik diha mehka liričnost, pa se ta nadih spreminja v epično mogočnost. Ico slikarka zajema v slike široke pokrajine. To pa so krajine, ki so likovno prečiščene s svojo vsebinsko nevtralnostjo, da učinkujejo z neskončnostjo prostora, ki ga u-stvarja z množico pikčastih dotikov s čopičem na podslikani ravnini, ki jo ustvarja z ravnimi potezami. Barve pa so barve vode, zemlje in oblakov, ki so jo očarali na otoku Cavtatu. M. B. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiuMimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiniimiiiiniiiii.a* POLDRUGI MESEC PRED OBJAVO REZULTATOV Znani naslovi in imena kandidatov za «oscarje» Dva angleško govorjena filma tekmujeta kar za deset priznanj Med režiserji-kandidati tudi Bergman - Nova zvezda S. Stallone NEW YORK. 11. — Vrednost »oscarjev* je v zadnjih letih močno upadla in je današnji »kipec lepo-tana* le še senca tega, kar je bil pred par desetletji. Kljub temu se bodo v ZDA in tudi drugod po svetu, prvenstveno na zahodu, v poldrugem mesecu, koli kor nas loči do zadnjega marca, | porabila ogromna finančna, mo- j ralna in drugačna sredstva, da j bo to čeprav dokaj razveljavlje no priznanje dodeljeno temu in ne onemii filmu, temu in ne o-nemu igralcu oziroma umetniku, kajti tudi manj veljavni «oscar* vendar še toliko velja, da je filmu z več zadevnimi priznanji finančni uspeh zagotovljen, umetniku pa, ki ga «ok:ti.jo» s tem priznanjem, se cena dvigne. Danes sicer še ne moremo reči, kako bodo »oscarje* razdelili, lahko pa povemo, kateri filmi in u-metniki se za to priznanje potegujejo. Pravzaprav gre za predloge, ki dajo producenti in režiserji. Kot je znano, pridejo v poštev domači, ameriški oziroma angleško govoreči filmi in ustrezni «osca.r ji*, pa tudi tuji oziroma neangle-ški filmi, ki se potegujejo za to priznanje. Začnimo s filmom «Rocky*, ki ni čisto ameriško delo. pač pa je to italijansko - ameriški film, v katerem igra glavno vlogo «novo odkritje* Sylvester Stallone, ki ga ocenjujejo kot «nenadno zablestelo zvezdo*. Film govori o boksarju, ki je pred tem, da se pribori na P"vo mesto na svetu. Drugi film, ki se poteguje za glavno priznanje, za »oscarja* kot domač ameriški film, je «Netwoi‘k*. To pa je bolj satira na račun ameriškega televizijskega sveta. Za oba ta dva filma se v ameriških filmskih krogih govori, da sta najhujša tekmeca, ker se potegujeta hkrati oba za deset «oscarjev». Predvsem se borita za prvo kategorijo, za ka- «M llt’lll(l||||||| IIIII UH HHI •'UIIIIIIIIHIII Hill UH 1111111 Filmske knjige in revije Prejeli smo nekaj knjig o filmu oz. o paralelnih pojavih, za katere se nam zdi vredno, da jih prikažš-mo bralcem. Zbirka »II Casloro Cinema* nadaljuje serijo z monografijo o Alainu Resndi.su, ki jo je pripravil Paolo Bertetto (La Nunva Italia, 1.40(1 lir). Zbirka «Quadragono-'Libri* (Oo-negliano Veneto) o kateri smo že nekajkrat pisali, je prišla do ene izmed najboljših knjig v seriji »Le primavere del mostro (4.900 lir) je posvečena filmom s spakami in sploh fantastiki. Tekst Piera Zanotta. ki ga dopolnjuje filmograf-slci izbor, je sicer zelo splošen, i-lustraci.je Karla Tholeja pa so izvrstne. Turinska reklamna družba »Si-pra», k,i že več let izdaja zelo zanimivo istoimensko revijo, je objavila debel monografski zvezek z naslovom «Pubblicita dello spettaco-lo». Založba »Armando*, ki se posebno zanima za probleme poučevanja in informacije, je izdala knjigo «In-formare contro, informare , ier» (4.000 lir), ki sta jo pripravila Ma-riagrazia Bruzzone in Faliero Kosati. ■ ., S. G. iiiiii»iiii»iiiiHi»iiimi»iHiiiiiiiiHiiiiiiiiliiinHiMiiii»HH«in»ii»iiiiMiHiiiiiMiiiiiiniiiii»ii»ii|iiiiiii»iinliMiiiuMiiiiiiiimiii»iiini'iiiin»iiiiiiin»iiiiii»iiiii»inin»»iiiiinii IZ DRUŽBENO - PROSVETNE DEJAVNOSTI V novem sedežu PD »F. Prešeren* v Boljuncu je bilo pred dnevi zanimivo in hkrati aktualno predavanje o slovenskem šolskem okraju. Organiziral ga je krožek »Henrik Tuma* (gornja slika). Spodnja slika nam prikazuje člane glavnega odbora openskega PD »Tabor*, ki je pred nedavnim imelo zelo uspel in močno obiskan občni zbor. Na sliki odbor društva na svoji prvi seji. Kot nam slika pove, je v novem odboru več mladih sil. tegorijo najboljšega «domačega» filma. Toda tu ju lahko spodnese zelo cenjen domač film »Bund for Glo-ry», ki prikazuje življenje mladega ameriškega folklornega popevkarja Woody Guthrieja. Nič manj jima ni nevaren film «Taxi driver*, ki ostro žigosa newyorško življenje. Končno se za isto priznanje poteguje tudi film «A1I thc pve-sidenfs men*. Posebno poslednji film je nc.varen, kajti res je, da je zadeva Watergate že dolgo mimo, toda v ameriških krogih je še vedno v spominu, seveda negativnem. Kar zadeva priznanje posameznim umetnikom, prihaja najbolj in' najprej v poštev nedavno umrli u-metnik Peter Finch, torej avstralski umetnik, ki mu pripisujejo «o-scarja* za baje odlično vlogo v filmu «Netwo,'k». Njegov primer bi bil drugi v 49-letni zgodovini podeljevanja »oscarjev*, da bi tolikšno priznanje dali že pokojnemu umetniku. Prvi je to priznanje dobil tako pred devetimi leti veliki umetnik Spencer Tracy. Tokrat bi bil torej Peter Finch. Za isto priznanje pa se potegujejo tudi Robert De Niro za’ odlično vlogo v filmu »Taxi. driver*, Giancarlo Giannini za vlogo v filmu «Pasqua-lino Settebellezze*. nadalje Wil!iam Holden za vlogo v filmu «Network» in že omenjeni Sylvester Stallone v filmu «Rocky», Da bo zadeva jasna, moramo dodati, da so režiserji' in še pred njimi producenti tisti, ki predlagajo komisiji imena svojih kandidatov. In v primeru Sylvestra Stallo-neja moremo dodati,, da je on tretji v zgodovini »oscarjev*, ki se hkrati poteguje za «oscarja» za najboljšo vlogo, hkrati pa tudi kot avtor za najboljši siže. Pred njim je dobil hkrati to dvojno priznanje veliki Charlie Chaplin v letu 1940 za svojega »Diktatorja*, naslednjega leta pa je isto dvojno priznanje dobil Orson Welles. V kategoriji najboljših umetnic, tlosilk glavne vloge, rinejo v o-spredje naslednje več ali manj znane filmske zvezde: Marie - Chri-stine Barrault naj bi dobila «oscar-ja» za vlogo v filmu »Cousin Cou-sine*. Faye Dunaway za vlogo v filmu «Network», Talia Shir igra glavno vlogo v filmu «Rocky», Sissy Spaček v filmu »Carrie* in Liv Ullman pa v filmu »Faccia a faccia*. «Oscarjev» je veliko in so več vrst. Ne bomo navajali vseh. U-stavili se bomo še pri »oscarjih* za najboljšo stransko moško vlogo, za najboljši tuji film in za najboljšega režiserja. ) Za »oscarja* za najboljšo stransko moško vlogo se potegujejo Ned Beatty («Network*), Burgess Me-redith («Rocky»), sloviti angleški umetnik Laurence Olivier («Mara-tlion man*), Jason Robards («A11 tiie presidenfs men») in drugi. Za »oscarja* kot najboljši režiser se potegujejo John Avildsen za režijo filma «Roeky», Ingmar Bergman za svoj film »Faccia a faccia*, Sydney Lumet za film «Netwo”k_», Alla Pakula za film o vvatergat-skem škandalu in Lina Wertmuller za režijo italijanskega filma «Pa-squalino Settebellezze*. V začetku smo navedli naslove ameriških oziroma angleško govorjenih filmov, ki so jih zbrali za tekmo za «oscarje». Za najvišje priznanje neangleško govorjenih filmov pa se potegujejo naslednja dela: «Black and white in color* iz Slonokoščene,obale, francoski film »Cousin Cousine*, za-hodnonemški film »Jacob the Lia-», nadalje še poljski »Nishts and days» ter italijanski «Pasqua-lino Settebellezze*. Kako se bodo napovedi «obnes-le», bomo v deli konec marca, oziroma prve dni aprila, ko bodo objavljeni rezultati. Novost na knjižni polici 12.30 13.30 17.00 18.35 18.40 18.50 19.20 19.45 20.00 20.40 21.50 12.30 13.00 13.30 14.00 14.30 17.00 SOBOTA, 12. FEBRUARJA 1977. ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Check up Program o zdravstvu, ki so si ga zamislili in realizirali na neapeljskem sedežu TV DNEVNIK Program za mladino UN BRINDISI CON ROSIE Po romanu, ki ga je napisal Laurie Lee, je scenarij napisal H. VVhithemore Izžrebanje loterije Nabožna oddaja Posebna oddaja iz parlamenta Furia: IZPIT IZ ZEMLJEPISA Almanah in Vremenska slika DNEVNIK NOČNI PRIJATELJ Glasbena prireditev, ki jo vodi Enrico Simonetti sodelujejo v njej Gigliola Cinquetti, Riecardo Garrone, Gianni Nazzaro, Ave Ninchi itd. Program obsega glasbo, popevke in ples štiridesetih let, to se pravi zadevna izživljanja po zrušenju Mussolinijevega »cesarstva* in ko so polotok zasedli Angleži in Američani, ki so prinesli s seboj tudi svoja glasbo. Del Italijanov živi še v vzdušju vojne, drugi pa že divjajo v živem plesu «boogie -wcogie* , Posebna oddaja DNEVNIKA 1 Sledijo Filmske premiere, DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal Alfred Hitchcock predstavlja: ROKE GOR — TV film Dnevnik 2 — OB 13. URI Tedensko srečanje s časnikarji Odprta šola Tedenska oddaja o vzgojnih problemih Dnevi Evrope PONOVNO NA SPOREDU Tedenska rubrika omogoča, da si nekatere izbrane program« ogledajo tudi tisti, ki jim je prvo predavanje iz kakršnihkoli razlogov ušlo. Tokrat bodo ponovno prenašali oddajo, ki je bila na sporedu prejšnjo nedeljo «Vojak vseh i>ojn». Nadalje bodo dali ponovno na spored reportažo pod naslovom «Kdo se boj1 policijskega sindikata?». Posebno ta oddaja je zelo zanimiv3 in hkrati aktualna, posebno ker je problem skrajpo zapleten in resen Izžrebanje loterije Športna sobota DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO Zgodbe z grofije BAR GOSPE DAVENPORT » Henry Batkey je mlad časnikar, ki ga njegov poklic nc zado voljuje, posebno, ker mora živeti v malem podeželskem gnezdu Edina oaza v tej puščobi je bar, ki ga vodi gospa Davenport ženska srednjih let in mati treh lepih deklet: Tina je stara 1’ Sophie jih ima 17, Christie pa 18. Med svojimi obiski v lokah' mladi časnikar dvori dekletom, toda tudi dekleta niso do nje ga ravnodušna in se celo zanj potegujejo, hkrati pa mati Da venport dobi finančnika, ki bi bil pripravljen podpreti njen® dejavnost. Nekega dne pa pride mladi časnikar pred zapri lokal . . . Spomin na Jeana Gabina TRAGIČNA ZORA - film . , Film je rež:ral Čarne in igrajo v njem poleg Gabina še Jacquelio£' Laurent, Mady Berry in Bernard Blier Ob koncu DNEVNIK - ZADNJE VESTI Kolesarske dirke v Milanu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.15 Skrivnosti globin 9.40 -Psihologija dela: SREČANJE INŽENIRJA IN PSIHOLOGA 9.55 GRDINA POD KAMNOM — iz ciklusa «Zverinice iz Režij6* UTRINKI IZ AVSTRIJE - dok. oddaja Oddaja bo govorila o aktualn h dogodkih v Avstriji in osvetlila manjšinska vprašanja. Skušala bo tudi prikazati vzdušje v aV; strijski javnosti ob začetku veljavnosti zakona o manjšinah, h1 je stopil v veljavo 1. februarja in ki ga manjšine odklanjaj0 Broszkieuiicz: KOPERNIK — nadaljevanka S. Pavič: MOŽ KI JE BOMBARDIRAL BEOGRAD - dram« Obzornik Ana, Janina sestra — film DNEVNIK Tedenski zunanjepolitični komentar MOŽ NA POLOŽAJU - film Gre za zanimivo sestavljeno zgodbo1 o vzponu farmacevtskega strokovnjaka v najvišje vrhove angleške aristokracije. Njeg°va strma pot pa je posojena v zdravilih, konkretno v medicinske^ preparatu, ki naj bi odstranjeval simptome podhranjenosti reV nih ljudi nerazvitih dežel DNEVNIK Zabavno • glasbena oddaja 19.10 19.15 19.45 20.40 21.40 23.15 10.00 10.30 16.20 17.35 17.50 19.30 19.50 20.00 21.30 22.25 Juliju Szekely: Chopin v Parizu Še eno delo, ki prikazuje življenje velikega poljskega umetnika O nesmrtnem poljskem skladatelju in pianistu Fredericu Chopinu (1810-1849) je bilo napisanih že ifeliko knjig. Ne samo o njegovi nesmrtni umetnosti, temveč tudi knjig, ki govore o njegovem življenju, na Poljskem in zlasti v Parizu. Tudi v filmih smo v:deli že kako romantično pobarvano zgodbo iz skladateljevega življenja,- tako da je slavno in pbenem tragično življenje Chopina upodobljeno vsestransko in prikazano v knjigah, ki jih poznajo mnogi ljudje širom po svetu. In vendar se tematike Chopina, njegove umetnosti, njegovih ljubezni in njegove žalostne usode vedno znova lotevajo številni pisci vseh narodov. Tudi madžarska pianistka in pisateljica Julija Szekelg se je lotila le teme in napisala knjigo z naslovom Chopin—v ■ -Parizu. To knjigo je v slovenskem prevodu (Vlada Peteršiča) in v čedni opremi (Franca Mesariča-)- izdala Pomurska založba v Murski. Soboti ter tako bralcem ponovno približala velikega skladatelja. Kot pravi pisateljica/ je bil namen njenega pisanja, da bt predstavila poljskega skladatelja v rafaelski čistosti in klasični preprostosti. Zato naj bi njen roman bil prost vse romantične navlake in okraskov in na,j bi skladatelja prikazal takšnega kakršen je v resnici bil. Težko je soditi o tem in težko je reči, ali se je pisateljici to p celoti posrečilo. Dejstvo je. da je v prikazovanju Chopina in ljudi s katerimi se je družil v času svojega bivanja v Parizu. uporabila svoje pisateljske prijeme. Tako se sama pogovarja s skladateljem, predvsem pa ? njegovimi sodobniki in na ta način daje bralcu vtis neposrednosti in svojo podobo skladatelja, kateremu je posvečen njen biografski roman. ^ Toda v lem prikazovanju, ki se' sicer precej razlikuje od sentimentalnega prikazovanja velikih mož. je nova predvsem oblika. Vprašanje pa je, ali vstaja pred bralcem resnična, drugačna od drugih in nepotvorjena podoba Chopina in njegovih prijateljev ter sodobnikov, katerih življenje se je prepletalo z njegovim. Zahtevnejši in bolj načitan bralec bo o tem sodil sam. Povprečni bralci pa bodo seveda sprejeli podobo, kakršno nam daje pisateljica in se najbrž tudi sicer zadovoljili s knjigo, čeprav jim vsega o Chopinu ne bo povedala. Sam biografski roman je pač tak, kakršen je napisan, solidno delo, čeprav povprečno in ga je Pomurska založba v svoj program sprejela bolj zaradi madžarske pisateljice, kot pa zaradi samega Chopina. Tako nam založba pp-sreduje bolj ntadžarsko literaturo kot pa Poljakovo življenje in 'njegovo umetnost. Pa nič zato. Življenje velikega skladatelja in življenje njegovih sodobnikov v mestu, ki je takrat predstavljalo umetniško središče sveta, je vedno zanimivo in vedno 'privlačno. In ta privlačnost ima dovolj velik mik, da bodo mnogi bralci radi prebirali roman o Chopinu, čeprav kot literarna stvaritev roman ni nič nadpov- prečnega. Sl. Ru. ■fnmiiiiiiimiiiiimimHiiiiimiiiimiiHiHtHiiHHiiniiiiiiii'''HiiMimHiHiiiitHimiHiitiiiHiHiiiHiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||ti||ii|M||M„,||||iiHii|i| OVEN (od 21.3, do 20.4.) Skušajte se izogniti kočljivim vpra- šanjem. ki bi vas lahko kompromitirala. Prejeli boste pismo. naglite se v svojih finančnih ria- BIK (od 21.4. do 20.5.) Nove Črtih. S svojo melanholijo boste 19.30 20.15 20.35 21.35 20.00 20.30 22.20 Koper — barvna Otroški kotiček DNEVNIK Maščevalci: PRIKRITI TIGER — serijski film SPOGLEDLJIVA MARISA - film Zagreb Prebrisani Pejo — humoristična oddaja MODERNI ČASI — celovečerni film KARNEVAL — FEST 77 TRST A 7.00, 8.00, 12.45. 15.30. 17 00. 18.00, 19.15 Poročila; 7.20 - 12.45 Dobro jutro, Kramljanje, Koncert, Družina v sodobni družbi, Lahka glasba. Pratika, Glasba po željah: 13.00 - 15.30 Z glasbo po svetu, Mladina v zrcalu časa; 15.45 19.00 Iz tedenskih spore- dov, V diskoteki, Recital Rada Nakrsta. KOPER 7.30. 8.30, 12.40, 14.30, 16 00, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 9.45 Glasbeni spored; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 11.45 Modna oddaja; 12.05 Glasba po željah: 14.15 Glasbeni spored; 14.35 Plošča tedna; 15.00 Najbolj popularne plošče: 16.45 Postojnski puškar M. Bitnar; 17.00 Glasba po željah; 18.00 Vročih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; .19.00 Prenos RL; 19.30 in 20.35 Glasbeni vikend; 22.00 Plesna glasba. RADIO 1 7:00 8.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila: 7.30 Kronike in glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz; 10.1K) Posebna razprava; 12.10 Drugi zvok, 13.30 Domače in tuje plošče; Radijska zgodba; 14.30 Jazz' 1 ,v': Aktualnosti; 18.20 Radio včeri* in danes; 19.25 Najnovejše Pr šče; 29,00 Enodejanka. 21.05 nizettijev »Don Pasquale». SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00. 13.00. 15.00 ' 19.00 Poročila; 6.20 RekreadJ ‘ 6.50 Dobro jutro, otroci!; -20 današnji dan: 7.30 Iz naših SP redov; 8.08 Glasbena matinri 9.05 Pionirski tednik: 9.35 Mia0' ski zbor Maribor: 10 45 Turi*11' napotki; 11.03 Sedem dni na diu: 12.10 Godala; 12.30 ski nasveti; 12.40 Domači r.aP^V 13.30 Priporočajo vam.... Kaj vam glasba pripovedni.. 14.25 S pesmijo po Jugoala''- 15.45 S knjižnega trga: 16 90 * 17 uri' tiljak»: 17.00 . Studio ob n, 18.05 Gi-emo v kino: 18.45 Ans« bel Silva štingla: 19.35 .Lahko " ' otroci!; 19.45 Ansambel T. Janyfi 20.00 Radijski radar; 21.00 ' prijetno razvedrilo; 21.30 04t'v izseljence; 23.05 S pesmLl0 j, n<*5 za novi teden: 0.30 krajev: 1.03 Vaš gost. pe; Zvoki iz Horoskop okoliščine vam bodo pomagale iz slepe 'ulice. Izpolnili boste svoje dolžnosti. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Bodite trdno z nogami ha tleh. kajti sicer bofcte nasedli. Brzdajte svojo domišljijo. RAK (od 23.6.' do 22.7.) Nastopil ie trenutek za uresničitev ambicioznega načrta, čustvene vezi se bodo utrdile. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne pre- spravili v slabo voljo vso okolico. DEVICA (od 23.8.' do 22 9.) Dosegli boste spodbuden uspeh, toda bodite bolj oprezni. Nekaj nevšečnosti v družini. TEHTNICA (od 23.9 do 23.10.) Morda boste morali spremeniti nek načrt, toda uspeh je zagotovljen- Ljubosumni boste ŠKORPIJON (od 24 KI de 22.11.) To. kar ste si najbolj želeli, bo postalo stvarnost. Ne nasedajte le- P> 20i- pim besedam. STRELEC (od 23.11 do Zagotovljen dam bo uspeh boste ravnali po pravilih, bo do važnega srečanja. KOZOROG (od 21 12. do V poslovnih pogovorih bod!f® up kritosrčni in odločni Sklcn'*1 ste novo prijateljstvo. „, V VODNAR (od 21.1. do finančnih zadevah naj se a|i preveč ne mudi Ne bi bilo omejiti izdatke. (je RIBI (od 20.2. do 20.2J jje, manjka vam idej in dobre v.j^i vendar to še ni dovolj. V se bo nekaj zapletlo. ŠPORT ŠPORT ŠPORT košarka V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Servolana- Jadran derbi kola Naši košarkarji v dobri formi V prvenstvu naraščajnikov bo na Opčinah zopet slovenski derbi Val,na Kontov elu (ker bodo jutri 1„Pert)i kola tega prvenstva bo Skednju, kjer se bosta spo-j vodeča Servolana in zdru-dran s*ovens*ca zamejska ekipa Ja- , Tekma bo zanimiva iz več raz-Rov. Nedvomno bo odločala o sa-Qern vrhu lestvice in morda celo samem nadaljevanju tega prven-*• V primeru, da bi Servolana "lagala, potem bo povsem jasno, j® Je praktično že zmagovalec te Se. Jadran bi namreč naletel na 1' poraz in tudi v primeru, da ‘ premagal Servolano v povrat-m delu doma, bi Škedenjci še imeli kar štiri točke pred- JjJ® našem mnenju pa je jutrišnje hr»Ian,’e predvsem važno zato, ker Jr110, lahko videli v izredno težki tiT™’ Kaj so se novega naši fan-|T. naučili. Ni važno torej, da naši Sarkarji nujno zmagajo. Če bo sprotnik boljši, v tem primeru TJ 8re zmaga seveda boljšemu. Peter Brumen je dejai: »Se-'Kralj bomo za zmago. Če pa J: nemo uspeli ne bo nikakršna vol ?' Važn° P3 je- da Pr°ti Ser-i. sni pokažemo, da le nekaj o ko-rkl znamo.* Hioantie so se za jutrišnje sreča-tjl vestno pripravili. Trenirali so *' na odprtem). ni beta se nam torej izredno za-^nivo in razburljivo srečanje. MLADINCI vPr0|etovci bodo že drevi gostovali borici, k,jer bodo igrali proti vo-Pagnossinu. Že na Opčinah tud' gnossin zmagal in je seveda S ' ,v drevišnjem srečanju favorit. Tavčar in njegovi varovanci D, i^do odpotovali v Gorico z na-Hjl °m, da proti močnemu nasprotna Uj otrdijo lep napredek, ki so stvydoslej zabeležili v tem prven ig^lrovci bodo jutri v Dolini zoret ter »eKftjeni. Karel Ražem in Pe-Zerjal' bosta namreč igrala z I'aš[anorr1, tako da bodo morali Sebe Košarkarji res dati vse od K°ša bodo lahKo kos močnim barjem Juventusa. KADETI *len>nt°velci b°d° že danes zapo-go,t‘ v prvem povratnem kolu V 8Cl| K bodo igrali proti Don Boke Ki ne sodi med boljše peter-taij e^a prvenstva in bi zato mo-i- h obračunati brez večjih težav porotnikom. r°vci bodo v tem kolu počivali. j naraščajniki redjJ- ri bo na Opčinah drugi zaponk' s'0venski derbi. Igrala bosta Polet in Breg. V prvem lisvpu v Dolini so nepričakovano 0sVo‘! Brežani, ki so tud; takrat PP edini par točk v tem pr- od^jpvei se bodo seveda skušali 'iatieP’ za ta poraz. Borovci bodo ^prejeli v goste peterko Ser- DEČKI B SKUPINA A Herežani tokrat ne bodo igrali tekli^ 1 vodečo Ginnastico Triestino, kar|-So skoraj vsi dolinski košar-tiju, Zat>osleni na »šolskem smuca-»ii ,Q Tekmo bodo odigrali 23.2. ‘liCe a- uri, ki Saba, ki se skupno s Kontove-lom bori za drugo mesto na lestvici. edko POKAL PRVAKOV Mobilgirgi Varese nepričakovano izgubil V nadaljevanju evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov je prvak Mobilgirgi iz Vare-seja nepričakovano izgubil v Belgiji z ekipo Maes Pils. Po tem neuspehu postaja kvalifikacija italijanske peterke v finale tega tekmovanja dokaj težka. IZIDA Maes Pils (Belgija) — Mobilgirgi Varese (Italija) 65:64 CSKA Moskva (SZ) — Real Madrid (Španija) 113:111 POKAL PRVAKINJ IZIDI ČETRTFINALA SKUPINA A Akademik Sofija (Bolgarija) — Geas Šesto San Giovanni (It.) 65:62 IESF Bukarešta (Romunija) — Spar-tak Praga (ČSSR) 83:87 SKUPINA B Riga (SZ) — Evax Barcelona (Španija) ✓ 92:43 Crvena zvezda Beograd (Jug.) — Clermont Ferrand (Fr.) 69:66 TENIS CIUDAD MEXICO, 11. - Na mednarodnem teniškem turnirju v tem kraju sta Nastase. in Panatta premagala Lamasa in Baraldija s 6:3 in 6:2. Med posamezniki se je Nastase uvrstil v polfinale s tem, da je premagal Južnoafričana Drysdala s 6:4 in 6:4. ODBOJKA V RAZNIH PRVENSTVIH «Plavi» v Verono po obe točki Nabrežinski Sokol drevi favorit Krasovi odbojkarji bodo v tem kolu igrali proti vodečemu S. Giorgiu MOŠKA B LIGA V četrtem kolu 2. moške lige bodo drevi Borovi odbojkarji gostovali v Veroni, kjer bodo igrali proti ekipi Ferroni, ki je doslej ostala še prazrih rok. Neubauerje-vi varovanci bodo danes juriša li na zmago tudi zato, da bi se delno oddolžili za pekoč prraz, ki so ga doživeli v prejšnjem kolu proti premočni tržaški peterki CUS. .Zmaga pa bi pomenila za «plave» tudi tretje mesto na lestvici;. Nedvomno bo derbi kola v Bel-lunu, kjer bo domač’ SAI igral s tržaško šesterko CUS. Naj omenimo, da igra za mšotvo iz Bellu-na tudi bivši borovec Valter Veljak. Ta tekma pa bo bržkone tudi pokazala realno moč Tržačanov, ki so seveda nesporni favoriti za na predovanje v višjo ligo. Če tudi ekipi SAI ne bo uspelo zaustaviti NiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMOMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI V Križu derbi med Vesno in Borom Prosečanom na Opčinah vsaj točka? Bazoviška Zarja bo proti Costalungi igrala z zelo okrnjeno postavo v telovadnici Ginna- &0r V, , A ki je v nedeljo izgubil VeVj b°rbe s Chiadinom. pa bo' ‘Sral s Ferroviariom. ki je Kile naJWočnejša peterka te sku- f SKUPINA B i'°ven i.V ^em prvenstvu bo jutri Sta Sa* derbi. Na Kontov elu se V"amrež spoprijela domači ] tfw el in openski Polet. Favorit Si j srečanju je Kontovel. ki je na lestvici in eden od B"r RV za vstop v finalni del. i slov«’ Ki je v soboto premagal So 8v ®nskem derbiju poletovce, pa hšal prekrižati račune peter- Deževno vreme spet ovira reden potek prvenstva. Tudi jutrišnje 3. povratno kolo je zaradi razmočenih in blatnih igrišč v dvomu. Zavrtljaj sč za naše enajsterice obeta kot naporen. Primorje in Zarja gresta v goste močnima nasprotnikoma. V Križu pa bo derbi med Vesno in Bregom. OPICINA — PRIMORJE Spopad ekip, ki si trenutno delita prvo mesto na lestvici, se obeta kot izredno zanimiv. Primorje ima dve tekmi manj od Opencev, ki v zadnjih nastopih, vsaj po prikazani igri, niso izpolnili pričakovanj. Pozabiti vsekakor ne smemo, da tudi Primorje v svojem zadnjem nastopu proti S. Marcu ni prav posebno navdušilo svoje navijače. Prav glede tega srečanja bi lahko dodali, da 'smo zopet bili priča slabemu sojenju do Primorja. S čudnimi odločitvami so sodniki v zadnjih tekmah precej razburili duhove proseških navijačev in s tem ustvarili v taboru Primorja nepotrebno napetost. Posledica tega je, da je bil prav prejšnjo nedeljo izključen branilec Cimolino, ki jutri ne bo smel igrati. Kljub vsemu temu so na Proseku optimisti. Na Opčinah računajo odnesti eno točko, s katero bi Primorje ohranilo prvo mesto na lestvici. Openci seveda pa merijo na celotni izkupiček in bodo zato jurišali na zmago. VESNA - BREG Iz agonističnega vidika derbi ne bi smel razočarati navijačev obeh ekip. Enajsterici trenutno nista v najboljših vodah. Križani že 13 nedelj niso zmagali, Brežani pa so zadnji uspeh zabeležili pred šestimi nedeljami v zaostali tekmi s S. Ser-giom. Medtem ko je Vesna (s 15 točkami) na devetem mestu lestvice, so Brežani po zadnjih neuspehih zdrknili na 14. mesto in so zato «na prepihu*. Razumljivo je, da obe e-kipi merita na zmago, ker bi s to izboljšali položaj na lestvici. Oba trenerja pa imata težave s postavama. Po nedeljskih izključitvah je disciplinska komisija kaznovala Brežana Menona z dvonedelj-sko prepovedjo igranja, Bržan pa bo moral »počivati* tri nedelje. Poleg tega bo moralo vodstvo Brega plačati še 12.000 lir globe zaradi nešportnega vedenja svojih navijačev. Torej dokaj slana kazen po nedeljskem nastopu Brega. Problemi trenerja Vesne Finotta pa so v glavnem poškodbe nekate- rih nogometašev. Torej obe moštvi bosta okrnjeni v tem derbiju, ki bo predvidoma dokaj izenačen. COSTALUNGA - ZARJA Trener Zarje Šalih Softič nam je za to tekmo dal naslednjo izjavo: «Dvoboj s Costalungo in nato zaostala tekma z Rosandro bosta za nas odločilnega pomena. Obe ekipi sodita med skupino močnejših enajsteric tega prvenstva in izbojevati proti tema nasprotnikoma pozitiven izid pomeni, da se lahko v skupino najboljših uvrstimo tudi mi. Sreča p vsekakor nam ni naklonjena. Seznam poškodovanih nogometašev venomer narašča, trenutno je zaradi poškodb prisiljeno k počitku kar sedem nogometašev (Trampuš, I. Grgič, B. Kralj, D. Grgič, R, Marc, S. Krizmančič, D. Marc). Vedno odprto pa je tudi vprašanje vratarja Babudra, ki trenutno ne trenira. Če upoštevamo, da bomo šli na igrišče v okrnjeni postavi, neodločen izid bi se nam že dobro prilegel, vsekakor če se nam bo priložnost nudila je rte' bomo odvrgli.* V ostalih tekmah predvidevamo zmago Flaminia nad Žaulami, delitev točk med Pro Farro in Op. Su-percaffe, zmago S. Marca nad S. Sergiom, remi med Aurisino in Edi-le Adriatico in celotni izkupiček Ro-sandre v dvoboju s S. Marcom iz Devina. 3. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali le nekaj za ostalih tekem. Od naših ekip bosta zaposleni le Gaja in Union. Gajevci bodo na Proseku sprejeli v goste ekipo Esperia Pio XII, ki je po dobrem startu nekoliko odpovedala. Gajevci bodo prav gotovo skušali izkoristiti to trenutno slabost Tržačanov in se vrniti domov z dvema točkama v žepu. Union igra proti Rozzolu, ki sodi med boljše ekipe te skupine. Ker se Podlonjerci doslej niso posebno izkazali, mislimo, da tudi jutri nimajo velikih možnosti, da bi prekrižali račune Rozzolu, ki računa na zmago. "n B. R. zmagovite poti Tržačanov, potem res ne vidimo, kltero drugo moštvo bi lahko premagalo Tiborowskega in tovariše. ŽENSKA B LIGA SKUPINA ZA NAPREDOVANJE Borovke so v minulem kolu zamudile edinstveno priložnost, da bi ostale pri samem vrhu lestvice. Ker je to prvenstvo izredno izenačeno, se bo pač pripetilo drevi, da se bodo naše zastopnice celo borile, da ne ostanejo na zadnjem mestu razpredelnice. Igrale bodo namreč proti ekipi Zanafredi, in tc v Cremoni. SKUPINA ZA OBSTANEK V LIGI Nabrežinski Sokol bo ponovno i-gral pred domačim občinstvom, tokrat proti goriškemu AG1, in u-pati je ,da bo pospravil nov prvenstveni par točk, s čimer bi že napravil lep korak naprej na poti do obstanka v ligi. Brežanke pa bodo v gosteh poskusile osvojiti prvi prvenstveni par točk na račun ekipe Primavera, ki je na predzadnjem mestu z dvema točkama. MOŠKA C LIGA V petem kolu tega prvenstva bodo Krasovi fantje igrali kar proti vodečemu na lestvici, proti ekipi San Giorgio. Kras je doslej ostal praznih rok in, če upoštevamo, da je drevišnji Krasov nasprotnik o-svojiL štiri zmage v štirih tekmah in da je nasprotnikom prepustil le bora dva seta, potem je jasno, da bodo naši fantje pred izredno težko nalogo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V petem kolu tega prvenstva bo Kontovel drevi doma igral proti vodeču šesterki Julia. Kontovelke so doslej slavile le enkrat in težko je verjeti, da bi danes lahko prekrižale račune močni Julii. Slogašice pa bodo drevi igrale proti zadnjemu na lestvici, proti ekipi Acli. Naša dekleta so 'ostala brez trenerja Peterlina, ki se je težje poškodoval na »šolskem smučanju* (In pri tem mu želimo skorajšnje okrevanje), vseeno pa je Sloga drevi favorit za zmago. 1. MOŠKA DIVIZIJA Goriška 01ympia bo drevi pred dokaj težko nalogo: igrala bo na mreč z vodečim Lambertinom, ki je doslej v vseh treh kolih zanesljivo zmagal. Chiasso — Finska 3:2 V prijateljski nogometni tekmi je Chiasso nepričakovano premagal finsko reprezentanco s 3:2 (2:0). DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 12. februarja 1977 KOŠARKA MLADINCI 18.30 v Gorici Pagnossin - Polet KADETI 18.30 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Kontovel NARAŠČAJNIKI v Trstu, Ul. Caravaggio Servolana DEČKI v Trstu, Ul. Caravaggio A - Fcrroviario 18.00 Bor 16.30 Bor 20.15 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor B - Servolana NAMIZNI TENIS V ORGANIZACIJI ŠD MLADINA 20.00> v Križu Vaški turnir za mladince in člane ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Veroni Ferroni - Bor ŽENSKA B LIGA 21.15 v Nabrežini Sokol - AGI Gorica iiiiiiiiiiiiiimiliiiiiliiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiaMiMiiiiiiiMliiiiilli NAMIZNI TENIS V ZENSKI A LIGI CAGLIARI ODSTOPIL KRASOVKE V FINALU Naše igralke so osvojile 1. mesto brez poraza Zadnjo tekmo ženskega namiznoteniškega prvenstva severne skupine A lige med Krasom in ekipo iz Ca-gliarija je federacija odgodila, ker se je sardinsko moštvo odpovedalo prvenstvu in torej izgubilo srečanje s"5:0 brez borbe. Krasovke so tako brez poraza o- Bologna - Verona 1 v, Fiorentina - Cesena 1 Inter - Foggia 1 Juventus • Lazio 1 Perugia - Milan 1 X Roma - Genoa 1 X Sampdoria - Torino X 2 Novara - Monza 1 Palermo - Ternana 1 X Pescara - Varese 1X2 Rimini - Modena 1 Sambenedett. - Brescia 1 Spal - Cagliari , < 1 X.. * 1. — prvi šrugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 X 1 2 2 X 1 X 1 X 2 1 1 1 2 1 X 2 X 2 X 1 iiiiiiiOiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiminiuimiHluiuiniimiiiiliniiiiiHiStllii Pallacanestro Trieste od včeraj «Hurlingham» Včeraj je bila v hotelu Excelsior predstavitev košarkarske ekipe Hurlingham. Kot je znano, bo to ime od. slej nosila ekipa Pallacanestro Trieste, ki je tako končno dobila tvrdko, ki naj bi jo finansirala. Multinacio-nalna družba Atkinson (v kateri je tudi Hurlingham) je za abinacijo dala tržaškemu moštvu 110 milijonov (30 za dtugi del letošnjega prvenstva, preostalih SO pa za prihodnje leto). Na včerajšnji predstavitvi so bile prisotne ugledne politične osebnosti, športni novinarji iz skoraj vse Italije, funkcionarji družbe Atkinson, po. leg tega pa seveda vsi igralci tržaške ekipe. Po obilnem kosilu je imel krajši govor predsednik Palla-canestra Trieste . Hurlingham Go-ruppi, ki je na kratko podal zgodovino društva in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri vodenju in finansiranju v zadnjih sezonah. Nazadnje je še nazdravil in želel novoustanovljenemu društvu obilo uspeha. Tržaška ekipa bo torej spremenila ime, menjala pa bo tudi barve majic: te bodo odslej «črno-zelene», kot so~barve družbe Atkinson. Marko tržaškega »Hurlinghama* (bivšega Pailacanestra Trieste): zgoraj: Jacuzzo, Oeser, Pozzecco, De Vries, Pirovano, Meneghel; spodaj: Rltossa, Scolini, Forza, Avon in Baiguera svojile končno prvo mesto v svoji skupini, ki jim daje pravico do finalnega spopada za osvojitev državnega ekipnega naslova. Njihov nasprotnik bo mlada ekipa Baciga-lupo Terni ali pa lanskoletne prvakinje GBC Bari, datuma in kraja tega odločilnega srečanja pa federacija ni še določila. V Krasovem taboru upajo, da bo do tega spopade prišlo čimprej, da ne bi to važno srečanje sovpadalo z drugimi tekmovalnimi obveznostmi, oziroma, da se ne bi ponovila lanskoletna praksa, ko so to tekmo odigrali komaj junija meseca, in igralke niso bile, po naporni sezoni, ravno v najboljši formi. , -bs - DREVI V KRIŽU V SD Mladina prireja vaški turnir V okviru splošne akcije širjenja namiznega tenisa v va"si prireja kriško športno društvo Mladina drevi, ob 20. uri, v Ljudskem domu vaški namiznoteniški turnir, ki se go lahko udeležijo mladinci in člani. Da je turnir izključno rekreativnega značaja, dokazujejo tudi na grade za prve tri najboljše, ki tokrat ne bodo prejeli tradicionalnih kolajn ali pokalov, ampak klobase in druge »dobrote*. Društvo poziva vse, posebno pa mladince in naraščajnike, naj se turnirja zanesljivo udeležijo. S. T. SMUČANJE DP V VELESLALOMU Franco Bieler pred Thonijem S. CATERINA VAL FURVA, 11. — Na italijanskem smučarskem državnem prvenstvu v veleslalomu za moške je zmagal Franco Bieler, ki je bil boljši od Gustava Thonija in Pie-ra Grosa. * Od favoritov naj omenimo, da je Fauste Radiči padel. Vrstni red: 20.45 v Noventi Vicentini Primavera - Breg • 1. ŽENSKA DIVIZIJA 20.00 na Kontovelu Kontovel - Julia JUTRI NEDELJA, 13. februarja 1977 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00, v Skednju Servolana - Jadran MLADINCI 11.00 v Dolini Bor - Juventus NARAŠČAJNIKI 11.00 na Opčinah Polet - Breg DEČKI 11.00 na Kontovelu Kontovel - Polet NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Štandrežu Juventina - Isonzo « * * 10.30 na Opčinah Opicina - Primorje # * # 10.30 v Trstu,, pri Sv. Sergiju Costalunga • Zarja * « * 15.00 v Križu Vesna - Breg 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gorici Borgo Fasulli - Mladost * • • 15.00 na Opčinah Rozzol • Union • • • 10.30 na Proseku Gaja - Esperia Pio XII KADETI 11.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas - Vesna NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Primorje « « • 9.00 v Dolini Breg - Union ZAČETNIKI 12.30 Trst - Sv. Alojzij Rozzol - Primorje • * * 12.45 v Dolini Domio - Breg ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, športna palača ACLI - Sloga NOGOMET MLADINCI V VIAREGGIU Visoka zmaga Hajduka (5:1) VIAREGGIO, 11. — V prvem kolu mladinskega nogometnega turnirja v tem kraju je splitski Hajduk zabeležil najvišjo zmago. Spličsni so namreč kar s 5:1 premagali m¥-’ džarsko ekipo Ujpest. IZIDI 1. KOLA Skupina A Dukla Praga - Napoli 1:1 Eintracht Frankfurt - Genoa 2:2 Skupina B \ Milan - Rangers Glasgovv 3:0 Perugia - Wisla Krakov 1:0 Skupina C Hajduk Split - Ujpest Dosza 5:1 Inter - Lazio 1:0 Skupina D Fiorentina - Verona 2:0 Sampdoria - Amsterdam 4:1 Turnir se bo nadaljeval jutri (v soboto). SNEŽNE RAZMERE NEVEJSKO SEDLO FORNI AVOLTRI FORNI DlSOPRA STUDENA RAVASCLETTO ZONCOLAN SAURIS TRBIŽ VIŠARJE MATAJUR VELIKA PLANINA KRVAVEC 79 120 1. Bieler 87”55 VOGEL 320 cm 2. Thoni 87”81 KOMNA 280 cm 3. Gros 88" 16 ZELENICA 260 cm 4. Giorgi 88”64 KRANJSKA GORA 40 cm 5. Nockler 88"81 ZATRNIK 50 cm 6. De Chiesa 88’'86 POKLJUKA 140 cm SREČKO VILHAR • ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov 29. 8? Sardiniji, Korziki in v južni Franciji ***- j je vedno manj hrane in zdravil za obrambo proti Toda če se je zaradi tega naš človek pritožil, je % jj10*3 čete to vzela za upor. Zdaj, ko so se težave kopi-za drugo, so nekateri komandanti čet dokonč-y»etnrvZkrili svo.i ob1"32- Ti ljudje, ki so svojčas govorili o !laiij Ročnosti fašizma in se sklicevali celo na dvatisočletno ^lanr 0 kulturo, so se zdaj razgalili kot umazani špe-h° Uk*’ veliko stisko v prehrani in naraščanju cen '** piščali celo za iskanje zaslužka na črni borzi tako, jjnaskrivaj prodajali hrano in zdravila, drv, . stvari, ki so močno razburile naše pregnance, so kla(jajsodile tudi v Olbii. V tem pristanišču je 225. četa na-biki č3 *n razkladala ladijske tovore. Ker so bili pripad-rt*Polrn® Sestradani, so si včasih pomagali tako, da so si Veprav 1 ^ePe s hrano, ki je v pristanišču ležala po tleh. se niso v ničemer pregrešili, jih je višja vojaška 7? s0 ?a osumila velike tatvine. Dogodilo se je namreč, ?'Vjl j 12 Pristaniškega skladišča izginile velikanske količine *'eke„ raznega drugega blaga, šlo je za milijonsko škodo, dne proti koncu junija so pri 225. četi napravili preiskavo in aretirali 26 mož. Po krajši preiskavi so večino izpustili, toda Romana Bunca iz Lokovca, Edvarda Breclja iz Zapuž pri Ajdovščini, Edmunda Kodriča iz Brji in Avguština Ukmarja'iz Dupelj pri Vrhpolju na Vipavskem so poslali v zapore v Oristano, kjer se je začela dolga preiskava. Obdolžili so jih, da so iz pristaniških skladišč v Olbii in Porto Torresu odnesli blago, ki je bilo vredno več milijonov. Po sedmih mesecih preiskovalnega zapora, ob slabi hrani in strašnih higienskih razmerah (uši, stenice) je končno le prišlo do sodne obravnave. Predsednik sodišča, general Bonagura, pa je moral ugotoviti, da sodišče obtožencem ne more ničesar dokazati. Vse štiri so izpustili iz zapora. Pozneje pa je prišla resnica na dan. Veliko tatvino blaga sta organizirala major Lanai (ali Lalai), upravnik skladišča v Olbii, in poročnik Lungo (ali Longo) iz 225. čete. Podkupljeni šoferji so na njun račun odvažali blago iz skladišča kar s kamioni. Oba sta bila vključena v široko mrežo črne borze. 4) Nekatere aretacije naših ljudi pa so bile povsem političnega značaja. 340. četa, v kateri je bilo več zelo borbenih mladincev, je priredila prve dni oktobra 1943 pravi politični miting. Na njem je Janko Koren iz Kobarida razvil jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. * Manifestantom se je pridružil tudi italijanski podoficir, ki ni skrival svojih protifašističnih nazorov. Med zborovanjem — a na njem je nastopilo več govornikov — so padli v dvorano do zob oboroženi vojaki in aretirali organizatorje mitinga. Med njimi je bil tudi italijanski podoficir. Od Slovencev pa sta bila aretirana Janko Koren in Viktor Turjan iz Trnovega pri Kobaridu. Vse tri so obsodili na zaporne kazni in jih poslali v znano kaznilnico na otoku Asinara. 5) Pripadniki delavskih čet bi morali po tedanjih predpisih prejemati skromno plačilo za svoje delo. Včasih je to plačilo sploh izostalo ah pa je bilo treba čakati nanj kot na nekakšno miloščino. Tako se je zgodilo, da so v 229. četi že dolgo zaman čakali, da dobijo tistih nekaj lir. Pripadni- ki čete so zato sklenili, da pojde Marjan šuler ,doma iz Bovca, protestirat na komando. Zaradi tega ga je dal komandant vkleniti in privezati ob telefonski drog. Sotovariši so opazili, da se mu je železje zajedalo v meso in da zaradi bolečin ne bo- dolgo vzdržal. Zato so Silvo Tuta iz Tolmina, bratranca Lojze in Ljubo Pretnar iz Trente, Dominik Čelik z Bukovega nad Baško grapo in Danijel Florjančič iz Ciga-nja sklenili, da bodo Sulerja osvobodili. Prepilili so mu okove. Celo skupino so zaradi tega aretirali, odpeljali v oristan-ske zapore in vodili tam dolgo preiskavo. Sodil jih je general Bonagura. Stvar bi se slabo končala, če ne bi z obtoženci prišel v stik neki major alpincev, ki je naše ljudi spraševal, od kod so doma. Ko so mu povedali, da so Tolminci, jim je začel pripovedovati, kako se je tam boril v prvi svetovni vojni. Zatem se je krepko potegnil zanje. Divizijski general Bonagura jih je izpustil na začasno svobodo s pripombo, da bodo sojeni kasneje. 6) Tudi po kapitulaciji Italije se je dogajhlo, da je šla fašističnim oficirjem močno na živce' slovenska in hrvaška btseda. Tako se je npr. zgodilo, da je v mestu Cagliari konec septembra 1943 cela 224. četa čakala v zboru, da ji razdelijo nekaj vina. Komandant čete je stvar močno zavlačeval in zaradi tega so postali fantje vedno bolj nemimi. Tedaj je Andrej Vidmar iz Branika dejal v slovenskem jeziku svojemu sosedu: «Ne izplača se čakati za požirek vina.» Bil je takoj ogenj v strehi. Komandant je nahrulil Vidmarja, da je prepovedano govoriti slovensko in da še vedno velja italijanska oblast. Vidmar mu je odgovoril, da pač lahko govori, v kakršnem jeziku hoče. To je oficirja še bolj razjarilč. Poklical je stražo, ki je Vidmarja odpeljala v zapor. Istega večera je komandant nekega mladega fanta zvezal h kolu, ker naj bi se nekoliko preveč zamudil zunaj. To je bilo zdaj za naše pregnance že preveč. Ponoči so planili iz šotorov, odvezali fanta od kola in Vidmarja osvobodili iz zapora. Akcijo je vodil Pavletič, doma iz okolice ..Mirna. Naslednjega dne so se pojavili v četi karabinjer- ji in odpeljali Vidmarja ter še nekaj drugih fantov na poveljstvo v Olbio. Tu so jih dolgo zasliševali. Obtoženi niso hoteli odgovarjati na postavljena vprašanja. Preiskovalni sodnik je bil v zadregi in je fante izpustil. 7) Do pogostih aretacij Primorcev in Istranov pa ni prihajalo tedaj le v posebnih delavskih četah, marVeč tudi v redni vojski, kjer so nosili naši vojaki stare puške brez nabojev. Ivan Perdih iz Zatolmina, pripadnik redne vojske na Sardiniji, je v svojih spominih zabeležil: «Slovenski vojaki v mestu Sassari smo se večkrat uprli ali pa oficirjem odrekali pokorščino. Tako smo po kapitulaciji Italije z ovratnikov potrgali zvezdice in se dogovorili, Ha ne bomo Več pozdravljali nadrejenih. Začele so se pogoste aretacije. 4) Roman Bunc: Iz mojih spominov na Sardinijo. Zabeležil Jožef Doljak. str. 1. rkp, M-ONPPS-PAK. * Zanimiv je izvor te zastave. Viktor Turjan, ki bi bil'moral s 340. posebno delavsko četo na Sardinijo, je na poti pobegnil. Pozneje so ga ujeli in je bil zaprt v La Spezii. Ob bombardiranju mesta je pobegnil in ob splošni zmedi v mestu »zašel* v »Časa del Fascio* (fašistični dom). Tu je našel trofeje, ki so jih fašisti prinesli iz Španije in med njimi tudi rdečo zšstavo s srpom in kladivom. To je stlačil v nahrbtnik. Kmalu zatem so ga tirali preko Korzike na Sardinijo, kjer se je v kraju Poetto vnovič znašel v svoji četi. Po vojaški kapitulaciji Italije je iz kosa' te zastave in drugega blaga krojač Viktor Prezelj iz Cerknega sešil jugoslovansko zastavo z rdečo zvezdo. 5) Viktor Prezelj: Moji spomini na Sardinijo, str. 5-6, rkp, M-ONPPS-PAK Viktor Turjan: Pismo Sr. Vilharju, Ljubljana, oktober 1968. M-ONPPS-PAK Janko Koren: Pismo Sr. Vilharju, Kobarid, 14. 11. 1968, M-ONPPS-PAK. 6) Andrej Pagon - Ogarev: Odisejade naših ljudi. Prizadevanja tl-sočev Primorcev in Istranov na Sardiniji in Korziki. Delo, 11/1969, 65 (Lj., 8. 3.), str. 19. 7) Andrej Vidmar: Spomini na Sardinijo, str. 4-5, rkp, ONPPS-PAK. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, ogiaanl oddelek, TRST, Ut. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS . 61000 LJubljantr Oglasi PoitnI tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 12. februarja 1977 Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viSina 43 mm) ob d*4 lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500. legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm viSin« v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. član italijanskel zveze časopisnihl založnikov fJEG' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst NEVARNO STOPNJEVANJE NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU Propad Waldheimove misije zaradi nepopustljivosti izraelske vlade Kamen spotike je prisotnost Palestincev na ženevski mirovni konferenci - Spet spopadi v Libanonu - Govorice o zaprtju iraško ■ sirske meje KAIRO, 11. — Ob prihodu v Kairo po zaključku svojih pogovorov v Izraelu je generalni tajnik OZN Kurt Waldheim' odkrito priznal, da je njegova misija po državah Bližnjega vzhoda propadla predvsem zaradi nepopustljivosti Izraelcev, ki so ponovno odločno zavrnili kakršno koli prisotnost organizacije za o-svoboditev Palestine na izraelsko -arabskih mirovnih pogajanjih Časnikarjem, ki so ga v Kairu spraševali, kako so potekali njegovi pogovori z izraelskimi voditelji, je Waldheim dejal, da je Tel Aviv zavrnil kakršno kolio bliko palestinske prisotnosti v Ženevi. Pri tem je dodal, da so arabske države kot kompromis predlagale, da bi Palestince sicer povabili v Ženevo. vendar bi konferenco sklicali brez njih, ali pa bi palestinske delegate vključili v enotno arabsko delegacijo, ali pa bi celo povabili PLO samo v drugi fazi konference. Vse te predloge, kakor tudi misel po samostojni palestinski državi, so Izraelci zavrnili. Tajnik svetovne or. ganizacijc je poudaril, da so pred stavniki PLO opustili misel, da bi zahtevali uničenje Izraela in da bi bili pripravljeni pristati na pale ■tinsko «mini-drža vo», ki naj bi jo ustanovili na delu zasedenih arabskih ozemelj. Predsednik palestinske organizacije Arafat, je dejal Wald lieim, ki se je z njim sestal v Bejrutu, je bil mnogo bolj popustljiv kot pred časom. Izraelci so Waldheimu predlagali, da bi takoj ponovno sklicali ženevsko konferenco, vendar smo ob prisotnosti Egipta. Sirije in Jordanije. Jeruzalemska vlada je Waldheimu, kot smo že pisali, ponovila svoje nasprotovanje do «vmešavan,ja» OZN v a-rabsko . izraelski spor. Po njenem mnenju so edini posredovalec lahko samo ZDA. katerili zunanji minister C.vrus Vanče bo prihodnji teden na Bližnjem vzhodu. Egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi je na izraelsko nepopustljivost zelo ostro reagiral ter v inter-viuju tiskovni agenciji MEN poudaril, da bi se Izrael moral, če spo-št”ie resoluciji OZN, iz nje umakniti. Na vsem področju Bližnjega vzhoda se napetost zadnje dni stopnjuje. Iz Sirije poročajo, da je iraška vlada enostransko zaprla mejo, kar so v Bagdadu odločno demantirali. Bagdadska tiskovna agencija trdi, da jc vest brez sleherne osnove ter navaja uradne vire. ki zagotavljajo. da Irak ni zaprl nobene meje. Iraški funkcionarji so prav tako demantirali vest. ki so jo objavili v Siriji, češ da bi v Mosulu v severnem Iraku prišlo do hudih neredov. Tudi v Bejrutu se je napetost spet zaostrila. Že drugi dan zaporedoma je prišlo do hudih spopadov med palestinskimi gverilci in arabskimi mirovnimi silami, število žrtev današnjih spopadov ni znano, vendar iz Bejruta poročajo, da so se pripadniki mirovnih sil poslužili tudi oklop-nih vozil. Borbe so se odvijale v bližini palestinskih begunskih taborišč. Po nekaterih vesteh naj bi »zelene čelade* skušale vzpostaviti nadzorstvo nad palestinskimi taborišči. Pozno popoldne so bili spopadi v južnih in jugozahodnih predelih Bej- ruta še vedno v teku. še zlasti pri letališču, kjer je bil ves promet paraliziran, čeprav niso uradno sporočili, da je letališče zaprto, (if) Predsedstvo SFRJ o Bližnjem vzhodu BEOGRAD. 11. —- Predsedstvo Jugoslavije se je na današnji seji seznanilo z informacijo o obisku predsednika Tita v Libiji ter z dvostranskimi stiki med Jugoslavijo in Libijo. Na seji so poudarili, da se odnosi uspešno razvijajo in da je bil Titov obisk v Tripolisu nova spodbuda v tej smeri in tudi v okviru u-resničevanja sklepov konference neuvrščenih v Colombu. Predsedstvo se je seznanilo še z rezultati obiska zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica v Etiopiji, obravnava, lo pa je tudi najnovejši položaj na Bližnjem vzhodu v luči novih pobud za sklicanje mirovne konference v Ženevi. MILAN, 11. — Policijski agenti, ki so bili v službi sinoči na milanski glavni' postaji, so v kovčku 22-letnega Švicarja Reinharda Augusta Oehija odkrili dve zlati palici, ki sta skupaj tehtali 25 kg. Ker mladenič ni hotel povedati, od kod prihaja kovina, so ga zaprli v zapor San Vit-tore. Zlato so odkrili s pomočjo posebne naprave (metaldetector), ki zaznava prisotnost kovinskih predmetov v prtljagi potnikov. Oehi je na zahtevo policajev, da odpre kovček, skušal ugovarjati, češ da je zgubil ključ in da ga torej ne more odpreti. Končno pa je le pristal in tako sta palici prišli na dan. V teku iste policijske operacije so a-genti odkrili tudi kovček, ki ga je nekdo na vrat na nos pustil na postaji. V njem je bilo deset zavojčkov hašiša, ki so tehtali približno 3 kg. VČERAJ V SENATU Odobrena nova pravila za prijavo dohodkov Mož in žena bosta lahko predložila vsak s”ojo prijavo RIM, 11. — V senatu so danes o-dobrili nova pravila o obdavčitvi dohodkov moža in žene, ki bosta z letošnjim letom lahko predložila vsak svojo prijavo ali pa skupno prijavo. Zakonca imata torej pravico, da se svobodno odločita, kako bosta prijavila svoje dohodke. Poleg tega je bilo določeno, da bo treba prijavo dohodkov predložiti najkasneje do 31. maja. Nova pravila vsebujejo tudi nekatere spremembe, ki se nanašajo na odbitke. V tej zvezi je treba omeniti, da do mož lahko odbil za ženo, ki ni zaposlena, ali obratno, 72.000 lir. Osnovni odbitek pa ostane še vedno pri starem, se pravi 36.000 lir. Kot v lanskem letu. bodo da\ Oni zavezanci lahko odbili izdatke, ki jih imajo za pogrebne stroške, preživalnino ločenemu zakoncu, stroške za šolanje, zdravljenje in kirurške posege, za socialno skrbstvo, za življenjsko zavarovanje, kakor tudi izdatke za plačevanje krajevnega davka, davka na imovino in obresti na posojila. Toda slednji odbitki ne bodo smeh doseči . m ■■ ■■> i n ■■■ ■■ i ..iniimnnina V MILANSKEM PREDMESTJU NA PREDVEČER UMORA DVEH POLICISTOV PRI DALMINEJU Nočno snidenje med Emanuelo Trapani in gangsterjem Renatom Vallanzasco? Spričo očetovih trditev, da je hči v švicarski kliniki, se širi glas, da hoče dekle prekiniti nosečnost, potem ko je zanosila z banditom * Le - ta naj bi bil ranjen MILAN, 11. — Policisti io karabinjerji so sprožili velikopotezno akcijo za izsleditev Renata Vallan zasce, ki je v zadnjih mesecih izvršil vrsto hladnokrvnih ubojev, ropov in drugih nasilnih dejanj, razen tega pa ugrabil 16-letno hčerko pooblaščenega upravnika slovitega podjetja »Helen Curtis* Gae-tana Trapanija. Možakar, ki je med drugim kandidat za mesto predsednika nogometnega društva Jnter, je za Emanuelino izpustitev plačal kake 4 milijarde lir — o-zadje ugrabitve, kot tudi samega izplačila odkupnine pa je zagonetno, kolikor nekateri pravijo, da je večji del zneska prišel iz blagajne glavnega sedeža omenjenega pod,je tja v Chicagu, oziroma iz žepov Trapanijevih vplivnih prijateljev. To naj bi skratka pomenilo, da ni šlo za preprosto ugrabitev, temveč za širše raznredeno operacijo. Preiskovalci zatrjujejo, da je bil po vsej Lombardiji sklenjen pravi obroč, ki ga Vallanzasca ne bo mogel prebiti. Tembolj, ker nai bi bil ranjen: bil naj bi namreč v avtomobilu. iz katerega so na avtocesti blizu Dalmineja banditi streljal', proti agentom cestne policije in dva ubili. Tedaj je obležal tudi Furia-to, o katerem gre glas,' da je bil Vallanzascov pomočnik. Agenti so prepričani, da so potnike avtomobila, ki'je po spopadu divje odbi-zel, ranili. Skupaj z Vallanzasco pa je izginila — glej no! — tudi Emanuela •IIIIMItlllllltMItllUHIIIUMIMIIItlMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMlItlMUHHIIItMHIIIimilllllMIIItlllllllimiiMIIIIIMIIllll NA UKAZ PREISKOVALNEGA SODNIKA GREE Molino in Santoro na začasni svobodi Baje sta povedala vse, kar sta vedela ■ V prihodnjih dneh zaslišanje polkovnika Pignatellija TRIDENT. 11. - Polkovnik karabinjerjev Michele Santoro in pod kvestor Saverio Molino, ki sta obtožena lažnega pričevanja ter zanemarjanja svojih dolžnosti v zvezi s terorističnimi atentati, do’ katerih je prišlo januarja in februarja 1971 sta od včeraj na začasni svobodi. Zaradi štirih atentatov sta v zaporu pod obtožbo sodelovanja pri pokolu Serg.o Žani in Claudio \Vidmann. V teku preiskave je preiskovalni sodnik Antonio Crea 28. decembra lani ukazal aretacijo polkovnikov Santora in Pignatellija in podkve-storja Molina ter jih obtožil, da so sodelovali z domnevnimi krivci, Katerih istovetnost je bila že dalj časa znana in jim pomagali, da so se izognili pravici. Žani in Wid inann, tako so ugotovili v teku preiskave sta bila policijska informa tor ja. Santora in Molina so spustili na začasno svobodo snočj potem ko so ju tridentinski preiskovalci zasliševali kakih 10 dni ter ju večkrat soočili z Zanijem m Widmannom. Preiskovalni sodnik je poudaril. k‘lroC$ii Med temi «kameeki» jugosl'iV tekmovanja in politične «?**?** s področja človekovih pravit 10' ■|1iih boščin. Toliko bolj, ker v št* > državah, iz katerih prihajaj0 .|&•* Julija 1942 je bilo ustreljenih » Belem polju pri Hrušici (Jesenic*' 46 talcev, a lahko bi še in še nast*' vali. (dg) je na tern področju in pri enih 'n pri drugih treba še precej stori'0 V takšno nenačelno igro te sile S':U' --,-------- ““ ” « gre drugače, odkrivajo tudi rgzn* konstrukcije. • Tehtna je tudi Tanjugova US°V\ vitev, da je zelo pogosta met0” zatožne klopi. Agenc ja pojasnjuj' da zdaj v nekaterih člankih in *ZJ* rih delih helsinškega dok’jme°J*| vah vztrajajo predvsem pri nck8„. druge pa «p:zabljajo». »Inventur0’ -- ------ - ne P8