Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemau velja: Za eelo leto predplaean 1"» gld.. za po! leta S gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta « gld.. za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inseratH se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 In-., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne.

d
7 Ljubljani, v sredo 11. julija 1888.
Imetnik X VI.
Srbska kraljica Aatalija.
A Mej dnevnimi dogodjaji vzbujata danes največjo pozornost in zanimanje potovanje nemškega cesarja v Petrograd in nameravana zakonska ločitev srbskega kralja Milana iu kraljice Natalije. Ker utegne ta kočljiva stvar imeti na Balkanu še resne politične nasledke, vredno je, da na tem mestu o nji govorimo obširneje.
Razpor mej Milanom in Natalijo dosegel je vrhunec, in kralj zahteva, da se loči od kraljice. Razprtija mej njima traja že več let, in kakor trdijo poročila, izvira v prvi vrsti iz političnih vzrokov. Kraljica ni mogla nikoli premagati skušnjave, da se ne bi vtikala v politične spletke, in primerno svojemu rodu — ona je hči ruskega polkovnika Kečka — potezala se je vedno za rusko strauko. Ona je odločna protivnica kraljevi politiki, ki se opira na Avstrijo. Svojih nazorov ni nikoli skrivala; vedno je odlikovala s svojo prijaznostjo ravno one politične osebe, katerim je Milan odtegnil naklonjenost svojo: in to je najbolj razdvojilo kraljevsko dvojico.
Razpor mej njima se je posebno poostril po nesrečnem izidu bolgarsko-srbske vojske leta 1SS5. Ko so Bolgari zavzeli srbsko mejno mesto Pirot, obsojevala je vsa Srbija z malimi izjemami bratomorni boj, in bati se je bilo prevrata proti kralju Milanu. Kakor se je govorilo, bil je kralj tako užalosteu, da je naznanil svoji soprogi v Belgrad, da hoče odstopiti. Natalija je v tem trenotku pozabila svoje dolžnosti kot kraljica in soproga ter Milanu takoj odgovorila, da hoče vse odrediti za regentstvo. To je iznenadilo kralja, premislil se je in obdržal krono. Od tega dne bil je razpor neozdravljiv in javen, ker kraljica ni bila nikoli molčeča in je javno zbadala svojega soproga. Pripoveduje se, da je pri nekem obedu, prirejenem na čast italijanskemu diplomatskemu zastopniku, mej pogovorom rekel kralj, da je bil izgojen v Parizu. „No, to se slabo opaža", segla je kraljica v besedo. Taki neprijetni prizori vršili so se večkrat v kraljevem konaku. Ker pa kralj ni hotel popolnoma
zgubiti svojega ugleda, pretrgal je s kraljico svoje občevanje. Natalija je odpotovala s kraljevičem Aleksandrom demonstrativno v Rusijo, pozneje v Baden pri Dunaji, Florencijo in Wiesbaden.
Kako se je v zadnjih dneh razvil položaj, je zuano. V Wiesbaden je poslal Milan biskupa Dimitrija in vojnega ministra Protiča z naslednjim predlogom: Kraljica obdrži vse svoje pravice, ako se povrne v Srbijo, kedar jo bo kralj poklical. Kraljevič mora še štiri in pol leta nadaljevati svoje nauke v Nemčiji pod nadzorstvom kraljičinim. Vsako leto o počitnicah mora po dva meseca bivati pri očetu.
Ta predlog je kraljica odločno odbila. Kakor trdijo poročila, iznenadila je odločnost kraljice Natalije tudi njene prijatelje. Celo Ristič je izrazil svoje obžalovanje nasproti kralju. Mijatovič in vsi politiki brez razlike političnega mišljenja odobrili so kraljev predlog in obsodili postopanje kraljičino. Tako pišejo dunajski in peštanski listi. Opaziti smemo ua tem mestu, da nismo dolžni presojati istinitosti teh poročil. Čudno se nam zdi, da o vsem tem molče belgradski listi, ki bi morali biti najbolj poučeni.
Iz AViesbadua se poroča, da je biskup Dimitrije tri dni čakal, da ga kraljica sprejme. Nato je pismeno izročil svoje predloge. Kraljica je takoj pismeno odgovorila, da s cerkvenega stališča ne prizna zakonske ločitve. Biskup se je vrnil v Belgrad, general Protič je ostal v \Viesbadenu, da kraljeviča spremi v Srbijo. Kraljica pa se noče ločiti od sina. Nassauski vladni predsednik v Wies-badenu dal je kraljici razumeti, da se ne bo mogla upirati odpotovanju kraljevičevemu, to je, posredovala bodo oblastva, ako bo treba.
Kako se bo ta kočljiva stvar končala, ne moremo domnevati; skoraj gotovo ne prijetno. Milan ni posnemal angleškega kralja Jurija IV., marveč si prej zagotovil potrdilo srbske sinode. Ločitev za-koua tudi v najbornejši koči zahteva veljavne vzroke in trezen premislek, tembolj v tem slučaji. Četudi ima ta zakonska ločitev politične vzroke, vendar gane srce, in čisto človeško sočutje obrača se ne-
srečni ženi. Povsod bodo obžalovali le kraljico Natalijo. V Srbiji pa utegne dogodek imeti še resno nasledke. Netiva je v deželi dovolj, in korporal Kristič ni mož, ki si zna pridobivati prijateljev in pomiriti duhove. Sod je poln smodnika, treba mu je le dno izbiti, iu nepregledni so nasledki.
Papeževa okrožnica o človeški prostosti.
(Dalje.)
Kam vse to nazadnje privede človeško družbo, lahko je razvidno. Kajti ako se enkrat za trdno sprejme nauk: da nad človekom nikogar ni, potem iz tega sledi, da glavni vzrok državljanskega občestva in družbe ni zunaj ali nad človekom, temveč da je isti v prosti volji vsakega posamnega človeka; da javna oblast ima svoj izvir v ljudstvu in, kakor je razum posamnih posamnim voditelj in ravnilo v njihovem privatnem delovanji, tako mora tudi razum vseh spet vsem biti voditelj in ravnilo v državnem življenji. Iz česar sledi, da večina več premore, da večina ljudstva je odločivna in dolo-čivna glede na prava iu dolžnosti cele družbe. Da pa to nasprotuje razumu, razvidno je iz rečenega. Kajti ako se trdi, da ni nikake zveze med človekom ali državljansko družbo iu med Bogom, njenim stvarnikom in torej najvišjim postavodajalcem njenim, nasprotuje to naravi ne le človeški, temveč naravi vseh stvarjenih reči; kajti vsak učinek je neizogibno v neki zvezi s svojim vzrokom: spodobi se pa tudi in k popolnosti spada, da vse stvari skupaj, kakor tudi vsaka posamna stoje v onem razmerji, kakor je določuje naravni red, namreč, da se nižje višjemu podvrže iu pokori. — Vrhu tega je oni nauk i posamnim ljudem in državam kot takim tudi silno nevaren, ker ako bi o resnici in pravu imel edino le človeški razum določevati, kmalu bi zginil razloček med dobrim in zlim; med sposobnim in nesramnim ne bi bilo razločka v stvari sami, temveč v mnenji in sodbi posamnih; kar bi bilo po godi,
LISTEK.
Apolon Nikolajevič Majkov.
(O priliki petdesetletnice njegovega delovanja.)
Jedva zatisnol je padši v nesrečnem dvoboji Aleksander Puškin oko, ko se je pojavila na obzorji ruske literature z letom 1838 nova zvezda v Apolonu Nikolajeviču Majkovu. Kot mlad dijak še — bil je tedaj stoprav v drugem letu šentpeterburške univerze — stopil je na književno poprišče.
Majkovu bilo je takrat stoprav 17 let.
Apolon Nikolajevič porodil se je 33. maja (4. junija) 1821. leta v Moskvi. Mlada svoja leta sprovel je na otčevem posestvu ter z letom 1886 vstopil na vseučilišče. Dokončavši je, nastopil je svojo službo najpreje v Moskvi, potem v Peterburgu.
Obitelj, iz koje je izniknol slavljenec, odlikovala se je že od nekedaj po nenavadnih sposobnostih. Otec pesnika bil je svoje dni poznat slikar, starejši brat Apolonov, Valerijan bil je duhovit kritik.
Začetkom bavil se je tudi A. N. Majkov s slikarstvom, kar mu je bilo na poznejšem njegovem
poprišči v veliko korist. Stihi njegovi odlikujejo se po klasičnosti in nenavadni plastiki. V obče vidi se iz njih, da se je Majkov mnogo učil in mnogo pridobil od Puškina.
Prvo ujegovo delo bilo je „San", natisneno v „Odeškem almanahu" za leto 1840. Odlični kritik Belinski govori o Majkovih pesnih, da one „obli-čajut darovanie nepoddčljnoe, zamečateljnoe i obe-ščajuščee v buduščem . . . . My dumaem, nadaljuje Belinski, čto mnogo skazali v poljzu molodago poeta: možno bitj čelovčkom s darovaniem i ne obežčatj razvitija; toljko silnyja darovanija v pervjh proiz-vedenijah svoih dajut zalog buduščago razvitija."
In uij se motil slavni Belinski. Vedno bolj in bolj dopolnjeval se je ter se posebno oziral pri tem v svojih pesnih ua slikanje prirode. Izvzemši Fedora Ivanoviča Tjutčeva nij nijeden ruski pesnik s tako ljubavjo in s tako natančnostjo slikal prirode, kakor Majkov n. pr. v svojih poezijah: „Niva", „Jesen", „Kosec" itd.
A ne sama priroda, temveč vse rusko življenje, njegovo gibanje navdihovala je njegovo muzo. V letih 1854—-55, v letih vojne objavil je nekaj domoljubnih pesnij.
Z vso dušo oklenil se je Majkov tudi velikega dela, dela osvobojeuja kmetov. O tem spričuje nam najbolje znamenita pesen z napisom „Kartinka".
A ne samo sočasni dogodki in razmere rodili so v pesnikovi duši proizvode, marveč utapljal se je tudi v svojega naroda preteklost in slikal v svojih stihotvorenijah junake in velikane prošlih časov. V tej smeri odlikuje se njegov umotvor „Kto on?", v katerem na široko slika sliko Petra Velikega.
Pozneje pa se je bavil pesnik naš sosebno s lilozofskimi vsega sveta se tikajočimi vprašanji, in ta vprašanja razreševal ali vsaj skušal razrešiti v svojih proizvodih. Tako slika nam v liriški drami „Tri smrti" bojevanje mej kristijanstvom in pagan-stvom. Sosebno krasne so besede, koje v tej drami poklada v usta filozofu Seneki, slikajoč prehod pa-ganstva v kristijanstvo. Žal, da nam ue pripušča za sedaj ne čas ne prostor obširneje govoriti o tem proizvodu.
Končujoč te skromne podatke iz življenja in delovanja slavnega pesnika pridružujemo se tudi mi njegovemu slavlju in mu želimo še mnogo let v prospeh književnosti slovanske.	?!
bilo bi dovoljeno. Tako nedostaten red pa, ki ne bi imel moči, človeške strasti brzdati, kmalu bi vsem pregreham vrata na stežaj odprl. Ako pa v državnem življenji vladajoča oblast ostavi svojo naravno in pravno podlago, iz katere naj bi dobivala vso svojo moč in vpliv na obči blagor; ako je postava, ki naj bi ukazovala, kaj se mora storiti, kaj opustiti, odvisna od samovoljnosti ljudstva, potem smo tam na bližnji poti do samosilja. Ako se taji vlada božja nad človekom in človeško družbo, čemu je potem še javno bogočastje in kaj se je še treba brigati za vse to, kar nam vera ukazuje? Ljudstvo utrjeno v napačnem mnenji, da ima vso neomejeno oblast, lahko se di zapeljati do prevrata in spora. Ako pa dolžnost in vest zgubita vs'o svojo moč, potem preostaja le še vuanja sila, ki pa sama ne moro brzdati ljudstva v njegovih strasteh. O tem imamo jasen dokaz v malone vsakdanjih bojih proti socijalistom in drugim prevratnim strankam, ki si že dolgo prizadevajo, države v temelji omajati. Nepristranski presojevalec po vsem tem lahko sodi, da taki nauki pač ne morejo vpeljati prave in človeku dostojne svobode, marveč mu jo le še ogrenijo.
S temi nespametnimi in obžalovanja vrednimi nazori, ki so že sami na sebi grozni in strašni, res da se ne vjemajo vsi pristaši liberalizma. Ker je resnica tako očividna, zato se mnogi med njimi ne pomišljajo priznati in odkritosrčno pritrditi, da se prostost zvrže v samovoljnost, ako se prevzame ter resnico in pravico prezira; da se mora torej prostost od pravega razuma dati voditi ter se podvreči naravni in večni postavi božji. A ti obstanejo tu, svojeglavno taječ, da bi prosti človek imel tudi še drugim postavam pokoren biti, katere mu je Bog še po drugi poti razven po naravnem razumu dati hotel. — S tem pa ugovarjajo samim sebi. Kajti, ako moramo, kar tudi sami pripoznajo in česar pač nikdo po pravici oporekati ne more, ako moramo volji Boga, svojega postavo-dajalca, pokorni biti, ker je celi človek v oblasti božji in po Bogu hrepeui, potem iz tega sledi, da njegovi postavodajuosti nikdo mejnikov staviti ne more, ker sicer bi se zopet pregrešil zoper Bogu dolžno pokornost. Da, ako se človeški duh predrzne sam določevati, katere pravice ima Bog, katere dolžnosti ima on sam, potem je spoštovanje do božje postave navidezno, neresnično in njegova volja se povzdiguje nad avtoriteto iu previdnost božjo. Potrebno je, da si vodilo čednega in pobožnega življenja povzamemo kakor iz večne postave, tako tudi iz vseh posamnih postav, katere nam je dal premodri in vsemogočni Bog na kakoršen-koli njemu primeren način, in katere iz razločnih in po vsem neovrgljivih znamenj moremo gotovo spoznati. To še tem bolj, ker one postave, imajoč isto načelo in istega začetnika kakor večna postava, vjemajo se po eni strani popolnoma z razumom, na drugi strani spopolnujejo naravno pravo, oboje pa obsega nauk božji, ki milostno vodi našo pamet in voljo, da ne zaideta v zmoto. Tako naj ostane sveto in nedotakljivo združeno, kar se ne more niti ne sme ločiti, in v vseh stvareh treba pokornim biti, kakor že naravni red zahteva.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. julija. IJfotraiije dežele.
Dunajski dvor je dobil zadostna pojasnila o potovanji nemškega cesarja v Rusijo. Postopanje cesarja Viljema se na Dunaji popolnoma odobruje ter ne vzbuja nikakoršnih pomislekov. Grof Kalnoky je izjavil svoje trdno prepričanje, da obravnave mej Berolinom iu Petrogradom ne bodo v nikakoršnem oziru kalile avstrijsko-nemškega razmerja.
Avstrijski poslanik v Belgradu, Hen-gelmiiller, bo v kratkem baje odpoklican.
Nemško-liberalni poslanci Češke se bodejo sešli tekom meseca septembra pred otvorjenjem deželnozborskega zasedanja k zborovanju o postopanji nasproti deželnemu zboru. Kakor se poroča iz Prage v „N. F. P.", predlagal bo, kakor lansko leto, odbor resolucijo, da se nemški liberalci ne bodo vdeležili zasedanja.
Avstrijski finančni minister je prašal ogersko vlado za mnenje glede preložitve upravnega leta; dobil je zauikaven odgovor.
Po najvišjem sklepu nastavilo se bo v Galiciji tekom prihodnjih dveh let 10 novih okrajnih zdravnikov in dva asistenta.
7' ogerskem finančnem ministerstvu vršila se bodo koncem tega meseca posvetovanja o
odkupu regalij, kojih se bodo vdeležili zastopniki trgovinskega, pravosodnjeg* iu ministerstva notranjih zadev. Še-le potem bo določil p). Tisza, kdaj se bo sešla dotična enketa.
Tnanje države.
Srbski kralj se je že večkrat posvetoval z Garašaninom. Vsestranska razburjenost je velika. Poročila iz "VViesbadena in sploh inozemskih listov vzbujajo živahno pozornost. Položaj je resen.
V	bolgarsko prestolnico je prišel zastopnik dunajske »fiinderbanke" zaradi posojila na podlagi izročitve tabačne samoprodaje. »Landerbauk" namerava premestiti v Bolgarijo svoj uradniški stroj iz Srbije, kjer se bo razrušila pogodba o samo-prodaji.
Kakor piše »Graždanin", sklenila je ruska vlada podržaviti z dnem 1. januarija 1889 trans-kavkaško železnico. — Uradni izkaz o prevažanji potnikov po ruskih železnicah leta 1887 ima jako zanimive podatke. Vozilo se je v tem letu 34,757-923 civilnih in 2,436.850 vojaških oseb. Zadnja številka nam primeroma kaže obseg vojaških premeščavanj, ki so se vršila leta 1887.
Nemška cesarica-vdova Viktorija bo s svojimi hčerami odpotovala v Florencijo ter se nastanila v vili »Palmieri", kjer je stanovala tudi angleška kraljica. Verjetno je, da bo Viktorija večji del leta prebila v Florenciji.
Francoska zbornica je sprejela postavni načrt glede četverih davkov, kojega potrditev je bila potrebna za prihodnje zasedanje generalnih svetnikov. Zbornica bo zaključila svoje zasedanje sredi tekočega meseca. — Desničarji so zopet preložili interpelacijo zastran zaplenjenja okrožnic grofa Pariškega.
V	belgijskem mestu Boouu pri Antvverpnu so navstali nemiri, ker so pri občinskih volitvah zmagali liberalci. Orožniki so morali rabiti gole sablje; več oseb je ranjenih, ena baje mrtva.
Kako tolmači italijanska vlada garancijski zakon glede papeža, razvidi se iz nastopne do-godbe. Zadeva suče se krog tega, ali so pogodbe, koje sklene sv. Oče v svojih apostolskih palačah s trgovinskimi in drugimi osebami, eksteritorijalne, t. j. z inozemcem dogovorjene in ali je po tem takem ž njimi postopati po §. 28 pristojbinskega in §. 74 zakona o registrovanji, ali pa so smatrati tuzem-skim ter so podvržene italijanskim spložnjim pristoj-binskim postavam. Prvi notar tribun&la della Rota v Florenciji, dr. Oarlo Sagnoni, izrekel se je odločno za eksteritorijalnost, kar je jako velike važnosti za sv. Stol. Komaj pa je to izvedelo finančno ministerstvo, naročilo je hitro boječ se, da bi vsled razširjanja tacih nazorov trpel škodo državni erar, generalni intendanci v Rimu, naj se pouči o tem in potem poroča. Dotično poročilo slove: Garancijska postava ne jamči za eksteritorijalnost papežu in njegovim palačam, koje so se mu prepustile z a rabo. Ker mu je odvzeta vsaka posvetna moč, nima sv. Oče tudi nobene državljanske sodnosti. Finančni minister je razsodil vsled tega, da so vse zasebne listine papeževe podvržene italijanskemu pristojbinskemu zakonu. Kakor znano, jamčijo garancijske postave papežu suverenitetne pravice. Kje pa so slednje, ako nima sv. Stol držaljanske sodnosti?
Italija je leta 1887/88 imela pri železnicah državnih dohodkov za 25,801.113 frankov več, kakor v prejšnjem letu.
V	angleški zgornji zbornici se je predvčerajšnjim prečitala brzojavka, da je v ozemlji Culu-zamorcev izbruhnila velika vstaja. Tudi v pokrajinah domačinov so se pokazali nemiri. Vladni zastopnik je izrazil nado, da bodo mogle tamošnje angleške vojne zadušiti to gibanje.
Mej rumunskimi vojaki ljuto razsaja egiptovska očesna bolezen. Po raznih krajih so postavili začasne bolnišnice za take bolnike.
Izvirni dopisi.
Iz Prage, v dan 6. julija. Neka francoska družba v Parizu ponudila se je našemu mestnemu zastopu, da hoče konvertovati ne samo vsa dosedanja posojila mesta pražkega, temveč skleniti z mestom novo posojilo 3 milijonov, vkupe ponuja družba trinajst milijonov. O tej zadevi bilo je vže mnogo posvetovanj v mestnem zastopništvu. Ukrenilo se je, da se pozovejo vsi denarni zavodi v Pragi, da do-pošljejo ponudbe svoje do 27. julija. Za bežne izdatke vzame se pa 1 milijon na posodo pri tukajšnji podružnici kreditnega zavoda na 41/2 °/0.
V rokodelskih, obrtnih in trgovinskih krogih bil je lani z velikim veseljem in soglasjem vsprejet predlog, da se v Pragi zgradi stalno deželno razstavno poslopje, v kojem bi bilo moči prirejati razstave. Deželni odbor je v tem oziru ukrenil, da se ima še t. m. sklicati v to svrho komisija znalcev. Mnogo peticij je došlo glede raz-stavinega poslopja tudi od obrtnikov, delavcev, rokodelske »besede" pražki trgovinski zbornici. Nedo-
statek takega poslopja je tudi glavni »zrok, da so pri nas ne morejo splon prirejati obrtae razstave, dasi bi bile one v prosjieh češkega ifldelka in dela. To je bil tudi vzrok, zakaj je bila odložena velika splošna razstava čeških izdelkov, za :kojo so se vže vršile po vsem Češkem obšifne priprave. Vrhu tega pa je pomisliti tu še na drugo okoliščino. Leta 1S91 bode baš 100 let, kar je bila v Pragi prva obrtni j s k a razstava, a ne samo v Pragi, temveč po vsi Evropi! In da se dostojnim načinom oslavi ta spomin, je pač lepa misel, postaviti in zgraditi za veliko deželno raastavo tudi primerno palačo.
Veliko pozornost in senzacijo vzbtsja tudi * najvišjih krogih pražkih dogodbica, ki se je pripetila te dni; tudi novine so hlastnile po nji in jo obračajo vsaka po svoje. Jako krasna in ogromno bogata hči tukajšnjega odvetnika dr. L. (gdč. Selma L.) ostavila je očetov dom iz tega vzroka, ker je trdno sklenila opustiti židovsko vero in prestopiti v katoliško. Gospica podala se je k neki čislani rodo-vini pražki in hoče ondi ostati v varstvu, dokler ne bode zakonitim potom rešena zadeva njena. Oglasila je pa tudi pri sodišči svojo misel in učinila potrebno v obrambo svojih pravic, ker ji povsem ni bilo moči dati se pokristijaniti v očetovi hiši. Oče, splošno čislan mož, pretil je hčeri, da jo prekolne in razdedi. Vendar bo gotovo konec srečnejši in se bode očetova kletev glede otrokove sreče premenila naposled v blagoslov.
V Pragi in v predmestnih občinah je bilo leta 1885 vkupe blizu 273.000 stanovnikov, med kojimi je bilo 90.100 oženjenih iu zaročenih, t. j. takih, koji nosijo »poročni prstan". Priznajmo torej, da dva zlata obročka, kojih treba rednemu iu poštenemu zakonskemu paru, reprezentujeta ceno ll/» cekina, torej 5Vi gramov. Vsled tega se dd. lahko izračuniti, da oženjeni in zaročeni stanovniki Prage in njenih predmestij nosijo precejšnje breme: 473 kilogramov zlata. Toda tudi vdovci in vdove, kojih je tu približno 1500, nosijo zakonske prstane, iu tii tehta breme, koje jih spominja minole sreče ali nesreče zakonske, 79 kilogramov. Pri nas je leto in dan premerno 2400 porok, in tudi zaročenci nosijo vsaj leto pred poroko zaročenske „prstynky", torej 4800 prstanov, koji imajo najmanj 25 kilogr. zlat3. Vse to »sladko breme" iznaša torej v Pragi in v predmestjih 577 kilogramov zlata. In ker stane kilo te žlahtne kovine blizu 1647 gld., reprezentuje »zlato breme" v Pragi in predmestjih lepo svoto 950.319 gld. To je gola istina in . . . vse nadrobno izračunjeno od nekega samotarja, koji pa sluje med tukajšnjimi razumniki za izbornega statistika in računarja.
Občni zbor
šentjakobsko-trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Kako se širi zanimanje za to velevažno Šolsko družbo, priča nam i dan 8. julija, za kateri je napovedala imenovana podružnica svoje letno zborovanje.
1.	Po vsporedu bila je v namen in prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, kakor tudi za vse žive in že umrle podružnične člane ob 9. uri slovesna služba božja v mestnožupni cerkvi sv. Jakoba. Mesto domačega g. župnika, bivajočega zdaj v toplicah, služil je presv. daritev podružnični tajnik g. Andrej Karli n, kateremu so asistovali podružnični člani-duhovniki. Za ude načelništva in glavnega vodstva bil je odločen poseben prostor. Zopet smo imeli priliko občudovati prelepo petje itak že slavnozna-nega pevskega zbora šentjakobskega. Po sv. maši pa je tajnik glavne družbe, gosp. A. Z logar, v izbornih besedah pojasnil verni množici, kako naj posnemamo slovanska blagosvetnika sv. Cirila in Metoda.
2.	Zvečer okrog sedme ure, — udje so se namreč zakasnili radi slabega vremena — otvori prvomestnik gosp. dr. Papež na prijaznem Virantovem vrtu občni zbor z lepim pozdravom, v katerem izraža svoje veselje, da se je vkljub neprijaznemu vremenu zbralo toliko število izbranega občinstva, kateremu je mar povzdiga domačega šolstva na katoliško-narodni podlagi, ki edina vstreza zdravim pedago-giškim načelom. Omenja, da je podružnica šent-jakobsko-trnovska tudi preteklo leto živahno delovala v postavnem okvirji svojih pravil ter natančno pa-
žila na razvoj šolstva v domači deželi, pa tudi v Avstriji sploh; spominja se med burnim odobravanjem pričujočega občinstva najvišjega pokrovitelja in najbolj naklonjenega pospeševatelja avstrijskemu šolstvu presvetlega cesarja, ki se bo ravno letos ra-doval z zvestimi podložniki štiridesetletnice slavne svoje vlade, in radosten naznanja, da, kakor se čuje, namerava v ta namen glavna družba Ciril-Metodova prirediti slavnostno besedo.
Za tem poroča podružnični tajnik gosp. Andrej Karlin o delovanji podružničnem v preteklem letu. Podružnice Ciril-Metodove, pravi po priliki, nimajo tako samostojnega delokroga, kakor druge družbe, one so le nekake veje na drevesu glavne družbe, na katere človek jeseni gleda, bode li na njih kaj sočnega sadja. Iu le tedaj, ako bodo vse veje donašale sadu, bomo smeli reči: to je rodovitno, veliko vredno drevo, potem bo družba Ciril-Metodova plodonosno delovala za razvoj versko-narodne šole. Krepke mladike so pognale uprav preteklo leto iz tega drevesa, zabilježiti nam je mnogo novih podružnic, posebno na Koroškem, kjer so skoro da najpotrebnejše; znamenje, da si družba Ciril-Metodova pridobiva vedno več tfil med našim narodom. — Posebej opomni gospod tajnik, da je ta podružnica prva sprožila peticijo za versko-narodno šolo na državni zbor, kar je sklenila tudi glavna družba in za njo večina podružnic Ciril-Metodovih. Iz kronike zadnjega leta omenja, da nam je smrt pobrala odličnega člana, gosp. Milica, ki je s svojimi tiskovinami kazal svojo vnemo za domačo šolo; ostani mu torej med nami blag spomin. Sklepajoč gospod tajnik v imenu podružnice izraža zahvalo glavnemu vodstvu družbe Ciril-Metodove za njega neumorno, brezplačno in plodonosno delovanje; zahvali se vsem blagim dobrotnikom, ki so po trudoljubivem prizadevanji g. dr. Papeža brezplačno darovali lepe dobitke za večerno današnjo zabavo, kakor tudi slavnemu pevskemu druš tvu „Slavec", ki je po svoji navadni prijaznosti s preciznim, lepodonečim petjem zabaval zbrano občinstvo.
Blagajnik podružnični g. And. Kalan poroča na to o denarnem stanji podružničnem; omenja, da sicer ne bo mogel govoriti o visokih številkah, vendar pa se tudi v tekočem letu denarno stanje podružnično sme imenovati ugodno. Dohodkov imela je podružnica: Preostanek preteklega leta 29 gld., 2 ustanovnika vplačala a 10 gl. = 20 gl., 89 letnikov a 1 gl. = S9 gl., darovi raznih podpornikov in letnikov 25 gld., večerna zabava donesla je čistega dobička 30 gld. 15 kr., dar od razprodanih knjig: »Einspieler — zlatomašnik" 11 gld., skupno 204 gld. 15 kr. Od te svote izročil je gospod blagajnik dne 15. febr. glavne družbe blagajniku g. dr. Vošnjaku 100 gld., torej ostane v blagajnici ob letošnjem občnem zboru 104 gld. 15 kr., ki se nemudoma izroče glavni družbi, da jih plodonosno naloži.
Da se število udov ne množi tako zelo, kakor bi bilo želeti in je potreba, je poleg revščine in ogromnih vsestranskih bremen, ki težijo naš narod, posebno ta vzrok, da družba Ciril-Metodova nima svojim udom dati nikakih letnih daril, kakor je večinoma pri drugih družbah v navadi; vendar je pomisliti, da je prelepo darilo vzoroljubnim, plemenitim ljudem sladka zavest, da so tudi oni s svojimi skromnimi darovi pripomogli, da se posebno na obrobji slovenskem naša deca branijo pred ne-nasitljivim žrelom veri in jeziku našemu sovražnega tujca, da se učijo po domače moliti in govoriti, kakor nam v najuovejšem časi spričuje prelepa veselica, katero je v proslavo 401etnice vladanja presvetlega cesarja priredila vrla ženska podružnica tržaška, ki naj bi v prospeh dobri stvari našla mnogo sester po Slovenskem; saj prva šola otroku je domača hiša in učiteljica v njej — dobra mati. —■ Zahvaljujoč se vsem preblagim dobrotnikom, posebno vrlim gg. bogoslovcem ljubljanskim, ki so nekako jedro naši podružnici, za mnoge darove v društvene namene, priporoči v sklepu gosp. blagajnik zbranemu občinstvu podružnico tudi v nadaljno dobrohotno podporo.
K odborovemu poročilu se oglasi g. Dragotin Hribar ter povdarja v daljšem krepkem govoru, kako da se posebno v zadnjih desetletjih vsestransko razvija slovenski narod, kako napreduje v vednosti, kako v umetnosti, kakor nam priča današnji koncert »Glasbene Matice", pohvalno omenja vrlo napredujočega pevskega društva »Slavec" ter izraža željo, da bi tudi na tem 'polji prišel slednjič naš narod do domače šole in zato vsem, posebno pa odboru
podružnice Ciril-Metodove in nje vrlemu načelniku dr. Papežu v imenu udov izrazi svojo globoko zahvalo, ker so se resno trudili, kakor se razvidi iz poročil gospodov tajnika in blagajnika, tudi po svoje pripomoči, da se vedno bolj bližamo temu namenu in zato predlaga, da se sedanje načelništvo zopet izvoli za prihodnje leto »per acclamationem", čemur pritrdijo udje soglasno.
Pri občnem zboru glavne družbe zastopali bodo podružnico gg.: Anton Ž log ar, A. Kalan in Iv. V e r b i č.
Po kratki, veseli domači zabavi razide se občinstvo zadovoljno, ker je preživelo večer, kjer se je na občno radost skladno družilo »koristno s prijetnim".
Trgovinska in obrtniška zbornica.
(Dalje.)
IV.	Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o vprašanju c. kr. deželnega sodišča, ali je trgovina lesnega trgovca v Zadvoru, katero je zdaj prenesel v Godovič, tolika in taka, da je lesnega trgovca v zmislu članov 4. in 10. trgovinskega zakonika zmatrati za trgovca, in da ga je po takem vpisati v trgovinski vpisnik. Po ovedbah zbornice pripisana je rečenemu trgovcu v davčni občini Do-brunje dobitkovina v znesku 16 gld. 80 kr. ali potem zopet odpisana od I. tečaja 1888. leta. Trgovina ni bila tolika, da bi zitnj mogla veljati določila, katera so v trgovskem zakoniku o trgovskih knjigah in o prokuri. Ker vrhu tega c. kr. okrajno glavarstvo logaško do zdaj še ni javilo zbornici, da omenjeni trgovec v Godoviču obrtuje, misli odsek, da še v tem slučaji ne moremo govoriti o vpisnosti, ker lesne trgovine, omenjene v deželnosodnjem dopisu, ni več. Odsek predlaga torej: Zbornica naj se zjavi v zmislu tega poročila. — Predlog bil je sprejet.
V.	Gospod zbornični podpredsednik Mihael P a kič poroča o novem cenovniku Antona Muller j a javne tehtnice v Stobu. Odsek je o tej stvari že poročal ter predlagal nekatere premembe, katere je sprejel Anton Muller. Te cene smatra odsek za primerne: 1.) za tehtanje goveje živine 10 kr.; 2.) za tehtanje telet po 5 kr.; 3.) za tehtanje prašiča 10 kr. Nadaljnjih tarifov ne zmatra, da bi bile sestavljene v zmislu § 15. zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak., št. 85. Plača li kdo za prazen jednovprežni voz 5 kr. in za prazen dvovprežni voz 10 kr. ter za blago na vozu, in sicer od 100 kilogramov po 2 kr., bilo bi tehtanje nekoliko predrago za stranke in lastnik tehtnice dosegel bo manj dohodkov, nego bi jih res, ako bi določil manjši, okoliščinam primernejši cenovnik. Tako bi bilo n. pr. vsekakor predrago tehtanje z apnom naloženega voza, Ker bi od apna, katero bi morda tehtalo 20 meterskih centov, moral plačati 40 kr. in za prazen dvovprežni voz 10 kr., torej vkupe 50 kr. Cisto drugače bilo bi, ako bi se vstanovili ti-le cenovniki: za prazen, jednovprežni ali dvovprežni voz plača se 5 kr. in za naložen jednovprežni voz 10 kr., za naložen dvovprežni voz 20 kr. Ustanovimo li ta cenovnik, dobili bi od dvovprežnega z apnom naloženega voza, ako bi apno tehtalo tudi 20 meterskih centov, 25 kr., in za jednovprežen naložen voz 15 kr., in sicer za naložen voz 20 kr. in odnosno 10 kr., in za prazen voz 5 kr. Cenovnik 2 kr. od po 100 kilogramov blaga more ostati in ni nikakor predrag, toda rabiti ga je le tedaj, ako tehtamo blago brez voza. Odsek predlaga tedaj: Zbornica izreče naj se v tem zmislu. — Predlog se sprejme.
(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) potrdil je izvolitev gosp. P. Grassellija županom stolnega mesta Ljubljane.
(Vrhovno vodstvo južne železnice) je odboru za proslavo 401etnice cesarjeve v Logatci dovolilo poseben vlak. Ta vlak se odpelje iz St. Petra dne 22. julija ob 5. uri 36 minut, s Prestranka ob 6. uri 2 minut in pride v Postojiuo ob 6. uri 42 minut, na Rakek ob 7. uri 40 minut, v Logatec ob 8. uri 39 minut. Iz Ljubljane in Borovnice peljali se bodo gostje s poštnim vlakom, ki dne 22. t. m. odide iz Ljubljane ob 5. uri 40 minut zjutraj, iz Borovnice ob 6. uri 17. minut.
(Č. g. Josipu Jeriču,) ki še vedno biva v St. Vidu na Koroškem, ni se obrnilo na bolje. Malo upanja, da okreva.
(Dnevni red seji ljubljanskega svčta) v petek 13. dan julija t. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Poročilo vodovodnega odseka o načrtih za ljubljanski vodovod.
(Razstava ženskih ročnih del) učenk na tukajšnji pripravnici odprta bo v soboto, dne 14. t. m., od 9. ure zjutraj do 6. ure popoludne v 2. nadstropji.
(Nemška, oziroma nemškutarska omika.) »Ptujsko slovensko pevsko društvo" je na Krško pod zavitkom poslalo sekirice (note) z napisom: »Slovensko pevsko društvo" v Ptuji. Nekdo na pošti pa napiše na besedo pevsko s svinčnikom »pesjo" društvo. Krški poštni urad nam je potrdil pismeno, da je dobil zavitek že z železniškega vlaka s to opazko. Na železnici gotovo nimajo časa misliti na take neotesanosti. Torej ni težko uganiti, kje so napravili ta hrabri čin. Sicer se pa bodemo zoper tako surovo ravnanje od strani poštnega osobja pritožili pri slavni poštni direkciji.
(Na Dobrni) v toplici biva general, g. pl. Va-lenčič, s svojo soprogo. Oba sta še krepka na duhu in na telesu. Gospodu se ne pozna, da je star že 93 let. Njegova dva sina sta tudi generala. Jeden je nedavno, kakor smo takrat povedali, zavoljo bolezni moral iti v pokoj, toda zdravje se mu, kakor se nam naznanja, obrača na bolje.
(Dopolnilna volitev) trgovinske in obrtne zbornice goriške v deželni zbor vršila se bo dne 14. t. m.
(Strela udarila) je, kakor se nam piše, v Galiciji pri Celji v nedeljo zjutraj. Ob drugej uri po polnoči prišla je burja z močnim hliščem. Iskra skozi dimnik prišedša je zažgala hišo Župergarjevo; ob enem je zgorelo gospodarsko poslopje in kovač-nica. Ljudje so rešili sebe in živino. Govori se, da je gorelo istodobno tudi nekje v celjskej okolici.
(Z Vrhnike) se nam poroča: V ponedeljek ob 7212. uri je udarila strela v Perdeljevo hišo pod sv. Trojico. Omamila je gospodarja, stopivšega v vežo; ženi pa, ki je imela v hiši opraviti, ni nič žalega storila. Strela je šla iz veže skozi zid v hišo, kjer je na stropu napravila dolgo prasko, potem pa zopet skozi steno v sosedno hišo, kjer je nekega otroka nekoliko omamila in pa okvir neke podobe osmodila. Obe požarni straži, vrhniška in verdska, bili ste takoj na mestu požara in ogenj omejili. Poškodovanec je bil zavarovan.
(Iz Adlešič) se nam poroča: Tudi pri nas je pobila v nedeljo, 1. t. m. po nekih vaseh toča in sicer v Fučkovcih, Dolenjcih, na Bednju, v Pri-bincih in Tribučah; a najbolj v Pribincih. Največ škode je naredila na trtji, tako da po nekodi ne bo skoraj nič vina, ker je oklestila grozdje. Pozna se pa tudi na turšici in strni. — Trtna uš je že tudi v naši fari. Do sedaj je gotovo, da so okuženi že štirje vinogradi v Veliki Plesivici. Najbrž je pa tudi še v druzih vinogradih, koder še ni preiskano. — Letina pa, koder ni pobila toča, kaže letos, ko zadnji čas večkrat primaka, prav lepo, posebno turšica. Tudi sadja bo precej, a vendar veliko manj od lani, ko ga je bilo toliko, da ga nekateri niso mogli otresti, ker je precej sneg zapal. Sliv in hrušek bo obilo, a jabolk malo.
(Kegljačka zaveza »Edinost") priredi v nedeljo dne 15. t. m. svoj redni letni izlet k Dobrav-skemu slapu in v Jesenice.
(Odbor za nabiranje krajepisnih imen) sestavil je vprašanja zastran krajepisnih imen ter želi~in prosi vse rodoljube še enkrat, da ga zdušno podpirajo. Ta vprašanja (in točke) so : Politična
občina:......spadajoča pod faro:.......
I. Iz katerih prejšnjih občin je nastala sedanja občina in ali ta občina (ali katera vas v njej) ni imela prej drugega imena? II. Ali je v občini kak grad ali samostan, ali so kake grajske ali samostanske razvaline, ali pa kake druge znamenitosti zgodovinske, ali pa tudi prirodne (n. pr. jame, rudniki, slatine, toplice itd.)? III. Imena trgov, vasi, selišč, manjših okolic, posamičnih polj, njiv, travnikov, gozdov itd. IV. Imena gor, hribov, gričev, klancev, sotesk, dolin itd. V. Imena rek, potokov, studencev, izvirkov, jezer, ribnjakov, kalov, močvirij itd. VI. Spada li cela občina ali spadajo lo posamični deli njeni pod kako širše krajepisno ime, katero ima ves kraj (okolica), in kateri so ti deli? N. pr. Sorško Polje, Suha Krajina, Slovenske Gorice, Mursko Polje itd. VIL Naj se kratko omenijo važne zgodovinske dogodbe, ki niso obče znane in se pripovedujejo.
Op o in nje. 1. Imena spadajoča pod II., III., IV. in V. naj se vredijo in razvrsti po katastralnih občinah, ako je namreč sedanja občina iz njih nastala. 2. Pri vsakem imenu pod II., III., IV. in V. zapiše naj se tudi nemško ime, ako se rabi. 3. Pri imenih pod III. (trgi, vasi, selišča) naj se zapiše, kako se glasi na vprašanje kje, kam in od kod, in kako se glasi ime prebivalcev in adjektiv (pridevnik) iz tega imena. Na pr. Kamna Gorica, v Kiimni Gorici, v Kiimno Gorico, iz Karane Gorice, Kamničan, kamniški; Ig, na Igu, na Ig, z Iga, Iž&nec, iški in ižanski. 4. Vsako irae naj se zapiše z akcentom, o. Ako ljudstvo ime drugače izgovarja, nego se navadno piše, naj se to pripiše natančno tako, kakor dotično ime ljudstvo v narečji izgovarja. 6. Odgovori naj se zapisujejo po prej naštetih točkah s pristavljanimi številkami. — Teh tiskanih vprašanj ne more odbor razposlati naenkrat po vsem Slovenskem, ker bi to bilo pretežavno, in zato si je razdelil delo. Najprvo bode torej razposlal vprašanja na Gorenjsko, kar se bode zgodilo še ta teden. Vsak nabiralec izvoli naj odgovoriti na vseh VII. vprašanj. Tudi na opomnje naj se vsakdo ozira, ker vse to je zelo važno. Najbolje bode pač, če bodo nabiralci v živi dotiki z odborom v Ljubljani. Ako bi kateri nabiratelj želel pojasnila, naj le piše odboru v Ljubljano, kateri bo rad ustregel vsaki želji. 0 vsaki stvari se je treba posvetovati, pogovarjati in dopisovati. Slovenci po Gorenjskem! Do vas se obrača odbor najprvo. Le skupno na delo zdaj! Ako je odbor morda katerega rodoljuba prezrl, kar je pač lahko mogoče pri tolikem poslu, in ako odbor ni poslal vprašanj temu ali onemu gospodu v tej ali oni fari, to prosi, naj se gospodje sami oglase pri odboru, kateri jim bo rad poslal dotična vprašanja.
(V Vitanji) so sv. misijon sklenili v nedeljo zjutraj, a ne, kakor je bilo skraja določeno, pri poznem sv. opravilu. Povod temu dal je prihod vojakov-konjikov, ki so v nedeljo tam počivali na potu s Koroškega k vajam na Krško polje.
(Redek dogodek.) Gostilničarju na tukajšnjem novem strelišči vrgla je krava tri zdrava in normalno razvita teleta. .
(Metliška posojilnica) je imela od 1. januarija do 30. junija t. 1. 5S.959 gld. 88 kr. dohodkov, 47.011 gld. 23 kr. izdatkov.
Raznoterosti.
ljomu, spremljali bote dve ruski vojni ladiji. V Kropstadtu bo cesarski gost sprejet z vsemi vojaškimi častmi. Iz Kronstadta se odpeljejo v Petrov dvor. Carja bo spremljal minister Giers.
Pariz, 10.
na banketu v da bo še pred
julija. General Boulanger je Sanit-Servanu izrazil upanje, letom dobil meč nazaj.
Zalivala.
Nenavadni vspeh, kateri je dosegla »Glasbena Matica" z velikim koncertom dne 8. julija t. 1. daje, podpisanemu odboru povod, gospodom: opernemu pevcu Franu Pogačniku, profesorju Blažu Fišerju, vodji glasbene šole Franu tierbiču, Juliju vitezu Ohm. Janušovsk e mu in vsem drugim gg. pevcem, kakor tudi gojencem »Matične šole", ki so se svojim požrtvovalnim sodelovanjem pripomogli, da so je ta koncert tako sijajno izvršil v ponos naši mili slovenski domovini, izreka odbor svojo prisrčno, najtoplejšo zahvalo zajedno nadejaje se, da bodete tudi v bodoče ob enaki priliki združili se v polnem številu, kajti „v slogi je moč in napredek". V to ime kliče Vam srčno ,,na svidenje"
odbor ,,Glasbene Matice".
JlgHl. 3S u.v.!
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno . ,„ _	tapecirano pohist-
^^^^^^M^Mf1 veno orodje, pre-
mfflliMl™ odločene z moder-'U-^ktiliiiilLlilll ||lWillulliWUIllUi^j) njm jn močnim
blagom in popolno pozamenterijo , to je s čopi in dolgimi franžnini iz
blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene

tapecirar in dekorater
9
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
Stanje
zrakomera T mm
toplomera po Celziju
Veter
1-10 dež
u. zjut. 73(5 2 14 3 sl. sever sk. jasno 10.12. u. pop. 734'2 204 sl. svzh. oblačno |9. u. zveč. 733 0 14 8 sl. jvzh. del. jasno
Deloma oblačno, popoludne dež, zvečer jasno. Srednja temperatura 16'4° C., za 2 5° pod normalom.
Vreme
® ^ .S a -
i-* I
O tN s
Sg
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 11. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	si	05	ki
Srebema „ 5% „ 100 ., „16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . Papirna renta, davka prosta......	82		40	
	112		45	
	96		55	
Akcije avstr.-ogerske banke ......	878		_	
			50	
	124		95	
Srebro .............	_		_	
Francoski napoleond..........			90	
Cesarski cekini ..........			90	
Nemške marke ..........	61	„	20	
v Ljul>l jaiii, Solonburaov« ulice st. -4=,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dola v mostu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Fedormadratzen) lO <>-l. in višjo. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altiirne preproge.
..._________ ^
-/Ja-
izdelovalca oljnatih barv, lirnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in rnebije.
IBLj § a«. K® S Jji-sa ara s«,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ' znano reclno fino delo in najnižjo cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbuchsen) v domačem lanenein oljnatem lirneži najiineje naribane in boljše nego vse te vrsto v prodajalnah.
gfT Cenilce ua zalitevanjc.
H5H5HS2SHSHSESHSESH5H5aSH5HSHSHS^
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
—	Žganjepitje na Koroškem. Koroški deželni odbor izdal je statistično knjižico o žganjepitji in njegovih žalostnih nasledkih, iz katere sledeče posnamemo: Knjižica obsega dobo od 1884 do 1887 in so statistični podatki povprečne vrednosti. Ako vzamemo, da je polovica prebivalstva žganju udana, pride izpitega žganja v letu dni po 39 litrov na moža. Poraba špirita je od leta 1884 do 1887 za 4153 hektolitrov 100 stopnega špirita poskočila, to je 10.384 hektolitrov 40 stopnega žganja. Špirita so v letu 1887 porabili 27.245 hkl. 100 stopnega. Znanih šnopsarjev je v deželi 1990, med temi 416 žensk, torej na vsakih 10.000 prebivalcev 57 šnopsarjev. Največ jih je v beljaškem okraji, menda 105 na 10.000. Za šuopsom umrlo je 1S87. leta 110 ljudi, ubožalo 435, in popolnoma osiromašilo 177 gospodarjev. 18 se jih je zaradi šnopsa umorilo ali poskušalo umoriti, 28 je bilo zaradi šnopsa ubitih v deželi. Pred sodišče je šnops pripravil v minolem letu 887 oseb in to 805 zaradi prestopkov, 5 zaradi pregreškov in 77 zaradi hudodelstev. Leta 1870 je bilo pri vojaškem naboru le 54'3°/0 zvrženih, leta 1875 že 84°/0 in 1887 69'7°/0. Da je v poslednjem letu odstotek zvrženih na oči manjši, je vzrok to, ker so pobrali v vojake več takih v 3. razredu, ki so bili pogrej vedno zvrženi.
—	Teža naših bankovcev. Tisočakov treba za 1 kilogram 576, stot a kov 834, pet-desetakov 680, deset ako v 11 SO, petakov 980 in goldinarskih 1610 komadov.
Telegrami.
Veršec, 11. julija. V nedeljo je nevihta popolnoma pokončala žetev. Mesto je žalostna podoba opustošenja. Škoda ceni se na eden milijon. Ko golobja jajca debela toča je liudo ranila delavce na polji, tri osebe celo ubila.
Plovdiv, 10. julija. Vlada namerava ustaviti iztočno-rumelijski tribut, ker Turčija noče priznati bolgarske družbe za iztočno-rume-lijsko pošto in promet na črti Belova-Vakarel.
Berolin, 10. julija. Jahto ,,Državo", na kateri sc bo car peljal nasproti cesarju Vi-
Radgonska kisla voda
(Radkersburger Sauerbruim)

MF* IVajeistejši alkalični kislec. Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni.
Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko
izročena je edino le agciitnrni in komisijski
♦S
tl«£>'0 Vlili
lihnska cesta št. f) v JJubl\ani
Enotna cena je ako se kupi lOO bokalskik steklenic v xal>ojih po 25 steklenic 16 gld. in lOO steklenic po pol bokala v zabojik po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v Ijubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poskušajo.
je oglene kisline in ogleno-lrislega natrona najbolj bogata mineralna voda, je čisto alkaličen studenec in je vsled svojih izvanredno dijctičnili in zdravilskih lastnosti najizvrstnojši kislec. Z vinom pomešan jo Ste-isvnije studenoe jako prijetna, hladilna in poživljajoča pijača in se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi nnjkislejSc vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko-okusno pijačo. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Hteftuiige studenca, po kateri so vinska kislina nevtralizira, to jo uniči. S sladkorjem, limonami (citronami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda Štefanije »tndenea prav šampanjcu podobna, Vsled velike množine ^proste oglene kisline in dvojno oglenili kislih soli, posebno pa dvojno ogleno-kislega natrona je SStelj»iiye studence najboljša namizna pijača, katera se ■/. vso pravico uvrščuje mej najboljše kislece celo Kurope.
ima kot zdravilo najboljši vspeh pri kutarih želodca in erev, pri pomanjkanji teka, pri tcžkofiah prenavljanja, pri zaprtji vode vsled prclilajcnjn, pri zlati žili, pri jetrnih, vrnničiiili in žolčnili boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pri družili živčnih nfekcljah.
Dobi se ŠTEFANIJSK1 STUDENEC v znanlhspecerljsKili prod^jalnicah v Ljubljani in na deželi.	(18)
m
Štefanijski studenec
W<5