PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIII. Št. 305 (6889) TRST, sreda, 27. decembra 1967 DO SEDAJ SO IZPUSTILI KOMAJ 50 JETNIKOV Amnestija polkovnikov v Grčiji se je spremenila v zasmehovanje Izpustili so samo Andreasa Papandreuja, verjetno zaradi njegovega ameriškega državljanstva - Jetniki na otokih so ostali v koncentracijskih taboriščih ATENE, 26. — Amnestija, ki jo je napovedala grška pol-kovniška vlada, se je očitno spremenila v odkrito izigravanje. Predsednik vlade je v soboto napovedal «zelo široko amnestijo«, ki naj zajame vse politične jetnike z zelo redkimi izjemami. Do sedaj pa so izpustili komaj okrog 50 jetnikov, in še to izključno iz krogov skrajne desnice, ki je vladi zelo blizu. Nekako izjemo predstavlja Andreas Papandreu, sin znanega bivšega predsednika vlade, ki pa je ameriški državljan in za katerega se govori, da bo takoj zapustil Grčijo. Bil je obtožen zarote skupaj s skupino častnikov, ki so jih že obsodili in ki so jih istočasno tudi pomilostili in izpustili. Znani glasbenik Teodorakis je v soboto zapustil bolnišnico v zaporu, prevzel je svoje stvari, pozdravil prijatelje in znance in odšel v urade orožništva, da bi o- pravil zadnje formalnosti. Od takrat pa ni o njem nič znanega. Menda so si sedaj izmislili proti njemu novo obtožbo, češ da je žalil kralja še pred 21. aprilom, za kar naj ne bi veljala amnestija, in da mora sedaj ponovno njegov položaj preučiti kraljevi javni tožilec in da bo mogoče o njegovi izpustitvi govoriti šele proti koncu tedna. V sobotni izjavi, ki smo jo objavili tudi v našem listu, je bil predsednik grške vlade kategoričen, češ da bodo izpustili skoro vse politične jetnike, glede Teo-dorakisa pa si je privoščil celo grobo šalo, češ da bo sedaj na svobodi lahko skomponiral himno revoluciji 21. aprila. Dejstva pa Garrison obtožuje Johnsona da ščiti Kennedyjeve morilce Izjavil je, da je sedanja ameriška vlada totalitarna fašistična vlada NEW ORLEANS, 26. — Okrajni državni pravdnik Jim Garrison, ki že eno leto vodi preiskave o smrti predsednika Kennedyja, je na tiskovni konferenci v New Orleansu izrekel nove obtožbe. Predvsem je obtožil predsednika Johnsona, da skriva resnico ameriškemu ljudstvu in pravi, da je -Johnson vedel za točne okoliščine atentata 24 ur po atentatu. Garrison je izjavil, da je bil 0-svvald agent CIA. Že 17. septembra 1963, to je dva meseca pred atentatom v Dallasu, je obvestil FBI, da je skupina zarotnikov, ki so se sestali omenjenega dne, dokončno pripravila načrt za umor Kennedyja. FBI je takoj poslal sporočilo, da bo 22. novembra izvršen atentat na Kennedyja v Dallasu, in sporočilo je dobil predsednik FBI Edgar Hoovver. Garrison je dodal: »Lahko sami presodite, kaj je bilo sporočeno predsedniku, ker je bil ta pooblaščen, da se pelje skozi Dallas v odprtem avtomobilu.« Garrison pravi, da je neki Euge-ne Bradley skušal leta 1964, nekaj mesecev po Kennedyjevi smrti organizirati kampanjo, da bi Hoower postal predsednik. Garrison je o-menil tudi nekega Lorana Halla, ki da je tudi vedel za zaroto. Predsednik Johnson in druge o-sebnosti ameriške vlade so vedeli za obstoj Halla, toda Warrenova komisija ga ni nikoli poklicala na zaslišanje. Garrison pravi, da predsednik Johnson «aktivno» ščiti morilce kaj storiti s tem v zvezi; ni moč dovoliti, da bi jo predsednik Johnson tako poceni izkupil«. Garrison pravi, da bi sedanja preiskava mogla postati ena glavnih tem pri prihodnji volilni kampanji. «Vendar pa, je dodal, če bi ameriško ljudstvo izvolilo človeka, ki namenoma skriva dokaze o smr. ti predsednika, ki ga lahko bo obdržalo pri njegovih funkcijah za nedoločen čas. Ne bi želel, da bi to veljalo kot napad na konservativce. Toda dejstvo je, da osebe, ki so vmešane v zadevo, pripadajo skrajni desnici. Ne gre za komuniste. Odkrili smo, kaj se je zgodilo. Ne vemo še vsega, toda vsak dan ve mo nekaj več. Naš uspeh bo popoln, če nam bo uspelo postaviti krivce pred sodišče, ne da bi se vmešala zvezna vlada.« Garrison je zahteval, naj se vsi dokazi, ki sta jih zbrala FBI in CIA po umoru Kennedyja, in ki se hranijo v državnih arhivih, ta-koj objavijo. Izrazil pa je bojazen, da so bili dokumenti in dokazi pa narejeni, tako da so neškodljivi in jih lahko brez nevarnosti objavijo. «Vrsta vlade, ki jo danes imamo v ZDA, je dejal Garrison, je dejansko totalitarna fašistična vlada. To izhaja iz dejstva, da vladne ustanove in predsednik ZDA, ki bi morali vedeti v trenutku aretacije Oswalda, da ta ni sprožil petelina, so namenoma skrili resnico o umoru Kennedyja. Ce bi ljudje poznali dejstva o Dallasovi zadevi, ne bi več dolgo prenašali tistih, ki imajo danes oblast. Ne zgubite z vidika tistega, ki mu to najbolj koristi: kdo je imenoval Warrenovo komisijo? Kdo vodi FBI? Kdo vodi CIA? Predsednik ZDA.« so drugačna in je Teodorakis še vedno v zaporu. V ospredju tiska sta zlasti omenjena dva primera. V resnici pa gre za zelo resno vprašanje nad 2500 političnih pripornikov, ki so povečini v koncentracijskih taboriščih na tokih. Od teh jetnikov pa niso v zvezi z amnestijo nobenega izpustili Generalni tajnik ministrstva za javni red je danes potrdil, da teh jetnikov ne bodo izpustili in da se ni nič spreme nilo. še vedno bodo od njih zahtevali, da izjavijo, da se ne bodo več ukvarjali s političnim delovanjem. Na osnovi tega že prej sprejetega zakonskega določila so danes izpustili 14 oseb, ki so bile zaprte na otoku Jaros. 30 drugih pa pričakujejo jutri v Pireju. Glede ostalih zapornikov, ki jih je nad 2500, pa ni znano nič novega in med njimi se ni spremenil položaj 250 žensk, ki so zaprte na otoku Leros. V zvezi s kraljem pa se čuiejo vesti, da bo v četrtek prispel v Rim veleposlanik Leonidas Papa-gos, ki se je danes vrnil v Atene, ko je po ponesrečenem državnem udaru spremlja' kralja v izgnanstvo. rature, ki se je v malem času dvignila za 22 stopinj. Skupine delavcev so začele pregledovati v vsem mestu cevi plinske napeljave, ker se bojijo drugih podobnih eksplozij Sredi januarja začetek priprav za potovanje na Luno CAPE KENNEDY, zn. V Ca pe Kennedy so določili, da bodo 17. januarja izstrelili prvo vesoljsko vozilo namenjeno na Luno, ki bo brez posadke. Glavni smoter tega poskusa, katerega uradno i-me bo »Apollo 5», bo ugotoviti, ali to vozilo lahko izvrši potovanja po vesolju s posadko. Vesoljsko vozilo bo pritrjeno na raketi «Saturn 1», ki ga bo ponesla na tir okoli Zemlje. Med letenjem proti Luni bo vozilo s posadko pritrjeno na sprednji del vesoljske kabine «Apollo». Ko bodo dosegli tir okoli Lune, se bosta dva od treh vesoljcev, ki bosta v kabini, preselila v Lunino vozilo in ga bosta vodila do Lunine MOSKVA, 26. — Danes so v Sovjetski zvezi izstrelili satelit Koz-mos 197», ki obkroži Zemljo v 91,j minute. Njegov apogej znaša 505 km, perigej pa 220 km. Kakor poroča Tass, vsi aparati redno delujejo. Kozmos 197 je že 50. satelit te vrste, ki so ga letos izstrelili v Sovjetski zvezi in četrti v decembru Maocetung ima 74 let TOKIO, 26. — Japonske tiskovne agencije poročajo, da so danes praznovali v Pekingu 74. rojstni dan predsednika Maocetunga s sprevodi po ulicah in z razobešenjem številnih manifestov. ((Ljudski dnevnik« posveča celo stran pod velikim naslovom sporočilu, da so danes izdali 68 milijonov izvodov zbirke Maocetungovih del, 350 milijonov izvodov znane rdeče knjižice z njegovimi citati in 57 milijonov izvodov njegovih poezij. Tudi drugi dnevniki v Pekingu in drugih mestih objavljajo zelo dolge članke na prvi strani ter poveličujejo zasluge Maocetunga, toda ne omenjajo, da gre za njegov rojstni dan. To pa zaradi tega, ker so že marca 1949 na Maocetungovo zahtevo prepovedali uradne proslave njegovega rojstnega dne. Lani se na to prepoved niso ozirali in so rdeči gardisti imeli v Pekingu na ta dan velike manifestacije. Kakor je že v nedeljo javila ameriška komisija za atomsko energi jo, so na Kitajskem izvršili 7. jedrski poizkus. Do sedaj pa niso tega v Pekingu uradno še javili. Predstavnik japonske vlade je danes sporočil, da so na raznih krajih Japonske registrirali dvakrat ali trikrat večjo radioaktivnost kot običajno. Japonski znanstveniki so mnenja, da je bil jedrski poizkus izvršen v nedeljo okoli 4 ure po srednjeevropskem času. LJUBLJANSKA DRAMA V KULTURNEM DOMU »MATIČEK« JE V SIJAJNI UPRIZORITVI DO VRHUNCA NAVDUŠIL TRŽAČANE Dovršene kreacije Staneta Severja, Ančke Levarjeve, Danila Benedičiča, Majde Potokarjeve in drugih bodo prav gotovo tudi na današnji predstavi prevzele tržaško občinstvo Tako se nam je zdelo v ponedeljek in včeraj, kot da so letošnji božični prazniki dobili za tržaške Slovence še poseben čar: prinesel jim ga je «Matiček», ki je oba dneva, zlasti pa včeraj, privabil v Kulturni dom toliko gledalcev, da so morali celo odhajati, ker ni bilo več mest na razpolago. Pritegnilo jih je že samo ime ljubljanske Drame, obenem pa srečna zavest, da bo izpolnjena želja, že tolikokrat javno izpovedana, da bi ljubljanska Drama prišla v Trst z Linhartovo komedijo «Ta veseli dan ali Matiček se ženi». (Znano nam je, da organizatorsko stvar ni šla prav lahko, zato pa ie tem večja hvaležnost tržaškegc občinstva vsem, ki so pripomogli, da je do , tega gostovanja prav v tej obliki I prišlo). Tako je naše občinstvo — iiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiit umi iiiiii iiiiini 11,111,1,1,,,,,,,,, |, ,,n mi Himim,MtMiiiimmiiiiimiimmiimmiiuiniimmHiuimmimmmmmtmimuiHHiiuHHMu, im NA VABILO ZUNANJEGA MINISTRA RIADA Marko Nikezič odpotoval v Kairo kjer bo poročal o varšavskem sestanku Nadaljevanje razprave o ukrepih v gospodarski politiki v prihodnjem letu (Ud našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Na vabilo ministra za zunanje zadeve Združene arabske republike Mahmuda Riada je odpotoval danes v Kairo državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič, ki ga spremljata njegova pomočnika Dimče Belovski in Sal-ko Fejič. Jugoslovanski državni tajnik bo med drugim v raz govorih z Mahmudom Riadom obvestil zunanjega ministra ZAR o stališču osmih evropskih socialističnih držav glede Srednjega vzhoda. Kot je zna no, se je Marko Nikezič nedavno.. udeležil konference županjin ministrov socialističnih držav v Varšavi, na kateri so obravnavali položaj na Srednjem vzhodu. Zvezni in gospodarski svet zvezne skupščine sta danes nadaljevala razpravo o ukrepih v gospodarski politiki, ki jih predvideva zvezni žavami. Da bi se spodbujala zaposlitev mladih strokovnih kadrov, se predvideva sprejem predpisov, ki bodo obvezali delovne organizacije, da zaposlijo kot pripravnike mlade strokovne kadre. Podjetja se bo. do spodbujala za sprejem teh kadrov, ker bodo njihovi prejemki osvobojeni sicer obveznih proračunskih prispevkov. Kot glavne naloge v prihodnji dobi je Gligorov nakazal potrebo izdelave dolgoročne analize razvoja, izdelave dosedanje izpolnitve tehnološkega načrta in sprejem zakona o razdelitvi dohodka ter o določanju politike dohodka. Potrebno bo nadalje pripraviti podrobno analizo o potroš- površine. V kabino «Apollo», ki bo ro Gligorič, glavni ravnatelj zvez- izvršm svet v prihodnjem letu. O nji proučiti gospodarske in orga teh ukrepih sp podali poročilo na | niz’acjjske p0goje za hitrejšo integracijo in pogoje za hitrejše kro- skupni seji obeh svetov podpredsednik zveznega izvršnega sveta Ki. ostala na tiru okoli Lime, se bosta vrnila z isto raketo in se nato vrnila na Zemljo. Eksplozija v Moskvi MOSKVA, 26. - Sinoči Je v nekem stanovanju blizu Kremlja nastala eksplozija, ker je uhajal plin. Del poslopja je bil porušen in 9 ljudi je izgubilo življenje, bilo je tudi nekaj ranjenih. Ranjence si takoj odpeljali v bolnišnico, družinam, ki so ostale brez stanovanja, so takoj dodelili nova stanovanja in tudi prvo pomoč. Uvedli so preiskavo o vzrokih eksplozije Domneva se, da je eksplozija nastala zaradi nagle menjave tempe- svoiega prednika, in »potrebno je tiiiiiiiiiiiiiiui.....umi.............■■■»■■.mn..■"'«"■.i""""""ii"",""""i.... NOVA POSVETOVANJA U TAMOVEGA ODPOSLANCA Gunnar Jarring zope t v Jeruzalemu Johnson povabil Eškola v Teksas Papežev predstavnik o razmerah, v katerih živijo arabski begunci TEL AVIV 26 — Posebni odposlanec glavnega tajnika OZN Gunnar jarring se je danes pogovarjal 1 uro z izraelskim zunanjim ministrom Ebanom v Jeruzalemu Jutri se bo ponovno sestal z njim. Verjetno bo Jarring odšel iz Jeruzalema v Kairo in zatem v druge arabske prestolnice. V Amanu sta kralj Husein in mi. nistrski predsednik sprejela ravnar telja organizacije «Caritas Internar tlonalis« msgr. Jeana Rothaina. Predsednik jordanske vlade Talhu-hi je pozneje izjavil, da je sporočil papeževemu posebnemu odposlancu vso hvaležnost jordanske vlade in Jordanskega ljudstva ln izrazil upanje, da bo obisk, iiomo gočil svetu, da bolje spozna katastrofalne razmere, v katerih živijo srabskl begunci«. Msgr. Rothain, ki Je preživel bo. Žično noč in božični dan med begunci, je objavil izjavo, v kateri omenja, da ga je poslal papež, zato da poroča o stanju arabskih beguncev In je dodal: #Tako bolestno Je videti, kakšno krivico človek ishko stori človeku, in kako je človek lahko žrtev svojih bratov. Nekateri begunci so Izrazili užaljenost in bolest. Zagotovili so ml, da niso zapustili svojih domov po lastni Volji, temveč zaradi pritiska in preganjanja Izraelskih okupacijskih sil.« Jutri bo msgr. Rothain odšel V Jeruzalem, od koder se bo vrnil v Rim Glasilo sovjetskih sindikatov »Trud« objavlja poziv, naj bi proti Izraelu uvedli sankcije, ki jih pred. videva listina OZN. List Je mnenja, da so sankcije sedaj edino učinkovito sredstvo, ki lahko učikuje »na trde glave« v Tel Avlvu in jih prisili, da se pokorijo volji ogromne večine držav članic Združenih narodov. List ugotavlja, da Izraelci nočejo nič slišati, da se morajo umakniti z zasedenega ozemlja, ka. kor določa tudi britanska resolucija, ki jo je varnostni svet soglasno odobril. Od prihodu v Tel Aviv Je Jarring izjavil, da je po zaključku prvega obiska na Srednjem vzhodu in v začetku drugega obiska še vedno optimist. Izraelski tisk piše, da Je Jarringova dejavnost za sedaj osredotočena na vprašanje 16 ladij, ki so blokirane v Sueškem prekopu. Nekateri komentatorji so mnenja, da bo Jarring predlagal, naj bi vlačilci Imeli zastavo OZN. Izraelski voditelji bi hoteli, da vse ladje, ki so blokirane v prekopu, zapustijo prekop skozi Južni del, ker da bi to manj stalo. Egipčani pa pravijo, da bi tiste ladje, ki bi želele zapluti v Sredozemlje, morale imeti to možnost. Toda v ta namen bo potrebno daljše delo v vsem prekopu. V Jeruzalem so danes javili, da sta predsednik izraelske vlade Levi Eškol in njegova žena sprejela vabilo predsednika Johnsona, da preživita 7. in 8. januarja na njegovem posestvu v Teksasu. Prej je bil Eškolov obisk v ZDA določen za februar. Verjetno se bosta Eškol in Johnson pogovarjala o dobavah ameriškega orožja Izraelu. V nedeljo je predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Ahmed Sukeiri odstopil in to sporočil glavnemu tajniku arabske zveze Hasuni. S tem Je zaključena dolga kriza, ki je nastala v tej organizaciji, ker je večina voditeljev zahtevala odstop šukeirija. Za novega začasnega predsednika je bil Imenovan Jahia Hamuda. Ta je izjavil, da bo takoj začel posvetovanja s predstavniki raznih gibanj, da v najkrajšem času pripravijo palestinski kongres in da skušajo združiti razna gibanja Kairskemu listu «A1 Gumharia« je Hamuda izjavil med drugim: «Rade volje sprejemamo sedaj vse prostovoljce iz a-rabskih držav, ki se hočejo vključiti v vrste, da se borijo proti skupnemu sovražniku. Vse palestinske organizacije, ki niso hotele prej sodelovati z organizacijo, ker jo je vodil Sukeiri, sprejemajo sedaj sodelovanje z nami « ESfSS ! $ahP«e hTPnraad* * * * Va°,jenvaa« ženje družbenih sTedstev. O predlo-enih ukrepih sta seveda nadalje- ga sveta Marin Cetinič. Namen u-krepov je poživitev proizvodnje, po. IJuln-večanje izvoza in uskladitev potrošnje z dohodki in nadaljnja utrditev tržnih odnosov. Kiro Gligorov ie ugotovil, da je po dosedanjih gospodarskih gibanjih v zadnjih mesecih moč sklepati, da se bo poživitev, ki se je pričela konec leta, nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Zadnje mesece, ne le da se je zaustavilo vpa. danje industrijske proizvodnje, tem. več se opaža tudi rahlo povečanje. Isto velja tudi za izvoz. Pozitivno je tudi, da so zadnje mesece zabeležili enakomernejše gibanje o-sebnih dohodkov. Negativne tendence pa se pojavljajo edino na področju investicij v osnovna sred. stva, ki so manjša od predvidenih, in na področju proračunske potrošnje, ki po svojem obsegu presega nominalno povečanje družbene proizvodnje. Po besedah Gligorova je potrebno, da se v prihodnjem letu uskladi proračunska in splošna potrošnja z družbeno proizvodnjo in zagotovi ustreznejše povečanje vlaganja v osnovna sredstva. Kiro Gligorov se je ozrl tudi na trenuten gospodarski položaj na svetu in ugotovil, da mora jugoslovansko gospodarstvo v prihodnjih letih vedno bolj upoštevati razmere na svetovnem gospodarskem trgu. Osnovna gospodarska politika Jugoslavije Je široko sodelovanje z vsemi gospodarskimi grupacijami. Kiro Gligorov je posebno poudaril potrebo, da se med gospodarskimi in političnimi ukrepi podpre tristransko gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo, ZAR in Indijo in da se z ustrezno kreditno politiko in povečanim izvozom iz držav v razvoju poveča blagovna izmenjava z omenjenimi državami. Osnovna naloga gospodarske politike v prihodnjem letu je po besedah Gligorova zagotovitev povečanja proizvodnje in narodnega dohodka, nadaljnje povečanje izvoza v pogojih stabilnosti. Da bi Jugoslavija gospodarsko lahko u-spešno vzdržala mednarodno konkurenco ,bodo sprejeli ukrepe, da se zmanjšajo obveznosti gospodarstva Med drugim se predvideva zmanjšanje proračunskega prispevka na osebne dohodke od 4,9 na 4,7 odst. kar bi znašalo nad 11 milijard starih dinarjev, zatem zmanjšanje provizije družbenega knjigovodstva, s čimer bi se gospodarstvo razbremenilo za nadaljnjih 10 milijard starih dinarjev. Poleg tega se do z omejitvijo prispevka za zdravstveno in socialno zavarovanje ln šolstvo osvobodilo za potrebe gospodarstva 54 milijard starih dinarjev. Na področju gospodarskih odnosov z inozemstvom se predvideva pospešitev izvoza z dolgoročnimi in kratkoročnimi krediti in pa sprememba carin in drugi ukrepi za zaščito domače proizvodnje. Na. daljevali se bodo napori za dosego ustreznih sporazumov z največjimi zunanjetrgovinskimi partnerji Jugoslavije, to Je s socialističnimi državami, z državami skupnega evropskega trga in EFTA in z državami v razvoju za povečanje blagovne izmenjave z omenjenimi dr- B. B. Umrl je Cimino RIM, 26. — Sinoči je ob 22.25 umrl v bolnišnici poliklinike za srčno kapjo znani bandit Leonardo Cimino, čigar zdravstveno stanje se je stalno slabšalo, od kar ga je po dolgotrajnem zasledovanju zadel v hrbtenico strel iz karabinjerskega samokresa. Cimino je bil med glavnimi sodelavci roparskega napada, med katerim so na divjaški način ubili dva brata Menegaz-zo. Do ropa je prišlo ob belem dnevu, ko so banditi ustavili brata, ki sta nosila zlato in zlatnino na dom. Brata sta se branila, banditi so pričeli streljati in so oba ubili Lov za banditi je trajal dalj časa, dokler jih niso končno obkolili v manjšem poslopju v okolici Rima, pri čemer je dobil Cimino usodni strel. PARIZ, 26. — Južno vietnamski minister Tran Van Do je prišel danes v Pariz, od koder bo nadaljeval pot v Liberijo, Tunizijo in Maroko. Zatrjuje se, da se v Parizu ne bo sestal z nikomer. Na letališču so ga sprejeli samo funkcionarji tamkajšnjega konzulata in nekateri Vietnamci, ki živijo v Parizu. kot je bilo obljubljeno že v abonmajskem razpisu — lahko prisostvovalo predstavi, ki mu bo o-stala v neizbrisnem spominu Občinstvo je uživalo ob prijetni komediji ter posebej ob izrednih «-gralskih likih. Velik umetniški užitek se je lepo prepletal s prisrčno zabavo. Tako so gledalci imeli spet priložnost videti na odrskih deskah Staneta Severja, ki je v srcih tržaškega občinstva zapisan kot najbolj drag prijatelj. Njegov baron, ki ne predstavlja več oblastnega mogotca, je ves čas zabaval občinstvo s svojo nerodnostjo, zaradi katere se niti ne zaveda, kako ga vrtijo vsi po vrsti: njegova žena, Matiček in Nežka. Danila Benedičiča Matiček, ta zdrav gorenjski fant, sicer ugartnar grašinski», je dovolj prebrisan, da mu baron ne more do živega. Matiček že tudi ni več tisti ponižni služabnik, ki bi pred plemičem upogibal hrbet. Dobro ve — to tudi izpove — da baron, če ga slečeš njegove imenitne obleke, ni nič drugačen kot drugi ljudje. In če nima kakih koristnih sposobnosti, potem je celo manj vreden od njih. To je pravzaprav osrednja ideja, ki jo je Linhart dal delu, povzetemu po de Beaumarchaisu (La folle joumee, ou le mariage de Figaro). Matičku podobna, lahko pa še bolj pre-Ons—.~. ...,..,na dekelc^n < ki jo je z vso potrebno živahnostjo igrala Majda Potokarjeva. Ta zrela igralka zna biti priljudna in huda, se zna pretvarjati, zna peti m zna spletkariti. Imenitna baronova žena, znatno bolj premetena kot njen mož, je Ančka Levarjeva. Ta premetenost je očitna vselej, ko se sicer gospa Rozala kaže naivna, zlasti če je treba ščititi Tonika «študenta na vakancah», s katerim se je Janez Hočevar občinstvu tako priljubil. Temu kvintetu, ki je poskrbel za lep potek komedije, se je pridružila še vrsta vlog, v katerih so nastopili Aleksander Valič (Zmešnava), Janez Albreht (Žu- žek), Jože Zupan (Budalo), Marija Benkova (Jerca), Tone Slodnjak (Jaka), Tone Homar (Gašper) m Kristjan Muck (sodni sluga). Na odru je sicer sodelovala še vrsta nastopajočih kot kmečki fantje in dekleta, ki so morali tudi peti in plesati, kar vse je dalo predstavi še večjo živahnost. Predstava se je kljub številnim zamenjavam na odru hitro odvijala, kar je zasluga režiserja ing. Viktorja Molke, ki je napravil tudi zelo lepo in lahko spremenljivo sceno. Celotni predstavi je dal pečat prave komedije, daleč od vsakega burkaštva. Od številnih sodelavcev naj posebej omenimo kostumografko Alenko Bartlovo zaradi zares e-legantnih kostumov — pa čeprav je šlo tudi za obleke služabnikov. Pravo presenečenje predstavlja ori-ginalna glasba Janeza B. Novaka iz Linhartove dobe. Ob glasbenih vložkih — zlasti v zadnji sliki — se nam zdi, kot da poslušamo odlomek iz kake Mozartove opere. Vse osebe govore kleno gorenj-ščino in tu pa tam se je našim gledalcem gotovo kaka beseda izgubila, pa so zato druge tem bolje razumeli. Da pa je bil dialekt dosledno pravilen gre v veliki meri zasluga lektorju Mirku Mahniču. Ljubljanska Drama zasluži za «Matička» ne samo vso pohvalo temveč tudi vso hvaležnost našega tržaškega občinstva. NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Primorski dnevnik, bo prejemal list zastonj ves december 1967. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal na-ročnino za vse leto 1968, dobi iepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. fe-bruarja, bo razdeljenimi, deset priknpnib nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! ii"""""""......................................... HOŠIMINHOV POZIV VIETNAMCEM Američani so obnovili boje na jugu in bombardiranje Severnega Vietnama Hanojski list «Nan Dan» o Johnsonovih lažnih mirovnih predlogih - Kambodža obtožuje ZDA, da hočejo zatreti težnje prebivalstva vsega indokitajskega ozemlja po svobodi HANOJ. 26. — Severnovietnamski predsednik Hošiminh je pozval Vietnamce, naj okrepijo borbo proti Američanom, kajti «tudi če je poraz ameriških imperialistov očiten, vztrajajo pri svojem napadu«. Hošiminh je naslovil svoj po- ziv v kratkem govoru na zborovanju, ki je bilo pred dnevi v Hanoju ob 23. obletnici ustanovitve sevemovietnamske ljudske vojske in ob 21. obletnici začetka borbe proti Francozom. Na zborovanju so bili vsi najvišji severnovietnamski voditelji. Hošiminh je poudaril zmage, ki jih je zavojevalo 31 milijonov Viet- ■IIIIIIHIII■lll■lllll||lll|||||||l|||lll||||||ll|IIIIIIIIMIIIII■IUIIIlmmllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIU Z JUŽNEGA TEČAJA DO LECCA Najdaljše telefonsko božično voščilo Med božičnimi prazniki številne prometne nesreče: v Franciji 120, v Angliji 18, v Argentini pa 50 mrtvih RIM, 26. — Božično razdobje je polno zanimivih dogodkov, saj gre za tradicionalni praznik. Tako smo tokrat zabeležili najbolj dolgo božično voščilo, ne sicer glede trajanja voščila samega, temveč ker ga je voščitelj poslal kar z Južnega tečaja z oporišča Scott v Lecco svoji soprogi. Znani alpinist in raziskovalec Mauri je iz tega oporišča telefoniral svoji ženi ter voščil njej in petim otrokom srečen božič. Mauri sodeluje pri novozelandski ekspediciji, ki proučuje tla na pod. ročju stalnega ledu. Istočasno pa prihajajo tudi žalostne vesti o številnih prometnih nesrečah, do katerih je prišlo med dvodnevnimi, ali točneje skoro tridnevnimi božičnimi prazniki in ki so na cestah zahtevale tudi svoj krvavi in smrtni davek. PARIZ, 26. — V Franciji Je med prazniki zgubilo življenje 120 oseb, 800 Jih je bilo ranjenih, pri čemer pa gre za začasne podatke in bo končen obračun prav gotovo še bolj žalosten. Vreme Je bilo slabo ln je deževalo, zaradi česar so mnogi ostali doma, tako da ceste niso bile prenapolnjene. Na francoskem Jugu pa je močno razvrednotenje španske pezete, mnoge prepričala, da so zapustili Francijo in so izkoristili priložnost ter so na cenen način praznovali božič v Španiji. LONDON, 26. — V Angliji so na dan božiča zabeležili 18 smrtnih nesreč, 407 oseb pa je bilo ranjenih kot izhaja iz začasnih podatkov, ki jih je objavilo britansko prometno ministrstvo. Podatki niso zadovoljivi, vendar so nekoliko u-godnejši od lanskih, ko je bilo mrtvih sicer isto število, ranjenih pa je bilo 862. SANTIAGO, 26. — Devet oseb Je izgubilo življenje, 26 pa jih je bilo ranjenih, ker Je avtobus, v katerem so se peljali, eksplodiral in se Je vnel. V avtobusu so natakali bencin v kraju Maipu v bližini Santiaga, ko je nastal požar in sledila je eksplozija. BUENOS AIRES, 26. Letos je bil v Argentini najbolj tragičen božič, kar jih pomnijo. Pri dveh nesrečah Je zgubilo življenje 36 ljudi; prva se Je dogodila v mestu Formosa. druga pa v pokrajini Tucuman. To da nesreče z manjšim številom žrtev so bile tudi v drugih krajih. V Cordobi je utonilo 8 kopalcev, v Buenos Tiresu pa trije. namcev (17 na severu in 14 na jugu) in je pripomnil: »V novem letu se potrudimo, da dosežemo nove zmage« Na zborovanju so sprejeli resolucijo, ki poudarja odločenost vietnamskega ljudstva, da se bo borilo do skrajnosti proti ameriškim napadalcem. »Po navodilih predsednika Hošiminha, pravi resolucija, tudi če bo vojna trajala še pet let, deset let, dvajset let in tudi več in tudi v primeru, da bi bila Hanoj in Hajfong uničena, je 17 milijonov severnih Vietnamcev odločenih, da ne bo štedilo s krvjo in da se ne bodo umaknili pred nobeno žrtvijo in nobeno težavo ter da bodo nadaljevali svojo borbo proti ameriškemu napadu za rešitev svoje domovine in za končno zmago.« Glasilo sevemovietnamske komunistične stranke »Nan Dan» pa zavrača Johnsonove lažne mirovne rešitve, ki jih je predlagal pred sestankom v Canberri in po tem sestanku, v Washingtonu in tudi v Vatikanu. List piše, da so bili Johnsonovi razgovori v Canberri velik neuspeh za ameriškega predsednika in niso mogli pripeljati do nobene odločitve. «Da bi zakril to dejstvo, nadaljuje list, je Johnson prišel na dan, pred sestankom v Canberri in po njem, z vrsto zatrjevanih mirovnih rešitev in tako tudi v Washingtonu in Vatikanu. V Vatikanu, dodaja list, je šel tako daleč, da je rekel, da bo odobril vsak predlog, ki naj bi zamenjal bodalo in bombo z besedami, ki stremijo po miru v Vietnamu. Jasno je, piše list, da ostane Johnsonovo stališče povezano s staro podlostjo o »recipročnosti* in »pogojni prekinitvi bombardiranja*. Prazne mirovne besede ameriških imperialistov so v protislovju z njihovim stopnjevanjem vojne. Johnson se še dalje umika odločnim pozivom ameriškega ljudstva in drugih narodov vsega sveta. Severnovietnamska vlada je javila, da so Američani večkrat prekršili božično premirje. Ameriška letala so namreč 25. decembra zjutraj bombardirala dva kraja v Severnem Vietnamu in ribiške čolne ob ustju reke Nat. Popoldne so A meričani bombardirali druge tri kraje v Severnem Vietnamu. Poleg tega so ameriški topovi na skrajnem severu Južnega Vietnama obstreljevali severni del demilitariziranega področja in, nekatere kraje Severnega Vietnama. Včeraj, nekaj minut potem, ko je prenehalo napovedano ameriško premirje, so ameriška letala v večjem obsegu bombardirala Severni Vietnam. Ameriška poročila pravijo, da so bombardirali kolono 300 sevemovietnamskih tovornjakov in da so jih uničili 91, poškodovali pa 41. Tudi v Južnem Vietnamu so A-meričani obnovili vojaške operacije. Včeraj nekaj po 18. uri se je patrulja ameriških mornariških strelcev spopadla severno od Da-nanga z enoto osvobodilne vojske. V boje so posegli ameriški helikopterji in topovi. Tudi bombniki »B-52* so izvršili več napadov na položaje osvobodilne vojske. Kamboška vlada je objavila danes izjavo, s katero poudarja, da se bodo kamboške sile uprle vsakemu poskusu Američanov, da bi vdrli na kamboško ozemlje z izgovorom, da zasledujejo čete vietnamske osvobodilne vojske. V takem primeru bo kamboška vlada takoj zaprosila za neposredno pomoč prijateljskih držav in se bo obrnila na prostovoljce v vsej deželi. Ameriška vlada je namreč poslala kamboški vladi noto, v kateri pravi, da ZDA »želijo rešitev tega vprašanja in zlasti prispevati k okrepitvi mednarodne nadzorstvene komisije*. Kamboška vlada pa je zavrnila ameriško noto in poudarja, da se ZDA trudijo, da bi prikazale kot zakonito pravico, ki si jo lastijo, vojaško intervenirati na celotnem indokitajskem ozemlju, da z izredno brutalnostjo zatrejo težnje tamkajšnjega ljudstva po popolni neodvisnosti in ozemeljski celovitosti. Guverner ameriške države Michigan George Romney se je danes pogovarjal v Sajgonu z južno-vietnamskim predsednikom in s predsednikom vlade. Kakor je znano, velja Romney za morebitnega republikanskega predsedniškega kandidata. Danes je obiskal ameriško oporišče v Danangu. I-mel se je sestati s poveljnikom mornariških strelcev v Vietnamu generalom Cushmanom. Ta pa je izjavil, da je bolan in ga ni hotel sprejeti. Zato se je Romney pogovarjal z njegovim pomočnikom generalom Murrayem. Zatrjuje se, da se Cushman ni hotel sestati z Romneyem, ker je ta pred nekaj meseci izjavil, da so ga med njegovim obiskom v Vietnamu leta 1965 ameriški predstavniki v Vietnamu podvrgli «pranju možganov*. PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja temperatura 10.2, najnižja 7.7, ob 19. uri 10 stopinj; vlaga 65 odst., zračni tlak 997.2 stanoviten, veter 6 km na uro, vzhodnik, nebo 6 desetink pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9.4 stopinje, padavine 4.4 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 27. decembra Janez Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27. Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 3,20 in zatone ob 13.14. Jutri, ČETRTEK, 28. decembra Nedolžni otroci // PETLETNEGA NAČRTA TRŽAŠKE OBČINE Predlog za gradnjo važne ceste za povezavo mesta z avto cesto Cesta naj bi se pričela na Trgu Duca degli Abruzzi, tekla skozi staro pristanišče, Barko vije, pod Kontovelom in se združila s trbiško cesto pri Gabrovcu Petletni razvojni načrt tržaške ob-1 se vključila na trbiško cesto (202) čine, ki ga je sestavil občinski odbor in o katerem je bilo govora skupno z razpravo o letošnjem proračunu, predvideva tudi nekaj novih dohodnih cest v mesto, ki naj bi olajšale sedanjo prenatrpanost prometa zlasti na o-balni cesti. Ena od teh novih cest, ki po mnenju občinske uprave bi morala Imeti prednost, je cesta, ki naj bi povezala središče mesta s trbiško cesto (državno cesto 202). Po osnovni zamisli občinske uprave, ki je začrtana tudi v zemljevidu priloženemu osnutku petletnega občinskega razvojnega načrta, naj bi ta nova cesta tekla na nosilcih s Trga Duca degli Abruzzi, skozi staro pristanišče do barkovljanskega železniškega nadvoza; od tu bo nova cesta nadaljevala ob pobočju hriba pod svetilnikom in v širokem zavoju do Rumene hiše, od koder bo tekla skoraj tik pod sedanjo cesto, ki pelje na Konto-vel (seveda brez ostrih ovinkov) do pod Kontovel, kjer bo šla nekaj časa vzdolž sedanje Stare ceste in bo nato v Oljkah zavila proti Ulnam, ki jih bo presekala nekako v sredini med Kontovelom in železniško progo, dalje vedno pod Kontovelom skozi Mokolane in Holjevce ter bo pod Skedencem zavila na proseško stran skozi Kmetov boršt v Breg,, od tu pa v predoru do ezulskega naselja pn Božjem polju, kjer bo prečkala pokrajinsko cesto Prosek-Križ in Vfiniiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiini Umrl je prof. dr. R. Perhavc kakih 500 metrov od gabrovškega nadvoza proti Sesljanu. Občinska uprava meni, da zahteva gradnja te ceste zelo zapletene študije, ki pa jih je treba takoj začeti, ker bo velike koristi za pristanišče. Stroški za gradnjo te nove ceste so tako visoki, (predvidevajo, da bo cesta stala od 5 do 7 milijard lir), da jih tržaška občina ne zbore. Zato bo čim-prej predlagala, naj to cesto zgradijo v okviru deželnega petletnega načrta z deželnim denarnim prispevkom. Spričo tega bo občinska uprava čimprej začela sestavljati zadevne študije in načrte in bo v najkrajšem času zaprosila deželno upravo za denar za gradnjo nove ceste. Čeprav podrobni načrti o tej novi cesti še niso izdelani in torej še ni znana njena širina, se vendar lahko pričakuje, da bo to precej široka cesta, ki bo speljana predvsem skozi barkovljansko in kontovelsko področje. Zlasti je treba poudariti, da je cesta sedaj začr. tana, kar se tiče Kontovela, vzdolž celotnega «kmetijskega področja«, ki ga bo pod vasjo prerezala nekako čez polovico. Ce pa upoštevamo, da je to področje precej strmo, si ni težko zamisliti, da bo velik del «kmetijskega področja«, ki je edino, ki se v bodoče lahko razvije, z novo cesto uničenega, da ne govorimo o novih razlastitvah, ki bodo, upoštevajoč razdrobljenosti posestev, marsikateremu Kontovelcu in Praiševanu uničile njegove najlepše vinograde. Po drugi strani pa se nam lahko oporeka, da so tudi ceste nujne in potrebne in da je pač tako, da za sedanji napredek moramo namreč vsi nekaj prispevati m žrtvovati. To je sicer res. Toda zakaj je občinska uprava, ko je sestavila nov regulacijski načrt določila pod Kontovelom ((kmetijsko področje«, če bo to z novo cesto delno uničeno? Kako bodo ocenjevali zemljišča, ki jih bodo razlastili za novo cesto? To je zelo važno vprašanje, Ce jih bodo ocenjevali kot kmetijska, potem bodo cene za lastnike popolnoma ne ugodne, če pa bi bilo to, ali del tega področja, skozi katero bo tekla cesta, določeno v gradbene namene, potem bi bila cena drugačna. Vsa ta in še druga vprašanja je treba že danes postaviti, čeprav bo poteklo še marsikatero leto preden bodo začeli razlaščati in gra diti to novo cesto. V nedeljo je umrl starosta slovenskih šolnikov na Tržaškem prof. dr. Rudolf Perhavc, prvi ravnatelj slovenske trgovske akademije in bivši ravnatelj znanstvenega liceja v Trstu. Zaslužnega moža, ki je vse svoje življenje posvetil šoli, saj je poučeval celih 47 let, bomo spremili na njegovi zadnji poti danes dopoldne iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Zaradi motenj na očeh je šel Novi deželni prispevki za razna javna dela lahko konzorcij na tem področju okrepil svojo dejavnost. Deželni odbor je poleg tega potrdil šest odlokov odbomištva za javna dela, ki so se tikali nujnih javnih del v zvezi z naravnimi nesrečami ali zaščitnih del, in sicer na podlagi zakona št. 12 iz leta 1966. štirje ukrepi se tičejo milj-ske občine, eden občine Kluže in eden občine Centa. Odobrili so tudi razne načrte del, ki se tičejo ureditve drugih furlanskih občin. Tečaja za kmetovalce v Bazovici Kmečka zveza in Zveza malih po-setnikov prirejata tečaj za živinorejce v Bazovici, ki ga bo vodil dr. Leo Kralj, m ki se bo začel v četrtek 28. decembra ob 19. uri v Slomškovem domu ter tečaj za vinogradnike na Proseku, ki ga bo vodil inž. Stanislav Grgič. Začel se bo v petek 29. decembra ob 20.30 uri v Društveni gostilni na Proseku. Priporočamo udeležbo članov in vsem kmetom, ker jim bosta tečaja gotovo koristila. LUČ AN JE V BOL JUNCU Včeraj popoldne je bilo v Bol juncu tradicionalno Štefanovo - lučanje. Oh 15. uri se je zbrala skoraj vsa vaška mladina na «Gorici», kjer je bilo več kot trideset domačih deklet, ki so imele vsaka skoraj po deset kg jabolk. Po blagoslovu so začele ob zvonjenju, napadati s sadjem domače fante. «Sadna bi tka» je trajala več kot četrt ure Priporočajo se za silvestrovanje PARK HOTEL GORICA - Nova Gorica, tel. 21442, 21462 - prireja veliko silvestrovanje v vseh prostorih hotela. Rezervacije so v prodaji. Cene: v kavarni vključen silvestrski narezek novih din 40. Restavracija, vključena silvestrska večerja N. din 80. Nočni bar N. din 120 (od tega je 60 N. din za konsumacijo). GOSTINSKO PODJETJE «SIDR0» - PIRAN, tel. 73314 prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in odlično glasbo v restavracijah »PUNTA« in «SIDRO» (ROTONDA) ter v nočnem baru «PRI TREH PAPIGAH«. Cena rezervacije z menujem in garderobo je N. din 70. V nočnem baru z modernim artističnim mednarodnim programom in celonočno glasbo N. din 110. Potrebne so rezervacije. HOTEL UNION - LJUBLJANA m- klošičeva 1, tel. 20707, 20750 pripravlja prijetno silvestrovanje v pravlja prijetno vseh prostorih hotela z bogatim silvestrskim menujem in priznano glasbo. Potrebne so rezervacije. HOTEL TRIGLAV KOPER - HOTEL ŽUSTERNA IN RESTAVRACIJA RIŽANA pripravljajo veliko silvestrovanje z bogatim silvestrskim menujem. Rezervacije sprejemajo recepcije. RESTAVRACIJA «LA MARINELLA ob zadovoljstvu in veselju lepega števila prisotnih tako domačih kot I vojjj cenjeni klienteli prijetne iz okoliških vasi in mesta rnimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHitimiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiimiiimiii MANJŠI PROMET NA CESTAH IN MEJNIH BLOKIH Zaradi dežja je preživela večina Tržačanov praznike doma Obdaritev otrok uslužbencev raznih ustanov in revežev Na predlog deželnega odbornika Dal Masa je deželni odbor na svoji zadnji seji odobril 50 milijonov lir prispevka pokrajinskemu protituberkuloznemu konzorciju v Vidmu, in sicer na podlagi deželnega zakona št. 23 iz leta 1965. Prispevek bo omogočil konzorciju, da bo pomagal raznim strokam delovnih ljudi in njihovim svojcem, In bolujejo za raznimi oblikami jetike, razen pljučne, ki so revni in ki niso zavarovani proti prod dobri ti mesecem na oper aci- j tem boleznim. Ukrep so sprejeli • l: .... _i ruTTtP kntpanrHe ki so v (16- jo, da bi se mu zboljšal vid, toda nastale so komplikacije, dobil je pljučnico in ni bilo več pomoči. Nikoli ni bil resno bolan in je i-mel še polno načrtov, čeprav bi prihodnjega aprila stopil v svoje 80. leto. Rodii se je namreč 6. a prila 1889 v Trstu. Ko je končal nemško srednjo šolo v Trstu je študiral matematiko in fiziko prvi dte leti na univerzi v Pragi, nato pa na univerzi na Dunaju, kjer je tudi absolviral. Svojo življenjsko pot kot profesor matematike in fizike je začel leta 1912 na nemški gimnaziji na tedanjem Trgu Lip-sia, kjer je poučeval do leta 1919, ko se je zaradi novih razmer preselil v Maribor, kjer je poučeval na učiteljišču (do leta 1932) in na realni gimnaziji (do leta 1941). Ze prve dni nemške okupacije je bil aretiran, nato pa izgnan v Srbijo. Zbežal je v rojstni kraj m nato odšel v Ljubljano, kjer je poučeval honorarno do prihoda Nemcev, ko se je dokončno vrnil k svojcem v Trst in pričakal konec vojne. Bil je med prvimi, ki so se prijavili za pouk na slovenskih šolah in se lotil organizacije slovenskih šol na Tržaškem. Jeseni leta 1J45 je bil imenovan za ravnatelja slovenske trgovske akademije, kjer je ostal do jeseni leta 1954, ko je bil imenovan za ravnatelja znan stvenega in klasičnega liceja. Nova italijanska uprava pa mu je ker razne kategorije, ki so Zdi se, da je letošnje praznovanje božičnih praznikov poteklo za Tržačane brez običajnega hrupa in še posebej brez množičnih premikov iz mesta v bližnjo ali odalje-rejšo okolico. Sklepali bi torej, vsaj na podlagi raznih podatkov, da so se Tržačani zadržali doma in niso na splošno tvegali potovanj v oddaljenejše kraje. Na ta potek prostih dnevov ob božičnih praznikih je verjetno v ,zn»tni meri.., vplivalo slabo „V*§: me. Smučarji so si želeli snega, ■toda , vreme jim ni bilo naklonje no. Predvčerajšnjim je snežilo v bližnjih Julijcih v višini 1.200 metrov in šele pozneje je snežna meja pokrila pobočja nad 1.000 metrov višine. Že te številke povedo, da jo stanje na smučiščih zelo slabo. Treba se je bilo povzpeti vsaj na i.500 metrov, kjer pa je divjal snežni metež (na primer pod Voglom nad Bohinjskim jezerom). V dolini pa je gospodoval dež. ne sicer gost, toda tako nevšečen, da se nikomur ni ljubilo, da bi zapustil toplo zavetišče ter rinil v meglo. To razpoloženje se je odražalo tudi na številu mejnih prehodov. Morda je bil ta promet še najbolj živ na obmejnem prehodu pri škofijah, kjer so zabeležili ' iboto 10.000 prehodov lovnem odnosu ali neodvisne, na uživajo zavarovanja proti nekaterim oblikam jetike pri INPS, ker nimajo po sedanjih normah pravice do obveznega zavarovanja. Gre predvsem za obrtnike, trgovce in neposredne obdelovalce zemlje. V letu 1966 je protituberkulozni konzorcij v videmski pokrajini poslal v razna zdravilišča od 349 oseb. ki niso bile zavarovane proti tbc, le 131 oseb, to je 37 odstotkov. S prispevkom deželnega odbora bo deloma v ponedeljek, potem pa Je nastopilo skoraj popolno mrtvilo. Včeraj so na marsikakšnem bloku zabeležili promet, ki je bil nižji od povprečnega nedeljskega prometa. Tudi na raznih državnih cestah, ki peljejo iz Trsta proti notranjosti države, ni promet dosegel visokih poletnih konic. Prometna policija je sicer povečala število patrulj, toda ti ukrepi so popolnoma krili dnevne potrebe na velikih prometnih žilah. Na srečo niso zabeležili niti hujših prometnih nesreč. Tudi železniška uprava je okrepila svojo prevozno službo na raznih progah. Zdi pa se, da ni prišlo do posebno velikega navala potnikov. Upravičeno torej lahko sklepamo, da so Tržačani preživeli v glavnem božične praznike v krogu svojih družin. Na to je pač vplivalo slabo vreme. Smučarji upajo, da bo v prihodnjih dneh zapadel sneg v zinskošportnih središčih, tisti pa (ki jim je sneg le postranska zadeva), poželjivo čakajo na bogate pojedine, ki bodo kronale Konec letošnjega leta v toplih restavracijah hotelov, planinskih domov, koč itd. Predvčerajšnjim in včeraj so razne ustanove obdarile otroke svojih uslužbencev. Pravtako so razde- canju svojega tovora prirližala pokvarjeni ladji in ji ponudila in pripravila vse potrebno za vleko. »Ulan Bators bo počasi zavlekla imobilizirano ladjo do Črnega morja, to je 4000 kilometrov daleč. Kapitan «Ulan Bators« je le sinoči zaprosil za pomoč vlačilce, da bi se lahko približal prvi ladji ter se privezal nanjo, sicer so Rusi opravili vse sami. Prometna nesreča Jožeta Korena nrplfnin snhntn 10 000 DrehodOV J111 ujuinueuuev. navia^u au italijanskih državljanov v JUgosla-, uli številne božične zavoje revežem. vijo in ravno tako število pri vstopu v državo. Tujih državljanov je bilo še več, in sicer 16.01)0 pri vstopu in 15.000 pri izstopu. To gibanje se je ponovilo tudi v nedeljo in skoraj v istem razmerju predvčerajšnjim. Včerajšnje gibanje potnikov je padlo skoraj na polovico. Podobne pojave so zabeležili tudi na drugih blokih. Precej prometa je bilo v soboto, nedeljo in Ko je naš delovni tovariš Jože Koren v ponedeljek peljal svojo družino proti Lokvam, da bi tam preživela te dneve do Silvestrovega (sam se je nameraval drugi dan vrniti v Trst, je v gosti megli prišlo do trčenja med njegovim avtomobilom in nekim tovornjakom, ki je vozil v nasprotni smeri. Pri tem sta dobila znatne poškodbe tako Jože Koren kot njegova žena Tatjana, ki sta sedaj v bolnišnici v Novi Gorici. Zdravljenje bo trajalo mesec dni odnosno tri tedne. Vsi pri Primorskem dnevniku želimo obema, da bi nujno okrevanje potekalo v najlepšem redu, tako da bi se čimprej spet zdrava vrnila med nas. Izreden podvig dveh sovjetskih ladij POLICIJSKE OBLASTI SO JIH PRIJAVILE S0DISCU Trije šoferji v zapor ker so pijani vozili avto Dva sta trčila v ustavljena avtomobila, tretji pa je zakrivil trčenje dveh vozil to mesto odvzela ze naslednje leto in ga po toliko letih vestne službe postavila za navadnega pro-fesorja-začetnika na klasičnem liceju, kjer je poučeval do 70. leta, ko je zaradi starostne dobe moral zapustiti pouk in oditi v »pokoj«, brez vsake odpravnine in pokojm- Prof. dr. Rudolf Perhavc, po rodu Tržačan, ki je poučeval 47 let in je vse svoje sposobnosti ter rr.ar ljivost posvetil šoli, ni bil deležen najmanjšega priznanja in pokojnine zaradi pomanjkanja zadevnega zakonskega predpisa. To je bil najbolj kričeč primer, a ni edini, ker po toliko letih odlaganja in zavlačevanja ni še rešeno vprašanje položaja profesorjev na slovenskih šolah. Pokojni profesor Perhavc ni dočakal dneva, ko bi se popravila ta krivica, ki se je godila njemu in ki se še godi njegovim poklicnim kolegom. Ali bomo morali čakati, da bo neizprosni zakon na rave — smrt odpravil to krivico? Pokojni dr. Perhavc je bil zaveden Slovenec, marljiv in vesten profesor, zlata duša, ki se ga bodo vsi njegovi bivši dijaki in kolegi s hvaležnostjo spominjali. V lepem spominu pa bo ostal tudi vsem, ki so ga poznali in cenili Naj mu bo iahka domača zemlia. Svojcem pokojnika iskreno soža lje uredništva Primorskega dnev nika. Te dni so policijske oblasti aretirale in prijavile sodišču tri neprevidne šoferje, ki so sedli za volan, potem ko so globoko pogledali v kozarec, nato pa trčili v u-stavljene avte in povzročili škodo. 21-letni trgovec Leo Jogan iz Ul. delle Cave 23 je prejšnji četrtek na Lonjerski cesti s svojim avtom TS 32771 trčil v ustavljen fiat 1300. Ob prihodu so policisti zapazili, da je Jogan pijan, zato so ga pospremili v bolnišnico in nato aretirali. Isto se je zgodilo tudi z 38-letnim mehanikom Liberom Steffejem iz Ul. San Nazario 125 na Proseku Prejšnji petek je s svojim avtom fiat 600 TS 46328 v Ul. Scussa trčil v ustavljen fiat 850. Tudi njega so aretirali in odpeljali v zapor. Policisti so nadalje aretirali 37-letnega upokojenca Giuseppa Do-mia iz Ul. Colomi 2. Prejšnjo sobo-to zvečer Je v Ul. Flavia na vogalu Ul. Forti prišlo do trčenja fiata 600 TS 61562, ki ga je vozil 27-letni Luciano Delise iz Ul. Pitacco 35 in fiata 1100 TS 72139, ki ga je šofiral Domio. Nesreča ni terjala človeških žrtev, vse se je zaključilo samo z materialno škodo. Policisti pa so se zavedli, da imajo opravka s pijanim šoferjem. Do mia so odpeljali v bolnišnico, ga tam aretirali in nato pospremili v zapor. nišnico, kjer so nesrečnega fanta sprejeli na nevrokirurški oddelek. Lavrenčič se je pri nesreči pobil in ranil po desni strani glave, čelu, desnem sencu, ličnici in rami. Poleg tega je ponesrečenec, ki je zadobil mt ' možganski pretres, tudi bljuval. Če ne bodo nastopile komplikacije, se bo maral zdraviti dva tedna. Prevrnil se je z motornega kolesa Na cesti med Gabrovcem in šern-polajem se je predvčerajšnjim zvečer 15-letni Ivan Lavrenčič iz Sa matorce št. b prevrnil z motornega kolesa in ranjen obležal kraj ceste. Nekaj časa po nesreči so ga bolničarji RK prepeljali v bol- Vespist ga je podrl Žrtev prometne nesreče je Žrtev prometne nesreče je po: včeraj ponoči 65-letni Alojz Ža iz Bazovice št. 26, ki je okrog istal agar Sovjetsko petrolejsko ladjo »Praha«, ki je pred časom pripeljala v naše pristanišče 35.000 ton surove nafte za tukajšnje čistilnice, in ki je med izkrcanjem tovora u-trpela tehnično okvaro, bo zavlekla druga sovjetska ladja do Črnega morja. V trupu prve ladje se je namreč med iztovarjanjem odprla vrzel, skozi katero je vdr- 9000 ton lo v strojne prostore okoli morske vode. Voda je pokvarila napravo za hlajenje pogonskega stroja, te okvare pa ni mogla ladja sama popraviti, temveč bi se bila morala zateči v arzenal ali pa zaprositi za vleko v kak drug podoben obrat. Ruši pa niso poklicali na pomoč niti vlačilcev ni- ti tehnikov Tržaškega arzenala, temveč so za silo kar sami popra vili okvaro na trupu ladje ter po- 'le.j- čakali na drugo sovjetsko petrolejsko ladjo «Ulan Bator«, ki se je po končanem delu, to je po izkr- praznike ter priporoča pravočasno rezervacijo za veliki silvestrski ples s priznano godbo. Bogat silvestrski ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR prireja dne 31. decembra od 21. ure do zore silvestrovanje v Kulturnem domu Rezervacije vsak dan razen v sobotah in nedeljah na sedežu društva (Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu) od 20.30 do 22. ure Hotel «SL0N» Ljubljana prireja dne 31 decembra 1967 VELIKO SILVESTROVANJE v vseh prostorih restavracije, kavarne, v klubskih prostorih in v baru Za razpoloženje ob koncu leta 1967 bodo skrbeli štirje plesni ansambli, v baru pa še posebej mednarodni artistični program. Informacije po telefonu 20-641 — 20-645 Ljubljana. Priporočamo se za obisk! Tridesetletni grški državljan, u-radnik Pagiotis Emponeras z otoka Zacinto je zbezal iz svoje domovine, prepešačil vso Jugoslavijo z juga na sever in skrivaj prestopil mejo pri Gorici. V Italiji je Emponeras zaprosil za politično zavetišče. Policijske oblasti so ga pospremile v begunsko taborišče pri Padričah. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle« priredi vsakoletno tradicionalno silvestrovanje na stadionu »Prvi maj«, gral bo prvovrsten orkester. Rezervacija miz na sedežu društva. Vrdelska cesta št. 7 od dne 26 t.m. od 10. do 12. ure in vsak večer od 20.30 do 21.30. Vljudno vabljeni! ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Trgovina avtomobilskih nadomestnih delov LORENZI T R S T — Ul. S. Lazzaro 17 — Tel. 24-225 vam nudi dele in nadomestne dele za vse avtomobile: svečke, trikotnike, svetilke, amortizerje, preproge, prevleke, kroglične ležaje, filtre za olje in zrak — Vse po znižanih cenah VOŠČI VSEM VESELE PRAZNIKE ure ponoči hodil po pokrajinski cesti, ki s Padrič pripelje v Bazovico. Ko je prispel do stavbe št. 5-a, se je vanj z vespo TS 35363 zaletel 18-letni Silvester Počkaj iz Bazovice št. 109 in ga podrl. Počkaj je vozil proti središču vasi. Pri padcu se je Žagar pobil in ranil po nosu in vratu ter si zlomil levo podlaket in nogo. Ponesrečenca so v bolnišnico prepejja-li s policijskim avtom karabinjer^ jev in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Prijavili so Ju zaradi umora Agenti letečega oddelka so prejšnji petek odpeljali v zapor 24-let-nega električarja Antonia Lorella iz Ul. Baiamonti 99 in 22-letnega ribiča Giuseppa Puglieseja iz Ul. Soncini 42 in sodnim oblastem izročili obtožnice obeh hudodelcev. Kot smo že obširno pisali, sta Lo-rello in Pugliese nalašč pripravljala prometne nesreče ter 24. novembra zakrivila smrt priletne ženske, ki je zgorela v prevrnjenem taksiju. Oba sta obtožena umora CASINO OPATIJA - ABBAZIA Pripravlja pester silvestrski večer V prijetni atmosferi boste pričakovali novo leto ROULETTE • BACCARA CHEMIN DE FER • AVTOMATI V lastnem baru igra priznani orkester za ples in zabavo BOGATA SILVESTROVSKA ZAKUSKA PO ZMERNIH CENAH Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V foyerju je na ogled razstava «Temclji slovenskega gledališča» ki jo prireja Slovenski gledališki muzej iz Ljubljane. GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA DRAME IZ LJUBLJANE Nazionale 15.30 «Quella sporca dozzl na« Technicolor. Lee Marvin, Ernest Bognine, George Kennedy, «o-bert VVeber. Režija Robert Aldricn. Excelslor 16.00 «James Bond 007 Casino Royale» Technicolor. Serj kriminalk v izvedbi neprekosljiv ga Seana Conneryja. Ni prepoveda- Anton Tomaž Linhart «Ta veseli dan ali Matiček se ženi» (komedija v petih dejanjih) Danes, 27. decembra ob 20.30 abonma: premierski, športni Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. ABONENTOM IZ SV. KRIŽA Na včerajšnji predstavi «Ma-tička», katero so si ogledali tudi okoliški abonenti, so zaradi nepredvidenega navala izpadli abonenti iz Sv. Križa. Za neprijetni dogodek se zvestim obiskovalcem opravičujemo, prosimo jih za razumevanje ter jih v zameno za včerajšnjo predstavo vabimo, da si ogledajo današnjo predstavo. Nalašč zanje organiziran avtobus bo odpeljal iz Sv. Križa bo 19.45. športno društvo Breg iskreno čestita Sonji in Severinu Kozina ob rojstvu hčerkice Brede ter želi novorojenki dolgo in srečno življenje. Izšla je številka 8 - 9 tržaške revije ZALIV, kateri je priložena Spacalova grafika. Revijo dobite v TRŽAŠKI KNJIGARNI. Fenice 16 00 «Questi fantasmi« Technicolor. Sophia Loren, VittonoGas-sman, Margaret Lee, Mario Adori. Režija Renato Castellam. Eden 15.30 «Guerra, amore e ruža Technicolor. Paul Newman, SyW* Koscina, John Williams, VVerner ters. Režija Smight. Grattacielo 16.00 «Natascla» Techn color. Film po romanu Leva 1“^ stoja Vojna in mir. Ljudmila Save-ljeva, Sergej Bondarčuk. Ritz (Ulica San Francesco štev. WJ 15.30 «1 giorni deirira« Technicolor. VVestern Giuliano Gemma, Lee van Cleef, Valter Rilla, Andrea Božic. Režija Tonino Valerl. Alabarda 15.45 »Faccia a faccia« Tecn nicolor. VVestern. Gian Maria v o-lonte, Thomas Milian. Filodrammatico 16.30 «Non c’č P0S per i vigliacchi« Technicolor. Chaa Everett. Moderno 15.30 21.30 «La Bibbia« -~ Technicolor. Sprednje vrste 450 nazadnje vrste 350. Najlepši film leta. Cristallo 16.00 ((Agente 007, si vive solo due volte« Technicolor. James Bond (Sean Connery) . Garibaldi 16.30 »Funerale a BerI‘n0, Technicolor. Michael Caine, Pau* Hubschmiid. Capitol 16.00 «Nel sole« Technicolor. Al Bano, Romina Povver, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Aurora 15.00 «L’indomabile Angelica« Technicolor. Film serije «Angelica» Robert Hossein. Astoria 15.00 «L'armata Brancaleone* Technicolor. Vittorio Gassman, Ca* therine Spaak. Impero 15.30 «Quattro bassotti perun danese« Technicolor Walt Disney. Astra 16.30 «11 bello, U brutto, 11 cre-tino» Technicolor. Franco Franchi, Ciccio ingrassia. Vittorio Veneto 16.00 «Le dolci sižn°-re» Technicolor. Uršula Andress, Virna Lisi. Prepovedano mladini Ideale 16.00 «11 magnifico straniero« Crnobeli film. VVestern. Clint Ea-wood, Luls Atler. Abbazia 16.00 «E venne la notte« Tecn nicolor. Jane Fonda, Michael Ca1- NAROČNINA ZA LETO 1968 BO NASLEDNJA: ,, Letna naročnina Lir 8.100 — šestmesečna naročn. » 4.400.— trimesečna » » 2.250,— mesečna » » 800,— DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba l; Griž«-Ion, Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ai Due Mori, Trg U-nitš 4; Nico-H, Skedenjska ulica 80. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 25-dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. S** gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro n1 Neri, Ul. Dante 7. S O Z AL J E Naši delovni tovarišici Aldi Ce*' izražamo ob hudi izgubi predrage-ga očeta Ivana Sile iskreno sožalje-Uredništvo ((Primorskega dnevnika«- Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče IVAN SILA Pogreb pokojnika bo danes ob 14.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči hči Alda z možem, sin Aldo z ženo in drugo sorodstvo Trst, 27. decembra 1967 Narodna in študijska knjižnica sporoča, da je umrl njen dolgoletni član nadzornega odbora prof. dr. RUDOLF PERHAVC Dragega in zaslužnega pokojnika bomo ohranili v lepem spominu. Trst, 27. decembra 1967 Ravnateljstvo in profesorski zbor državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporočata, da je umrl prvi ravnatelj zavoda dr. RUDOLF PERHAVC Pogreb bo danes iz kapele splošne bolnišnice ob 10.45. Trst, 27. decembra 1967 V globoki žalosti sporočamo, da je dne 24. decembra preminil naš ljubljeni brat, bratranec, svak stric prof. dr. RUDOLF PERHAVC prvi ravnatelj slovenske trgovske akademije in bivši ravnatelj slovenskega znanstvenega liceja v Trstu K večnemu počitku ga bomo spremili danes, v sredo, 27. decembra ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči sestra MARIJA, brat JAKOB in drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, 27. decembra 1967 ITF, Via Zonta 3, tel. 38006 ANKETA GUVERNERJA DRŽAVE KENTUCKY < Vse gole za Trebence je dosege Bogdan Cuk in sicer v 11’ P-P ’ v 14’, v 27’ d.p. in v 34’. Gol za Gret-to je v 32’ dosegel De Vecchi. * * * ZARJA — PRIMORJE 2:1 • * • Iz tehničnih razlogov danes nismo mogh objaviti kronike tekem, kar bomo štorih v naši jutrišnji številki. Prosimo bralce, da nam t0 oproste. BRISBANE, 26. — Po prvem && vu finala za Davisov pokal je Avstralija v vodstvu nad Španijo * 2:0. V prvem singlu je Roy Emerson premagal Manuela Santano 6-*j 6:1, 6:1, v drugem pa je Newcomw odpravil Manuela Orantesa 6:3, 6-*> 6:2. 1XX 1XX X X 2 X 2 2 1 KVOTE 13 — 248.319.689 lir 12 — 3.028.200 Ur A SKUPINA c: IZIDI Biellese • Alessandria prekinjena zaradi megle v 45’ P-P-pri stanju 1:0 Bolzano — Udinese 3:2 Como — Piacenza Le gnano — Marzotto lil Mestrina — Entrea 0:0 Monfalconese — Verbania 0:0 Pavia — Pro Patria lil Treviso — 'Rapallo 1=® Solbiatese — Savona 2:0 TrevigUese — 'Triestina 2:1 LESTVICA Pro Patria 20 Como in Udinese 19 Solbiatese in Verbania 18 Triestina, Piacenza, Treviso In Rapallo 17 Marzotto in Trevigliese 15 Savona, Monfalcone in Legna-no 14 Bolzano 13 Biellese 12 Alessandria 11 Entella 10 Pavia 9 Mestrina 7 Piacenza, Pavia, Biellese in A-lessandria s tekmo manj. | ulili Ulili i Jj |j | L1 Palermo Piša Livorno :st\ 16 16 15 ncA 8 7 8 5 6 ti 1 1 3 14 23 12 7 14 11 Lazio 14 6 5 3 15 13 1. — 1. lalaiva I Foggia 15 6 5 4 16 15 2. Ney 2 Verona 15 5 7 3 12 10 1. — 1. Piave X Novara 15 4 8 3 13 n 2. Kitty X Padova 15 7 2 6 17 15 3. — 1. San Marco 2 Reggina 15 7 2 6 20 20 2. Sollun 1 Catanzaro 16 4 8 4 13 13 4. — 1. Fervore X Catania 15 6 3 6 18 14 2. Valinaggiore 2 Venezia 15 5 5 5 11 9 5. — 1. Ivor X Reggiana 15 4 7 4 15 16 2. Noceto 1 Perugia 16 4 7 5 17 19 6. — 1. Ferinuet 1 Monza 15 2 9 4 13 15 2. Virgflia X Bari 15 4 5 6 18 22 kvotf Genoa 15 3 6 6 16 15 Leče«. 16 1 lil 5 9 1« 12 — 628.044 Messin-i 15 2 7 6 7 16 n — 45.612 Modena 14 2 6 6 12 17 10 — 6.758 Potenza 15 2 7 6 7 16 B Catania Lazio — Leeco — Livorno Messina Monza ■ Padova Perugia Genoa — Reggiana IZIDI — Modena Piša Foggia — Novara — Verona — Bari — Venezia — Catanzaro •Potenza — Palermo 2:0 0:0 1:1 1:0 0:0 1:1 0:0 0:0 2:0 2:2 23 21 18 17 17 17 16 16 16 16 15 15 15 15 13 13 12 12 11 10 11 CHARLES EXBRAYAT 15. Drugič v Sevilli Ustavila sva se v majhni kavami v ulici Gonzales Cuadra-do; nekaj bi pojedla. «Paello» — riž na valencijski način — nama je pripravila lastnica. Preden bi spremil Marijo do Cu-ne, je bilo še toliko časa, da sva na Alamedo de Hercules sedla na klop in se prijela za roko. To je bil dokaz, da zadeva dobro napreduje. Tudi Marija mi Je priznala, da me ljubi. Ko je to rekla, je jedla pomarančo. Moral bi biti srečen. Toda najtežja stvar, ki ji jo moram povedati, je še čakala. Kaj bo rekla, ko j) bom povedal, da sem policist in da stanujem v Ameriki? To jo bo verjetno prizadelo. V VVashingt.onu bi se takoj poljubila, da bi potrdila najino skupno ljubezen — in določila datum poroke, ne da bi kaj čakala. Tu pa ni tako. Gotovo bo pod mostovi Guadalquivira steklo še mnogo vode, preden bo prišel trenutek, ko bom smel posaditi Marijo v svoje naročje. Matere so — kot povsod po svetu ob sončnih popoldnevih — klepetale, pletle in pazile na svoje razposajene otroke, ki so se igrali Marija je te prizore zaverovano opazovala. Morda se je že videla, kako pazi kot dobra žena na malega Joseja ali majhno Marijo. Naslonila se je name, a le rahlo, da ne bi pritegnila pozornosti predstavnikov reda, ki v Sevilli bolj kot drugje v poglavju o spodobnem obnašanju ne razumejo šale. «Ali imate radi otroke don Jose?« «To je odvisno od tega, kdo je njihova mati.« Teren le bil nevaren in raje sem se umaknil, čeprav šala ni bila dobra Tedaj mi je Marija, ki se je prebujala iz materinskih sanj, tiho dejala: «Zares, don Jose, še sedaj ne vem za vaš poklic. Ali niste zastopnik?« «Zastopnik, da.» «Cigav?» »Farmacevtskih izdelkov.« «Seveda. Živeti bova morala v Parizu?« Približala sva se kočljivemu vprašanju. «Ali bi zapustila Sevillo?« »Žena gre za svojim možem, don Jose. Toda tukaj je Juan — njega ne smem zapustiti, dokler se ne bo oženil. Kaj bo delal sam, če bom daleč od njega?« Pariz... Daleč!... Kaj bo rekla za Washington? To Je slabo... Marija je mislila, da sem utihnil zaradi njenega odgovora, zato se je hotela opravičiti: »Nadomeščam mu mater...« Prikimal sem «...in zdi se mi, da bi prineslo nesrečo, če bi ga zapustila.« Kaj naj ji odgovorim? Marija pa je obotavljaje se nadaljevala : «Morda bi ga lahko vzela s seboj?« «Seveda.» Seveda je uganila, da nad tem nisem preveč navdušen; zato je še rkla: «...Veste, prepričana sem, da bi Juan postal zelo dober, če bi se z njim ukvarjal nekdo, v katerega bi imel zaupanje...« Otroci, ki so šli mimo naju, so se ustavili in me natančno ogledali. Slišala sva, kako je neki dečko rekel drugim: «Amerikanec je...« Marija se je zasmejala. «Mislijo, da ste Amerikanec.« Namrdnil sem se. Kako naj Ji rečem, da so bili otroci bistrovidnejši kot njihovi starejši bratje in sestre. »Se za žvečilni gumi vas bodo prosili!« Marija se je sproščeno smejala, otroci pa so se zopet začeli igrati. «Ce bi to vedel, bi ga preskrbel... Otrokom iluzij ne sme- mo nikoli podreti.« «Don Jose... Moji šefi, Percelovi... o njih sem vam že pripovedovala... bi vas zelo radi videli... Povedala sem vam, da me smatrajo za svojo... Ali bi lahko jutri kosili z njimi?« «Zakaj ne?« «Morali so uganiti, da... nisem do vas brezbrižna... zato lahko pričakujete strog izpit.« «Poizkušal ga bom napraviti.« Približal se nama je deček desetih let. Marija me je opozorila : «Najbrž se Je razširil glas, da je na Alamedi neki Amerikanec — in evo prvega prosilca...« Otrok se je nekaj obotavljal. Moja spremljevalka mu je prišla na pomoč: «Kaj bi rad?« Otrok se na Marijo še ozri ni, gledal me je v oči in vprašal: «Ali je gospod Amerikanec?« Zdaj sem se jaz zasmejal. »Da, da... Kaj bi rad?« In izročil mi je listek. «Para usted, senor...« Podzavestno sem vzel ponujeni papir — in že Je izginil. Seveda sem bil zelo presenečen, presenečena pa je bila tudi Marija. Vprašala je: «Kaj naj to pomeni, don Jose?« Trdo so mi torej bili za petami, noben moj korak jim ni ušel. «Ali ne boste prebrali?« Moral sem brati: «Bilo bi škoda, če bi vaša ljubka prijateljica trpela zaradi stvari, s katero nima nič skupnega, ali ne? Morali bi Jo zelo hitro odpeljati v Washington.» Na to bi moral misliti: vseh sredstev se bodo poslužili, da bi plen izpustil. «Ali ste Jezni, don Jose?« Jezen? Da, ves sem iz sebe! In kaj naj rečem, ko sploh ni- sem opazil, da naju zasledujejo... Pepč, dragi prijatelj, saj J® skrajni čas, da greš — sicer boš pustil svojo kožo na bregov'11 Guadalquivira... Vse kaže, da imajo o agentih F.B.L zelo klavrno mnenje, lopovi! Ce bi me zasledovala Hernandez ali uživalec mamil, bi to vendar moral opaziti Vse kaže. da ima Laj®" lette na razpolago veliko ljudi. Nenadoma sem pomislil na s"" hueto, ki sem jo opazil na oglu ulice dona Maria. Ali Je r®s možno, da bi bil Juan?... Tedaj bi bilo vse Jasno. Ali je Marij® vaba? Vse se mi je upiralo ob misli, da sodeluje moja spremljevalka s temi lopovi. Toda če jim služi, potem za to gotovo ne ve. «Don Jose...« Poskočil sem. V očeh mladega dekleta sem opazil nemir- «Ali mi nočete povedati?« Izročil sem ji listek, ne da bi ji kaj rekel. Vse to sedaj ni bilo važno. Bil sem onemogočen. Bolje je, da zve za m®J pravi poklic od mene, kot da bi ji povedali drugi. Listek ^ je vrnila z vprašujočim pogledom: »Ne razumem... Kdo vam je to poslal? Washington... je vendar v Ameriki? Zakaj piše tu o Ameriki?« Obrvi so se ji namrščile in videl sem, kako si prizadeva-da bi razrešila problem, ki se )e tako nepričakovano postavi' prednjo. «—in tudi otrok, poprej... vas je nagovori) s senor Amer*' cano... Zakaj?« Po vsem tem sem Ji razkril vse: svoj poklic in nalogo t«r svoje življenje v Washingtonu, le o Ruth in Alonsu ji nisem ničesar povedal, naj bi vezi, ki so nas vezale, ne razumela Seveda bo še čas. da ji tudi o tem povem nekaj besed... če se b° namreč odločila in šla z menoj Poslušala Je, ne da bi kaj kla. In molčala je tudi, ko sem končal svojo izpoved Ker sem ji vse povedal, sem molčal tudi sam. Zdaj se odloča, kako b° z njo in menoj. Cez trenutek ko bova zapuščala sprehajališč®’ se bova ločila za vedno, ali pa naju ne bo moglo nič več ločiti. Lagal bi, če ne bi priznal, da je začelo moje srce razburjeno biti, ko je Marija odprla ustnice. t Naaaiievamt sledi! UHKDNIAIVO. TRSI - UL MONTEOCH1 b II, TELEFON 93 HU8 in 94 H3H - P ,stni predal 559 - PODRUŽNICA. GORICA: Ulic* 24 Magglo IVlOon 33-82 UPRAVA. TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna MIKI ,ir - vnapml' četrtletna 1250 m polletna 4 4lHi ur celoletna l /im Ut - SFRJ posamezna »tevllka v tednu in nedeljo 50 para (50 »tarlb dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trsi n 5374 - l<> SKrt-i Al) 1 DZS Ljubljana Stari trg 8/1, teleti 82-mri rekoči račun pri Narodni nam »mijani - 501.4-271 iMD.Ast Lena '•••»v: As vsak mm v 4lrlni enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - Mali ,,gins 40 Ur deserta - Oglasi r*a kč 'p goriške pokraine se naročajo prt upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije prt «Socletš Pubbllcltš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tr. tiska Založništvo tržaškega inska Trst