288
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o V. občnem zboru Matice slovenske.
v Ljubljani 2. septembra 1869. 1.
Po sv. maši, ki so jo v stolni cerkvi ob 8. uri služili preč. gosp. dr. Janez Zlatoust Pogačar, stolni dekan in odbornik Matičin, zbralo se je okoli 60 Matičarjev v
289
3italničini dvorani. Skupščino je vodil gosp. dr. E. H. Costa, družbin prvosednik. Pričujoči so bili izmed ljubljanskih odbornikov gg. dr. Jan. Bleiweis, dr. Jernej Županec, Anton Lesar, Ivan Vilhar, Luka Jeran, dr. Fr. Papež, dr. Jan. Zl. Pogačar in Luka Svetec; izmed vnanjih pa gg. Fr. Erjavec, Jurij Grabrijan, dr. Rad. Razlag, dr. Jož. Ulaga in dr. Jož. Vošnjak.
1) Kmalu po 9. uri se prične zborovanje. Gospod prvosednik nagovori skupščino blizo takole:
»Slavna skupščina! Častiti društven odbor je po odstopu prvega predsednika slovenske Matice, slavnega gospoda dr. Lovro Tomana, mene poklical na častno mesto prvosednika in jaz sem prevzel to nalogo s trdno voljo, po vsi svoji moči delati za blagor in slavo našega prevažnega društva. Ali nikakor nisem prezrl, da vsak drug odbornik bi bil sposobnejši za to mesto, ktero sem tedaj nastopil le začasno, prepustivši v prihodnji odborovi seji vodstvo Matice drugemu izvoljenemu predsedniku. Ta sklep potrjuje žalostna prikazen, da naj-iskrenejše prizadevanje in najnesebičnejša volja ne brani lažnjivih napadov ne samo iz tabora nasprotnikov, ampak tudi od strane tistih, ki se imenujejo „naše prijatelje".
Kaj je naše društvo delalo, končalo in vpeljalo v minulem društvenem letu, in to v duševnem, znanstvenem in slovstvenem, pa tudi v finančnem obziru, bo slavna skupščina sprevidela iz obširnega tajnikovega sporočila, na ktero posebno pazljivost častih členov obračam. Razvideli boste, daje Matica tudi v preteklem letu lep korak naprej storila, zato tukaj očitno hvalo izrečem vsem sodelalcem, posebno pa častitim odbornikom sploh in našemu neutrudljivemu tajniku g. prof. Lesarju, ker za komaj imena vredno nagrado na vse strani izvrstno dela v prid slovenske Matice in je v pravem pomenu duša njena — in pa varčnemu gosp. blagajniku g. dr. Jerneju Zupancu.
Kakor pa povsod, tako se tudi pri Matici veselim dogodkom družijo žalostni. V svoji sredi pogrešamo danes dveh odbornikov, iskrenih rodoljubov, ktera je nemila smrt vzela naši družbi. Matice podpredsednik preč. gosp. stolni prost Anton Kos in odbornik Dragotin Savperl sta vzeta slovenski Matici in naši domovini, in težko bo jih namestovati.
Ravno tako obžalujemo z našimi severnimi češkimi brati, da, z vsemi Slavjani in z vsem učenim svetom vred smrt veleslavnega našega Častnega uda, Jana Pur-kine-a, profesorja na praškem vseučilišču, ki je slovel ne samo kot prvi fiziolog, ampak tudi kot izvrstni narodni pesnik in zvest političen značaj.
In ker ravno se menimo o žalostnih zgubah vsled smrti, naj se tudi spominjamo nenadomestljive zgube sestrice naše, slovenske Matice v Turčijanskem sv. Martinu, ki jej je došla po smrti mnogozasluženega slovaškega mecena, biškupa Mojze, prvosednika isti Matice.
H koncu mi ostane le še izreči željo, naj si slovenska Matica — edina djanska zveza vseh Slovencev in tako izgled zaželene Slovenije — pridobi še mnogo in mnogo prijateljev, duševnih in materijalnih podpornikov v blagor našega naroda, in v prid domovine!"
Po ogovoru naznani gosp. prvosednik čitalničino vabilo k „Besedi", ki jo na večer napravi gg. matičinim družbenikom na čast, ter naznani, da so dosedaj tiskane pole matičinih knjig na ogled položene na mizi, da jih ogleda, komur je drago.
2) Na to bere tajnik sporočilo o odborovem delovanji v preteklem društvenem letu. Glasi se tako-le:
Slavna skupščina!
Preteklo je peto leto matičinega delovanja; treba je toraj odgovor dati  in   slavni  občni   skupščini sporo-
čati o vsestranskem vspehu prevažnega in prekorist-nega našega društva, da razvidi, koliko sadu za slovenski narod so obrodili darovi, položeni na oltar naše domovine.
Družbenikov je to leto Matici prirastlo   .    .      140
med kterimi je ustanovnikov    .......        10
glavni vpisovalni knjigi je zadnja številka . . 1633 lani osorč jej je bila..........1493
Od tod toraj prirastek za 140 udov; ker jih je pa od začetka do letos ali odstopilo ali pomrlo 151, zato Matica sedaj nima prav 1633 družbenikov, ampak samo
1482.                                                                   *
Odbor in njegovi odseki so tudi letos jako marljivo delali:
Odbor je imel tri seje, in to:
XII.  15. oktobra 1868. 1.
XIII.  11. marca 1869. 1.
XIV.  24. junija 1869. 1.
XV.  pa bode imel po tem občnem zboru, da se po dovršenih volitvah precej ustanovi in razdeli v odseke, ki mu jih nakaže opravilni red, kteri se danes sklene.
Mnogih sej, ki so jih imeli odseki, menda ni treba naštevati.
A dolžnost me veže, slavni skupščini objaviti, da je odbor izmed svoje srede zgubil dva izvrstna moža, kterima je srce vroče bilo za n&rod in domovino slovensko; umrla sta prav nenadoma vsem pravim rodoljubom na veliko žalost in domovini na škodo: preč. gosp. Anton Kos (-j- 10. dec. 1868. L), stolni prost, škofov veliki vikarij, deželni poslanec kranjski in deželni odbornik, ki je tri leta bil Matici podpredsednik. V zadnjem trenutku svojega življenja se je še Matice spominjal ter jej v8. decembra 100 gold. volil za darilo; in Dragotin Savperl, kaplan v Laškem trgu, tudi iskren domoljub.
Zato bode slavna skupščina danes volila 12 odbornikov, in sicer prvih 10 na štiri leta, poslednja 2 pa le na tri leta, ker stopita na mesto umrlih, 1868. leta voljenih.
Za preteklo leto dob6 Matičarji — kedaj, tega danes ne morem še povedati, ker se ne d& določiti, kedaj tiskarna dovrši natiskovanje — naslednje knjige:
1.   „Letopiš", jako obširen, morda blizo 30 pol, združen s „sporočilom o Matičinem delovanji". Sklenjeno je sicer bilo, da se mu pridruži tudi „kole-dar" za 1870. leto; a slutiti je, da odbor, ki se snide po občnem zboru, prekrene ta sklep, in to iz dveh vzrokov; prvič, da se pomnoži „letopis", kteremu je došlo in še obetano mnogo tvarine in drugič tudi iz ozira na želje mnogih Matičarjev pri dosedanjih občnih zborih in nekterih odbornikov samih.
2.   „Vodnikove spise", njegove pesmi z gosp. Levstikovim komentarom, njegov natančen življenjepis (če se dovrši o pravem času) in nekoliko imenitnejših njegovih prozaičnih spisov; tudi ta knjiga utegne narasti do 30 tiskanih pol.
3.   Tri zemljovide iz Kbke-jeve kamnotiskarnice na Dunaji, in sicer: a) obe zemeljniobli, b) Evropo, in c) Avstrijo.
4.   „Fiziko" po „Schodlerjevi knjigi prirode" s podobami v g. Iv. Tušekovem prevodu, ki bode brž ko ne štela nad 12 pol.
5.   Konečno naj omenim še knjige, ki je Matica letos na svetlo d A, a ne razdeli med družbenike, in to je: telovadbina knjiga, slovenskemu narodu potrebna zato, ker se v šole vpelje telovadba. Ta knjiga, ktero Matica le podpira, da se izdade, pride toraj samo na prodaj, in pričakovati je, da jej povrne stroške.
290
Odboru pa ni bilo samo mar skrbeti, da Matica letos obrodi lep sad na slovstvenem polji, ampak gledal je tudi v prihodnost ter naravnal pot, po kterem drugo leto kmalo dospe do rokopisov, da se tiskanje društvenih knjig lahko dovrši do konca društvenega leta.
Vspeh tega odborovega truda je ta-le:
1. V rokah imamo rokopis prve polovice Kose-skijevih poezij, do sedaj še nikjer natisnjenih; druga polovica njegovih poezij, v „Novicah" zunaj ene same („Nemškutar") natisnjenih, nam dojde kmalu.
Morda slavni skupščini ne bode nevšeč, ako jej iz g. Koseski-jevih pisem navedem nekoliko stavkov: 7. julija piše med drugim to-le: „Ne zamerite mi, slavniga družtva prečastiti gospodje, de Vam tako pozdno odgovorim na pismo Vaše prijazno 16. okt. 1868. L" — Duh je sicer voljan, al meso sedemdesetletnega pesnika v Trstu je, žalibog! jako oslabelo. Telesnim slabostim pridružuje se v duhu planota, pred tako častito gospodo stopiti s praznimi rokami. Tudi sedaj ne pošiljam mnogo, al „nekaj maliga vonder le", obetam pa v prihodnji čas še marsikaj Vam poslati, „ako Bog da i sreča junačka". Pred vsem mi dovolite, da se držim starih oblik; rajši umolknem, nego se poprimem novih. „Vse naj tedaj ob starim ostane, tako kakor sem pisal." — Morda bi boljše bilo, z izdavo prve pošiljat ve čakati druge, kajti obe daste še le vidno knjigo, toda to prepuščam častitemu društvu. Vprašali ste me, koliko nagrade zahtevam za svoja dela. Da se izognem vsakemu takemu vprašanju, odgovarjam, da nič ne želim, še manj pa kaj zahtevam, ampak plačilo moje je, kar pove veliki pesnik z besedami:
„Ich singe, wie der Vogel singt, Der in den Zweigen wohnt, Das Lied, das aus der Kehle dringt, Ist das, was mich belohnt." Kar  bi rad imel,   to  sta  dva ali 3 izstisi izišle knjige, zraven tega pa in to v prvi vrsti blagovoljnost drage Slovenije, ktero vedno nespremenjeno ljubim ves Čas svojega življenja".
V pismu od 29. julija 1869. leta pa med drugim piše tako-le:
„Bodi mi v pervi versti dovoljena priserčna zahvala za vse z listom častitim 18. julija t. 1. meni poslane knjige. Žalibog, de izreči ne morem tako dostojno, kakor bi se htelo, hvaležnosti, ki se v sercu mi snuje. Z besedo golo tega ne dosežem; taka dobrota terja znake vidljive. Nakloni mi tedaj prihodnost, kar ovira sedanjega časa nezgoda. Pismu temu priložim doveršeno pravlico „Mazepa". Dobila je v tretjem oddelku 12 novih osmerk, tedaj 96 stihov. — S tem stopi za naprej ta pesem iz mojih misel. Bog daj , de vgodi in živo slovensko zadene. Sedaj mislim najprej „visoko pesem" do konca speljati. V „Novicah" sta natisnjena bila le dva odlomka. Po izvirni namembi jih tedaj ostane še šest enako dolzih pesniškemu otesavanju prepuščenih... Potem še le nastopi poglavitno moje delo, o kterem se bo govorilo, kadar bo vdarila ura namenjena, ura ugodna. V obziru izdavanja mojih pisanj prepustim sleherno vsako presodbi častitega družtva. Samo oblike imajo stare biti, kakor so jih rabili serčno in živo spoštovani učitelji moji".... Naštevsi pesmi, ki jih še pošlje Matici, sklepa pismo z besedami: „To je vse, kar imam. V istini mala reč, trohica, bilčica, nič! O ti senčici se moja ošabnost gotovo ne bo napenjala.   K temu bi  se htelo bolji klaje-------mlade,
cvetne, zelene detele!" — Toliko o Koseski-jevih poezijah.                                                         (Konec prih.)
*   O pregovorih in prilikah  sosebno slovenskih — tako se glasi zanimivi članek,  ki ga v slovenskem je-
ziku nahajamo pisanega od prof. Vil. Ur bas a v letošnjem sporočilu c. k. više realke goriške, iz kterega bodemo prihodnjič vzeli nekoliko odlomkov. Temveč pa nam je dobro došel ta članek, ker v letošnjih šolskih sporočilih so vkljub glasovitemu §. 19. slovenski spisi — bele vrane.
297
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o V. občnem zboru Matice slovenske.
v Ljubljani 2. septembra 1869. 1. (Konec.)
2.   Schodlerjeve knjige prirode so v delu vsi ostali oddelki. Kemijo in zoologijo izdeluje g. Fr. Erjavec, mineralogijo in geognozijo g. J. Zajec, botaniko g. Iv. Tušek, astronomijo g. V. Ogrinec.
Nadjamo se, da marljivost gg. pisateljev ne bode zadržavala tiskovanja.
3.    Odbor je v 12. seji sprejel ponudbo gg. prof. Sumana in Majcigerja, ki sta ponudila se spisati knjigo ^slovanski narodopis". Ta knjiga bi utegnila ob-seči 20—25 pol in dovršena biti do sušca meseca leta 1870.
4.   V seji, ki bode po občnem zboru, bode odbor pretresaval odsekov predlog: naj Matica izda poljudno verno (popularno dogmatiko),  in  to v dveh snopičih.
Dotični rokopis utegne dovršen biti do 1. januarja 1870. leta, in vsa knjiga obsegati 35—40 pol.
Pisatelj, kivjo spisuje, g. Matej Vrečko, župnik v Jurij kloštru na Stajarskem, rokopis svoj Matici prepusti proti temu, da mu Matica da 12 iztisov natisnjene knjige.
5.   Nadjamo se, da se^do novega leta dovrše vsi rokopisi o ^slovenskem Staj ar ju".
Morda nam prihodnje leto tudi dojdejo:
6.   „Filozofična propedevtika" ali dušoslovje, ki jo spisuje g. Matej Cigale,
7.   Slovenska „hrvaško-srbska slovnica", ki jo sestavlja g. Bost. Zepič, in
8.   „Slovenska literatura", ktero je g. Mam odboru naznanil, da jo spisuje.
9.   Za „naučni si o v ni k", ki ga je IV. občni zbor sklenil na svetlo dati, bila je po^časnikih razpisana služba za njegovo vredovanje. Se le 24. junija t. 1. nam je došlo pismo, v kterem g. Noli naznanja, da ga je volja prevzeti vredovanje naučnega slovnika. Odsek za izdavanje knjig odboru, ki se snide po občnem zboru, nasvetuje, da se sprejame g. Noli-jeva ponudba, dotični odsek pa pooblasti, z g. vredovalcem skleniti natančno pogodbo. Po tem se toraj kmalo prično prve priprave za imenitno to slovstveno delo.
10.   „Slovenska stenografija" Hafnerjeva je še v presojevanji.
11.   Stanko Vrazovo slovensko literarno zapuščino nam je posestrima Matica ilirska podarila in tudi že poslala, kolikor je je hranila. Izročila^se je g. odborniku in profesorju  J. Šolarju.    Gosp. Šolar  tudi hrani
12.   vse „narodno blago", kolikor ga je Matici dosedaj došlo na njen poziv od 1. novembra 1868. 1. — Tu se mi zdi, da moram omeniti dveh pisem, ki ste Matici došli o tej zadevi:
Gosp. Orosl. Caf, pošiljaje dva sešitka „narodnih pesem", piše Matici: „Draga Matica, to ti pa že zdaj obetam, ka boš vseh mojih slovenskih in slavjanskih spisov pravna naslednica. Bog te ohrani in krepi". — In g. Matija Maj ar je naznanil odboru, da ima ne malo narodnega blaga, da svoj spis dopolnuje in vre-duje ter da utegne do konca meseca septembra 1869. leta dovršiti ga in ž njim oglasiti se pri Matici.
13.   Že dve leti čaka rokopis pod naslovom „Po-četni nauk o zemljopisju" po Schubert-u, poslovenil g. M. Cigale.
Poročilo o knjigah in rokopisih sklenem z naznanilom, da je odbor mnogo dosedanjih knjig podaril učilnicam slovenskim, ktere so jih prosile.
298
Matica naša je letos z osme mi društvi stopila v zvezo knjižne vzajemnosti. Imena teh društev naznani imenik.
Od društev, s kterimi smo v zvezi, in od nekterih prijateljev matičinih smo prejeli mnogo knjig, ktere po naslovih naznani društveno sporočilo.
Kako je odbor gospodaril z novci prejšnjih let in z onimi, ko so letos došli Matici, to slavna skupščina sicer razvidi iz računa, ki se jej je razdelil pred zborovanjem; vendar sem te misli, da ne bode odveč, če nekoliko spregovorim o novčnem gospodarstvu. Sploh bodi omenjeno, da se je, kar je bilo moč, varčno gospodarilo.
Dohodki, odštevši ostanek iz lanskega računa, letos znašajo 5702 gold. 66 kr., in bili bi gotovo še veči, da so bili vsi gg. poverjeniki tako marljivi, kakor so oni, ki v svojem poverjeništvu nimajo zaostalih doneskov.
Med posebne dobrotnike, od kterih smo prejeli iz-vanredna darila, štejemo ranjcega prečast. prosta Antona Kosa, ki je v svoji oporoki Matici volil 100 gold.; g. Andreja Bohinca, cerkljanskega fajmoštra, ki je Matici podaril narodnega posojila drž. dolžno pismo za 20 gold., in blagorod. Antona barona Codeli-ja, ki je že 1865. 1. vrh ustanovnine 50 gold. za čas svojega življenja Matici obljubil za vsako leto 10 gold.
O g. Matija Debeljakovi zapuščini moram kot pooblaščenec Matičin povedati, da še ni dovršena. Edine opovire dela dijaška njegova u&tanova, ktero je v svoji oporoki ustanovil z željo, da ustanovnino za večne čase prevzame ljubljanskega mesta odbor, kteri v tem pri-merljeji dobi tudi pravico oddajati to ustanovo. Toda mestni odbor še ni izrekel, da ga je volja spolniti g. Debeljakovo željo, ktero sva mu oba pooblaščenca že 3. julija 1868. leta naznanila po c. kr. finančni proku-raturi.
Matičin imetek, če mu prištejemo vsa darila, ktera jej še niso izplačana, a se gotovo izplačajo, in drž. obligacije štejemo po zneskih,   na ktere  se glase,  znaša
1. julija t. 1........41.132 gold. 18     kr.
lani je znašal......36.340    „    53!/2   „
Toraj je Matici prirastlo    .      4791 gold. 64ya kr.
Od ustanovnikov, dosedaj vpisanih, dobimo, ako vsi plačajo, kolikor so se zavezali, še 3104 gold.
Pri občnih zborih in v mnogih odborovih sejah izrekala se je želja, naj bi se Matičin imetek nalagal varniše, nego je v državnih obligacijah. Odbor je toraj nehal kupavati javna dolžna pisma in g. blagajnik je v ljubljansko hranilnico na obresti tako marljivo nosil ostale novce, da jih je bil do julija t. 1. nanosil 8620 gld.
Letos se je pa ponudila lepa prilika, Matici kupiti hišo na Bregu štev. 192, za ktero se je odsek, za to pravilo izvoljen, z lastniki dne 25. julija t. 1. pogodil za 9700 gold., in to pogodbo je odbor potrdil v XIV. seji 24. junija t. 1.
Ta niša je tudi že in to 18. avgusta t. 1. v javne knjige vknjižena na ime slovenske Matice, ktera se bode toraj va-njo preselila ter za svoje potrebe obdržala dve sobi, druge pa kolikor jih je še praznih, odda v najem o sv. Mihelu t. 1., do kterega časa se dovrše tudi popravila, kterih je bilo neobhodnje treba.
Prav ta hiša pa mi daje povod, da slavni skupščini priporočam pri današnji volitvi odbornikov ozir imeti na gospodarski odsek, ki se ima voliti že po opravilnem redu, in ga še prav posebno zahteva gospodarstvo z Matičino hišo. Zarad mnogih opravil pri Matici, ki se morajo le v Ljubljani izvrševati, je želeti, da je v Ljubljani več nego 16 odbornikov, kar tudi dopuščajo Matičina pravila, ki v 12. §. pravijo, da jih mora vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani.
To je sporočilo o odborovem delovanji v preteklem društvenem letu. Kratko je sicer, a vendar dosti dolgo, da slavna skupščina razvidi velik korak, ki ga je storila Matica tako ozir slovstva, kakor denarstvenega gospodarstva.
Naj to sporočilo sklenem s srčno željo in z veselo nado, da se prihodnje leto vzbudi še več podpirateljev in to ne le v vrsti tistih rodoljubov, ki svoje duševne moči žrtvujejo narodu svojemu, ampak tudi v vrsti tistih, kterim so denarstvene zadeve toliko mile, da lahko ka-kov dar položč domovini svoji na oltar.
Bog blagoslovi vsa dela Matice slovenske!" Po odbranem sporočilu popraša g. prvosednik, ali ima kdo kaj opomniti o tajnikovem sporočilu? Gosp. dr. Krek se oglasi ter govori proti isti točki, ki izreka željo, da bi se volilo več ljubljanskih odbornikov, češ, da jih Ljubljana že zdaj šteje 18, ker se gosp. pl. Gra-riboldi, ki je dosedaj prištet bil vnanjim, sme prištevati ljubljanskim, ter izreče željo, da skupščina naj bi volila tako, da Ljubljana ohrani le 18 odbornikov.
3.    Ker se je vsem vpričnim natisnjen račun za 1868. in 1869. leta v roke dal, zato prvosednik stavi predlog: naj se ne bere, ampak naj koj pov6, kdor ima kaj opomniti o kteri točki. Skupščina pritrdi temu nasvetu, o računu pa se nikd6 ne oglasi.
4.    Proračun za 1869 in 1870. leto prebere blagajnik in skupščina ga soglasno potrdi.
5.    Za pregledovalce društvenega računa so po prvosednikovem predlogu bili izvoljeni gg. dr. And.
Cebašek, Pr. Sovan starejši in Mat. Kreč.
6.   Oddanih je bilo 77 volilnih listov, izmed kterih je bil eden neveljaven, ker ni imel podpisa. Izvoljeni so bili odborniki, ki so jih „Novice" že oznanile v prejšnjem listu.
7.    Pri obravnavanji „opravilnega reda", kterega je odbor predložil občni skupščini je dr. Krek stavil predlog, naj se v 15. §. izvirnim spisom nastavi viša plača in to 25—40 gold. Ta predlog sta podpirala gospoda dr. J. Bleiweis in Jož. Noli. Gosp. L. Svetec pa je predlagal 20—40 gold. Sprejet je bil dr. Krekov predlog.
Sprejel se je tudi dr. Krekov nasvet: „naj se v 40. §. besede „na dva meseca" spremeni v besede „na tri mesece". S temi malimi premembami je bil tedaj potrjen ves opravilni red", ki se Matičarjem objavi v „Sporočilu".
Po dovršenem dnevnem redu g. prvosednik nasve-tuje: „naj velika skupščina za častne ude izvoli: glavnega slovenskega pesnika Jo a na Ve sel-a (Koseskija)
v Trstu, —• dr. Fr. Ladislava Rieger-ja v Pragi, __
in Fr. Račkega, predsednika jugoslov. akademije v Zagrebu". Z navdušenimi živeli-klici je občna skupščina pozdravila in soglasno potrdila predlog.
Predsednik prosi odbornike, da se za XV. o d borovo sejo snidejo ob 5. uri popoldne — in sklene zborovanje ob pol dvanajstih.