aWBiexz'" OD JAVNOSTI ODVISEN ČASOPIS 21. maree 1991 cena 16 din RAO SMETISCE > ■ ' •v • ' « . Sence Nočemo izvedeti iz časopisov! To je bilo eno osnovnih sporočil, ki smo jih lani poleti, ob vse bolj otipljivih znakih, da je Koroška v igri za jedrsko smetišče, poslali v Ljubljano. Odgovor je bil pomirljiv: študijo o izboru lokacije bodo po vsaki fazi javno predstavili, ob prisotnosti vseh, ki jih ta študija zadeva.'Potem -presenečenje! Televizija in dnevniki so objavili famozno skico z desetimi črnimi sencami, kar tri na Koroškem. Kabinetsko izdelana prva faza pa je locirala vsa možna mesta za odlaganje radioaktivnih odpadkov v severovzhodno Slovenijo. Četudi verjamemo v znanstveno nepristranost uporabljenih kriterijev, ostane grenak priokus ponovnega spoznanja, da smo za Ljubljano vnaprej žrtvovana dežela. Paralele so namreč preveč očitne že pri bežni primerjavi s planom (npr.) gradnje cestnega omrežja. Severovzhod je moral izsiliti obljubo za gradnjo avtoceste, vse investicije so sicer načrtovane zahodno od Trojan. Po našem prepričanju Koroška že zdaj plačuje največji ekološki davek pri proizvodnji slovenske elektrike. Strup iz Šoštanja suši naše gozdove, Drava je zajezena na štirih mestih, grozi Golica... Koroška je ekološko zasičena dežela! Ali pa kdo razmišlja, da je najbolje odlagati odpadke tam, kjer je že itak smetišče? Ravno ob mešetarjenjih z Golico izgublja na moči tudi upanje, da nas lahko reši bližina meje. Večjo težo ima, izgleda, nesrečno dejstvo, da živimo na »senčni strani Trojan«. GLOSE, KARIKATURE S k r o ona d t o v a r i s a Ravenska železarna se podržavlja. Tako se je odločil delavski svet ^ tega koncema, in ta-7v ko se bo tudi zgodilo, pa naj republika reče in misli kar hoče. Tiho pa dodajamo, da še nihče prav ne ve, kaj to pomeni; kako debela bo poslej rezina kruha in s čim bo namazana. Tako tndi na železarskih Ravnah počasi odstranjujejo relikte preteklosti. Po aktu podržavljanja pa pred poslovno zgradbo ostaja eden zadnjih spominov na sočne železarske dni — spomenik vrlega Luke. Ali pa tudi njega čaka podobna usoda kot tovariša na naši karikaturi? NONET' TRO Po uspešnem snemanju in razpadu »noneta« TRO je pri kulturni skupnosti zasedal krizni štab! Pokrovitelj »noneta« TRO, Tovarna rezalnega orodja Prevalje, je takoj predlagala novo, trdnejše ime za »nonet« (oziroma oktet): VIDIA CIRKULAR. Seveda pa mora imeti dober cirkular vsaj prvi zob, vztrajno os in tudi luknjo. »Nonet« bo vse to prav gotovo našel. Tovarna ponuja »nonetu« še izdatnejšo pomoč, kot jo je blagoslovila do sedaj (baje gre za vsoto celih 200 šilingov na leto). Prepričani so, da bo ta denar dobra naložba in za tovarno odlična reklama. Za 25. obletnico, ki jo »nonet« praznuje letos, je TRO Prevalje pripravljena primakniti še kakšen šiling, seveda v strogo reklamne namene. Tako »nonet« TRO sedaj prodaja svoje 18 let stare koncertne obleke. Menda jih je pripravljen kupiti MPZ Vres, in s tem zagotoviti obleke vsaj tistim pevcem, ki redno hodijo na vaje. Znani Vresovec in bodoči birt Marjan pa obljublja, da si bo obleko kupil kar sam. Za kulturo naj bi namreč namenil nekaj denarja od najemnine, ki jo je pokasi-ral za tri leta vnaprej. Na sestanku kriznega štaba kulturne skupnosti je ostro protestiral g. Albin, znan rejec postrvi in pavov. Pravi, da bo tožil TRO Prevalje, ker ji je s pretirano denarno pomočjo uspelo uničiti »nonet« TRO. Trdi namreč, da izključna pravica uničevanja zborov pripada prav njemu. Vso zadevo je nesporno dokazal z imeni šestih propadlih pevskih zborov. -noj ZADNJI SIMPOZIJ NA STRANSKEM TIRU Že dolgo se odpravljam tja, kjer se bolj malokdo in kar nerad pokaže in skuša biti kratek, jedrnat, pa tu in tam še duhovit. Nikar no, na urad, saj ne boš znala kaj povedati, tudi poznaš ne tistega, ki hočeš z njim razpravljati! Nič ne pomaga, treba se bo znajti. Tako, kot tista, »ženička« s hribov, ki je hotela priti do nekega velikega človeka. Že na hodniku samega urada je prvega, ki ga je srečala ogovorila: »Prosim vas, povejte, ali ste vi tisti gospod, ki je čez let?« Iskala je glavnega gozdarja. Mene skrbi nekaj podobnega. Kako in koga naj bi vprašala za: »KANDELABRE«. Naša ulica je v tistem času, ko so jih delili in postavljali, stala najbrž na »Stranskem tiru«; pravtako je zamudila prepotrebno škarpo vzdolž reke Meže. Spregledala je tudi sanitarnega moža, ali vsaj tistega »KAKOSEMUŽEREČE«. Poiskati bom morala še cestnega skrbnika, saj se na naši komaj še živeči cesti odvija pravi »CAMEL trophy«. Ob njej pa si bo moral bržkone ogledati še tiste »bele vrane« - ne črne gradnje, to je star izraz - in si vzeti čas za ugotovitev teh legalnosti še eden od inšpektorjev za urbanistične zadeve. S seboj naj bi po možnosti prinesel tudi »meter«, saj bo kar dosti truda okrog merjenja garaž, lesenih ut in morda celo poljskih stranišč, ob katerih je bila dovoljena in odobrena gradnja - za to je nov izraz - »PRIZIDKOV.« Kar se tiče sporov in drugih mednarodnih spopadov med sicer doslej mirnimi sosedi, pa naj bi poskrbel za »SPRAVO« sam župan. Že petkrat je bil namreč vabljen med nas, pa ga je vedno nekaj zmotilo, ali opozorilo. Sedaj nam je ostalo le še upanje, da se bodo nekoč vrnili še stari časi, odnosno običaji, ko smo očeta naše občine kar večkrat srečali, ga pozdravili in predvsem visoko spoštovali. Tudi on nam je vedno vrnil pozdrav z običajno zateglim »dober daaan!« in se z odkrito glavo globoko priklonil prenekate-remu zaslužnemu knapu v naši rudarski četrti. -mk Sodim, da je, razen na začetku, hudič napravil na zemlji več od boga. NIKO -, »Ponovno vam lahko zagotovim, da je jedrska energija absolutno varna!« 2 5-1‘Ml tKeP/fV _ POZDRAVLJENA KOROŠKA. S0" Tu je, med Pliberkom in Traberkom, kjer koroška pesem zveni koroško, kjer kljub grožnjam in težavam v teh dneh prepevajo pevci s te in z one strani meje. Med Pliberkom in Traberkom je tisti žep koroške dežele, ki je po letu 1918 pripadel Jugoslaviji, tisti žep Slovenije, od Koroške odrezan z državno mejo, od Ljubljane z več kot sto kilometri nikakršne poti. Žep, ki ga je, ko je bil pod Avstrijo, le ta izkoristila in ga zavrgla, ko je opešala rentabilnost na leskem premogu arajene tehnologije prevaljške železarne. Žep, ki je v obdobjih planskega gospodarstva v prevrtano in zakajeno dolino povabil kovače, strugarje, livarje, topilce in rudarje iz cele domovine in tudi iz Jugoslavije. Bili so zlati dnevi na Koroškem. Prihajali so takrat gospodje iz Ljubljane, ko so imeli po kaj priti. Danes, ko ekološko izčrpana dolina potrebuje pomoči, se o Koroški in o problemih njenegajjospodarstva pogovarjajo v »koroških« občinah, ki so to postale po uradni opredelitvi. Mnogo manj problemov imajo danes te občine, tudi zato, ker je Mežiška dolina in z njo občina Ravne zaradi usmeritev razvoja njenega gospodarstva prevzela iniciativo zagotavljanje delovnih mest prebivalcem širše krajine. Občine Dra-vogra, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi so bile življenjsko vezane na občino Ravne in ker so takrat poti vodile na Ravne, je nastala Koroška regija. KJE Sl TOREJ, KOROŠKA? Predpostavljamo lahko, da marsikateri izmed naših predsednikov, ministrov in njih pomočnikov ne ve, da Koroška ni samo v Avstriji. Predsednik, gospod Lojze Peterle in kar nekaj njegovih ministrov je v preteklem tednu slisalo veliko o problemih slovenjgraškega gospodarstva, o koroškem gospodarstvu pa je ob drugem, upam vsaj, tekla beseda na neuradnem delu po ustanovnem zboru podružnice stranke Slovenskih krščanskih demokratov v Mislinji, kjer je kot domačin Mislinje lahko sodeloval tudi predsednik izvršnega sveta občine Ravne, mag. Matic Tasič. Zjutraj istega dne se je ravenska občinska vlada ponovno ukvarjala z občinskim proračunom in ugotavljala, da je zaradi izrednega stanja v občinskem gospodarstvu v preteklem letu izračun dovoljenih sredstev skupne in splošne porabe za leto 1991, ki ga je določila republika, nerealen, in da ji za pokrivanje obveznosti osnovnega šolstva, otroškega varstva in sociale manjka krepko čez deset milionov dinarjev. PRIDOBITEV Imeli pa smo obisk iz republike tudi na Ravnah. Otvoritev prizidka pri osnovni šoli Franja Goloba na Prevaljah je bil zadosten razlog, da je minister za vzgojo in izobraževanje, gospod Peter Vencelj, uslišal vabila občinskega sekretarja za družbene dejavnosti in na otvoritev dovolil priti svoji pomočnici, gospe Mileni Markičevi. V razgovoru z njo, pred uradno svečanostjo otvoritve, so ravnatelji osnovnih, glasbene šole in šole s prilagojenim programom spregovorili o predvidenih in potrebnih spremembah področne zakonodaje v zvezi s trenutno aktualnimi problemi ohranjanja podružničnih šol, šolskih prevozov, kuhinj, tehničnega in administrativnega osebja, predvsem pa o organiziranju osnovnega izobraževanja v občini na osnovah opredelitev Zakona o zavodih. CENTRALIZACIJA Ali je Zakon o demografsko ogroženih območjih zadostna garancija, da bo republika res tudi poskrbela za enakopraven razvoj vseh področij v Sloveniji? Centralizacija oblasti in z njo služb in organov na centru pomeni dvoje; najprej koncentracijo porabe proračunskih sredstev in s tem zagotovitev delovnih mest in socialnega miru v Ljubljani, kjer je velika koncentracija prebivalstva in s tem večja možnost socialnih nemirov, posledično pa to pomeni povečan odliv izobražencev v center, podeželju pa stagnacijo v razvoju. Koliko in kaj bomo uspeli participirati pri odločanju o vsebini ustavnih opredelitev lokalne in državne uprave, je torej odvisno od današnjega in jutrišnjega usklajenega delovanja, ne samo koroških, ampak vseh obmejnih in gorskih občin v Sloveniji. Od enotnega nastopa zavisijo možnosti usklajenega razvoja celotne domovine. Zakaj je to vprašanje, s katerim se moramo pospešeno ukvarjati tudi na Koroškem? Na pragu je podržavjjenje železarne Ravne, podržavljenje vključno z objekti družbenega standarda, kamor spada Ivarčko, pa Rimski vrelec, Dom telesne kulture in drugi športni objekti, tudi dom v Portorožu. Zakon o privatizaciji bo omogočil državi, da te objekte proda, kar ji sigurno ne bo tako težko, kot ji bo težko privatizirati proizvodne dele podjetja. Iz osnutka zakona pa razberemo, da bodo sredstva, pridobljena z lastninjenjem, na razpolago Republiki Sloveniji. Vsekakor je vredno o tem razmisliti! Občinam ostanejo ljudje in njih problemi, republiki denar. Občine morajo pripraviti programe in zagotoviti sredstva za reševanje socialnih problemov brezposelnih, tudi sredstva za nova delovna mesta?! In republika, kje so kriteriji... UPANJA Pomlad se nam obeta. Še tako temni oblaki jaa ne vzamejo življenjske moči prebujajoči pomladi. To čutimo, vidimo in slutimo. Vonj po pomladi se nezadržno širi prek domovine. Svet je vendar lep. Bliža se cvetna nedelja, dan snopov in priprave na veliko noč, bliža se tudi materinski dan. Bliža se praznik pomladi, vstajenja in življenja. v soboto, na predvečer cvetne nedelje, bo v športni dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah izzvenela pesem letošnje jevije Od Pliberka do Traberka. To bo lep večer koroških ljudskih pesmi. Pozdravljeni Korošci, kjerkoli že ste! Marjan Berložnik NAŠA KRONIKA VSEBINA - Glose, karikature str. 2 - Pozdravljena, Koroška str. 3 - Udarna tema: Ali se bomo rešili jedrskih smeti? str. 4-5 - Seja ravenskega IS: Hočemo dokaze str. 6 - Končno prizidek k OŠ Prevalje Regijsko odlagališče odpadkov str. 7 - Peterle na obisku v Slovenj Gradcu str. 8 - Komunalne cene rastejo Društvo upokojencev v Šmartnem str. 9 - Dravograjski proračun še v izhodiščih Radlje: Bodo obrtniki zadihali? str. 10 - Sivi panterji - neuresničene zahteve str. 11 - Fotoreportaža: Obisk predsednika Peterleta str. 12-13 - Mnenja - kolumnisti str. 14 - Slomšek roma na Uršljo goro Pregled gledališke dejavnosti str. 15 - Kultura: Ajda dozoreva Srednješolski »Evgen« str. 16 - Naši poslanci: Ludvik Kotnik str. 17 - Podržavljanje železarne Radlje: Zahteve podjetij str. 18 - Pisma bralcev Peccijev odgovor Prepihu str. 21 - Objave, mali oglasi str. 22 - Koroški šport »Zlati« Dušan Klemen str. 23 - Prepihane koroške čveke Fotobodica str. 24 PREPIH Od javnosti odvisen časopis. Izdaja CZP Informacijski biro Ravne na Kordškem. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Čečovje 5, tel. št. (0602) 22-999. Tiska Grafika Prevalje v nakladi 8000 izvodov. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/91 je časopis oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ponatis in uporaba tekstov v drugih medijih ni dovoljena. 5-1991 3 UDARNA TEMA TE IGRE NI KONEC Človek se nikakor ne more znebiti občutka, da je Koroška okrog izbora trajnega odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov preveč anemična in brezbrižna. Zavajanje samega sebe, misleč, da bo odlagališče pač drugod, je sila nevarno početje, ki se lahko maščuje, zato kaže biti pri tem nadvse previden. Korošci smo danes odrezani od centra politične moči in odločanja; še tako strokovne odločitve, kot bo tudi ta izbor lokacije za jedrsko smetišče, pa v končni fazi dobijo svojo politično dimenzijo. In tu smo Korošci gotovo hendikepirani. V igri za jedrsko smetišče v Slovenijije deset primernih področij (torej- še ne lokacij) in v teh desetih primernih področjih so kar tri na Koroškem (Zgornja Jamnica, Pernice in Otiški vrh). Skupno je na Koroškem tega »primernega področja« natanko sedem kvadratnih kilometrov. Te dni naj bi izvajalec naloge, ljubljanski Elektroprojekt, objavil povzetke 2. stopnje izbora lokacije. V drugi stopnji ostaja v igri vseh deset področij, ki jih bodo (pretežno ka-binetsko) ovrednotili glede na prostorske kriterije. Po drugi stopnji torej ne bo niti veselja niti solz žalosti, bo pa priložnost za razmislek... ...Razmislek o tem, kako se nesreče otresti. Nikakor nismo zagovorniki teorije, znane pod imenom »Nimbi« (samo ne v mojem dvorišču), vendar pa bi radi videli, če bi jedrski lobi, ki propagira domala popolno varnost, to odlagališče postavil znotraj svojega dvorišča. Tudi zaradi grozečega jedrskega smetišča potrebujemo določeno avtonomijo; ne Velenje, ne Celje,n e Maribor se za Koroško ne bodo potegnili. In oblika boja?Metoda demokratičnega pritiska in- če bo treba- tudi državljanska nepokorščina. Miro Petek Po mednarodno sprejetem ekološkem načelu ALARA naj bo korist od kateregakoli posega v človeško okolje in življenje večja kot škoda. Glede jedrske energije so mnenja v tej točki deljena in vedno bolj - posebno po katastrofah tipa Černobil in po proučevanju vpliva majnih doz. žarčenja na organizem -se nagibamo k mnenju, da je jedrska energija glede možnih posledic neobvladljiva in da jo je treba opustiti. To potrjuje tudi doslej nerešen problem odlaga- nja visoko radioaktivnih odpadkov (VRAG) ter velike težave pri iskanju lokacij za nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO). Vprašanje odlaganja slednjih se tudi pri nas zaostruje: začasno skladišče pri JE Krško bo polno do konca leta 1992 (več kot 7000 sodov), celotna količina teh odpadkov na področju bivše SFRJ pa dosega že 18 000 m3 (-90.000 sodov!). Pri tem gre za radioaktivno okužene odpadke, ki nastajajo pri manipulacijah z visoko radioaktivnim materialom in napravami. Sem spa- dajo zaščitne obleke in obutev za enkratno uporabo, deli opreme iz JE, ki jih je treba pri remontih zamenjati, izpiralne tekočine, kontaminiran material, ki nastaja pri reševanju incidentov v jedrskih objektih itd. Jakost sevanja teh odpadkov je morda res nizka, vendar predstavljajo nevarnost za okolico in jih je treba varno spraviti vsaj za dobo 300 let. Varno, pomeni zavarovano pred dostopom nepoklicanih, pred razsipavanjem in raznašanjem, pred stikom s podtalnico in kondenzno vlago, pred potresom, poplavami in požari, dokončno in brez poznejšega premeščanja in prevažanja. Za to so potrebne posebne, razmeroma redke lokacije z določenimi lastnostmi: redka naseljenost, potresna stabilnost, brez poplav, brez bližnjih zalog rudnin, premoga, termalnih in mineralnih voda, nafte in plina. Med odlagališčem in podtalnico mora biti najmanj 20-50 m debela, nepropustna geološka plast. Neprimerni so kras, apnenec, rečni prodni zasipi, pa tudi pohorski tonalit, ki je razpokan in vodnat. Odpadejo tudi turistično in zdravi- liško zanimivi kraji, arheološka in kulturnozgodovinska področja itd. Ob upoštevanju vsega tega je v Sloveniji v širšem izboru ostalo le 10 primernih lokacij, med njimi tudi tri na Koroškem: Zgornja Jamnica, Pernice in Otiški vrh (ki je očitno geološko neprimeren.) Tudi vse ostale lokacije so v severovzhodni Sloveniji. Načrtom in željam po odlagališču pri nas in kjerkoli v Sloveniji smo se že leta 1986 odločno in enodušno uprli. Naši ugovori in argumenti se v tem ča- su niso spremenili, lahko jih le ponovimo: - Ekološko močno načeto in ogroženo Koroško želimo postopno sanirati, ne pa dodatno obremeniti z RA odpadki! - Smo gosto naseljeno, kme-tijsko-industrijsko področje. Število prebivalstva še narašča. - Potresne varnosti ni. (Potresni sunki 1987 in 1990!) - Vsa pobočja so močno vodnata, možne so hudourniške erozije in poplave! - Imamo kmetijske in turistične ambicije. JEDRSKIH SMETI? - ZDOMJI LESKOVCO PRIMERNA OBMOČJA PO PRVI STOPNJI IZLOČANJA - Na podlagi uporabljenih sednph izločilnih kriterijev je na območju naše republike ostalo primernih za nadaljnje iskanje lokacij za odlagališča NSRAO deset območij: 1 - Zgornja Jamnica (površina 2 kv. km). -2 - Pernice (3.5 kv. km), 3 - Otiški vrh (1.5 kv. km). 4 - Arnače(6,5 kv. km). 5 - vzhodno od Velenja (4,1 kv. km), 6 - zahodne Haloze (84.2 kv. km). 7 - srednje Haloze (5.4 kv. km). 8 - vzhodne Haloze (3.6 kv. km), 9 - Breze (2.2 kv. km) in 10- Zgornji Leskovec (5.6 kv. km). Vseh deset naštetih 'območij je v občinah Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje, Velenje, Žalec, Ptuj. Slovenska Bistrica, Laško. Krško in Sevnica. KOMU PODTAKNITI KUKAVIČJE JAJCE? t K / r\ UDARNA TEMA - Železniške povezave nimamo. Zanemarjene in uničene ceste onemogočajo varen transport RAO. - Bližina meje bi izzvala mednarodne politične zaplete. Zagroženo je že s povračilnim odlaganjem in sežiganjem posebnih odpadkov onstran meje! - Splošna degradacija pokrajine bi pomenila slovo od turistične dejavnosti ter bistveno zmanjšanje vrednosti vseh nepremičnin na tem področju, ki ne bo z ničemer kompenziran. Interes tujih partnerjev za morebitna vlaganja bo upadel. . - Kljub zagotovilom strokovnjakov dvomimo o varnosti odlagališča NSRAO. Kovinski kontejnerji razpadajo po 30-50 letih, sevanje pa se nadaljuje še 200-300 let. »Ta-bletiranje« (stiskanje) sodov zaradi zmanjšanja volumna je problematično zaradi poškodb kovine, ki pri tem nastajajo. Nerešeno je vprašanje radioaktivnih plinov (tricij, RA ozon, krypton 83), ki neovirano uhajajo. - Neškodljive doze sevanja ni! Dnevno smo izpostavljeni kozmičnemu in zemeljskemu sevanju, radonu iz naših bivališč, medicinskemu sevanju itd. Vsaka dodatna doza lahko pomeni kap čez rob in sproži neobvladljivo bolezensko dogajanje v telesu ali napačen razvoj zarodka. Ogroženo je tudi rastlinstvo (Ralph Graeb: Pettkau - efekt). Štirideset odstotkov koroških gozdov je že nepopravljivo načetih, dodatno minimalno sevanje pa konec lahko le pospeši. - Načrtovano skladišče RAO bo zaenkrat edino v tzv. Jugoslaviji. Javni nadzor nad njim (kot npr. v Italiji), bo najbrž nemogoč. Če so splošni pogoji primerni za skladiš- čenje NSRAO, bodo verjetno tudi za graditev skladišča za visoko radioaktivne odpadke. Kdo lahko pozneje prepreči dovoz in uskladišče-nje? Kje naj bi sicer bilo zgrajeno takšno skladišče? - Splošna gospodarska in politična situacija na Koroškem je za morebitni sprejem skladišča RAO skrajnje neugodna. Nekdanjih sanj o policentričnem razvoju Slovenije je dokončno konec. Ostajata nam eden ali dva centra moči in denarja ter osiromašena in zanemarjena periferija, z zanikrnimi, uničenimi cestami, revnim zdravstvom, sestradano kulturo in šolstvom, propadajočimi podjetji ter rastočo množico brezposelnih. Da bi se ob vsem tem sprijaznili še z vlogo radioaktivnega smetišča, je pa le malce preveč! Zaključek: Odlagališča RAO nam na našem področju ni treba sprejeti, saj se mu lahko upremo z javnomnenjsko opredelitvijo ali (če bo treba) tudi z medobčinskim, regionalnim referendumom. Dva jedrska objekta sta za Slovenijo dovolj. Nihče ne more zahtevati zase le čisto energijo, smeti pa odlagati na sosedovo dvorišče! Če vlada ne bo dosegla sporazuma s hrvatskimi partnerji, bo lokacijo v Sloveniji morala drago (pod) kupiti: z novimi cestami, objekti javnega standarda, davčnimi olajšavami, pospeševalnimi krediti, nemajhnimi osebnimi in kolektivnimi odškodninami in kar je še takega, s čemer so npr. v Franciji reševali takšna vprašanja. Upam in želim le, da se Korošci ne bi prodali. Zagotovo bi s tem sklenili slabo kupčijo! Dr. Bogomir Celcer dokumenti dokumenti ‘ dokumen Na protest dravograjske občinske skupščine, češ da v tej občini nočejo odlagališča jedrskih odpadkov, se je z dopisom oglasil dr. Miha Tomšič, republiški sekretar za energetiko. Tomšič ni niti z besedico potolažil Korošce, da odlagališča tod ne bodo gradili, obljubljajo le javnost dela. Sicer pa, kaj pravi republika? REPUBLIŠKI'SEKRETARIAT ZA ENERGETIKO Datum: 11-2.1991 Ljubljana, Gregorčičeva 25 ZADEVA- ODLAGANJE NIZKO IN SREDNJERADIOAKTIVNIH ODPADKOV - ISKANJE LOKACIJ Z razvojem in uporabo radioaktivnih snovi in še posebno jedrskih materialov v energetiki, znanstvenoraziskovalnem delu, industriji in medicinije nastala in še vedno nastaja določena količina radioaktivnih odpadkov. Radioaktivni materiali, ki se ne dajo več uporabiti, postanejo odpadki, ki jih je treba izolirati od človekovega okolja, dokler njihova radioaktivnost lahko škodljivo vpliva na človeka. Potrebno izolacijo pa lahko dosežemo, če so odpadki kontrolirano odloženi. Namen odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov je torej dokončna odložitev radioaktivnih odpadkov na tak način, ki zagotavlja, da ne bodo škodljivo vplivali na človeka v sedanjem času in prihodnosti. Začasno ali prehodno rešitev predstavlja hranjenje odpadkov v skladiščih, ki so zgrajena tako, da zadovoljujejo vse standarde glede varstva okolja. V Sloveniji je bilo za odpadke majhnih uporabnikov zgrajeno sodobno prehodno skladišče radioaktivnih odpadkov v Reaktorskem centru v Podgorici. Radioak- ti dokumenti dokumenti dokuir KAJ PRAVI SLOVENSKA VLADA? tivni odpadki, ki so nastali po dekontaminaciji Onkološkega inštituta v Ljubljanico skladiščeni v opuščeni vojašnici v Zavratcu. Vsi NSTAO, ki nastanejo pri obratovanju NE Krško, se skladiščijo v sami elektrarni. Navedene nizko in srednjeradioaktivne odpadke je potrebno varno trajno odložiti na način, da ne bodo škodljivo vplivali na človeka v sedanjem času in prihodnosti. Učinkovito varstvo okolja se lahko zagotovi z upoštevanjem osnovnih pravil zaščite pred sevanji, s pravilnim načrtovanjem in z uporabo primernih metod za predelavo, ravnanje in odlaganje odpadkov. Pri načrtovanju odlagališča moramo predvsem izbrati primerno lokacijo z.naravnimi lastnostmi, ki preprečuje širjenje radioaktivnosti v okolje, predelati odpadke v stabilno obliko in uporabiti umetne ovire, ki preprečujejo gibanje radioaktivnih snovi, cilj pa je primerna izolacija odpadkov od človekovega okolja. Postopek izbora lokacij odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) poteka v skladu s Smernicami za izbor lokacij odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Republiki Sloveniji, ki jih je izdala Republiška uprava za jedrsko varnost (Ljubljana, januar 1990) in ki so sestavni del Celovite informacije o reševanju vprašanj odlaganja nizko in sred-njeaktivnih odpadkov (sprejete na seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije dne 28.3.1990). Cilj naloge je v Republiki Sloveniji izbrati eno ali dve ustrezni lokaciji z naravnimi danostmi, ki preprečujejo širjenje radioaktivnosti v okolje, ob upoštevanju prostorskin in družbenih danosti za dobo 300 let. V dosedanjem delu je upoštevana le opcija plitkega zakopavanja NSRAO, čeprav v svetu rešujejo dokončno odlaganje NSRAO na več načinov (s plitkim zakopavanjem, z odlaganjem v tunelih, z odlaganjem v suhe opuščene rudnike). Postopek izbora lokacije poteka v štirih stopnjah. V prvi stopnji se izločijo neprimerna področja z upoštevanjem sedmih izločenih kriterijev, tako dobimo primerna področja. V drugi stopnji so preostala primerna področja ovrednotena glede na dodatnih enaidvajset kriterijev druge stopnje, tako dobimo potencialne lokacije, ki so lahko rangirane. V tretji stopnji se ob upoštevanju preostalih trinajst kriterijev in uporabi ustreznih metod med potencialnimi lokacijami išče tri ali več najprimernejših lokacij. V zadnji, četrti stopnji sledijo detaljne terenske raziskave in strokovna potrditev ene ali dveh najprimernejših lokacij. Po skupnem mrežnem planu aktivnosti bi morala biti zaključena 2. faza iskanja lokacij za odlagališče NSRAO do konca leta 1990, vendar je zaradi nesodelovanja oziroma nepripravljenosti občin, v katerih so ostala primerna področja po 1. stopnji, potek 2. faze nekoliko podaljšan. Predvidoma bo zaključena 2. raza konec februarja 1991. Končni rezultati iskanja lokacije po Smernicah za izbor lokacije odlagališča NSRAO, ki imajo značaj resornih študij, bodo v postopku priprave prostorskega plana Republike Slovenije uporabljeni kot strokovna podlaga za celovito proučitev možnosti ureditve odlagališča NSRAO v Sloveniji. Vse to bo potekalo ob sodelovanju in soglasju občanov iz območij, ki bodo ostala kot rezultat izbora lokacij po Smernicah kot najprimernejša. Izvršni svet Republike Slovenije je tudi v svoje Programske usmeritve, ki so bile sprejete na seji Izvršnega sveta Republike Slovenije dne 26. junija 1990 in potrjene na zasedanju zborov Skupščine Republike Slovenije, zapisal, da bo »do leta 1992 pripravljena rešitev za trajno odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki so sedaj skladiščeni v začasnem skladišču pri Jedrski elektrarni Krško, katerega zmogljivosti pa bodo polne leta 1992.« Nizko- in srednjeradioaktivne odpadke imamo in jih je potrebno varno odložiti, zato Izvršni svet podpira aktivnosti, ki bi naj privedle do rešitve tega vprašanja in meni, da je potrebno nadaljevati z iskanjem lokacije za odlagališče v skladu s Smernicami za izbor lokacije odlagališča NSRAO. Vso delo bo potekalo javno in s sodelovanjem oziroma vključevanjem krajanov in občanov (sprejeto na seji Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije dne 25.1.1991, št. 020-03/90). OB MEŽI Dopolnjen ravenski proračun HOČEMO DOKAZE Na minuli seji izvršnega sveta na Ravnah se je zapletlo že kar na začetku, saj se je Dimnikarsko podjetje pritožilo na sklep, da se prevaljski okoliš dodeli zasebniku Srečku Pre-krškemu. Gospodarski minister Ivan Žagar je imel sklep o odvzemu okoliša Dimnikarskemu podjetju sicerže pripravljen, vendar so se po ponovni presoji odločili, da ga zamrznejo. Predpisi so zaenkrat pač takšni, da bi morali Dimnikarskemu podjetju dokazati, da slabo opravlja svoje delo. Izkušnje iz drugih občin, kjer so enega monopolista zamenjali z drugim, pa so tudi poučne. To je potrdil tudi v.d. načelnika uprave inšpekcijskih služb iz Dravograda, ki je sodeloval na seji. Poročilo teh služb je bilo naslednje na tapeti in po tem, koliko se je o inšpektorjih govorilo med letom, je bila razprava pričakovano zanimiva. Že kar na začetku je Marjan Berlož-nik, šef obče uprave in podpredsednik IS, dejal, da bi bili nekateri primeri predvsem na urbanističnem in gradbenem področju že končani, če bi inšpektorji v preteklosti ravnali ustrezno. Pritrdil mu je tudi predsednik Matic Tasič, ki je obelodanil, daje postala že kar praksa, da inšpektorji naslavljajo ljudi kar na predsednika občinske vlade. Glede na opravljeno delo pa je delež ravenske občine pri financiranju inšpektorjev sploh previsok. Vinko Repotočnikje »gonjo proti inšpektorjem**, kot jo je sam imenoval, označil za neupravičeno, čes da nadzorni organ iz Ljubljane, ki so mu strokovno edinemu podrejeni, ni u-gotovil nobenih pomanjkljivosti -tudi ne v delu urbanistične inšpekcije. Od organa, ki ga občine ne plačujejo dovolj ali pa ga sploh ne, pa tudi ni mogoče pričakovati čudežev. Pripomb na delo inšpektorjev paje bilo v razpravi še več. Tako je dr. Marija Vodnjov menila, da - če hočemo imeti red, se ga bodo morali najprej držati inšpektorji. Znanih nepravilnosti mora biti konec. Tako že celo leto sledijo neustreznim sanitarnim izidom pri Škufci, ukrepov pa še zdaj ni. Vprašala se je, ali morda ne čakamo na nesrečo. Jožko Kert je opozoril, da bi za varstvo okolja bilo prav gotovo mogoče narediti več s tesnejšim sodelovanjem izvršnega sveta, inšpektorjev in strokovnih služb ravenske železarne - tako na področju onesnaževanja zraka kot voda. Opozoril je še na Sladkogorsko - Papirnico na Prevaljah, ki že deset let obljublja čistilne naprave za vodo, pa jih ni namestila niti v časih, ko ji je šlo zago- tovo bolje, kot ji gre zdaj, in na Lesnino Tovarno pohištva, ki s sežiganjem žagovine s sajami onesnažuje okolje. Sicer pa je IS sklenil poročilo sprejeti, vendar morajo inšpektorji trditev, ki jo posebej navajamo, do prihodnje seje dokazati, problem urbanističnega inšpektorja pa bo rešen tako, da bo IS za čas, ko ga v Dravogradu še ni, angažiral inšpektorja iz Velenja. V proračunu, ki bo kot predlog na prihodnji skupščini, bo tudi sklad stavbnih zemljišč. Ker okvire, v katerih lahko odloča občina, določi republika, je bila razprava presenetljivo strnjena. Če bi kje zmanjkalo, bo več denarja vrnila republika, jasno namreč je, da se bodo zaradi zmanjšanih plač zmanjšali tudi zdaj predvideni IZ POROČILA URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pri obravnavi posameznih konkretnih vprašanj se ugotavlja, da je gro nerešenih zadev zaradi dejstva, ker se v preteklosti stvari niso reševale, kot bi se morale — strokovno. Reševale so se tako, kot so to nalagale vladajoče strukture. Zato imamo nerešene zade ve v SO Ravne, kar zadeva iz daje lokacijskih dovoljenj. Vrs tijo se obnove lokacijskih ogle dov in s tem v zvezi spreminja nje pogojev, obstoječi objekti pa niso niti legalizirani niti odstranjeni (poslovno stanovanjs ki objekti SEKAVČNIK Preva Ije, poslovno stanovanjski ob jekt POBERŽNIK • Ravne na Koroškem, poslovno stanovanjski objekt PECCI - Ravne). Zato poudarjamo, da morajo pristojni sekretariati postopke voditi kot to narekuje ZUP, se pravi, vlogo ali sprejeti in jo rešiti, ali pa v nasprotnem primeru postopek ustaviti z aktom, zoper katerega ima stranka možnost pritožbe. Ni investitor kriv, če posamezne občine nimajo opredeljene porabe prostora ali pa le to improvizirajo s posameznimi mnenji krajevnih in drugih skupnosti. Če bi stranke vedele, kaj je molk upravnega organa na I. stopnji oz. zavlačevanje, bi se veliko postopkov končalo prej in v dobro investitorja. prihodki. Tako je jasno, da je denarja predvsem za socialo premalo. Končno pa je bilo slišati številke o tem, koliko denarja gre v Ljubljano in koliko se ga vrne. Od 270 milijonov dinarjev, ki se tako in drugače iz ravenske občine stečejo v prestolnico, jih pride nazaj okoli 190, ostalo pa je cesarjevo. Če bo republika pokrivala izpade v sedanjih proračunskih okvirih, bo to morda zanje celo ugodno, predvidevanja o tem, kaj se bo v občini letos še dogajalo, so namreč dokaj črnogleda. Ob davkarskih zadevah je Janez Praper uvodoma opozoril, da nekateri obrtniki dolgujejo že zdaj velike zneske, ki ga ne pokriva niti njihovo premoženje. Tam kjer so zdaj podjetja, bodo v kratkem tudi zasebniki. Sicer pa pobude ravenske skupščine, da bi močneje obdavčili tiste, ki poslovnih prostorov niti sami ne izkoriščajo niti jih nočejo dati v najem, v republiki, ki dogovor o davčni politiki predlaga, niso sprejeli. Predlog programa dela Sklada stavbnih zemljišč v občini je bil potrjen. Za mnoge pomembna postav- ka bo priprava vsega potrebnega za gradnjo kar 243 garaž na Javorniku (bodo nadstropne) in 80 na Čečovju. Zanimivo je še, da so predvidena tud i sredstva za odkup zemljišča za dom starostnikov. Problem, na katerega je opozoril Andrej Bukovec, je v tem, da sedanji predpisi določajo, da se sredstva sklada ne morejo uporabljati tudi za vzdrževanje infrastrukture, ki se z njim gradi. Tako na eni strani nastaja novo, na drugi pa že zgrajeno propada, kerni sredstev za vzdrževanje. Že lani so se začele priprave na ureditev mejnega prehoda Reht. V sklopu prehoda je predvidena tudi gradnja brezcarinske prodajalne (po vzoru Holmca, Viča in Libelič). Zaradi razmer na terenu bi bilo treba prestaviti tudi objekta carine in mejne milice, kar seveda stvar zapleta. Predvsem z vidika denarja. Vseeno kaže, da so nekatera podjetja pripravljena investirati in IS se je odločil nadaljevati z aktivnostmi. Predsednik Tasič je poudaril, da bodo zahtevali od Investitorja celostno ureditev prehoda, možnost pa bo dobil, najugodnejši ponudnik. Ivan Žagar je dodal, da bo eden kriterijev ob enakih pogojih tudi od kod bo. Prednost bodo imela domača podjetja, ali pa tisti, ki so pripravljeni z njimi sodelovati. Denarja tudi po usklajevanju na skupščini in upravnih organih za delo strokovnih služb krajevnih skupnosti ne bo dovolj. To je povedal Marjan Berložnik in nakazal rešitev v drugačni organiziranosti komunalne dejavnosti v občini, kar seveda prinaša tudi denar. Problem ob tem je, da je Komunalno podjetje s Prevalj po sklepu skupščine monopolist. Primer Mežice, kjer so problemi z denarjem še najmanjši prav zato, ker jim je uspelo že pred davnimi leti obdržati del komunale, pa očitno še ni dovolj poučen. Pri pokrivanju neporavnanih obveznosti za Postajo milice Ravne smo zvedeli, da IS zagovarja idejo, da naj financiranje tega področja v celoti prevzame republika. Občinska vlada je tudi odločila, kako razdeliti 2,6 milijona dinarjev sredstev, ki so prišla iz republike kot pomoč najbolj ogroženim v novembrs- ^ t\ OB MEŽI KONČNO kih poplavah. Tako so namenili 600.000 din za Stanetove, 600.000 za Drolove, 838.000 za ceste, 400.000 za most na Mar-holčah in 200.000 din za sanacijo udorov in plazov. Denarne bo nakazan neposredno na roko uporabnikom, temveč za plačila računov. Tako naj bi bil nad uporabo zagotovljen nadzor. IS se je odločil pomagati še invalidu Šepulu, prav tako s Stanetove domačije, ki mu je lani v požaru zgorel prirejen osebni avto. »Pri prodaji mleka je treba narediti red in nad njo zagotoviti sanitarni nadzor!« je bila kategorična dr. Marija Vodnjov. Da. ni vse v redu, je potrdil tudi Ivan Žagar, ki je dejal, da je taka prodaja (dobesedno na ulici) protizakonita siva ekonomija. Kmetijski minister Vlado Pori je po- vedal, da je nekaj kmetov že sproži- | lo postopke za dovoljenja, Janez Praper pa dodal, da tudi v Avstriji, po kateri se tako radi zgledujemo, mleko drugje kot v mlekarni ni mogoče kupovati. IS je sklenil, da občinskega proračuna za garancijo bankam ne bo uporabil. Tudi če gre za privlačen program, ki bi ga bilo treba podpreti, je namreč vprašanje tveganja vseeno prisotno, vrsta tistih, ki bi hoteli tako garancijo, pa bi bila najbrž kmalu dolga. Člani so se bolj zavzeli za to, da agencija za podporo malega gospodarstva čimprej začne delati, banke pa se organizirajo tako, da bo mogoče do kredita na podobne načine kot v Avstriji. Osem novih, svetlih, sodobno opremljenih učilnic pomeni za prevaljske otroke dolgo pričakovani enoizmenski pouk, za ravnatelja in učitelje pa konec dvomov, ali bo prizidek končno služil svojemu namenu. Gradnja, ki bi se v denarno prijaznejših časih končala v enem letu, je namreč trajala kar štiri. Prizidek je zadnji objekt takozvanega družbenega standarda, ki je zgrajen še s pomočjo samoprispevka, ker pa je ta lani usahnil, tudi iz mnogih drugih virov. Eden redkih sistemskih virov je bila lani uvedena povečana prispevna stopnja. Pa še ta bi ne zadostovala, če ne bi občinski izvršni svet sklenil narediti konec krpanju vsevprek in letos namenil iz proračuna dovolj denarja za opremo učilnic. 16. marec bo tako kot uradno zabeležen dan, ko so na Prevaljah odprli prizidek k osnovni šoli, ostal zapisan z velikimi črkami. Simbolični trak je prerezal najboljši učenec osmega razreda, Boštjan Vesnicer. Kako je tekla gradnja, je razložil ravnatelj Ivan Kušnik, novo pridobitev pa je pozdravila tudi pomočnica republiškega ministra za šolstvo Milena Markič. Nedvomno je bilo to soboto najbolj prijetno pri srcu ravnatelju Ivanu Kušniku, ki je bil vsa leta gradnje tudi redsednik gradbenega odora. Mnogih, včasih na pogled že nerešljivih problemov je konec. V novih učilnicah želi Prepih učencem mnogo novega znanja, učiteljem zadovoljstva, vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji, pa čestitamo. V teh časih je to veliko dejanje! ZA KOMUNALNE ODPADKE REGIJSKO ODLAGALIŠČE Od koroških občin najbolj nujno potrebujejo novo odlagališče komunalnih odpadkov v občini Ravne. Zdajšnje, lokoviško, je namreč uporabno le še do konca leta. Ker pa bodo morale za vstop v Evropo urediti odlagališča tudi vse druge občine, in ker so večja odlagališča racionalnejša, v regiji načrtujejo skupno smetno jamo. »O lokaciji zdaj še ne govorimo,« je za Prepih povedal predsednik ravenskega izvršnega sveta mag. Matic Tasič, ki zaenkrat v imenu vlad vseh štirih koroških občin vodi akcijo. »Dejstvo je, da moramo v regiji sanirati večino odlagališč, in to po projektih, kot jih zahteva Evropa. Ocenjujemo, da se nam je za to ponudila velika priložnost. Avstrijska firma SEK je namreč pripravljena naše odlagališče kreditirati, ker bi ji to bil prodor na slovensko tržišče, kjer bo treba sčasoma po evropskih merilih urediti vsa odlagališča. Firma računa na nadaljnje posle.« Več bomo o odlagališču pisali aprila, ko bodo potekali že konkretnejši dogovori. H. M. Lokoviško smetišče Ne samo, da smo zamudili vse vlake, tudi vsi vlaki nam zamujajo. _____ NIKO Lojze Peterle obiskal Mislinjsko dolino V žarišču: CESTE IN SOLE Kakšen pomen je Lojze Peterle namenil Slovenj Gradcu, pove dejstvo, da je rajši odpotoval v Mislinjsko dolino kot pa na pogovor z Markovičem. Ko je pred tednom dni Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade,obiskal občino Slovenj Gradec, smo mu posebej za Prepih kanili postaviti vprašanje, zakaj tako redko zaide na slovensko Koroško, zelo pogosto pa je na Koroškem onstran meje. Vendar je na del tega vprašanja že kar sam odgovoril ob pozdravnih besedah na sedežu občinske vlade v Slovenj Gradcu. V letu dni naj bi obiskal vse slovenske občine. Na Koroškem je bil v dveh občinah (maša na Prevaljah in ta obisk v Slovenj Gradcu), doslej pa ni utegnil obiskati še nobene gorenjske občine. Torej so Gorenjci še na slabšem kot Korošci. Zanimivo pa je, daje Lojze Peterle obiskal Slovenj Gradec prav na dan, ko bi se moral sestati v Beogradu z Markovičem. Tja je poslal dr. Lea Šešerka, podpredsednika vlade, ki je zadolžen za okolje, zraven pa še spremno pismo, da Slovenija ne bo plačevala za takšno vojsko, ki venomer grozi. Peterle je dejal, da vojska očitno hoče postati glavni politični dejavnik in Slovenija nikakor ne bo dopustila uveljavljanje logike izrednih razmer. Pogovor z občinsko vlado Namesto brezplodne seanse na sedežu zvezne vlade v Beogradu je Lojze Peterle torej preživel lep dan v občini Slovenj Gradec. Ne le zaradi prijetnega pomladnega dneva, ampak predvsem zaradi dejstva, ker je prišel v sredino, kjer mu niso zgolj in samo »jamrali«, ampak so mu predstavili tudi spodbudne rezultate gospodarskega in družbenega razvoja. Peterle je ob tem dejal, da v teh težkih časih uspejo dobro gospodariti v tistih sredinah, kjer ne poznajo političnih tovarn. Lojze Peterle je prišel v Slovenj Gradec v spremstvu kar treh ministrov: z Maksom Bastlom, sekretarjem za trg in splošne zadeve, Igorjem Umekom, sekretarjem za družbeno planiranje in Marjanom Krajncem, sekretarjem za promet in zveze. V pogovoru z občinskim izvršnim svetom je bilo prav Krajncu namenjenih največ vprašanj. Občina ima namreč kar 280 kilometrov gozdnih cest od njih je odvisna usoda nadaljnega razvoja kmetijstva. Te ceste so sedaj še v razmeroma dobrem stanju, vendar denarja za njihovo vzdrževanje kronično manjka. Kakšne korake namerava republika narediti v tej smeri? Minister Krajnc seje predstavil kot človek, ki ni zagovornik velikih avtomobilskih cest. Meni namreč, da so za normalno delovanje krogotoka potrebne tudi kapilare. Zaveda pa se, da bo ta problem zelo težko reševati, zato tudi ni hotel vnaprej obljubljati. Svetoval je, da se gozdne ceste temeljito pregledajo in da se ugotovi, katere imajo javni značaj ter se tako prekategorizirajo v lokalne ceste. Kot četrti minister je ob obisku v Slovenj Gradcu bil predviden dr. Peter Vencelj, vendar je odšel na otvoritev zavoda dr. Marijana Borštnerja v Dornavi. Venclju bi Slovenjgradčani postavili vrsto vprašanj glede mreže srednjih šol in s tem povezano ukinitvijo lesarskega oddelka v Slovenj Gradcu. Zato je na ta vprašanja moral odgovarjati kar sam ministrski predsednik Peterle. Dejal je, da bo mreža šol gotovo morala upoštevati posebnosti posameznih okolij in dodal, da naj bi v kratkem dobile Ravne in s tem cela Koroška nekakšno gospodinjsko šolo, torej nekaj podobnega kot je v Šentjakobu na avstrijskem Koroškem. Peterle je mimogrede omenil, da bi te šole lahko nudile tudi strokovno pomoč. Program Lesne potrebuje šolane kadre. Predstavniki slovenjgraške občinske oblasti pa so Peterleta seznanili, da v bodoče ne bodo več vpisovali oddelka za medicinske sestre, ampak bodo poskušali pridobi kakšno šolo splošnejše smeri. Za lesarstvo je bilo v letošnjem letu zanimanja kar za-dva oddelka, v Maribor pa gotovo ne bo odšlo več kot deset Korošcev. Kaj to pomeni za Koroško lesno industrijo, ni potrebno posebej razlagati... Pogovor z gospodarstveniki Del koroške lesne industrije pa si je ogledal tudi Lojze Peterle sam. Ob tem je slišal tudi podatek, da je več kot 60 odstotkov površin občine poraščeno z gozdom in da želi občina mimo Hude luknje voziti predvsem finalne izdelke in ne hlodovino. To pa bo nemara dovolj, da bo v kratkem prišel v ta konec tudi minister za šolstvo. Kaj bo prinesel vladin ekonomski program? Velika dvorana Ljubljanske banke je bila skorajda premajhna za vse gospodarstvenike, obrtnike in druge, ki so želeli prisluhniti predsedniku slovenske vlade in trem ministrom. Peterle je najprej spregovoril o splošnih političnih razmerah v Jugoslaviji. Pogovor je bil dan pred odstopom Joviča in Peterle je takrat še predvideval, da Srbija še lahko uveljavlja svojo samovoljo do 15. maja, ko bo Joviča zamenjal Mesič. Zadnji dogodki so dokazali, da je v Jugoslaviji dan krajši kot 24 ur. Sicer pa je minister Basti povedal, da potekajo prizadevanja slovenske vlade v dveh smereh: preprečevanje stečajev in postavljanje novega ekonomskega sistema. Obeta se devizni trg s šticungo, obetajo se velike spremembe pri prometnih davkih, pri bilancah ne bo več mogoča manipulacija, saj se je doslej lahko prikrival dobiček ali zamolčevala izguba. Valter Grah iz podjetja NTU-Naue je Peterletu skušal predstaviti uspehe in rast tega podjetja, vendar so ga sredi marketinga ustavili, češ da Peterle to že ve. Gospa Savinka Geratič iz Fecraje dejala, da bi bil Fecro bogatejši za štiri milijone mark, če bi uspeli prodati vsa stanovanja. Miroslav Garb, ki je tudi bil na tem sestanku, se tokrat ni oglasil. Profesor Karel Pečko se je razhudil, ker nam je prejšnji režim odvzel železnico in imamo sedaj bližje v zahodno Evropo kot do prestolnice. Dejal je, da bi moral dobiti mejni prehod Vič kot tipično nižinski mejni prehod večjo veljavo, to pa lahko dobi le ob ustreznih cestnih povezavah. Krajncu je svetoval, naj v Ljubljani vendarle kdaj pogledajo na zemljevid. Minister Krajnc se je za nasvet zahvalil... Lojze Peterle se je po srečanju z gospodarstveniki zadržal v daljšem razgovoru tudi v Mislinji, kjer se je pogovarjal z občani in člani krščan-sko-demokratske stranke. -ff V občini Slovenj Gradec znatno več za komunalo STANDARD PADA, CENE RASTEJO Ni kaj, socialne stiske naraščajo, z njimi vred pa tudi cene. V slovenjgraški občini so s 1. marcem povišali cene komunalnih storitev, da bi na ta način ohranili soliden komunalni standard, ki so ga ustvarili z razmeroma dobro komunalno politiko v zadnjih letih. Seveda pa je drugo vprašanje, ali bodo ta in ostala povišanja vzdržali družinski proračuni. Od tega meseca dalje bodo v slovenjgraški občini gospodinjstva plačevala za kubični meter porabljene vode 3,30 dinarjev. Doslej je ta cena znašala 1,72 dinarjev, povečanje pa je 92 odstotno. Cena vode za družbene dejavnosti se je povišala od 2,31 dinarjev na 4,10 (77 %). Gospodarstvo in obrt bosta posegli v bla- gajno za 62 odstotkov globje - cena se je povišala od 3,45 na 5,75 dinarjev. Plače Vsaj kar se plačetiče, slovenjgraška komunala spoštuje splošno kolektivno pogodbo. Najnižji bruto osebni dohodek znaša 6.748,30 dinarjev, povprečni pa 11.892,20 dinarjev. Razmerje med najnižjim in najvišjim je 1 : 3,5, torej je najvišja bruto plača v komunalno-stanovanjskem podjetju v Slovenj Gradcu najmanj 23.619,05 dinarjev. Cene vodarine pa poleg stroškov enostavne reprodukcije zajemajo tudi prispevek za razširjeno reprodukcijo. Vsi odjemalci v tej ceni prispevajo pri kubiku vode en dinar, na ta način pa bi do konca leta zbrali 1,1 milijona dinarjev. Denar bi porabili za izboljšanje oskrbe s pitno vodo, to je za povezavo novihvrtinzobstoje-čim vodovodom. Tudi kanalščina je od 1. marca dražja. Gospodinjstva bodo za kubik plačevala 1,45 dinarjev (prej 0,87), kar pomeni 67 odstotno povišanje. Enaka cena in podražitev velja tudi za družbene dejavnosti, za odstotek pa je manjša podražitev za gospodarstvo in obrt - od dosedanjih 1,36 na 2,25 dinarjev za kubik. Tudi v to ceno enostavne reprodukcije je vključeno pokrivanje stroškov čiščenja kanalov (okoli 118 tisočakom) zaradi novembrskih poplav. Največji cenovni skok (v odstotkih) je pri odvozu smeti. Tisti, ki živijo v stanovanjih, bodo za kvadratni meter stanovanjske površine plačali 0,8 dinarja. Prej je ta cena znašala 0,36 dinarjev, povečanje pa je 122-ods-totno. Za družbene dejavnosti je povečanje 69 odstotno, gospodarstvo in obrt pa bo obremenjeno z dvema dinarjema ali za 108 odstotkov več. Vsi, ki živijo v zasebnih hišah pa bo- do smetje poslej plačevali po odjemnem mestu (»kanti« za smetje), kije vredno 90 dinarjev. Tudi v te cene je vračunana razširjena reprodukcija. Do konca leta bi na ta način zbrali preko 2,1 milijona dinarjev, ki bi jih namenili za ureditev 2. faze odlagališča odpadkov. In končno - ogrevanje. Nazadnje seje podražilo lani decembra (ostale komunalne storitve so bile v veljavi od 1. avgusta), tokrat pa se je povečalo za dodatnih 22 odstotkov. Kaj to pomeni v dinarjih? Za gospodinjstva v stanovanjih bo poslej mesečna akontacija znašala 19,25 dinarjev za kvadratni meter stanovanjskih površin (prej 15,77). MWH za družbene dejavnosti bo stala 664,65 dinarjev (prej 544,80), fiksni del pa sedaj znaša 475.437,00 dinarjev. Pri ostalih porabnikih je fiksni del 510.199,60 dinarjev, MWH pa 735,55 dinarjev (staracene je bilaza 21 odstotkov nižja). In stanovalci v zasebnih hišah, ki se grejejo na plin: fiksni del za individualni odjem znaša na leto 6.940,80 dinarjev, v tej vsoti pa je že vključenih sedem porabljenih MWH. Za vsako nadaljnjo MWH bo potrebno plačati še 1.289.30 dinarjev. -ek SKRB ZA REKREACIJO %%,s!szf: ^vokoimi U POKOJ EMCE¥ Društvo upokojencev v Šmartnem pri Slovenj Gradcu šteje 461 članov. Od tega je 156 starostnih, 160 invalidskih, 89 družinskih in 56 kmečkih upokojencev. Zadnja leta je društvo zelo aktivno, največjo skrb pa posvečajo rekreaciji svojih članov. O tem je tajnica Društva upokojencev Zorka Založnik povedala: »Če pregledamo delo našega društva v preteklem letu ali za nekaj let nazaj, lahko rečem, da smo upokojenci v Šmartnem zelo aktivni. Aktivnost društva je v prvi vrsti usmerjena v rekreacijo naših članov in lahko se pohvalim, da smo lani organizirali kar nekaj uspešnih in zanimivih izletov. Tudi kolesarjenja, ki ga organiziramo vsako leto v ne- znano, se udeležuje veliko število članov. Lani junija smo v okviru tedna upokojencev pripravili razstavo cvetja, na kateri je sodelovalo preko 18 naših članic z doma vzgojenim cvetjem, imeli smo razstavo ročnih del, na kateri smo razstavili 320 izdelkov pletenin, šivanih prtov, zaves in druga ročna dela. Sodeloval je tudi slikar, domačin Franci Kolerič, z oljnimi slikami. Proti koncu lanskega leta smo priredili še razstavo kruha in peciva. Zbirali smo prispevke za poplavljeno družino, družino Marinič iz Vrbja pri Žalcu, in smo zbrali 4.709 din. S takim delom bomo v društvu nadaljevali.« f.j. GOZDARSKO ORODJE Včasih smo ljudje kot hrčki: zbiramo najrazličnejše stvari, ki nam pridejo pod roko. Zbirateljstvo je lahko strast, slučajnost ali konjiček. Rudi Rebernik iz Starega trga pri Slovenj Gradcu pa je začel predmete svoje gozdarske zbirke (na našem posnetku) zbirati povsem slučajno. »Po svojem revirju Plešivca sem gozdaril ali logaril kar 38 let. Že v mladosti pa sem doma imel nekaj starih gozdarskih orodij. Potem sem pri kmetih in gozdarjih našel, dobil kot darilo ali kupil še druge. Tako jih imam zdaj kar lepo zbirko. Se vedno od časa do časa dobim kaj novega,« je pojasnil Rudi Rebernik. Med predmeti je nekaj zelo zanimivih in takšnih, ki jih zdaj skorajda ne poznamo več. Nekatera imajo zelo zanimiva imena, kot je na primer teslo ali kušar za prižiganje možnarjev. So pa tudi bolj običajni, a z manj znanimi imeni. Sem sodijo na primer žage amerikanke, robidnica in lisičji rep. Rudi Rebernik se poleg tega ukvaija tudi s fotografijo in ima lepo zbirko pokrajinskih fotografij. (ti) OB DRAVI DINAR NA DINAR Občani bodo na naslednjih volitvah ocenjevali modrost svoje občinske vlade tudi po tem, koliko denarja bodo uspele na tak ali drugačen način dobiti iz centra, iz bele Ljubljane. In v tej luči je radeljski vladi in njenemu podpredsedniku 4“ Francu Žaucerju treba dati priznanje. Že lani so namreč v w tej občini za več stokrat povišali točko za plačilo nadomesti-“O la za uporabo stavbnega zemljišča za dejavnost elektrogos-podarstva. Na ta račun bodo v proračun dobili dodatnih ne-> kaj milijonov dinarjev, saj imajo na področju svoje občine t tri hidroelektrarne. j Menda pa gre pri tem suverenem povišanju za tih dogovor m oziroma pristanek ministra za energetiko dr. Mihe Tomšiča, .S saj še ni urejena elektroenergetska renta in jo na ta način vsaj delno kompenzirajo. ^ Seveda se ob tem postavlja vprašanje, ali v Dravogradu za ta dogovor niso vedeli, saj imajo tudi sami hidroelektrar-rj no, ki je v klasifikaciji dejavnosti ovrednotena enako kot, denimo, poslovne storitve, bančništvo, projektiranje in soro-™ dne tehnične storitve, storitve na področju prometa in že-lezniški promet. Vse te dejavnosti so ovrednotene s 300 toč-••■"tkami, več točk (1000) ima samo trgovina na območju mejnih prehodov. Če bi v Dravogradu sledili razmišljanju radeljča-nov, bi elektrogospodarstvu določili vsaj toliko točk kot trgovinam na mejnih prehodih. Oboji zaradi svoje lokacije w lahko pridobivajo večji dohodek, hidroelektrarna pa s svojo r~ prisotnostjo v prostoru pomeni določeno obremenitev. In “ zakaj ne bi kraj na ta račun tudi kaj imel? _7Z BODO OBRTNIKI LAHKO ZADIHALI? Kakorvseobrtnikeširom po Sloveniji, je tudi obrtnike naše regije kot strela zadel nov davčni zakon. Ker je ta tema dokaj pereča in še nedo-cela pojasnjena nekaterim obrtnikom, se je Obrtno združenje Radlje odločilo, da na svoj Zbor in srečanje obrtnikov Radlje ob Dravi, kije bil dne 9. 3. 1991 ob 15. uri v Hotelu Kozjak Radlje, povabi podpredsednika zbora združ. dela republiške skupščine, predstavnike Zveze obrtnih združenj Slovenije, Medobčinske gospodarske zbornice, Ljubljanske banke, A banke in Medobčinske inšpekcijske službe. Med povabljenimi so bili tudi predstavniki Skupščine občine Radjje ter predsednik Herman Tomažič. Podpredsednik Zbora združenega dela Republiške skupščine Bogo Rogina je spregovoril o spremembah celotnega družbenega sistema pri nas in o mestu obrtništva znotraj tega. Z novim davčnim zakonom postajajo problemi obrtništva ter pogoji in rezultati njihovega dela še večji. Kakšno je potemtakem mesto obrtnika v naši družbi? »Usmeritev obrtništva? Kam? Ce bodo obrtniki sploh še lahko zadihali po novem?« Za področje organizacije je član Izvršnega odbora ZOZ Slovenije Stane Kramberger podal mnenje o nujnosti reorganizacije Zveze obrtnih združenj Slovenije, saj se v Sloveniji okoli 32.000 obrtnikov sooča s temi in podobnimi problemi. Povdarek na zboru pa je bil na av-toprevozništvu, kot perečem problemu v občini Radlje ob Dravi. Bojan Pečnik, predstavnik za avtoprevoz-ništvo pri ZOZ Slovenije, je udeležence zbora seznanil z novim Zakonom o prevozništvu, ki bo izšel sredi leta, o zahtevi po ureditvi transportnega prometa in registraciji z mednarodnim prometom, o problemih prevoza za lastne potrebe, ki ni izkoriščen (in je ta visok strošek zajet v končni ceni izdelka), o možnosti obročnega plačevanja cestnih taks in o dogovarjanju z Zavarovalnico Triglav, da bi se dalo plačevati zavarovanja avtomobilov na obroke s 36 % obrestno mero. Predstavnik ZOZ Slovenije, Pavel Sedovnik, je spregovoril širše o davčnem sistemu in tako se je razvila široka diskusija. Posamezni obrtniki so prejeli jubilejne listine ob obletnicah sodelovanju v Obrtnem združenju Radlje ob Dravi, lepo darilo pa je za dolgoletno sodelovanje v Obrtnem združenju prejel ob odhodu v pokoj Alojz Erjavec iz Radelj, soboslikar in pleskar, v obrtnem združenju je bil zaslužen predsednik skupščine. Njegovo mesto je prevzel Otmar Maurič iz Mute. Po končanem uradnem delu je bilo srečanje obrtnikov Radlje ob Dravi v telovadnici Oš Radlje, kjer so se obrtniki vsaj za nekaj ure poveselili ob Alfiju Nipiču in s Toffom. Na srečanju so se jim pridružili še popoldanski obrtniki in poslovni partnerji, tako da je bilo vseh udeležencev kar petsto. Kakšni bodo nadaljni pogoji pri najemanju kreditov, kakšna bo pomoč s strani družbe pri financiranju, kje se bodo odpirale možnosti za nova delovna mesta v občini? Vse to in še marsikaj ostaja odprto vprašanje. Kako dolgo bo to še ostalo vprašanje in ne odgovor? D. Kniplič Cestni davek - ali mu botruje tudi premalo izdvojenih sredstev? KJE JE DENAR? Za polnih 82 km lokalnih cest letos v Radljah v osnutku proračuna niso namenili niti enega samega dinarja. Ga tudi ni kje vzeti, pravijo ministri. Kaj pa bo z nekaj več kot 400 km gozdnih cest? Vsaj za vzdrževanje se mora nekaj izpraskati; kmetje trdijo, da jim TOK še vedno odtegne po 300 dinarjev za kubik prodanega lesa. Torej nekaj denarja nekje je. Kaj pa tisto, kar prodajajo mimo TOK-a? Cas kliče po hitrih rešitvah! Razdrapane ceste pa so tudi vzrok za prenekatero težko prometno nesrečo! K. Vaiti DRAVOGRAJSKI PRORAČUN -- IZHODIŠČIH Če nas občutek ne vara, ljudje dandanes nekoliko bolj pozorno spremljajo dogajanja okrog občinskih proračunov, saj jih vse bolj zanima, kako se bo financirala javna poraba in kam bo usmerjen denar, ki ga konec koncev v občinske blagajne prispevamo sami davkoplačevalci. V nekaterih koroških občinah se bodo te dni odborniki srečali že s predlogi proračuna, v Dravogra du pa so razpravljali šele o izhodiščih. Ta izhodišča pa so zelo skopa (v nekaterih občinah je občinsko gradivo za proračun že kar majhna knjiga), napisana na slabih štirih straneh. V dravograjski občini predvidevajo, da bodo letos za financiranje javne porabe namenili okoli 63 milijonov dinarjev. Vendar so odborniki na zadnji seji občinske skupščine že menili, da je ta znesek previsok, čeprav je realno za 12,3 odstotka manjši kot lani. Občinska vlada je torto, ki se ji reče proračun, v izhodiščih raz- delila na deset temeljnih delov. Splošnih tu ne bomo omenjali, dodati pa velja, da kanijo nameniti nekaj denarja za popravilo stavbe medobčinskih inšpekcijskih služb (sosednja radeljska občina v ta namen, denimo, denarja ne bo odmerila). Za komunalno in cestno gospodarstvo bo mošnja letos predvidoma tanjša za 30 odstotkov. Za redno vzdrževanje komunalnih objektov in cest bi po »izhodiščih« potrebovali 2,1 milijona dinarjev, za zimsko službo na gozdnih cestah ter druge investicije (dokončanje magistralnega vodovoda, smet-na jama, kanalizacija...) pa manj kot dva milijona dinarjev. Neka] konkretnih cifer je zaslediti tudi pri stanovanjski solidarnosti, za katero naj bi bilo odmerjenih 4 milijone din, od tega 700 tisočakov za subvencije, ostalo pa za dokončanje vhoda 6a na Meži (598 m2). Za prizidek k šoli bi iz proračuna namenili 3 do 4 milijone dinarjev. -mp OB DRAVI SIVI PANTERJI V OBČINI RADLJE: NEURESNIČENE ZAHTEVE ampak le, kar jim po zakonu pripada.« Sivi panterji so poudarili, da ne nameravajo ignorirati gospodarstva, se pa aktivno pripravljajo na naslednje volitve in ustanavljajo občinske odbore. Zdaj je v stranki preko tri tisoč članov, na Koroškem so občinski odbori v Radljah in v Slovenj Gradcu, v kratkem pa jih bodo Prvi občinski volilni zbor stranke Sivih panterjev občine Radlje je bil 26. februarja, udeležilo pa se ga je preko 60 članov in nečlanov stranke. Izvolili so tudi občinski odbor. V četrtek, 14. marca, je bila na Muti 2. seja občinskega odbora Sivih panterjev, ki se je je udeležil tudi predsednik Stranke upokojencev Slovenije, - Sivi panterji mag. Dragan Černetič. Največ časa pa so člani stranke namenili argumentom, zakaj izstopajo iz vladne koalicije strank Demosa. Prvega in 2. marca je bila v Poljčah konferenca poslancev Demosovih strank, kjer so Sivi panterji vladnim ministrom in Demosovim poslancem dokazovali na osnovi analiz, da razmerje med povprečnimi OD in povprečnimi starostnimi pokojninami ni tako, kot ga prikazuje sekretariat za delo v svojih utemeljitvah, s katerimi skušajo dokazati, da so pokojnine v primerjavi z OD previsoke. Mag. Dragan Černetič - predsednik SUS - SP: »Kot stranka, ki nima svojih članov v parlamentu, smo opazili, da nas v zadnjih devetih mesecih kljub dobremu odnosu z veljaki koalicijskih strank, niso smatrali kot sestavni del Demosa, katerega stališča bi bilo pomembno obravnavati. Čeprav smo mesec za mesecem na sestankih dokazovali naša stališča, se razen razgovorov in kimanja z glavo ni nič uresničilo na ta način, da bi se poslanci Demosovih strank v parlamentu tudi zavzeli za tegobe upokojencev. Zato smo sklicali izredno sejo republiškega odbora Stranke Sivih panterjev 7. marca, kjer je bila glavna tema vladin osnutek proračuna, ob tem pa vladin predlog za zamrznitev usklajevanja pokojnin. Napočil je čas, brez obzira na pozicijo, ki jo je zavzela koalicija v parlamentu, da se mi začnemo pripravljati na nove volitve, ker pogovarjanje v prazno ne vodi nikamor. Zato smo izjavili, da izstopamo iz koalicije Demosa. Priprava za predvolilni boj in odločitev, da postavimo naše kandidate v parlament kot poslance, so vodilo naše bodoče politike. Tako bomo tudi zakone spreminjali samo po potrebi, vendar na osnovi določil pravne države. Vprašanje: Nekateri vam očitajo previsoke pokojnine ob težavni gospodarski situaciji v razmerju z osebnimi dohodki? Mag. D. Černetič: »Moramo se zavedati, da so delavci, ki danes prejemajo slabe in nizke plače, zaskrbljeni ravno tako KDO BO ČISTIL? Kdo nam bo letos očistil obrežja naših »okrašenih« rek, rečic in potočkov? Že davnega leta 1977 so s čiščenjem pričeli ribiči, pa smo še vedno in zopet vse zasvinjali. Lovci, taborniki, turistični delavci in morda še kdo, celo otroci in mladina, so očistili gozdove. Planinci so čistili planine. A vsi pravijo, da so že utrujeni. Le kdo nam vendar natrosi toliko nesnage? Dravski ribiči v akciji k. Vaiti kot upokojenci. V nekaterih primerih upokojenci višje kategorije res dobijo višje pokojnine kot delavci, vendar imajo ti delavci, če gledamo na razmerje pokojnin, v povprečju 16 let delovne dobe, upokojenci pa 38 let in so vse od sebe družbi že dali. Danes pa pričakujejo kot upniki države in sklada SPIZ-a, da sprejemajo pokojnine, za katere so vplačevali tudi svoje prispevke, to se pravi, da ne sprejemajo miloščine, ustanovili tudi na Ravnah. V 28. občinah imajo doslej občinske organizacije. Za predsednika občinskega odbora so na Muti izvolili Iva Srifla, obljubljajo pa, da se bodo aktivno vključili v občinsko politiko, še zlasti želijo sodelovati pri pomembnih občinskih vprašanjih: proračun občine, šolska mreža v občini, HE Golica -Koralpe itd... IF VUZENIŠKA BICA V KROGU NAJDRAŽJIH Če bi v Vuzenici povprašali za Marijo Trost, bo najbrž velika večina ljudi skomignila z rameni. Pač ne vedo. Če pa boste povprašali za najstarejšo občanko, bo prav vsak hitro odgovoril: »Pa vsaj to je vendar naša biča!« Ta vuzeniška bica je pred tednom v krogu svojih najdražjih, hčerke, vnukov, pravnukov in drugih praznovala svoj 99. rojstni dan. Podoknico, kot §e pač za takšno dekle spodobi, so ji zapeli Fantje treh dolin. Čestitat ji je prišel celo radeljski župan in vrsta prijateljev in znancev. Tisti iz krajevne skupnosti pa so ji prišli voščit kar kolektivno. To je bilo veselo! Bica pa je kljub visokim letom še vedno prav navihano šegava, saj je dobra volja v življenju menda tudi v najbolj kritičnih časih ni zapustila. Skupaj bo po njenem rodu menda ze skoraj trideset pridnih fantov in deklet. Med te bica prišteva vnuke in tudi že kakšna pra-pra vnukinja bo menda med njimi. In vse ima rada. Pa iskrene čestitke in veliko zdravja bici na poti v stoletnico! K.V. Ne razburjajte se zaradi Golice: Avstrijci bodo imeli svojo Bistrico, mi pa svojo Svinjščico! NIKO PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE NA OBISKU Razgovor s predstavniki izvršnega sveta in skupščine občine Slovenj Gradec. J Predsednik Peterle je obiskal tudi Sokličev muzej. ► Predstavniki Krščanskih demokratov so za Lojzeta Peterleta pripravili sprejem v Mislinji. J Prihod ^ gostov -predsednika in treh ministrov v Slovenj Gradec. Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodne prostore Lesne, Tovarne pohištva Pameče. 4 V LB-TKB Slovenj Gradec je bil zanimiv razgovor z gospodarstveniki. Predsednikov nagovor in pozdrav krajanom Št. lija. Takole so ga pričakali krajani St. lija pri Mislinji. MNENJA Slovenci imamo o delu veliko izrekov, a skoraj vsi so razvrščeni na dva nasprotna pola. Prva skupina z dvignjenim prstom žuga: Za lenuha ni kruha, druga razočarano ugotavlja: Z lastnimi žulji je malokdo obogatel. Že Bog je določil delo kot eno od kazni za izvirni greh, ko je rekel Adamu: »Vpotu svojega obraza boš užival kruh, dokler se ne povrneš v zemlji, ker si vzet iz nje, zakaj prah si in v prah se povrneš.« (Gen 3, 19) Marx seje z njim očitno strinjal in tisti, ki smo hodili v šolo po letu 1945, vemo, da je bilo delo vselej znamenje zatiranih: sužnjev, tlačanov in proletarcev. Ideologi realnega socializma so ustvarili kult fizičnega dela, tj. umazanih rok. Slovenci smo ta kult ne le pridno gojili, ampak smo mu pridjali svoje večstoletno izročilo, saj smo bili v preteklosti predvsem kmetje, dninarji in obrtniki, nazadnje pa delavci v tovarnah. Ker o drugih vrstah dela domala nimamo zgodovinskih izkušenj, še danes silno neradi in zelo težko priznamo vrednost umskemu, ustvarjalnemu delu in praksa nam je vredna trikrat več kot šole. Na srečo je razsvetljenstvo odkrilo tudi radostne razsežnosti dela in Voltaire je zapisal: »Delo je pogosto oče zadovoljstva.« Iz Ko je inkvizitor Remigius poskušal na večer svojega življenja potegniti črto pod svoje delovanje, je ugotovil, da je v mladosti večkrat zaščitil otroke čarovnic pred Zakonom grmade. »Zaradi moje kratkovidne mladostne sentimentalnosti so ti otroci obsojeni na prekletstvo Pekla in predstavljajo Hudičevo seme za prihodnje rodove.« Sklep Remigiusovega razmišljanja je danes absurden, saj se ne sprašuje o tem, zakaj je zaži- Piše: Marjan Kolar Začarani krogi dela tistega časa izvira zgodbica o knezu, ki je za hobi včasih koval skupaj s svojim dvornim kovačem, pa ona o cesarju, ki je kdaj ukazal ustaviti kočijo, da je malo poprijel za plug. Čeprav imamo v teh primerih prelep alibi za prijetna brkljanja, ostajamo vendar čudno razdvojeni. Malokdo bi priznal, da mu je npr. delo v tovarni v veselje ali celo v ponos, vendar istočasno komaj čaka, da na pomlad lahko prelopata svoje gredice in si potem vsak teden odmerja tako delo na ure. Ko opomnimo na nedavno odkrito geslo, da je neko robo veliko laže izdelati kot prodati, je krog zaključen in vrnili smo se na začetek k razočaranim izrekom o delu. Zdaj je na prvem mestu pač trženje in spretni trgovci so mnogo bolj v časti kot delavci. Tako drug ob drugem živijo vsi mogoči pogledi na delo in nekatere reči se bodo vselej ponavljale. Kdor gara, bo zmeraj besen na brezdelneža, zato bo fizično delo trajen vir puntarstva. Seveda si bomo tudi v prihodnje prizadevali za novo skrajševanje delovnega časa, a hkrati se bomo vedno znova hoteli uveljavljati v družbi s posebnimi dosežki na strokovnem, umetniškem ali športnem področju. In temu cilju bomo rade volje namenili tedne in mesece trdega - dela. Piše: Bojan Borstner Druga stran gai čarovnice, ampak zgolj, zakaj ni zažigal tudi otrok. Vendar moramo ob absurdnosti^! je določena s specifično časovno perspektivo, opozoriti predvsem na notranjo logiko inkvizitorjevega sklepanja, pogojeno s časom, v katerem so gorele grmade. Brez verovanja v čarovništvo, ki je bilo vkoreninjeno v notranji napetosti krščanstva v strahu pred in mržnji do narave in ženskosti, bi tudi krvavih dejanj ne bilo. Da pa tradicija 'izganjanja’ ča- rovnic ni zgolj zgodovinski pojav, ki živi predvsem v pripovedkah, se lahko prepričamo v kontekstu 'Protižidovske gonje’. Čeprav se protižidovstvo v mnogih detaljih razlikuje od izganjanja čarovništva, ju združuje duh po zažganem človeškem mesu kot kruto dejstvo ter spoznanje, da niti Židi niti čarovnice niso imeli kaj proti drugim ljudem, ampak so drugi imeli nekaj proti njim. Primer 'protižidovstva’ je danes tipičen vzorec za analizo družbenih nasprotij, ki predstavljajo pravo osnovo odprte, neto-talitarne družbe. Družbe se razlikujejo po tem, kako konflikte razrešujejo. »Rešitev«, ki se ponuja v čarovniško - protižidovski tradiciji, pomeni zgolj odstranitev tistih, ki predstavljajo drugo stran, ne da bi se hkrati odpravili vzroki, ki proizvajajo posamezno nasprotje. Ilustrirajmo to z analizo znanega stavka Slobodana Miloševiča »Nihče ne sme pretepati ta narod« v kontekstu demonstracij, ki so jih organizirale opozicijske stranke v Beogradu. Ko je Miloševič izrekel zgornji stavek, je hotel poudariti dejstvo, da so ? Takole sem, vračajoč se v domači Dravograd, pred leti poslušala o današnjih »Pompejih«, kakor se danes posmehljivo in ne brez privoščljivosti pravi tistim žalostnim stebrom v luknji na Meži: da bodo koroška vrata v Evropo. Ideja mi sploh ni ugajala (o tem, zakaj ne, sem razlagala nekemu avtoštoparju, ki sem ga pobrala na poti iz Maribora; danes ga kličem za pričo). Toda gradbeništvo ni moje področje, denarne zadeve še manj, za urbanizem so v občini zadolženi drugi, pa tudi moje znanje o arhitekturi je le ljubiteljsko. Ob vsesplošnem navdušenju svojih sokrajanov nad tistimi evropskimi vrati sem molčala. Pa tudi vprašal me ni seveda nihče nič, čeprav sem že vse življenje, od bosih nog pa do današnjih let nekoliko starejše punce - Dravograjčanka. Takih kot jaz pa je navsezadnje še veliko: lahko bi nas pobarali, skozi katere duri hočemo v Evropo. Pa tudi zato, ker marsikaj vemo. Sama npr. vem, kje so v Dravogradu rasle robide in kje so še danes zvončki (v Bukovju, blizu vojašnice); vem, kdaj in kako je poplavljala Drava (in tudi, kako je nekega mesarja v klavskem ko- Srbi suveren narod na celotnem ozemlju republike, zato je nedopustno, da bi jim 'tuje’ policijske enote določale, kaj smejo in česa ne. Z demokratičnimi volitvami se je proces utrjevanja suverenosti in samostojnosti Srbije končal. Toda s tem se je šele začel proces notranje diferenciacije političnega prostora, ki ima še vedno bipolarno podobo - na eni strani 'socialisti’ (maskirani komunizem) in na drugi strani vsi ostali. Zato so beograjske demonstracije lahko izzvenele kot 'protiboljševistične’ in jih je oblast morala z vsemi silami onemogočiti. Sicer bi morala že sedaj dopustiti spremembe v tistih sestavinah sistema, ki ji dopuščajo brezobzirno manipulacijo z ljudmi - radio, televizija, časopisi - in ki predstavljajo prave temelje te oblasti. Če to drži, moramo Miloševičev stavek dopolniti: Nihče ne sme pretepati ta narod, razen tega naroda samega. In na žalost, niti poslanci socialističnega bloka niti opozicije niso pravi predstavniki tega naroda, ampak so to srbski policaji in vojaki JLA. Piše: Silvija Borovnik Vse na svoje mesto ritu nosilo po njej; prizor, ob katerem se še vedno zabavam); vem, kje je bila prva slaščičarna (ki je danes ni več), vem, kje druga (kjer je danes seksšop); spominjam se hoje čez stari most pa tistih kostanjev ob cesti nad avtobusno postajo; vem za nekoč makadamske ceste in za prah na njih, pa še za premnoge skrite kotičke za mucke in mačke in njih mehke tačke. Za Dravo seje hodilo na sprehode, v kinodvorano (kjer je bil včasih hlev) recitirat domoljubno poezijo, na Mežo -prav tja, kjer štrlijo danes v zrak porezane tace velike kokoši (ki naj bi stala z eno nogo pod Grintave! in z drugo pod Gorjanci, ali pa kje blizu Celovca?) - pa ležat v travo in opazovat vlake. Takorekoč staroselka sem. Svoj kraj imam rada. Po njega lepoti se nisem nikdar spraševala, dokler mi ni pred leti neka tujka mimogrede navrgla, da je - grd. Užalila meje, dajezapeklo. »Tako se ti samo zdi, ker dežuje,« sem ji odvrnila. Potem pa, ko je tujka odšla in je tudi liti prenehalo, sem se ga namenila opazovat: neprizadeto, z očmi prišleka ali mimo-hitečega, ne z zavestjo punce, ki še ve za stare kostanje ali za biv- RAZGLEDI šo pot na grad. In čez čas sem si morala priznati: Moj kraj je res grd. Lep je le, kadar se pripelješ po cesti z Viča (in ga pravzaprav še ne vidiš), cerkev nad Dravo spominja od daleč na Bohinj, potem pa je estetike kmalu konec. Gledano v celoti je gradnja v kraju stihijska, hiše so bodisi razmetane, kakor bi jih kdo izgubil, bodisi preveč stisnjene. Obnova starih pročelij v Trguje bila stvar trenutnega navdušenja, prene-katero obnovljeno pa je že zdaj spet raztrgano, žalostno obtolčeno, poškodovano. Betežni stari most, figura iz mojega otroštva, se bo moral kar sam zrušiti v Dravo. Na Mariborski cesti so si arhitekti postavili tragikomičen spomenik, prizidek v obliki pralnega stroja (po vzoru katerearhi-tekture le?), zdaj pa smo dobili še »Pompeje«, to zevajočo sramoto z betonskimi kurjimi tacami, na katerih naj bi stale tiste veličastne evropske duri. In, kakor da odgovornih nič, prav nič ne izuči. Zdaj govoričijo, da bo tam nekakšna betonska plošča z garažami - le za koga, kdo bo hodil čez Dravo parkirat?! In kako bodo projekt nam, staroselcem, podtaknili tokrat? Imela sem nekoč malce perverzno, a brihtno prijateljico, ki je pogosto govorila: »Vsako stvar, ljudje, na svoje mesto: pamet v glavo, jajca pa med noge - in nikdar obratno!« Sama pa naj dodam še to: Če bo ta zloglasni trgovskoposlovni center v mojem kraju kdaj zgrajen, ne bodo to nikakršna vrata v Evropo. To bo kvečjemu dodatek kže obstoječi arhitekturi pralnih strojev. Napihnjeni projekt, ki spominja na Pompidoujev center, v okolje, kakršno je dravograjsko oz. koroško, tudi sploh ne sodi. Kot staroselka se s tem, kar berete, oglašam šele zdaj, ker sem mislila, da so za take - in boljše podkrepljene - misli pristojni urbanisti, arhitekti in etnologi. Pa so molčali in še molčijo. In pustijo, da še naprej gradijo »Pompeje«. Toda pazite se, bratje Korošci, danes jih imamo v Dravogradu, jutri jih boste imeli pri vas. Vrata v Evropo, po katerih vsi tako koprnimo, namreč niso iz železobetona, stekla ali plastike, pa tudi na levem ali desnem bregu Drave jih ne bo najti. Vrata v Evropo so v naših glavah. Te pa že imamo - ali pa jih nimamo. PREGLED GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI Marec je v občini Ravne že od nekdaj mesec, ko gledališke skupine pokažejo svoje delo. Prva se je letos 7. marca v Titovem domu predstavila združena otroška skupina mežiške in ravenske javorniške osnovne šole. Nato je bila 13. marca opoldne v Titovem domu na Ravnah predstava igralcev ravenske srednje šole in zvečer na Lešah še igra domače skupine. Tri skupine - tri predstave, to je v občini Ravne vsa letošnja gledališka bera. Pregledal in ocenil jo je igralec, režiser in selektor Elojan Maroševič, strokovni sodelavec na ZKO v Mariboru. Po več letih, ko je občina Ravne imela v glavnem svoja stalna selektorja Tineta Varla in Bojana Čebulja ter lani izjemoma Majdo Potrata, novo selektorsko ime Bojan Maroševič ni bilo edina posebnost letošnje gledališke revije, bile so tudi organizacijske novosti. Tekmovanje ni bilo na en dan in na enem mestu (navadno je bil to Titov dom), temveč pred domačo publiko. Za samo igro in njeno sprejemanje je to gotovo boljše, zato pa odpade medsebojno ocenjevanje skupin, ki se predstavljajo, in s tem posredno izobraževanje ter nenazadnje spoznavanje igralcev med sabo. Bojan Maroševič je kot dobre ocenil vse tri predstave, ni pa iskal med njimi skupnih imenovalcev, saj so bile zvrstno zelo različne, kot so bili zelo različni tudi igralski ansambli. Ravenska srednja šola se je predstavila s Tankredorstovim »Evgenom«, ki ga je pod mentorstvom Silve Sešlove režiral Rok Vevar; mežiški in ja-vorniški osnovnošolci so si pod režijskim vodstvom Sandre Schuller in koreografskim vodstvom Urše Podgoršek izbrali Kovičevo »Moj prijatelj Muri«, Lešani pa so se lotili igre domačega avtorja Rudija Mlinarja »Postaja«; režiral jo je Franc Gutman. Kot je na pogovorih o predstavah menil B. Maroševič, so si tokrat srednješolci izbrali zelo zahtevno besedilo, kar se je odrazilo na sporočilnosti in intenziteti sicer z mnogimi modernimi prijemi narejene predstave. Osnovnošolce je predvsem zaradi njihove zagnanosti ter usklajenosti režije in koreografije ocenil kot odlične, prav tako pa je zelo pohvalil leško skupino, saj so v predstavi »z elementi čistega lokalizma vsi dihali za en gledališki dogodek.« Letošnji pregled ravenske občinske gledališke dejavnosti je spet potrdil, da nam igralskih talentov ne manjka. Razveseljivo pa je tudi, da so se v režijskih vrstah z izjemo Sandre Schuller pojavila sama nova imena. Pa ne le to: z izjemo Franca Gutmana, sicer znanega igralca združene gledališke skupine Prevalje-Mežica, so režiserja Rok Vevar in Sandra Schuller ter koreografinja Urša Podgoršek srednješolci, torej mladi, kar veliko obeta. In nenazadnje se velja pohvaliti še s tem, da je bilo na reviji uprizorjeno izvirno domače delo izpod peresa Rudija Mlinarja. DOMAČIJSKO PABERKOVANJE Marsikaj pozabljamo iz naše preteklosti, pa je škoda, sušimo si korenine. Saj je prav, da poganjamo veje v šir, v veter in vihar drznih misli. Ohraiti pa moramo korenine in globlje bodo, trdneje bomo stali, zdrava bo rast, lepša bo koršnja... Nekaj domačijskega drobirja bomo izbezali iz naše zemlje - tudi v ta namen. III. Slomšek roma na Uršljo goro Slomšek je veliko potoval po domovini, po Sloveniji in to kar peš, po apostolsko, so rekli. Sicer pa vlaka ja še ni bilo, avtobusov še manj. Poštni postiljoni šo že drdrali po cestah. Vendar je bil Slomšek navajen pešačenja že od doma. No, iz Celovca se je s poštnim vozom peljal do Pliberka - naprej pa per pedes. Torej, bilo je 11. septembra 1834 in je na večer proti deveti uri prispel do Pliberka. Prijazno ga je sprejel tamošnji dekan. Naslednji dan je nadaljeval do Mežice in bil pri kosilu pri župniku, svojem prijatelju. To je še dandanašnji velika prednost duhovniškega potovanja. Del poti ga je prijatelj spremljal, po daljnih strminah pa je koračil sam. Spoznaval je, kako težka pota imajo prevaljški kaplani. Tedaj je bil Slomšek spiritual v celovškem bogoslovju in je kar prav, da je to spoznaval. V večernem mraku je prišel do Naravnika, pa ga ni mogel prenočiti. Spremljal ga je do stare, mogočne kmetije, bolj dvorca - Plešivcnika. Dobrih dvesto let prej se je pri njih ustavil ljubljanski škof Hren in bil verjetno - drugače pač ni moglo biti - v gosteh pri Florjanu Plešivčniku, škof ga imenuje: »velik pobudnik gradnje cerkve sv. Uršule na Gori« - pius et bonus. Morda je bil v Slomškovem času pra pra... vnuk, Jurij, gospodar. On je namreč obnavljal cerkev na Uršlji gori v letih 1845/46. Slomšku so prav po domače postregli. S spanjem pa skoraj ni bilo kaj. Ob treh so začeli pokati cepci in mlatiči so veselo mlatili. Ob štirih se je oglasil lep glas zvona z vrha Gore, cerkve svete Uršule. Domača dekla ga je spremljala in nesla vino in kruh za zajtrk. Prav ko sta prispela na vrh, je sonce obžarilo vrhove. Slomška je ta lepota prevzela in strmel je v veličasten prizor, posebno še v soncu stoječo mogočno cerkev. Pri cerkvi sta našla možakarja. Potopisni zapis omenja cerkovnikovega sluga. Morda je res skrbel za zvonjenje, menimo pa le, da je na Gori pasel ovce, saj je imel Plesivčnik sam več sto ovc. Kaj pa danes? No, to zdaj ni naša skrb. Bili so sami pri maši, saj na vabilo zvonov pač ni mogel priti kdo, je bilo predaleč. Po maši so vzajemno zajtrkovali: crn kruh in vino. Slomšek je nato užival v lepoti prekrasnega razgleda. Ko je v dalji gledal Sv. Andraž, sedež lavantinske škofije, si pač ni mislil, da bo že čez dobrih deset let škof tejkofije. Ob devetih je zapustil vrh, se urno napotil proti Šoštanju, med potjo se je še ustavil v Zavodnji, provizor mu je lepo postregel. Do večera je prišel v Šoštanj, kjer ga je župnik gostoljubno sprejel. Drugič kdaj bomo kaj rekli o imenu naše Gore - mons Ursulanus sive Pleshiviz. Tone Sušnik ____________________________________________________________ Kot je na sklepni slovesnosti pregleda gledaliških skupin občine Ravne za leto 1991 na Lešah - revijo je vzorno organiziral Mirko Angeli - poudaril predsednik ZKO Ravne Stanko Amšek, se po vsem videnem ni bati, da bi amatersko gledališče na Koroškem zamrlo, »četudi bi znal kdo vejo naše amaterske kulture odžagati, bi se ta veja spet sama ukoreninila,« je dejal. H. Merkač Dve leti in pol je, kar so se v Dravogradu zbrali izkušeni pevci, ki so po dolgih letih prepevanja v manjših pevskih zasedbah želeli skupaj ustvariti še nekaj več. Prvih nekaj mesecev, ko so delovali kot pevski kvartet, jim je v začetnih težavah pomagala Nevenka Lesjak, kasneje, ko so medse povabili še petega pevca, pa je umetniško vodstvo prevzela Cita Galič. Seveda gre za VOKALNI KVINTET AJDA, ki se je v zadnjem času že lepo uveljavil v dobršnem delu Slovenije. MARTIN DOBNIK, IVAN PENEČ, JOŽE GALIC, EDVARD OSOJNIK in FRANJO VEČKO so že od vsega začetka stvar vzeli zares. Tako danes poleg skladb, ki običajno sestavljajo železni repertoar tovrstnih skupin, pojejo tudi zabavno glasbo, najbolj resno pa so se v zadnjem času začeli spogledovati z narodnozabavno glasbo. Kako tudi ne, ko pa sta umetniški vodja in predsednik »zbora«, Cita in Jože Galič že dolga leta duša odličnega narodnozabavnega ansambla Slovenija in dobro vesta, kako se tem rečem streže. Vokalni kvintet A/DA s citrarko CITO CALIČ AJDA DOZOREVA Dolgoletno poznanstvo z nekaterimi vodilnimi ustvarjalci domače glasbe je letos obrodilo prva sadove: Rudi Bardorfer, eden naših najboljših komponistov domačih viž, je pred kratkim slišal prve Ajdine posnetke in bil je tako navdušen, da je sklenil svoje starejše, pa tudi še neobjavljene skladbe, odstopiti dravograjskim pevcem. Ti naj bi že letos, skupaj z ansamblom Slovenija, posneli in izdali kaseto z najlepšimi melodijami tega komponista. To pravzaprav ne bo Ajdin ognjeni krst, kajti prve posnetke so vrli Korošci naredili že lani, ko jim je dala priložnost Urška čop, glasbena urednica Radia Maribor. Za celo kaseto jih je, toda Tomaž Tozon, producent in urednik Založbe kaset in plošč RTV Slovenija, je te dni pevcem predlagal, naj kljub temu startajo s svojim najmočnejšim orožjem, z glasbo Rudija Bardor-ferja. »Škoda bi bilo, če bi tako dobri zasedbi že na prvem koraku nehote zaprli vrata do dobre prodaje in uspeha, zato izrecno želimo, da Ajda najprej posneme glasbo, za katero že vnaprej vlada veliko zanimanje. Kasneje bo tudi s prodajo samostojne kasete šlo mnogo lažje, saj bo Ajda že uveljavljena skupina«, razmišlja Tomaž Tozon, ki je doslej odkril večino ansamblov in pevskih skupin, ki so danes v vrhu priljubljenosti na Slovenskem... Povejmo še to, da Ajda precejšen del svojega programa na samostojnih nastopih poje ob spremljavi citer, pa orglic, klaviatur, harmonike in kitare, tako da je tudi po tej plati za poslušalce še kako zanimiva. Za vse to poskrbijo člani kvinteta skupaj s svojo zborovodkinjo. Da pa ima nastop Ajde še bolj koroški značaj, večkrat povabijo s seboj šentanelskega ljudskega umetnika Mitjo Šipka, ki ni le odličen igralec, temveč tudi pesnik, ki vedno znova preseneča s svojo izvirnostjo! SREDNJEŠOLSKI J? EVGEN Dramski krožek na SŠTNPU na Ravnah, ki ga že vrsto let vodi Silva Sešel, je med plodnejšimi mladinskimi skupinami, saj vsako leto pripravi vsaj eno predstavo. Letos so se lotili precej zahtevnega besedila Tangrada Dorsta »Evgen«, ki so ga prvič predstavili v okviru Občinske revije gledaliških skupin Naša beseda (s te predstave sta tudi naša posnetka). Režija je bila tokrat v rokah Roka Vevarja, prav tako dijaka te srednje šole, in rečemo lahko, da je predstava zelo gledljiva. Mladi so zelo sproščeni in z veseljem igrajo. S svojo mladostno zagnanostjo bodo pritegnili zlasti svoje vrstnike, ki pa - to se je pokazalo tudi na prvih predstavah - zaradi zahtevnosti teksta najbrž ne bodo dojeli temeljnega avtorjevega sporočila te tragikomedije. V ponedeljek, 11. marca, so se v prostorih Koroške osrednje knjižnice na Ravnah sestali predstavniki zvez kulturnih organizacij iz koroških občin. Posveta se je udeležil tudi Tone Štefanec, organizacijski tajnik ZKO Slovenije. Tema razgovora je bila namenjena odprtim vprašanjem pri organizaciji občinskih ZKO in dilemam glede možne deprotesionalizacije dela na tem področju. Izkušnje iz preteklih let kažejo, so menili na posvetu, da z zgolj volonterskim delom ni mogoče pokriti kulturnega življenja po občinah, saj gre za neposredno organizacijo živega amaterskega dela na terenu. Odnos do tega dela je tudi po ko- roških občinah dokaj različen: od predloga za črtanje sredstev za ZKO v Dravogradu, koriščenja sredstev iz proračuna v Radljah, do vsaj za sedaj nekako urejenega financiranja na Ravnah in v Slovenj Gradcu. Dejstvo pa je, da se bodo vse nadaljnje organizacijske rešitve nujno razvijale v smeri večjega pridobivanja sredstev z neposredno tržno ponudbo kulturnih dobrin. Na koncu posveta so se dogovorili, da bodo skupno podprli dravograjsko ZKO v prizadevanjih za ohranitev profesionalnega strokovnega delavca, kakršno je tudi stališče republiške zveze. -vik KOROŠKI POSLANCI SEM POSLANEC -NE ZASEBNI POLITIK Koroška javnost doslej o delovanju svojih poslancev v republiški skupščini ni veliko slišala. Prepih želi to popraviti. Danes daje besedo enemu izmed njih -Ludviku Kotniku, gozdarskemu inženirju z Dobrij, zaposlenemu pri TOK Gozdarstvo Ravne. Prepih: »Kje in koga predstavljate v republiški skupščini?« Ludvik Kotnik: »Izvoljen sem bil kot kandidat Demosa v občini Ravne na Koroškem, in to v žbor občin. Zame je glasovalo nad 800 volilcev.« »Je to vaša prva »državniška« funkcija, ali ste se z višjo politiko ukvarjali že v času prejšnje oblasti?« »Kar nekaj let sem bil delegat v občinskih telesih, pred desetimi leti pa sem bil tudi že delegat zbora občin v skupščini SRS. Razlika med tedanjim in sedanjim delovanjem je v glavnem ta, da sem kot delegat šel v Ljubljano dvakrat na leto, seje so trajale od 9. do 17. ure, lani pa sem kot poslanec presedel v skupščinskih klopeh več kot 30 dni, za kar sem »zaslužil« 6000 din. To povem tistim, ki govorijo, da dobivamo poslanci ob svoji še najmanj eno plačo.« »Za tako pomembno funkcijo je gotovo potrebno uvajanje. Kako je potekalo?« »Pred petnajstimi leti, ko sem bil izvoljen v delavski svet, sem moral obiskovati tečaj za delegate v Marksističnem centru na Ravnah in na koncu bi bil moral opravljati tudi izpit - ko se ne bi temu uprl. Uvajanje v delo republiškega poslanca v sedanji demokraciji pa so bile začetne maratonske in nočne seje slovenskega parlamenta.« »Kakšne so naloge poslanca v republiški skupščini?« »Osnovna naloga poslanca je, da se sej redno udeležuje, s tem zagotavlja sklepčnost in omogoča delovanje zbora. O tem, da mora dobro preštudirati gradivo in na sejah predstavljati mnenje svoje baze, ne bi posebej govoril.« »Kako se povezujete s svojimi volilci?« »Povezavo poslanec - volilci si zamišljam takole: Poslanec bi moral biti profesionalec. Imeti bi moral enkrat tedensko uradne ure po vseh večjih krajih v občini, da bi lahko dodobra in sproti spoznaval mnenja in stališča svojih volilcev, hkrati bi zvedel za njihove probleme, želje in zahteve. Saj poslanec ni zasebni politik, ki na sejah zbora izraža lastno mnenje in se odloča sam zase, ampak naj bi bil poslanec v dobesednem pomenu besede. Udeleževati se mora tudi sej svoje stranke in po možnosti sej občinske skupščine. Osebno se udeležujem sestankov Demosa na Prevaljah in kluba poslancev Demosa v Ljubljani, redko kluba Zelenih Slovenije. Po vsaki seji skupščine odnesem gradivo, ki sem ga dobil v Ljubljani »na klop«, na občino in se pogovorim s predsednikom IS in s tajnikom skupščine. Odgovarjam tudi posameznikom, ki me sprašujejo o podrobnostih zakonov.« »Kaj razmišlja poslanec, ko glasuje za posamezne zakone, za katere ve, da bodo prizadeli veliko ljudi, kot npr. za zakon o davkih na osebni dohodek?« »V veliko pomoč mi je izmenjava mnenj v klubih poslancev. Osebno pa razmišljam tako: Nekatere zakone je treba sprejeti, ker bodo privedli do izboljšanja stanja v republiki, čeprav bodo zaradi njih ljudje morda trenutno prizadeti. Seveda pa mora vlada pripraviti tudi socialni program.« »Kako ste sprejemali zakon o moratoriju sečnje gozdov, ko ste zaposleni v instituciji, ki upravlja z družbenimi gozdovi?« »Zaradi prepovedi sečnje gozdov in o mojem glasovanju v zvezi s tem sem čul toliko laži in sumničenj, da o tem sploh ne bom govoril« »Kako usklajujete interese, ki jih imate kot pripadnik stranke, delavec, krajan, družinski človek - z dolžnostmi, ki vam jih nalaga funkcija?« »Pri usklajevanju interesov in glasovanju za določene zakone so mi v veliko pomoč mnenja IS RS in stališča kluba poslancev. Zgodi se pa tudi, da po glasovanju ugotoviš, da si glasoval proti svojemu prepričanju. Tak primer je bil, ko smo z zakonom o davkih sprejeli tudi davek na otroška oblačila. Ko bi nas strokovne službe, trgovci ali kdorkoli na to opozoril, poslanci tega določila zakona ne bi bili sprejeli.« »Za delegate s Koroške v republiških telesih je bilo v prejšnjih časih bolj malo slišati, toda tudi sedanji' poslanci iz Koroške regije niste zlata jama za medije. Zakaj?« »Ne spadam v tisti krog poslancev, ki hočejo biti popularni (in na TV) na vsak način, tudi tako, da že usklajeni in napisani resoluciji dodajo dopolnilo v slogu - v tretji vrstici črtati vejico in v 5. členu dodati besedico. Potem pa ljudje rečejo: Bil je na TV, govoril je v imenu moje stranke - čeprav je tisti amandma dobil le tri glasove od osemdesetih možnih.« »Doslej javnosti še niste presenetili s kakšnim vznemirljivim predlogom. Tudi sicer bolj malo vemo o vašem delovanju v skupščini.« »Od kluba Demosa na Prevaljah sem doslej dobil eno vprašanje Izvršnemu svetu RS, na seji zbora sem prebral tudi protestno pismo z ravenske občinske skupščine. Nisem pa še doslej dobil nobene pripombe na predloge zakonov, ki jih sprejemamo, niti od posameznikov, niti od strokovnih služb občine, podjetij, ustanov, društev. Vsaka pobuda, pripomba, delegatsko vprašanje ali mnenje volilcev bi mi bilo in mi bo nadvse dobrodošlo, saj, kot sem dejal, želim biti poslanec. Dopise je mogoče oddati kar na ravenski občini.« »Kaj pričakujete za naslednje volitve?« »Pričakujem, da bodo to volitve poklicnih poslancev in tudi, da bo izbira kandidatov drugačna, kot je bila lani. Občino Ravne, kjer je velika večina ljudi zaposlenih v železarni in rudniku, predstavljamo v RS štirje delegati: dva kmeta, en gozdar in en strokovnjak iz Železarne Ravne, vsi pa smo v Demosu. V prihodnje bodo morala biti razmerja do volilcev stvarnejša. Mislim, da bomo volili precej manj poslancev, kot nas je zdaj.« »Hvala za pogovor.« Mojca Potočnik Protest naših poslancev Poslanci v republiški skupščini iz občine Ravne na Koroškem bodo na osnovi stališč ravenske skupščine v Ljubljano prenesli zahtevo za ureditev cest na Koroškem. Objavljamo poudarke iz protesta naših poslancev: 1. Cestno omrežje na Koroškem razpada in je med najslabše vzdrževanimi v Sloveniji. Koroška je na ta način dobesedno postala cestni žep, kar še poudarja njen status dosledne periferije v slovenskem prostoru. Neurejena cestna povezava s Slovenijo ima hude negativne učinke na celotni razvoj Koroške, saj so komunikacije v sodobnem svetu eden od temeljnih pogojev napredka. 2. V času, ko je bilo urejanje regionalnih cest v pristojnosti občin, so bile naše ceste nadpo-prečno vzdrževane. Po prehodu regionalk v republiško pristojnost pa je očitno, da pospešeno propadajo. To dejstvo nesporno dokazuje, da se denar, ki ga regija v ta namen združuje v Ljubljani, niti približno ne vrača na naše območje. 3. Protestiramo proti politiki, ki iz obrobja države usmerja vsa sredstva v center ter z njimi razpolaga v škodo bolj oddaljenih območij. Ob ureditvi cestne povezave med Mariborom in Ljubljano (avtocesta!), ki jo v celoti podpiramo, zahtevamo tudi ureditev naše cestne povezave s Slovenijo (regionalna cesta Holmec - Dravograd -Slovenj Gradec - Velenje - Arja vas). 4. Pridružujemo se zahtevam za izločitev cestnega dinarja iz integralnega proračuna Republike Slovenije. Denar naj se dosledno uporabi za namene, za katere ga državljani v ceni bencina redno plačujemo. Vsakršna drugačna rešitev pomeni dodatno siromašenje cestne infrastrukture in še manj možnosti za sanacijo omrežja na odmaknjenih območjih. Koroška je kričeč primer takega mačehovskega odnosa centra do periferije. POGODBA PODPISANA PLAČE BODO... V petek, 15. marca, so v Ljubljani podpisali pogodbo o podržav-Ijenju Koncerna Železarna Ravne. Kot zatrjujejo v poslovodstvu, pomeni to edino možnost za ohranitev vsaj dve tretjini metalurgije, sicer bi že v kratkem obstala proizvodnja. Zaenkrat so znani samo grobi okviri reševanja slovenske črne metalurgije, če pa je verjeti vestem, ki jih plasirajo iz Ljubljane, znajo biti nadaljne poteze namenjene predvsem vrednotenju, kasneje pa prodaji. Kaj to pomeni konkretno za železarno? Odgovor je najbrž v prestolnici, saj ni verjeti, da še ne bi bil izdelan načrt, kako naprej. Sicer pa nam je uspelo zvedeti, da bodo plače na Ravnah spravili skupaj, le o datumu nam niso mogli povedati ničesar. Če je verjeti predsedniku republiške vlade Lojzetu Peterletu in njegovim ministrom, ki so bili v petek v slovenjgraški občini, je načrt, kako izvleči gospodarstvo iz depresije, narejen. Vse je pripravljeno za odklapljanje in samostojno ekonomsko politiko, zadnji dogodki pa kažejo, da se bosta dva meseca, o katerih so v petek, 15. marca, še govorili, skrajšala. Vsekakor bo letošnje leto odločilno, kdor pa bo uspel preživeti naslednjo polovico leta, ta bo takorekoč na konju. Prav v Slovenj Gradcu se najbolj vidi, kako pomembna je raznolikost podjetniške strukture, saj tam gospodarijo kar v 15 panogah, nobeno podjetje pa nima več kot 300 zaposlenih. Očitno je pomembno tudi pravočasno ukrepanje, vsak mesec, ki je zamujen, pa pomeni slabše izhodišče, tako za zdrave programe kot za delavce. Konec februarja je iskalo zaposlitev na Koroškem že 1826 delavcev. Od tega je 414 iskalcev prve zaposlitve. Najhuje je v radeljski občini, kjer imajo že skoraj toliko nezaposlenih kot v ravenski. V obeh pa že v naslednjih mesecih pričakujejo, da se bo število povečalo vsaj za toliko, kot je delavcev na prisilnih dopustih že sedaj. Bo postala naša rubrika, ki jo imenujemo kar po zapadnjaško -BORZA DELA, kaj bolj aktualna? Gospodarstvo občine Radlje ZAHTEVE PODJETIJ Po informacijah o poslovanju gospodarskih organizacij v obdobju januar - december 1990 je povsem jasno, da tudi gospodarstvo v občini Radlje drsi navzdol, za kar je v precejšnji meri kriv tudi vpliv splošne gospodarske situacije v državi. Z 18 % padcem v decembru 1990 glede na isto obdobje predlani je kumulativni padec industrijske proizvodnje dodatno povečan, in znaša 16,1 %. Tako je radeljska industrija v letu 90 dosegla le 83,9 % predlanskega obsega ind. proizvodnje. Zaostrovanje razmer v družbenoekonomskih odnosih in pogojev gospodarjenja je vplivalo tudi na izvajanje politike zaposlovanja v preteklem letu. Narašča ponudba delovne sile, upada pa število zaposlenih, v letu 90 kar za 3,3 %. Upad zaposlenosti je največji v industriji, in sicerza 5,6%, nato v kmetijstvu - za 10 %, v gozdarstvu za 5,1 %, v negospodarstvu pa je število upadlo za 2,2 %. Če je še do nedavnega veljalo, da je bistvena težava vseh podjetij likvidnost, potem je danes le malo drugače. Največji žulj gospodarstva so premala naročila ali pa jih sploh ni; nenadoma torej delavci nimajo več dela. Tako je vse več delavcev na čakanju, njihova prihodnost pa je vse bolj majava. Previdnost pri zaposlovanju bo še vedno prisotna zaradi negotove vsesplošne ekonomske situacije, ki povzroča opuščanje nerentabilne proizvodnje, akumulacije ni, pa tudi ne investicijskih vlaganj. Vzporedno narašča brezposelnost, vse več je družin, ki iščejo socialno pomoč. Konec decembra 1990 je bilo na zavodu prijavljenih 526 iskalcev zaposlitve, to je kar 209 oseb več kot istega meseca predlani. Torej lahko zaključimo, da mladi pravzaprav nimajo nobene perspektive. Z uveljavitvijo nove davčne zakonodaje so občine izgubile pristojnost za reševanje problematike pri obremenitvi gospodarstva in ker so na radeljski izvršni svet večje gospodarske delovne organizacije poslale zahteve po razbremenitvi, se le-ta že sprašuje, kaj lahko sploh še naredijo. Izguba gospodarstva v občini znaša 28 milijonov, kar pa je za polovico manj kotv Dravogradu, Slovenj Gradcu in na Ravnah. Resne težave so v Tovarni Muta, v obratih Lesne in še kje, dejstvo pa je, da nosilci sami za izboljšanje položaja z morebitnimi razvojnimi programi niso ničesar storili. Tako v republiki ni niti enega zahtevka po sredstvih iz postavke za nerazvite! To pomeni, da v občini ni projekta za prestrukturiranje obstoječega proizvodnega programa. Vse kaže, da se firme ob težavah bolj zapirajo vase in se sučejo v začaranem krogu. Tudi spodbujanje drobnega gospodarstva ne bo nič spremenilo, če propadejo velike firme v občini - sd bili mne- BORZA DELA Republika Slovenija Republiški sekretariat za delo REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH Delovna organizacija POKLIC Delov. izk. določen čas _________________________________________________________nedoloč. čas Občina Dravograd Tekstilna industrija Otiškivrh 4 tekstilne konfekcio- / dol. čas narje ali NK delavke 6/mes. Informacije o objavah potreb po delavcih iz te tabele lahko dobite tudi na občinskih enotah Zavoda za zaposlovanje. Ali vas zanima počistniško delo v Portorožu (hotel Korotan) od 20. 4. do 30. 9.1991. Prijave prinesite ali pošljite na tajništvo TCP De profundis, d.d., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. (Uprava Železarne Ravne, soba 017 pritličje), tel. 0602/21-131, int. 5497. nja člani izvršnega sveta, ko so se na zadnji seji pogovarjali o gospodarskih težavah vobčini. Franc Zaucer - predsednik oddelka za gospodarstvo občine Radlje: »V poročilih je en sam minus, gospodar-. stvo propada. Naše iniciative za zasebna podjetja so lahko pozitivne šele čez nekaj let, seveda se jih splača spodbujati, toda kaj, ko v družbenih firmah ni pozitivnih iniciativ. V občini smo znižali prispevne stopnje za razbremenitev gospodarstva. Kaj lahko še storimo, če pa iz podjetij ni prav ničesar slišati o lastnih razvojnih programih in spremembah programov? Kaj naj še naredi izvršni svet, naj pripravi variantne rešitve, strokovnjaki pa so v firmah?« Iz razprave je bilo razbrati, da nikakor ne smemo dovoliti, da bi propadla večja podjetja v občini. Svoje programe naj usmerijo v sistem trženja, razvoja in financiranja. Tudi če bi ves proračun namenili za gospodarstvo, bi to pomenilo samo zagotovljene plače delavcev za eno leto in nič več. O vseh težavah in morebitnih razvojnih programih prestrukturiranja gospodarstva se bodo z občinsko vlado in komitejem za gospodarstvo pogovarjali direktorji delovnih organizacij, ki so izvršnemu svetu poslali zahteve za spremembe v republiški skupščini in sicer: - Takojšnja razbremenitev celotnega gospodarstva za 30 -40 % (ugotovljeno je, da je po sprejeti davčni zakonodaji obremenitev večja za 15 do 20 %. -Osebni dohodki v javnih podjetjih (železnica, elektrogospodarstvo, ipd...) se morajo uokviriti pri izplačilih na ravni gospodarstva občine (isto se zahteva za celotno negospodarstvo). - Podjetja predlagajo, da se zakonodaja spremeni v tem smislu, da se lahko osebni dohodki gibljejo v okviru ustvarjenih rezultatov podjetja. Zahtevajo, da se osebni dohodki delavcev v upravnih organih občine delno izplačujejo glede na dosežene rezultate v gospodarstvu. - Od republiške skupščine in izvršnega sveta zahtevajo ukrepe za čimprejšnjo oživljanje gospodarstva (program za prestrukturiranje). -Zahtevajo zmanjšanje števila zaposlenih v negospodarstvu. - Vsi napori odgovornih se morajo nameniti izboljševanju stanja v gospodarstvu in manj političnim problemom. Podjetja želijo, da se njihove zahteve po potrebi dopolnijo in prenesejo na republiško skupščino. GRADITELJI - ČLANI STANOVANJSKIH ZADRUG! V času spomladanske razprodaje, od 21. do 23. marca, vam M Ponuja priložnost nakupa kvalitetnih notranjih vratnih kril »Lesne« -Tovarne pohištva Prevalje RAZPRODAJA BO: v četrtek, 21.3.1991, od 7. do 18. ure v petek, 22.3.1991, od 7. do 18. ure v soboto, 23.3.1991, od 7. do 15. ure V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM, Na Fari v neposredni bližini Tovarne pohištva Prevalje in cerkve na Prevaljah. PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE PREVALJE Trgovina z gradbenim materialom - Na Fari Prevalje -PRI CERKVI Tel.: (0602) 33-001,33-002 V času razprodaje velja posebni popust za nakup vseh vrst vratnih kril v različnih kvalitetah domačih in izvoznih programov SUMO, RUSTIKA in STILMA IZPLAČA SE! Garantiramo nakup kvalitetnih vratnih kril po najnižjih možnih cenah s 35 % popustom na že doslej najnižje prodajne cene. koroška razvojna organizacija p.o. Ravne na Koroškem Stara ulica 1 tel.: (0602) 21-661, 21-669 PONUDBA - PROGRAMI V okviru Poslovno - informacijskega centra ponujamo programe oziroma izdelke za proizvodnjo v kovinsko - ključavničarski in galanterijski obrti oziroma drobni industriji. N KOLAR d.O O SLOVENJ GRADEC Šolska 5. tel 0602/44044 - 2elite prihraniti pri energiji do 12 %? - Vas moti sončna svetloba? - Vas vznemirja ropot iz okolice? Vsemu temu se lahko izognete! KAKO? Z vgradnjo mini rolet na zasteklene površine! Pokličite natel.: 0602 21-484 ROLETARSTVO PESJAK Ravne na Koroškem Koroška Kmetijska Zadruga TZO LEDINA o.sub.o. Slovenj Gradec V NAŠIH TRGOVINAH VAM NUDIMO: - veliko ponudbo gradbenega materiala - kmetijskih strojev in - ostalega produkcijskega materiala ^p0 Administrativne Koroška banka d.d. In Komercialne Storitve Slovenj Gradec [j\àr Pravi naslov IfV W DIREKTOR za denarne zadeve Prežihova 24,62390Ravne Na Kor.,Tel.: 0602/21-092 CM esna slovenj gradeč TRGOVINA INŽENIRING TEL: (0602) 41 497, 41 240, 41 481 VAM V SVOJI TRGOVINI V PAMEČAH NUDI VSE IZDELKE IZ ASORTIMANA LESNE - FURNIRANE OBLOGE - PODBOJI - VRATA - OKNA - OBLAZINJENO POHIŠTVO IZREDNO UGODNI PRODAJNI POGOJI DO 31. MARCA 1991!. AVTOSERVIS SLOVENJ GRADEC p.o. Kidričeva 4, Slovenj Gradec, tel.: (0602) 41 002, 41 491, 41 425, fax: (0602) 41 489 NUDI AVTOREMONTNE STORITVE IZ PROGRAMA ZAITAV/k TEHNIČNE PREGLEDE CESTNIH VOZIL, PODALJŠANJE REGISTRACIJ IN IZDAJA REGISTRSKIH TABLIC. ELEKTRONSKA OPTIKA NOVO! PRODAJA IN GARANCIJSKO SERVISIRANJE VOZIL ZNAMKE ®ŠH0DR DOBAVA TAKOJ. ®ŠH0DR ®ŠH0DR ®ŠH0DR ®ŠH0DR ®SH0DR KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADE Dosje Ravenske »Californie« opisuje lastnik Pecci in je mnenja, da tisti, ki drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Dvajset let nazaj in danes V drugi številki časopisa Prepih ste me predstavili kot šaljivca, s tem člankom, ki sem vam ga namenil zdaj, pa se bom predstavil kot oseba, ki zna tudi resno razmišljati. Izbral sem si temo: »Dvajset let nazaj in danes«. To temo sem izbral, ker sem se pred dvajsetimi leti zaposlil in seveda spremlja! pot delavca vse do danes. Pred dvajsetimi leti smo še živeli v Titovi Jugoslaviji. Dobro se spomnim gesla: »DELU ČAST IN OBLAST«. Spomnim se, kaj so nam tedaj vse obljubljali in nas slepili. Kar se delavske stranke tiče, so rekli sledeče: » Vsakega delavca bomo postavili tja, kamor sodi, vsak bo delal le tisto, za kar se je izšolal in za kar je sposoben«. To bi bilo idealno in najbolj pošteno, če bi res ostalo na tem. Pa ni bilo dolgo tako. Rdeče-knjižci so podrli vse to, ker so sebi dovoljevali povsod prednost. Kar spomnimo se, koliko zaposlenih na vodilnih delovnih mestih ni imelo zahtevane šolske izobrazbe, pa koliko šolanih je še danes zaradi njih brez zaposlitve. To je bila ena izmed velikih napak, ki je že tedaj rušila delavski razred. Druga velika napaka delavskega razreda tedaj je bila ne-složnost. Spomnimo se, kako še danes hitro zna delavec zatožiti sodelavca predpostavljenemu, samo da s tem nekje poviša sebe in prekrije svojo napako. Nekako nočemo doumeti, da je le v složnosti moč. Pa poglejmo kako je danes. Pretekle napake nas močno tepejo. Tehnoloških viškov ali viškov delovne sile, kot tudi pravijo, je vedno več. Se zdaj, ko je delavec do konca ogrožen, se nočemo spomniti nekoč veljavnega gesla: »DELA VCEM TOVARNE, KMETOM KMETIJE«. Ko se bo to izvedlo, bo verjetno že zdavnaj prepozno. To je samo bežna resnica, ki sem jo hotel spraviti na papir, če bi o teh stvareh hotel pisati bolj podrobno, bi verjetno bito mnogo več. Za zdaj se bom poslovil, z upanjem, da se stvari glede delavske stranke urede in da v.ve skupaj krene na dobro. Zlatko Škrubej Šmartno/Slovenj Gradec S pričetkom adaptacije zapuščene Cvitaničeve hiše (kot veste, je bil v njej samski dom, avtoli-čarska delavnica in prodajalna Li let, vse skupaj paje bilo skrajno zanemarjeno, dotrajano in zelo nevarno zaradi propadajočih dimnikov, strehe, električne napeljave in odpadkov za vse občane) sem naletel na težave in monopoliste, katere v občini Ravne na Koroškem vsi poznamo. Brez vsake bojazni, ali se bo ta objekt porušil ali zažgal sam od sebe, so se na vsp silo uprli adaptaciji objekta. čeprav sem Cvitaničevo hišo kupi! povsem legalno in tudi postopek za adaptacijo pričel uradno, so monopolisti s svojimi zvezami in poznanstvi več mesecev poskušati preprečiti izdajo potrebnih dovoljenj za adaptacijo. Kljub vsem težavam pa so se našli tudi razumni ljudje, ki so imeli interes za adaptacijo hiše ter tržno konkurenco v občini Ravne na Koroškem, ki je bila do takrat zelo monopolna (Lečnik, Golfturist). Z veliko volje in potrpežljivosti sem pridobil vso potrebno dokumentacijo za adaptacijo. Kasneje so bili opravljeni tudi vsi inšpekcijski pregledi, vendar so ti isti monopolisti preprečili izdajo obrtnega dovoljenja, za katerega sem izpolnjeval vse pogoje. Po petih mesecih sem obrtno dovoljenje tudi dobil in poravnal vse davke za nazaj. Kljub temu, da imam vsa potrebna dovoljenja, pa soseda Lečnik Heda s svojimi lažmi in zvezami poskuša preprečiti obratovanje Ciuha »Čalifornia« s tem, da občasno kliče delavce Postaje milice (le ti svoje delo opravljajo pošteno in zakonito), da jo moti naš hrup, čeprav njen Biljard klub obratuje vsak dan eno uro dlje kot mi. Želim seznaniti vse brake, da je dovoljena meja hrupazakonsko določena, ter da smo meritve hrupa opravili dvakrat, vendar smatram, da Lečnik Heda z razlogom ni dovolila da meritve opravijo tudi pri njej,zaradi tega, ker naš hrup pri njej ne preseže niti polovice dovoljene meje. V to se je prepričala ena od številnih skupščinskih komisij, ki je na trditve Lečnik Mede, da ima spalne prostore ob ka-va-baru, šla tako daleč, da so odprli mejni zid in se prepričali, da so prostori ob kava-baru neobdelani in zapuščeni. Kot veste sami, je zraven Giuba »California« še veliko sosedov v neposredni bližini, vendar se do danes še nihče ni pritožil zaradi hrupa. Tako se v skupščini na vsaki seji zapravlja čas zaradi njenih laži. Pred kratkim jeza televizijo izjavila, da jaz nisem prava konkurenca, ker ne plačujem davkov isto kot ona. Zdaj pa se sprašujem, kaj jo moti sedaj, plačujem dvakrat več kot ona. Ali je to sedaj prava konkurenca? Na raznih sestankih pa sesedaj govorijo tudi razne neresnice o adaptacijo mojega objekta, na žalost pa temu nasedajo tudi nekateri skupščinski možje in novinarji, namesto da bi dragocen čas posvetili propadajočemu Os-jandrovemu gradu na Javorniku, ki vpričo vseh nas dan za dnem propada. Prepričan sem, daje bilo zanj veliko interesentov, vendarso se zaradi podobnih problemov, kot sem jih imel in jih imam jaz, ustrašili nepotrebnih težav. Medtem pa samo Lešnikova hiša vsako leto zraste za en prizidek, tudi Golfturista se drži črn dosje glede gradnje Lipe, razprodaje družbene lastnine in tako dalje. Zaradi takšne politike pa se naša občina in cela Koroška ne odpirata v Evropo. In dokler bodo takšni ljudje kritizirali ali zahtevali pravičnost, ter kopali jamo ravenski »Californiji«, seje za bati, da bodo vanjo padli sami. Njihov obstanek je namreč samo še vprašanje časa, kajti tržna in človeška konkurenca sta naredili svoje. Bliža se obletnica poslovanja Centra »čalifornia« in v tem času so uspehi in pohvale presegli pričakovanja. Vzačetkuje Club »California« združeval 90 članov Ciuha, dan za dnem pa je ta številka rasila, tako da danes združuje preko 2400 članov iz Koroške, Štajerske in Avstrije. Ob prireditvah, ki jih v Ciuhu »Čalifornia« ni manjkalo, je bila tudi Video noč, za katero je konkuriralo več kot 160 klubov iz cele Jugoslavije, vendar je posebna komisija slovenske in hrvaške televizije naš Club izbrala za najboljšega in najbolj primernega zaradi naših uspehov, ter zaradi tega, ker v Clubu »Čalifornia« od začetka poslovanja ni bilo nobenih izgredov, pretepov in tako dalje, saj za red in mir poskrbijo člani Cluba sami. Tudi humanitarno in sponzorsko je Club »Čalifornia« med vodilnimi na Koroškem, kajti danza dnem prispeva denarna sredstva in tudi delovno pomoč pri raznih organizacijah. Tako je bilo tudi na nepozabni Odbojkaški noči, ko so vsi delavci Cluba »California« pomagali, da je prireditev potekala več kot uspešno. Takrat je bil Odbojkaški klub v velikih finančnih težavah in s pridobljenimi sredstvi je lahko nadaljeval tekmovanja in dosegel vrhunske uspehe. Club »Čalifornia«je tudi tržno naravnan, saj so cene zelo primerne, vendarso kljub nizkim cenam na davčni upravi zadovoljni z našim poslovanjem. Priporočam svojim omenjenim konkurentom, da se bolj posvetijo delu in da se prilagodijo času in tržnemu gospodarstvu, kajti časi izkoriščanja gostov so minili. Vzvezi z adaptacijo mojega objekta pa naj najprej pometejo pred svojim pragom, potem pa naj čistijo mojega. V bližnji prihodnosti želim dokončati celoten objekt, s tem, da bom uredil še vrsto poslovnih prostorov z različnimi dejavnostmi in zaposliti še dodatnih 15 do 20 delavcev. V Centru »California« trenutno dela 11 ljudi, v današnji gospodarski krizi pa je vsako novo delovno mesto več kot dobrodošlo. Naj še na koncu poudarim, da sem zmeraj pripravljen na realen dialog, ni pa res, da se smejim občinskim ljudem in da ne upoštevam pravil igre. Res pa je, da po enem letu obratovanja ne bom zapravljal časa za razne komisije, ki se posebej za moj objekt ustanavljajo vsak mesec brez kakršnih koli zakonitih podlag. Priporočam jim, da prenehajo izgubljati čas, ker nočem sodelovati pri teh enoličnih in stokrat pregretih stvareh. Pecci Sherafedin Club »Čalifornia« UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO ČETRTEK? 21. 3.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisin. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin. Gost: Veter. 13.30 Obvestila 1.14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Oddaja za mlade, Yu rock vibrator itd. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. PETEK, 22. 3.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Novosti iz diskoteke Jolly. 13.30 Obvestila. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. SOBOTA, 23. 3.: 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 10.00 Kupujte z nami. 10.15 Športni kažipot. 10.30 Koroški razgledi. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Marjanca. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila III. 20.00 do 24.00 Nočni klub Koroškega radia: Gost Dušan Uršič. 00.00 Nasvidenje in Sky Radio. NEDELJA, 24. 3.: 9.00 Pozdrav. 9.15 Horoskop. 9.30 Obvestila I. 9.45 Rezervirano za kmetijstvo. 10.00 Koroška kronika. 10.15 Pismo iz zamejstva. 10.30 Vesti. 10.45 Kultura vabi. 11.00 Nasvidenje. 12.30 Čestitke in pozdravi. 13.30 Obvestila II. 15.00 Nasvidenje. PONEDELJEK, 25. 3.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Vi izbirate. 13.30 Obvestila. 13.40 Hit tedna. 14.30 Koroški razgledi. 14.40 Športni pregled. 15.00 Nasvidenje. TOREK, 26.3.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami, 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura.vabi. 13.00 Glasbeni magazin: Zaplešite z nami. 13.30 Obvestila I. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Popoldne na Koroškem radiu. 15.30 Dogodki in odmevi. 17.00 Potopiš dobiš. 18.00 Lojtrca 7 naj, naj. 19.00 Obvestila II. 20.00 Povedano po nemško. 20.15 Nasvidenje in Sky Radio. SREDA, 27.3.: 11.00 Pozdrav. 11.15 Horoskop. 11.30 Kupujte z nami. 12.00 Listamo po časopisih. 12.30 Danes na Koroškem. 12.45 Kultura vabi. 13.00 Glasbeni magazin. Gost: Izza vogala. 13.30 Obvestila. 13.45 Minute za Večer. 14.30 Koroški razgledi. 15.00 Nasvidenje. prireditve Četrtek, 21. marca: Območno srečanje lutkovnih skupin Slovenije v Gornji Radgoni. Udeležila se ga bo lutkovna skupina KUD Prežihov Voranc z lutkovno igrico ČAROVNIŠ KA IZKUŠNJA. Program in razporeditev občinskega srečanja gledaliških skupin v petek,22. marca 1991, v občini Slovenj Gradec: Ob 8. uri v Kulturnem domu Slovenj Gradec; Mladinska gledališka skupina KUD Mislinja, Žarko PETAN - OBTOŽENI VOLK. Režija Peter TOVŠAK. Predstava traja 1 uro. Ob 9.30 uri v Kulturnem domu Stari trg; Odrasla gledališka skupina KUD Podgorje, Brecht-MALOMEŠ-CANSKA SVATBA. Režija Manca UMEK. Predstava traja 1 uro. Ob 11. uri v Kulturnem domu Slovenj Gradec; Mladinska gledališka skupina srednje šole E. Kardelja, izbor iz pesniških besedil OTROCI SO NAJBOLJŠE IGRAČE (priredba Karla ZAJC-BERZELAK). Predstava traja 1 uro. Ob 13. uri v Kulturnem domu Stari trg; Odrasla gledališka skupina KUD Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Noel Coward - LJUBEZENSKA KOMEDIJA. Režija Miloslav MIČOVIČ. Predstava traja 1 uro in 30 minut. Ob 15. uri v Kulturnem domu Slovenj Gradec; Odrasla gledališka skupina KUD Mislinja, F.S.- Finžgar -VERIGA.. Režija Peter TOVŠAK. Predstava traja 1 uro in 20 minut. Ob 17. uri v Kulturnem domu Slovenj Gradec; Mladinska gledališka skupina srednje šole E. Kardelja, Ulrich Plenzdorf - ZID ALI NOVO TRPLJENJE MLADEGA W. (priredba Karla ZAJC;BERZELAK). Po zadnji predstavi pa bo razgovor o ogledanih predstavah z ustvarjalci predstav v sejni sobi Kulturnega doma Slovenj Gradec. Sobota, 23. marca ob 19. uri: Sklepna prireditev 24. pevskega srečanja »OD PLIBERKA DO TRABERKA« v športni dvorani pri OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah. dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI Ravne na Koroškem (tel. 21-211): za oba dežurna okoliša (Ravne - Prevalje in Mežica - Črna) je dežurstvo urejeno ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 13. ure, do ponedeljka, do 6. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-031, int. 417): dežurstvo je urejeno vsak dan ponoči, ob koncu tedna pa od sobote, od 14.30, do ponedeljka, do 7. ure. Dravograd (tel.: 83-351): ves teden je dežurna dr. Mira Skralovnik. Radlje ob Dravi (tel.: 71-121): od sobote od 14. ure, do nedelje do 7. ure je dežuren dr. Andrej Horvat, od nedelje od 7. ure do ponedeljka do 7. ure pa dr. Anton Retar. ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA Za Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi je organizirano zobozdravstveno dežurstvo ob nedeljah in praznikih v Zdravstvenem domu Dravograd. V nedeljo je od 7. do 12. ure dežuren dr. Milorad Jok-simovič. Tel. 83-351. V Slovenj Gradcu je dežurstvo urejeno ob nedeljah in praznikih od 8. do 10. ure. Tel. 41-031. VETERINARSKE POSTAJE, Telefonske številke veterinarskih postaj (informacije o dežurnih veterinarjih so stalne): Dravograd: 85-079, Radlje ob Dravi: 71-167, Slovenj Gradec: 41-187, Prevalje: 31-340. LEKARNE Ravne na Koroškem (tel. 22-292): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 20. ure. Slovenj Gradec (tel. 41-112): ob delavnikih je lekarna dežurna od 19.30 do 21.30, ob nedeljah in praznikih pa od 8.30 do 11. in od 16. ure do 21.30. Radlje ob Dravi (tel. 71-115): ob delavnikih je lekarna dežurna od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. in od 18. do 22. ure. BENCINSKE ČRPALKE To nedeljo delajo bencinske črpalke Petrola na Ravnah na Koroškem, Slovenj Gradcu - Celjska 23 in na Muti od 7. do 19. ure, v Dravogradu pa od 7. do 20. ure. Črpalka v Radljah ob Dravi je zaprta. PRODAM osebni avto VUGO 55 GVL, letnik 1989, registriran do maja 1991, višnjevo rdeče ban/e. Informacije po telefonu: 0602 83-315 - popoldne. PRODAM GOLF, letnik 1977, ohranjen, vzdrževan, ga-ražiran. Štajmec, Mariborska 39, Dravograd, telefon: 0602 84-669. PRODAM video kamero HITACHI VHS c, stara 10 mesecev in videorekorder SHARP, star eno leto. Štajmec... PRODAM industrijski šivalni stroj SINGER, star 1 leto. Štajmec... PRODAM večnamensko dvigalo »KIVVA« original ZRN. Naslov: Janez Praprotnik, Breg 22, Mežica. PRODAM 28 m2 komfortno garsonjero z ložo v Slovenj Gradcu. Štefka Krautberger, Bevkova 1, Maribor. V ŽERJAVU prodam zidano garažo. Cena po dogovoru. Tel.: (0602) 21-191. GOSPODINJE-VRTIČKARJI! Prodajamo pasti za voluharje. Samo 39,00 din in poštnina. Postni predal št. 99, Slovenj Gradec, DELO na domu - pakiranje. Kratek življenjepis in 25,00 din za gradivo. Informacije pošljite na naslov: Marijan Ivankovič, Prešernova 38, 63380 Slovenj Gradec. Prispevki, objave in oglasi, ki jih bo uredništvo prejelo do petka, bodo objavljeni v naslednji številki. Male oglase sprejemamo na sedežu uredništva Ravne na Koroškem, Čečovje 5, v Koroški tiskarni v Slovenj Gradcu, Glavni trg 12 in v Grafiki Prevalje. grafično podjetje grafika p o. PREVALJE TRG 24,62391 PREVALJE tel.: 0602 31-077, fax: 31-071 S SVOJIMI USLUGAMI SE PRIPOROČAMO Naročilnica Do preklica naročam tednik PREPIH Naročilnico pošljite na naslov: Uredništvi Prepiha, 62390 Ravne na Koroškem, Čečovje 5, Naročnino bomo obračunavali dvomesečno vnaprej. Ime in priimek. Kraj in poštna št.. Naslov. Podpis. KOROŠKI ŠPORT ALPSKO SMUČANJE »Puška četrta v Kanadi Po dobrem nastopu Katjuše Pušnik v veleslalomu za svetovni pokal v Kanadskem Lake Louisu, seje naša reprezentantka izkazala tudi naslednji dan, na tekmi slaloma. Skupaj s Francozinjo Chauvetje Katjuša osvojila 4. mesto in premagala številne odlične tekmovalke. Predzadnji ženski slalom sezone je dobila Vreni Schneider iz Švice. ROKOMET Moslavina - Slovenj Gradec 20:18(9:9) Tudi s tretjega letošnjega gostovanja so se rokometaši Slovenj Gradca vrnili praznih rok. V Kutini so tesno z 20:18 izgubili tekmo 19. kola II. zvezne lige proti Moslavini, ki je srečanje dobila šele v zadnjih minutah igre. Za Slovenjgradčane so največ zadetkov dosegli: Kontrec 5, Kleč 4, B. Dobršek in Strigi pa 3. V naslednjem kolu bodo Slovenjgradčani gostili vodilno ekipo II. zvezne lige Pivovarno Laško (Celje). Tekma bo v soboto, 23. marca. ODBOJKA Poraz Fužinarja na Reki Ravenski odbojkarji so doživeli peti poraz na gostovanju v drugem delu prvenstva II. zvezne lige. Na Reki so po dveurnem boju izgubili z domačo ekipo Rijeko GRO Primorje s 3:1. Kar v dveh nizih so Fužinarjevi igralci zapravili lepo priložnost za zmago. V prvem nizu so povedli kar s 14:10, toda ob koncu soz nezbrano igro dovolili gostiteljem, da dobijo niz s 16:14, v tretjem nizu pa visokega vodstva 10:5 niso znali obdržati. V naslednjem kolu so odbojkarji Fužinarja prosti. Od drugih koroških ekip, ki igrajo v republiških ligah, omenimo presenetljivo zmago odbojkaric Mislinje nad vodilnim Koprom Cimosom ter pričakovan uspeh igralk Fužinarja. REZULTATI - 17. kolo, rep. liga -moški : Mislinja - Emona Commerce 1:3, Tehnomobil mladi - Mežica 3:0, Ženske: Mislinja - Koper Cimos 3:1, Fužinar -Pionir 3:0 in Ljubno - Mežica 3:0. Igralke Partizana Prevalje so v tekmi II. rep. lige zmagale v Rušan s 3:0. KEGLJANJE Koroške ekipe uspešne Končano je prvenstvo v republiških kegljaških ligah. Vtekmi zadnjega kola enotne rep. lige so na Ravnah keg-Ijavke Fužinarja premagale Korotan z rezultatom 2455:2359. Za domačo vrsto sta največ kegljev podrle Gostenčnikova in Ciglerjeva, po 420, pri Prevaljčankah pa je bila najboljša Sabljarjeva s 430 keglji. Prvo mesto v ligi so osvojile kegljavke Konstruktorja, Fužinar je 3., Korotan pa 8. Vzadnjem kolu II. rep. lige je moška ekipa Fužinarja zmagala v Radencih s 5282:5027 keglji in osvojila 2. mesto v ligi. Prva je ekipa Rudarja iz Trbovelj. Slovenjgradčankeso osvojile 1. mesto v II. rep. ligi in bodo v naslednji sezoni nastopale v enotni slovenski ligi. DRUGE VESTI - Na državnem kadetskem prvenstvu v plavanju v Ljubljani sta se od mladih Fužinarjevih plavalcev najbolje uvrstila: Miha Hribernik na 6. in 7. mesto v hrbtnem slogu ter Peter Naglič na 9. mesto v disciplini 400 m mešano. - V Topli pri Črni je bil zadnji slalom v tej sezoni za pionirsko prvenstvo vzhodne regije. Po kategorijah so zmagali: Brumnova in Bergočeva ter Drakšič (vsi Branik) in De Costa iz Velenja. Od naših je bil Simon Solerò iz Fužinarja drugi med mlajšimi pionirji, Evgen Veselko pa tretji med starejšimi pionirji. - Na Golteh so se pomerili cicibani za naslove prvakov vzhodne regije. Med fanti je zmagal Aleš Gorza iz Črne, Nejc Pušnik (Črna) je bil 4. - V 1. spomladanskem kolu območne slovenske lige so nogometaši Partizana iz Slovenj Gradca igrali neodločeno 0:0 z Bočem v Poljčanah, Ojstrica je izgubila v Slov. Konjicah proti Dravinji s 4:1. - V zadnjem kolu rep. lige so namiznoteniški igralci Fužinarja doma premagali Gorico s 7:2. KAM OB KONCU TEDNA ROKOMET V SLOVENJ GRADCU: V soboto, 23. marca, bo v športni dvorani slovenski drugoligaški derbi med rokometaši Slovenj Gradca in Pivovarne Laško Celje. Tekma bo ob 19. uri. NOGOMET NA PREVALJAH IN V DRAVOGRADU: V nedeljo, 24. marca, ob 15. uri bosta tekmi OCL: na Prevaljah Partizan (SG) - Središče in v Dravogradu Ojstrica - Kovinar Maribor. ODBOJKA V MEŽICI IN NA PREVALJAH: V Mežici se bosta v soboto, 23. marca, ob 16. in 18. uri srečali ženski in moški ekipi Mežice in Topolšice v okviru enotne rep. lige. Na Prevaljah bo ob 17. uri tekma med igralkami Partizana in Branika Ivo Mlakar ZLATI DUŠAN KLEMEN Dušan Klemen iz Vuzenice, ki se že 20 let ukvarja z lokostrelstvom, se je vrnil z državnega dvoranskega lokostrelskega prvenstva v Kranjski gori z zlato medaljo. Na razdaljah 28 in 25 metrov, v disciplini compound se je znova izkazal kot najboljši Jugoslovan. Dobra dva meseca nazaj je Dušan tudi pokazal, kaj vse zmore in uspešno zaključil zimsko sezono. V dvoranskem streljanju je v Postojni na 18 metrov postavil nov državni rekord -od 600 krogov je zadel kar 590 krogov. Ko sem Dušana pred nedavnim obiskala, sva se pogovarjala o njegovih začetkih in o tem, kako pravzaprav živi svoje življenje z lokom in puščicami. In če menite, da bo branje zanimivo za vas, potem vas vabim na klepe z Dušanom, ki je državni prvak v kategoriji lokostrelstva compound-v arrowhead in dvorani na 25 m. Je član državne reprezentance, 2. septembra lani pa se je prvič udeležil svetovnega prvenstva v Leonu na Norveškem. Dušan, kako si sploh prišel do tega športa? »Danes pravim, da si življenja brez ‘ lokostrelstva sploh ne morem več predstavljati. Najbrž bom tudi umrl za to ljubezen. Streljam že dvajseto leto in težko govorim o svojih občutkih. Že kot deček, seveda nismo imeli toliko igrač, sem delal loke in puščice, doma pa smo po domačih hribih imeli pravo vojsko. Ne morem vam povedati,kako smo streljali z loki, danes pa tega skorajda ne vidiš več. Od 1972. leta,'ko so me za lokostrelstvo navdušili taborniki z Mute: Ivan Draušbaher, Emil Dobnik in Ludvik Jerčič, sem se veliko naučil in ker sem od takrat živel z lokom, sem danes takšen kot sem - z državnim rekordom, pa brez denarja, da bi si lahko privoščil svetovno prvenstvo na Finskem prihodnje leto. Zanimivo je videti pri konkurentih iz drugih republik, ki vendarle ne dosegajo dobrih rezultatov, da jih sponzorirajo velike firme in zanje obisk prvenstev ne predstavlja nobenih težav, mi, ki se ponašamo z rezultati, pa nimamo denarja, Res žalostno!» Je lokostrelstvo drag šport? »Ja, drag je, ravno zato je malo tistih, ki vztrajajo in se aktivno z njim ukvarjajo več let. V svetu dobiva lokostrelstvo vse večjo veljavo, postaja množičen šport, vse več klubov jetu-di v Sloveniji. Disciplina compound pa postaja svetovni hit in najbrž bo tudi olimpijska disciplina - to bi bil zadetek v polno Fite, zveze, ki združuje lokostrelce.« Kako je bilo na državnem prvenstvu v Kranjski gori? » Z rezultatom sem zelo zadovoljen, vendar vem, da sem sposoben še kaj več. V Kranjski gori je bila živčna tekma, za vsako ceno sem želel zmagati, še zlasti, ker sem hotel premagati Pančeva iz Beograda. Sitar je za en krog zgrešil tretje mesto. Tudi med nami je politika, rivalstvo med republiškimi predstavniki« Kaj te čaka naprej? »Sedaj imamo trojno prvenstvo Alpe-Jadran, kar bo kvalifikacija za svetovne igre v Leonu v Franciji nekje avgusta. Tekmoval bom v arow-headu (poljsko-lovski disciplini). Tudi če ne bomo dobili denarja, se bomo tega tekmovanja udeležili, pač z lastnim financiranjem. Nekako sem seže navadil na to. Zelo rad bi, ker sem pač državni prvak in imam vse možnosti, odšel prihodnje leto na Finsko, kjer bo svetovno prvenstvo. Upam, da bomo do takrat le nabrali kaj denarja in se bo morda s tem pokazala šansa tudi za nas. Udeležba na svetovnem prvenstvu in morebitni uspeh pa je največ o čemer lahko sanjam!« Kdo ve, morda pa bodo za »zlatega« Dušana, lokostrelca iz Vuzenice, le prišli zlati časi - držimo pesti. (|p) UDARNA TEMA ZAKAJ PA NE V AVSTRIJO? Hudo se lomijo kopja ob okrožnici Gospodarske zbornice Slovenije, ki priporoča obmejnim enotam Zavoda za zaposlovanje Slovenije, da seznanijo učence osmih razredov z možnostmi, ki jih nudi avstrijska Koroška. Nekateri govore kar o potujčevanju, o mačehovskem odnosu, ki da ga ima prestolnica do nas, slišali smo že celo mnenje, da nas kar tako pošiljajo iz domovine. ' SLOVENEC OSTANEŠ TUDI V AVSTRIJI Take trditve postajajo posebej zanimive, ko se s ponudbo Avstrijcev podrobneje seznanimo. Gre namreč na eni strani za zavajanje, saj je na voljo samo 25 prostih učnih mest in še to samo v poklicih, ki so sicer tudi pri nas deficitarni. Poleg tega pa primerjanje možnosti za zaposlitev bodočih zidarjev, mehanikov in nekaj drugih poklicev kaže, da bodo imeli tisti, ki bodo morda šli na šolanje v Avstrijo, zaposlitev zagotovljeno, pri nas pa... Gre tudi za to, da bomo v Evropo šli tudi skozi migracijo. Ta s skokom do Celovca ni prav nič tako boleča, kot pa se nam obeta s scenarijem, ki ga lahko vidimo v bivši Vzhodni Nemčiji, v podobi milijonov nezaposlenih na cesti. Sicer pa... tudi v Avstrijo bodo lahko šli v šolo (pa ne že spet?) samo premožnejši. Nagrade v prvem letniku namreč še ne zadoščajo za preživetje, šele v tretjem (11.000 šilingov) pa so dovolj visoke, da se lahko z njimi (pri nas) razmeroma dobro živi. Ne smemo pozabiti, da je bivanje v Celovcu, v dijaškem domu, vse prej kot zastonj. SPRENEVEDANJE Licemerstvo, ki smo ga pokazali z odzivom na možnost, ki jo redkim izbrancem ponujajo Avstrijci, pa je pokazalo še na eno drugo, dosti boli pomembno razsežnost; ustrezno zamolčano, zato pa toliko bolj kruto. Mlade generacije v suvereni Sloveniji ostajajo brez možnosti za zaposlovanje, celo več, socialno razlikovanje se je že začelo v svoji najbolj ostri obliki -pri neenakih pogojih za šolanje, neodvisno od nadarjenosti ali že osvojenega znanja. Gre za to, da so otroci revnejših slojev že vnaprej obsojeni, da bodo revni ostali, izobraževanje pa postaja privilegij premožnih. Da smo v preteklih letih eni ostali, drugi pa postali bogatejši od drugih, pa tako nima smisla ne sebi ne drugim več tajiti. Razlika je morda le v tem, da so bile možnosti otrok doslej bolj izenačene. Na Koroškem je že nekaj časa tako, da lahko približno 80 % otrok, ki končajo osnovno šolanje, nadaljuje, šolanje doma. Sem seveda štejemo, da vožnja iz črne v Slovenj Gradec ni kaj drugega kot del vsakdanjika, prav tako pa ne iz Mislinje na Ravne. Namerno smo zapisali »lahko«, saj podrobnejša razčlenitev posledic tega »lahko« pokaže, da gre pravzaprav za slab razmislek. Udobje šolanja doma namreč prinaša po zaključku vedno manj možnosti za zaposlitev, nadaljevanje na kateri višjih šol pa za mnoge že nepremagljivo premožnostno pregrado. In s čim utemeljujemo te naše smele trditve? SE BO USTAVILO PRI 10.000? Na delo čaka ta trenutek v štirih občinah, ki jih štejemo v koroško krajino, nekaj več kot 1800 delavcev. Že zdaj jih je več kot 400 takih, ki čakajo na svojo prvo zaposlitev, čakajočih na delo, čeprav so formalno še zaposleni, pa je tudi že okoli 2000. V veliki večini podjetij odkrito govorijo o vsaj 20 odstotni prezaposlenosti, in če seštejemo vse te »viške«, pridemo do grozljive Številke, zaokrožene na 10.000. Če vemo, da nas je zaposlenih danes še okoli 28.000, je jasno, da se nam ne obeta nič dobrega, še posebej pa bo trda predla mladim, iz šol prihajajočim generacijam. Nikakor nočemo trditi, da so pričujoča gibanja kakorkoli vezana na nove čase, ali celo novo oblast. Vsaj ne vzročno. Ze teh nekaj podatkov, ki vam jih bomo nanizali, kaže na trend, ki je krizo že nekaj časa napovedoval. Vendar to še ne pomeni, da bi se morali zaradi napak v preteklosti vdati v usodo -brezperspektivnost množice mladih. ŠTIPENDIJ SKORAJDA NI VEČ Kar dober pokazatelj, koliko je družba (gospodarstvo in nadstavba) v resnici zainteresirana za generacije, ki prihajajo, je število tki. kadrovskih štipendij. Pa poglejmo, kako se je njihovo število gibalo v zadnjih petih letih: šolsko leto 1986/87 - 1234 štipendij 1987/88 - 1306 1988/89 - 11 72 1989/90 - 779 1990/91 - 515 1991/92 - 200 (morda) Podatki veljajo za Koroško In pravzaprav ne rabijo nobenega komentarja. Če pa jim dodamo še dejstvo, da mnogi, ki so s pomočjo teh štipendij šolanje zaključili, potem niso dobili zaposlitve., nekateri pa niti možnosti, da bi opravili pripravništvo, je mera polna. Film se vrti vse hitreje in kaže, da ni vzvoda, ki bi ga upočasnil. ŠTUDENT NAJ BO -A S ČIM 2e davnega leta 1986 je 15 % učencev, ki so jih vprašali, zakaj se odločajo za določeno šolo, odgovorilo, da zaradi bližine šole. Takega podatka za letos sicer ni, vseeno pa smo prepričani, da bi bil odstotek istih odgovorov tokrat bistveno višji. Zožene materialne možnosti koroških družin pač ne dovoljujejo več niti enega, kaj šele dveh otrok, ki bi se šolala v Celju, Mariboru ali Ljubljani. To so tudi najbližja mesta, kamor jih lahko ob mreži šol, ki je, tudi pošljemo. SE KAR KOVINARJI... Ob vsem, kar smo našteli, je skoraj pogubna statistika, ki ugotavlja, da se je na prvo mesto po namerah osmošolcev spet uvrstila smer kovinarstva. Na drugem mestu je gimnazija, na tretjem mestu poklic ekonomskega tehnika in že na četrtem smer - tekstilni konfekcionar. Če primerjamo namere s strukturo brezposelnih, lahko ugotovimo, da imajo največ možnosti gimnazijci in tekstilni konfekcionarji. Drugi zato, ker so to edina delovna mesta, ki so bila v zadnjem času na Koroškem sploh še iskana, prvi pa zato, ker bo takrat, ko bodo končali šolanje (na višji ali visoki šoli), krize menda ja že enkrat konec. In ostali (ker nimajo možnosti najti ustrezno šolo blizu doma), se odločajo za zaenkrat materialno najmanjše breme, tvegajo pa brezposelnost po končanem šolanju. Kot nam je povedal strokovni delavec za poklicno usmerjanje na Zavodu za zaposlovanje v Dravogradu, dogovarjanja in usklajevanja med različnimi dejavniki in s tem interesi ni več in prepričani smo, da marsikaka stiska izhaja tudi iz tega. ODGOVORNOST ZA POTOP TUDI DANES Zakaj tokrat v PREPIHU udarna tema o generacijah, ki prihajajo? Zato, da bi spomnili tudi na probleme jutrišnjega dne, ki nastajajo da- Z MLADIMI GENERACIJAMI? 6-1991