PotlnTrft* pTa?artS v geifdvtfit Čena TDfif Leto I. (Vlil.), štev. 57 Maribor, torek, 12. julija 1927 »Jk JJML« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 F Uredništvo in upravas Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglas? sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova «Hc& št. 4 Prekmurje naj resi radikale v Slovenili Bivši madžarski fustični minister vladni kandidat v Prek-•nur^u — Ministrski predsednik v železniški delavnici in v Fali — Njegov odhod v Celjje ^ Ministrski predsednik Velja Vukiče-!^|č, ki se je pripeljal včeraj zvečer v Maribor, je danes dopoldne posetil najprej železniško delavnico, kjer se je patančno informiral o težnjah in stremljenjih delavstva. Poslušal je zastopnice delavstva zelo pazljivo in jim oblju-p>il, da bo vlada, kolikor bo pač mogoče, Jjkušala ugoditi upravičenim zahtevam železničarjev, rasvetoval pa jim je, naj fre ne udaiajo komunizmu. Poset ministrskega predsednika v železniški delavnici je bil sploh popolnoma Političnega Enačaja. Ministrski predsednik se je odpeljal tiato s svojim spremstvom z avtomobilom v Falo, kjer si je ogledal tamkajšnje plektrione naprave, nakar se je opoldne rnil v Maribor, kjer je obedoval v hotelu M era n. V Mdribor je prispelo povodom pri-toda Vukičeviča tudi več novinarjev iz Magreba in Beograda, vendar je bil mi-histrski predsednik ves čas zelo. rezerviran in ni hotel dati nobenih natančnej-*>h pojasnil o pravem pomenu svojega Potovanja po Sloveniji. Popoldne se je odpeljal v. Celje, kjer so se mu predstavili vodje tamkajšnjih radikalov. Kakor se zatrjuje, ima potovanje ministrskega Predsednika Vukičeviča v Maribor in Celje v prvi vrsti namen, združiti slovenske radikale in madža-rone y Prekmurju za skupno listo pri skupščinskih volitvah. Za kandida?* vladne liste v Prekmurju je določen bivši madžarski justični minister Szasz, ki je sedaj naš državljan. Vlada namreč upa, da se bo temu uglednemu bivšemu madžarskemu politiku Posrečilo, da bodo glasovali zanj ne samo prekmurski Madžari temveč tudi slovenski madža-roni. Pred svojim odhodom v Maribor je sprejel ministrski predsednik Vukičevič na Bledu v dveurni avdijenci italijanskega poslanika v Beogradu, generala Bordrera. Splošno se domneva, da se je na konferenci razpravljalo o obnovitvi pogajanj med Beogradom in Rimom, čeprav sta oba državnika odklonila vsako izjavo o vsebini razgovo-ra- Katastrofalen potres v zibelki Krščanstva Opustošenja v Jeruzalemu in Jerihi — Težke človeške žrtve porušene cerkve in poslopja — Panika med romarji Pa r i z, 12. julija. Včeraj ob 15.06 je bil v Kairu v Egiptu močan potres k' pa je^ napravil v mestu le neznatno škodo. Težje so posledice potresa v pkolici, vendar tudi tamkaj poškodbe niso velike. Tembolj vznemirljiva pa so zato poseda iz Palestine, kjer je povzročil potres velika opustošenja. V Jeruzalemu se Je podrl stolp cerkve prj Sv. grobu, pri čemer le našlo smrt več potnikov V Predmestjih se je porušilo več hiš. Tudi na Oljski gori je Izgubilo življenje več romarjev, ker se je tamkajšnje romarsko zavetišče podrlo. PaŠič« Posebno veliko škodo je napravil požar v Jerihi, kjer je zahteval potres največ človeških žrtev- Prebivalstva v opdstošenih pokrajinah Palestine se je polastila velikanska panika. Na tisoče in tisoče ljudi je brez strehe in ljudstvo bega preplašeno naokrog. Oblasti so že odposlale v ponesrečene pokrajine rešilne ekspedicije in velike množine živeža ter obleke. Izdane so obenem tudi najstrožje odredbe proti vsem. ki bi hoteli izkoriščati obupen položaj prizadetih. Vsakdo, kdor bi ho tel pleniti po razvalinah, bo takoj ustreljen. evci iščejo zaveznike Kl^0(j]RAT). 12. julija. Vukidevj akciji s’adik Pr^a^eljske pogodbe med vladno |'rajsk n? lupino in dr. Korošcem, beo-)ripls^j®as°Pisje v splošnem sicer ne ,olj pa ^n°heno posebne važnosti, tem-pmafcrajoV41*0 ra7'1)uri,a P&Sičevce, ki ravnost n™.«30 ,1a sporazum napor jen na sploh .nrm i n;*im ’n f^a -i'*1 flk«§a vlada Zato noi °in°ma izolirati. Danes so se hamlu.r? Vesti’ da Pll^ičCvci v svoji fcku?-, ■ <)s , iščejo zaveznike in se (la°i ' vrn'ls «1 posamezno volilne o-' ' ’ pa .io PribiCevifi odklonil. (* n!l vc 1,110 krltičnejši položaj v 4ii,n."n. 8tranki vlada zato izredno za-pa Za jlltriSn^° ožjega glavne-Sa.1. ,°ra stranke, na kateri se bo sku-ončno razčistiti razmerje med vla- f ?,M&čevci, Slednji so baje trdno odločeni, izvajati skrajne posledico in zc pi ltiskajo na Aco Stanojeviča, najpo-po noma opusti svojo akcijo, ki stremi za tem, da se doseže sprava med obema skupinama. Vsako zavlačevanje razči-ščenja položaja smatrajo pašičevci, da jo sarno v Prid vladi, ki pridobiva na ča su za izvršitev svojih načrtov. Poostritev vledne krize v Franci i PARIZ,-12. julija. Položaj vlade se je včeraj zvečer zopet poostril. Ministrski predsednik Polncare je namreč odločno odklonil vse naknadne kredite, ki jih jc predlagal finančni odbor zbornice in je zahteval v zvezi s tem vprašanje zaupnice. Stvar pride danes v zbornici v raz pravo. Kakor se zatrjuje, namerava sedaj tudi levica glasovati proti Poinearoju, ker sc nanašajo zahtevani krediti v Prvi vrsti na zvišanje uradniških prc-I jernkovv ftadiž Slovenci Kako ]e Radič na kandidatsko listo za mariborsko obJasf na sigurna mesta vrinil Hrvate Maribor, 12. julija, Bili so časi, ko je Radič govoril o nas Slovencih zelo Prezirljivo. Šel je celo tako daleč, da nam ni hotel priznati naše slovenske posebnosti, ampak nas je smatral za — planinske Hrvate, in je v tem smislu tudi javno govoril. Šele lani, ko so se ga tudi glede Slovenije polastile politične skomine, je začel tudi o Slovencih Prijaznejše govoriti. Slovenci smo mu naenkrat postali potreben narod in s polno paro je pričel hvaliti naše vrline. Seveda Je pa vse to bilo le navidezno- Radič svoje slovenske pristaše in Slovence sploh pač z besedami boža, v dejanju pa ravna z njimi tako, kako*r da jih še vedno ne smatra za vredne svoje milosti. Za Slovence naravnost žaljiva in politika Radičevega kova nedostojna je bila gonja, ki jo je uprizoril v Prekmurju v tej smeri, da bi se naj prekmurski narod Priznal za del hrvatskega naroda in da bi se Prekmurje priklopilo lirvat-ski. Cela akcija je sicer žalostno skrahirala in Radičev agent dr. Pernar, ki se je že smatral za nekakšnega hrvaškega guvernerja v Prekmurju, ki je kar na shodih odstavljal s rezke poglavarje, danes no sme v Prekmurju niti več javno govoriti. To se mu je zgodilo v Turnišču in v Dobrovniku- Te dni smo v radičevskih listih imeli priliko čitati o sestavi Radičeve kandidatne liste za mariborsko-celjsko volilno okrožje. Baš sestava te liste jasno kaže, da Radič dejansko postopa s svojimi slovenskimi Pristaši istotako poniževalno kakor takrat, ko je še proglašal Slovenc za planinske Hrvate- Nosilec liste je Radič sam, ki menda po zadnjem porazu radičevščine pri oblastnih volitvah (krivdo vali Radič na rame bivših samosto.inežev!) hoče še enkrat Pokazati, kako tudi med Slovenci njegovo ime še vleče. Radič bo pa mo- Povodenj v Parizu PARIZ, 12. julija Sinoči je divjalo nad mestom in okolico strahovito neurje, kateremu je kmalu sledila povodenj- Kanali niso mogli sproti požirati ogromne množine vode, vsled česar so bile kmalu vse trgovine pod vodo, ki je na več krajih raztrgala tudi cestni tlak in v več mestnih okrajih onemogočila sploh vsak promet. Še večja so opustošenja v okolici Pariza, kjer so uničeni vsi vrtni nasadi. Vrtinec je poružil nešteto telefonskih in brzojavnih drogov, tako da je nad 5.000 telefonskih naročnikov odrezanih od centrale. Škoda gre na milijone. Kralj v republiki Ko so to dni ustoličili novega deželnega glavarja v Guttentagu na Saškem se jo med številnimi odposlanci raznih društev in uradov Prijavil neki polkovnik kot zastopnik — eaškega kralja. — Bivši kralj August si je že ponovno dovolil tako oficielno zastopnika in razne kraljevsko geste. Republikanske strank6 zahtevajo od oblasti, naj bivšega kralja pouči o republikanski ustavi Nemčije, ali mu pa priporoči, naj si nekje izven Nemčije poišče kraljevske oblasti ral uvideti, da Slovenci vendarle ntstf Hrvati in da se ne dajo tako lahko vleči na vrvici. Radičeva lista more pri nas v dobrem! slučaju računati na dva mandata. In naravno bi bilo, da bi drugo mesto vi popolnoma slovenskem volilnem okrožju dobil na njegovi listi Slovenec. Ne misli pa tako Radič- V srezu Murska Sobota, kjer je radičevščina še precej močna in kjer je računati na največje število glasov za srezkega kandidata, tam Radič n) postavil za srezkega kandidata kakega slovenskega pristaša, ampak Hrvata« Tudi ni postavil kmeta na to mesto, da* si vedno govori o seljaStvu svoje stranke, ampak postavil je fiškala dr. Odiča iz Čakovca, rodom bosanskega Hrvata. Tako bosta na radičevski listi v mar!« borsko-celjskem volilnem okrožju izvoljena dva Hrvata! Radič in dr. Odič. Ali bodo počasi uvideli oni Slovenci« ki so nasedli Radiču in mu še sledijo* kako jih dana g- Radič za norca?! Ali bodo spoznali zlasti tudi naši kmetje, kako grdo jih vodi Radič za nos s seljaštvont svoje stranke, katero vedno povdairja?! Na njegove listi v našem volilnem o. krožju se bleste imena Radič, dr. Odidi Prepeluh, dr. Novačan itd., nobeden iz* med njih ni kmet. Radič so jc zagnal v Slovenijo v mne* nju, da bo z enim mahom zatrl klerika* ližem, kakor ga je uničil na Hrvaškem« Doživel pa je polom in ga bo še. Žal, da je s tem , tudi diskreditiral med nami lepo na* predno gibanje med kmečkim ljudstvom, ki bi se bilo počasi zlilo v enotni tok z gibanjem slovenske demokracije, da ni Radič prišel in zastrupil ozračja s svojo nestrpnostjo. S svojo ptfUtiko, ki kaže vse znaka njegovega preziranja Slovencev, pa ja podrl še ono malo zaupanja, kar bi ga sicer bilo ostalo. I Radič je in ostane hrvatski šovinist., Njegova politika med nami no mor# najti trajnih tal. Divjanje nevihte v okolici Berlina Komaj se je malo poletij nevihta Rudnih gorah, je podobna nesreča^ toda v veliko manjšem obsegu, zadela tudi okolico Berlina. Najbolj priza-! deti so kraji: Zehlcndorf, Lichterfeldi (n Steglitz. Silna nevihta je izbruhnila pozno zvečer. Veliki most pri Zehlen-i dorfu se je začel rušiti, v Dahlemu j« pa silno valovje zalilo podzemno žele* nico. Električne in telefonske naprav« so bile ob prvem navalu vode poškoi dovane. Največja nesreča in škoda ji bila pa v Potsdamu, kjer je popolno* ma zrušena velika železniška delav-t nica. Škoda je ogromna, mrtvih pa K sreči ni bilo. Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda BUKAREŠTA, 12- julija. Tukajšnja uradna agentura »Oricntradio« odločni zanika vse vesti inozemskih listov d kritičnem zdravstvenem stanju ali cel4 smrti rumunskega kralja Ferdinanda il naglaša, da je zdravstveno stanje vla dai ja zelo zadovoljivo. Ravno radi tegl se wtloU itfj udujajn u^buii bulcUui. Stran Z. Podrobnosti saike vremenske nesreče NesreCa brez primere — Z blatom zadelane hiše — Mrliči — Z blatom zadelane na drevesih Mar ibarski in dnemi drobii ' O saški vremenski katastrofi prihajajo vedno strašnejša poročila. Vodovje ge nikdar ni tako hitro in tako silno na-rastlo- Da mala reka sredi noči v par urah [Postane veletok ter si izkoplje novo široko strugo, to se še ni dogodilo. To silno vodovje je nanosilo toliko blata, da je bilo potrebno dvadnevno, pravi naporno delo za razkritje ruševin. Kraj Berggiesshiibel je najboljši primer brez-jnrimernega divjanja hipoma razdivjanih elementov. Vse ceste so zabarikadirane z veliko množino izruvanega drevja, odnesenega pohištva in nagrobnih spomenikov. Na vejevju visijo kadavri utopljenih živali in. ljudi. Hiše, ki jih povodenj ni porušila, so do prvega nadstropja v blatu. Prekopavanje tega blata je silno naporno in zamudno delo. Kolodvor in progo so morali v pravem pomenu besede — izkopati iz blata. Voda je vse temelje in podstave tira izpodkopala. — Tir visi v zraku. Kolodvorski objekti so podoba brezprirnernega razdejanja in nereda. Lesene barake je voda odnesla do 300 metrov daleč- Reka Miiglitz si je (preko kolodvora izkopala novo strugu. Nekajteri kolodvorski prostori — kakor Čakalnica — so popolnoma zadelani z blatom, peskom in kamenjem, restavracija in drugi so pa strašno razbiti- Nekaj (vagonov komaj gleda iz blata, dru- gi so pa blata polni do vrha. Z vso silo od valovja zagnana drevesa in bruna so kakor sulice prebadala hiše in barake. Prvi naval razdivjanih elementov je zalotil ljudi v spanju. Zato so iz vejevja in blata izvlekli toliko nagih trupel. Z vsakim mrličem je sploh mnogo dela, poredno ga spoznajo. Nekatera trupla so z vejami trdno ovita, druga pa strašno obtolčena od kamenja. Mnogim mrličem so oddrgnjeni lasje z glave. Rešeni prebivalci pripovedujejo strašne stvari. V Gottleubi so videli, kako sta oba učitelja deškega zavetišča splezala na neko drevo, z električno žepno svetilko sta si svetila, naenkrat se je pa drevo zamajalo in vse so odnesli valovi. Neka gospodinja se je s svojim otrokom srečno rešila na pred vodo varno mesto. Tu je drugim pustila otroka, sama je pa tekla nazaj, da vidi, kaj je z letoviščarji, ki so spali na njenem skednju. Nazaj ni bilo ne nje, ne njenih gostov. Ljudje so zlezli na strehe v nadi, da bo voda hitro polegla. Mnoge strehe so bile prenizke, voda je vse zagrnila, diruge so bile ogrožene od plavajočega drevja. Ljudje na strehah so imeli pred seboj smrt od vode in drevja, upanja na rešitev) pa od trenutka do trenutka manj. Mrtvih je okrog 240. Pogreša se jih še več, pa je upanje, da se vrnejo. Proslava proglasitve Ljutomera v mesto Dne 23. in 24. t. m- se bo vršila slovesna proslavitev proglasitve trga Ljutomer za mesto. V soboto, dne 23. t. m-je določena iluminacija vseh hiš in ba-kljada. V nedeljo, dne 24. t. m. pa se zbero vsa ljutomerska društva ob 8-30 dop. pred občinsko hišo; po slavnostni seji občinskega odbora se prečita po primernih govorih dekret o proglasitvi Ljutomera za mesto. Popoldne bo v Ser-šenovem logu velika ljudska veselica z ■raznimi šotori, igrami, petjem, godbo t. d- Kopališke razmere v Mariboru !** Maribor je po svoji legi in blagem podnebju eno izmed najprikladnejših celinskih letoviških krajev ne le v naši državi, temveč slovi tudi v soseščini. Temu 6e pridružuje še krasna okolica In divno Pohorje, kar pač v naj več ji .mori privablja tujce, ki vedno češče •posečajo naše mesto. Maribor nudi letoviščarjem najrazličnejše ugodnosti, ki pa izgube na vired-i nosti, ako pomislimo, da razen turistike fetnemu športu ne nudi ničesar. Vodni šport, bistvo in glavna športna panoga, ki se goji v mesecih vročine, nima predpogojev za uspešen razvoj in niti doma-ffinom ne nudi tega, cesar nudijo celo manjši kraji prebivalstvu; za razvajene tujce pa pridejo naše kopališke naprave le malo v poštev. Deroča, mrzla in kalna Drava, ki po->«n®m za kopališke goste neprestano nemarnost in terja radi nezadostnih varnostnih priprav vsako leto številne žrtve, gotovo ne privablja tujcev. V tem tiči glavni nedostatek našega letoviškega z naravnimi krasotami in dobrotami obdarjenega Maribora. Primemo kopališče, v katerem bi domačini, kakor tudi tujci našli potrebnega razvedrila im telesu potrebnega okrepila, je prvo, čemur mora mestna občina v prihodnji plavalni sezoni posvetiti največ pozornosti 5m ustvariti možnost — podlago za moderno kopališče, ki bi naj postalo nova vaba za stalen dotok tujcev, ki že danes prav radi obiskujejo naše kraje. Zdi se, da je moderno, prijetno in varno kopališče bolj potrebno kakor katerakoli druga naprava mestne občine. Soholsfoo Naraščaj ČOS v Mariboru. Ze jutri v sredo potuje skozi Maribor naraščaj ČOS, ne Pa v četrtek, kakor je bilo napačno javljeno. Naraščaj in deca so poziva, da so udeleži sprejema ob 13.30 na glavnem kolodvoru v krojili, čanstvo pa v civilu z znaki.- Vabljeni so tudi prijatelji Sokolstva. — Odbor. Posojilo. »Kdo mi jamči, da mi vrnete denar?« »Dam Vam Častno besedo gentlema-na.« »Dobro, vrnite ge pozneje z gen tl c-manom.c Ognjeno morie v bosan skih pragozdih Požari besne dalje in uničujejo cele vasi. Veliki gozdni Požar, ki je uničil Han Kram, besni dalje in se številnemu vo jaštvu, orožništvu in gasilcem še vedno ni posrečilo, da bi ga popolnoma omejili. Vendar pa jo že od vrnjen a vsaka nevarnost od kraljevega lovskega dvorca. Sedaj se požar razširja Proti planini Bukovači v nasprotni smeri od kraljevega dvorca. Pač pa se jo posrečilo zajeziti ognjene valove v Ravni planini in v šumah Pri Pali in Ivančičih, kjer je bilo okoli 250 ha v ognju. Med tem pa so se pojavili veliki požari tudi že na raznih drugih krajih. Tako v Rogovi planini, odkoder se razširja z veliko naglico na vse strani. Na potu so močni oddelki vojaštva, da skuPno z delavci zajeze pot divjemu ele mentu. V Konjuh planini se je razširil požar do Kla dinja, kjer je zgorel tamkajšnji hotel in še pet sosednjih zgradb. V bližini samostana Ozrena in Petro vega Sela so v ognju velikanski kompleksi šum. Kako strašni gozdni požari razsajajo v Bosni, dokazujo najbolj to, da se vidijo oblaki dima celo v Tuzli, ki je oddaljena 50 km zračne črto od pogorišča-Škoda v šumah Noluka in Motajica, ki ju eksploatira delniška družba Ugar, jc kolosalna. V bližini Travnika je zgorela vas Vrbanci, ki je štela 60 hiš. Po izjavah strokovnjakov na popolno zadušitev o-gnja tako dolgo ni misliti, dokler ne prične močno deževati. Posamezne komplekse, ki so v ognju, bodo sploh pustili, da popolnoma zgore. Kongres udeležencev Svetovne vojne v Parizu je sprejel resolucijo, ki nalaga vsem članom, da morajo poučevati svet o grozotah vojne. Resolucija govori tudi o mirovnih pogodbah ter jih označuje kot temelje miru. Pri debajti glede te točke se jo oglasil nemški delegat ter razlagal, da bi bila tudi združitev Avstrije z Nemčijo koristna svetovnemu miru-Italijanski delegat jc nasprotoval ter dokazoval nasprotno. Razpravljanje, ki se je tako močno oddaljilo od dnevnega reda, so z veliko težavo ustavili. fpominlalte se CMD (raievna organizacija Samcstalne Demokratske stranke za III. okraj priredi v soboto, dne 16- julija ob 8. zvečer na vrtu gostilne g- Starmana v Me-ju prvi zabavni družinski večer s predavanjem, godbo, petjem itd. Vabimo vse, da se zabavnega družinskega večera sigurno udeleže z družino, znanci in prijatelji. Himen. V župni cerkvi Sv. Petra v Gor. Radgoni se je poročil drž- živinozdravnik g. Franjo Lobnik z gospico Nado Mihelič. učiteljico v Gor. Radgoni- Bilo srečno! — Diplomski izpit na ekonomski visoki šoli v Zagrebu so napravili 8. t. m- gg. Miro Maglica in Hrvoj Majster iz Maribora ( z odliko), Rojan Gostinčar iz Rimskih toplic, Beno Habjanič iz Ptuja (z odliko) in Avg. Foramiti iz Strassa pri Špilju. — Čestitamo! —1 Deložacija. Včeraj popoldne so sodno deložirali v Vetrinjski ulici št. 5 višjega stražnika v pok. Lovrenca Kralja, njegovo ženo in otroke. Morali so brez usmiljenja pod milo nebo in Kralj, bivši državni nameščenec, ki je svoječasno na glavnem kolodvoru v. službi celo izgubil eno nego, je postal čez noč brez strehe, izpostavljen vsem va-emenskim neprilikam in nezgodam. Njegovo skromno stanovanje namerava baje uporabiti sedaj zase hišni lastnik sam. Gospod Kralj, ki se je v službi ponesrečil in bil po prevratu med prvimi, ki je pohitel iz Trsta kot* navdušen narodnjak v tedaj močno o-groženi Maribor, pač zasluži, da mu pristojne oblasti na stara leta v zahvalo za njegovo nesebično nacionalno udejstvovanje preskrbijo vsaj streho. — Nesreča. V Šafaričevem mlinu v Melju se je včeraj pripetila težja nesreča, ki sicer ni zahtevala nobene žrtve, vendar bi lahko postala za neprevidnega Friderika Šnopla usodna- 15letni deček se je kljub opozorilom mojstra in dirugih oseb igral pri električni žagi, ki je bila v pogonu. Pri neprevidnem postopanju ga je zgrabilo kolo za desno roko in mu jo zlomilo pod komolcem. Prepeljali so ga v bolnico. — Nezgoda pri delu. Včeraj so je pri kanalizacijskih delih vi Smetanovi hiši ponesrečil delavec Matjaž Feldin. Zaposlen je bil pri izkopavanja zemlje v dvainpol metra globoki jami- Nenadoma pa se jo utrgal težak izpodkopan kamen in mu padel na desno stran lobanje, ne da bi mu prizadjal težje Poškodbe. Feldin se zdravi v domači oskrbi. — Otroci iščejo dela. Včeraj so iz Radvanja pripeljali v mesto dve osemletni deklici: Magdaleno Novak iz Ciglence pri Svi Barbari in Klaro Klampfer H Gornjega Dupleka. Novakova je pri zaslišanju izjavila, da jo je mati, ki jo Pobegnila pred očetom, ki se prihodnjo dni vrne iz zapora, pustila pri. teti, kjer pa ni mogla vzdržati in jo pobegnila, Klara Pa je zatrjevala, da jo je mati kaznovala, ona pa jc s tovarišico pobegnila, da si skupno poišoe-ta primerne službe, ki jima bo napravnla bedno življenje prijetnejše. Obe bo policija vrnila v domovinsko občino- — Promenadni koncert v mestnem Parku se bo vršil jutri v sredo ob 19- uri. Matičarji! G- Milan Jaki odhaja. Poslovilni ve čer jc v sredo ob 20. uri pri Mei«rSeidlu. Dopusti trgovskih nameščencev Trgovski nastavljene! se pri gremiju pritožujejo, da jim mnogi trgovci odrekajo zakonito določene dopuste. Zato o-P o zarja trgovski gremij vse svoje elane, ki zaposlujejo nameščence, na določbe sotrudniškega zakona, da gre vsakemu nameščencu Po preteku 6 mesecev do vključno 5 let službovanja pri enem in istem službodajalcu pravica do najmanj 10 dnevnega, od 5 do 15 let do 14dinevnega in po 15. letih najmanj do tritedenskega dopusta vsako leto s pol* no plačo. Dopusti se morajo glede na poslovne razmere pravočasno določiti in sporazumno razdeliti. Eventualna odsotnost nameščenca med letom vsled bolezni ne šteje na račun dopusta. Ako ima tvrdka samo enega nameščenca, se lahko deli dopust časovno v dva dela do-tičnega leta. —• Nova ruska pekprna. V Frankopanski ulici 9. je tvrdka Košar, neglede na visoke režije svoje' obrti, zaposlila v svoji pekarni svetovno-znan e moskovske pekovske mojstre firme Filipova, ki je bila dobavitelj ruskega carskega dvora Pecivo, ki ga bo odslej dobavljala tvrdka Košar, se popolnoma loči od našega peciva in je v resnici pravi moskovski izdelek. — ! )obaviteljem držav, uradov in ustanov,, V smislu nedavnega odloka general-, ne direkcije davkov je priložiti vsaki 'akturi, ki Presega vsoto 1000 Din potr-’ dilo o plačanem davku- Brez tega potrdila se računi ne sprejemajo, odnosno ne izplačajo. To naj dobavitelj pri fakturiranju blaga, dobavljenega državi potom direktnega nakupa, tedaj brez licitacij, v lastnem interesu upoštevajo. —» Policijska kronika. Od pondeljka na torek sta bili izvršeni dve aretaciji, vloženih pa je bilo 18 prijav, večinoma radi prestopkov cestno polic, reda in drugih manjših deliktov. — Dober lov. Včeraj zvečer je Valter Puh, učenec drugega razreda realke, ujel vi Dravi na trnek nad 2 kg težko mreno, kar je go tovo redka sreča, posebno za tako mladega ribiča. Tatvina na veselici Na veselici Olepševalnega društva, ki se je vršila minulo nedeljo v Kadet-' nici, so neznani lopovi ukradli iz šotor® knjigovodji tvrdke Tsc-heligi sodček piva. Bili pa so tako previdni, da so 8 sodčkom odnesli tudi medeno pipo in kladivo za nabijanje. Skupna škoda znaša 880 Din. Storilci c° Popolnoma neJ znani- Enaka tatvina je bila izvršena tudi na prireditvi Jadranske straže ini je ostala ravnotako nepojasnjena. — Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru poziva vse vajence in vajenke, naj dvignejo svoja izpričevala (tudi ona i* prejšnjih let) pri slugi deške meščansko šolo v Krekovi ulici. — Naglica ni nikdar dobra. Prenagel biti, ni nikdar dobro, ^ pravi že star pregovor. O tem se je P# pričala sedaj lahko tudi A- Vogrin^ uslužbenka v neki restavraciji v dencih. Tamkajšnja natakarica je nes1^ namreč vi kuhinjo posodo in držal*1 eni roki tudi_ nože. Nenadoma je prid1'"! vela nasproti Vogrinčičcva, se zalet® ‘ vanjo in si zasadila pri tej priliki n°_ v trebuh. Padla je seveda takoj vestna na tla in so jo morali odPe,J,jW vi radgonsko bolnico, kjer so ji 1,11 prvo pomoč. — Društvo jugoslovanskih akadeP1^^ v Ptuju, Redni občni zbor bo v soboto dne 16-. julija ob 16.30 uri (4.30 pop.) v Narodnega doma v Ptuju z ° u dnevnim redom. — Odbor« ■ Kavarna Evropa- nudi od 1'. julija nov kabaretni progr««, Ob nedeljah popoldne pri s*a inenu popoldanski program s tom- — konce* V Mar?boru, dne 12■ VTT. 1927. Nam, ki imamo političnih strank v izobilju, se čudno zdi, da je sploh kje kaka država brez strank. Pa je vendarle. In sicer Turčija. Tudi Turčija stoji pred volitvami in sicer bodo volitve že ta mesec. Koncem junija je imela leta 1923 izvoljena velika narodna skupščina v Angori zadnjo sejo. Od zadnje skupščinske seje do volitev je prav kratka doba. Daljša tudi ni potrebna. Tudi volitev ne bo, kakor si jih mi predstavljamo. Turška ustava je sicer prav demokratična in odpira vse možnosti za snovanje strank, za agitacijo, za vse boje proti vladi in posameznim njenim članom itd. Ustave se pa v tem pravcu še nihče ne poslužuje. Kemalisti so — kakor se je izrazil neki duhoviti turški pisatelj — izvedli revolucijo proti ljudstvu. Ta revolucija se nadaljuje in sedaj se ljudstvo navaja k parlamentarizmu in sploh k političnemu življenju, kakoršno je v vseh demokratičnih ustavnih državah. Kot stranka so organizirani edino kemalisti in je gotovo, da bi Kema-lova ljudska stranka neglede na demo kratično ustavo zadušila vsako drugo stranko, ki bi skušala izrabiti nevednost velikega števila anatolskih anal- Pobotnice iz Mrtvaške kolonije in Morilske ulice V Berlinu so bile v zadnjem času močno oškodovane razne velike tvrd ke, ki izdajajo svojim uslužbencem, članom raznih društev itd. obleke in drugo blago po znižanih cenah proti izkaznicam in nakaznicam. Take nakaznice so začeli prav uspešno pone-rejevati trije sleparji. Tvrdke so ponarejene nakaznice sprejemale brez vsakega suma in obotavljanja in so šele potem, ko za sprejeto blago ni nihče plačal obrokov, začele stvar vso preiskati. Povprašale so pri društ ^h in uradih, kje so bile izdane nakaznice, dobile pa so odgovor, da take Jzkaznice sploh niso bile izdane. Šele sedaj so si ogoljufane tvrdke natančnejše ogledale ponarejene izkaznice m videle, da so tudi same krive, ker so bile poprej veliko premalo pozorne. Sleparji so bili tako predrzni, da so se jz svojih žrtev naravnost norčevali. Naslovi na nakaznicah in izkaznicah so se namreč često glasili na: N. N. v Mrtvaški koloniji štev. 13, N N. v Morilski ulici štev. 13 itd. Teh čudnih naslovov ni nihče bral, ker so bile štampiljke izkaznic spretno ponarejene in tako so se sleparji lahko še smejali na račun osleparjenh tvrdk. Sedaj se seveda ne smejijo več. ker so prišli vsi trije pod ključ. Zasačili so jih pri razprodajanju prigoljufanega blaga. Posledice poroke v zrakoplovu Berlinski denarni bahači se hočejo prav posebno izkazati pri porokah v svojih rodbinah. Ko je te dni dvoje rodbin praznovalo dvojno poroko, šo stari in mladi prišli na jdejo, da bo nekaj prav posebnega, če se to izvrši v danes toliko slavljenem zrakoplovu. Sklenjeno — storjeno. Mladoporočenci- bogati očetje in matere imajo svo- slavo, smolo pa ima pastor Eistnan, V A® v zraku opravil na zahtevo bo-, 'J ljudi cerkveni obred. Protestan- vski konsistorij ga je kralkomalo • •■spendiral in v uradnem listu konsi-storjja je izšla izjava, da je opravljena, poroka v zraku poniževalna za resni cerkveni obred. Letalska katastrofa na Seinl. V nedeljo se je dogodila pri Rouetiu na Seini težka letalska nesreča. Veliki «eroplan na 4 motorje, ki je startal za poskusni polet, je eksplodiral in zgorel. Potniki v aeroplanu so se mogli rešiti s skokom v Seino, vendar so dobili vsi trije težke opekline. Aparat pe bil pripravljen za polet v Ameriko. ■Vzrok katastrofe še ni ugotovljen. Mariborski VEČ fabetov. To, kar delajo kemalisti, je sicer diktatura, ne more pa se primerjati z diktaturo v Italiji ali Španiji. Italijanska diktatura je vzela stare svoboščine in ubila parlamentarizem, turška diktatura je pa etapa in sicer neobhodno potrebna etapa k svobodnemu parlamentarizmu. Stranke se — kakor že rečeno — ne snujejo, pojavljajo se pa — kar se sliši kot groteska — iz do včeraj še v največji meri brezpravnega ženskega sveta — društva za priboritev ženskih pravic. Gazi Mustafa Kemal je neke ženske deputacije že sprejel in videti je, da mu ni neljubo to gibanje. Volilne skrbi ima samo Kemalova ljudska stranka. V njej so namreč tudi struje. Začetek kemalističnega pokre-ta so večinoma tvorili oficirji, razvoj in potrebe so pa v stranki privedle do važnih vlog razne strokovnjake narodnega gospodarstva in znanosti. Gre sedaj za to, koliko mandatov bodo morali odstopiti bivši vojaki gospo darskim strokovnjakom. — Za veliko, važnost gospodarstva se zavzema prav posebno Ismet paša in njegova velika sposobnost je porok, da tudi s strujami ne bo težav, . - - Zmotn'ave živl*enja Zanimiva oporoka. Malo slovaško mestece Trnovo im n sedaj veliko senzacijo. Mizar Henrik Sten, eden najbolj revnih v mestu, je dobil pred nekaj dnevi uradno obvestilo, da je v Sidneyu v Avstraliji umrl John Midwood, ki mu je zapustil 100.000 fantov (okoli 30 milijonov dinarjev) in vrh tega veliko posestvo. Ubogi mizar je bil strašno presenečen. Nikdar še ni slišal imena Mid\vood, branil pa se velike dedščine seveda ni. Sten je bil sin bogatih staršev, čim pa «e jo poročil, je kmalu popolnoma propadel in je v obupu zagrešil celo več poneverb in tatvin. V Avstraliji, kamor se je izselil pred svetovno vojno, je bdi celo Pet let zaprt. Ko je kazen odsedel, je našel svojo domačijo zapuščeno. Zena mu je umrla, njegova dva otroka pa so poslali sorodnikom v domovino, kamor se je končno vrnil tudi on in tamkaj popolnoma oroPadel. Zanemarjal je svoj poklic, se udal pijači in v takem stanju ga je dohitela tudi presenetljiva vest. Vendar pa si velike sreče nikakor ni mogel razlagati, dokler mu ni lepega dne sledeče Pismo docela razjasnilo skrivnostni dogodek: »Ljubi prijatelj Henrik! Gotovo se boste še spominjali mojega imena. Najbrž niti ne veste, kdo sem in kedaj sva se srečala- Hočem Vam pomagati. Pred 20. leti sem ljubil deklico, ki ji je bilo ime Harriet. Tudi Vi ste bili zaljubljeni v nio in odločila se je za Vas. Hotel sem se ustreliti, toda potem sem si premislil in izginil. Ostal pa sem kljub temu še vedno vi pismeni zvezi z Vašo ženo, ki je že leto dni Po poroki postala zopet — moja ljubica. Vi ste ljubili svojo ženo, čeprav ona tega ni zaslužila. Kajti ona je kriva, da ste Vi propadli. Radi nje ste izvršbi poneverbe in tatvine, ki so Vas spravile v Kaznilnico. Vse to sem dobro opazoval. In ko sto bili Vi v zaporu, sem preživel jaz najsrečnejše dni svojega življenja. Vaša z na je postala moja družica in mi je z nasvetom m delom pripomogla do velikega premoženja. Sedaj Vam lahko vse pnznam. Tedaj pa jo je nenadoma pokosila smrt. Od tedaj mi je postalo mojo premoženje pravo breme. Ponovno sem Vas hotel obiskati in Vam nuditi svojo pomoč, toda bal sem se, da mi napravite kaj žalega. Sedaj liocem s svojo oporoko poravnati vse, kar som se pregrešil. Postaval sem Vas za dediča vsega svojega premoženja, ki je bilo sicer lahko že davno Vaša last, ker se imam zahvaliti zanj samo Vaši soprogi. John Charles Midwood.« C: R S l K juerac Dežela bolezni Vsak raziskovalec Afrike mora začetkom svojega trudapolnega delovanja preboleti kako afrikansko bolezen. Eden od posebno slovitih je prestal težko malarijo in dejal: »Dobro je, da sem to prebil, šele zdaj prav razumem ta del sveta in na njem živeče bele ljudi.« V teh besedah leži globoka in za presojanje afriških razmer neobhodna resnica. Po Evropi in po drugih delih sveta so narodna gibanja najstarejših dob zapustila trajne sledove. V Afriki jc pa izbrisano vse, kar je nekdaj tam živelo. Edino zagonetne razvaline Zimbabve svedočijo o nekdanjih gospodarjih Afrike, vse drugo so pa izbrisale v glavnem mnogotere bolezni. Bolezni so ovirale delo in vse, kar je v novejši dobi ustvarjeno v Afriki, se ima zahvaliti napredku medicine in higijene v tropah. Ta napredek je zaprl pot strašni spalni bolezni. Ta bolezen je bila pred kratkim še smrtna, sedaj ko so iznašli sredstva za pobijanje njenega povzro čitelja »tse-tse muhe«, je pa močno omejena ne samo nevarnost, ampak tudi razvoj te bolezni. Danes se že lahko potuje tudi skozi kraje, kjer radi spalne bolezni poprej ljudje niti par ur niso mogli ostati. Spalna bolezen je bila poprej omejena na gotove pokrajine, malarija je pa že od nekdaj doma po celi Afriki. Tudi pri pobijanju malarije so doseženi velikanski uspehi in posledice te bolezni danes niso niti senca od vsega tega, kar je malarija med domačini in tujci povzro čevala še pred dobrim desetletjem. Težki boji z zavratno boleznijo in številnimi nevarnostmi ustvarjajo veli ke moralne vrednote in se tudi domače afrikansko prebivalstvo z napredkom današnjih dni silno dviga iz nekdanje najtemnejše blodnje v praznoverju in divjaštvu. Razočarana in zapuščena 22letna šivilja Luiza Tell na Dunaju je imela že dalj časa ljubavno razmerje z nekim mladim sprevodnikom spalnih vozov. Povsod je pripovedovala vsa srečna, da se bo v kratkem poročila. Ko pa je ženin pred nekaj dneva zopet prispel na Dunaj, jo sporočil deklici, da je ne more poročiti, ker ne 3padata skupaj, To je dekleta strašno potrlo. Sklenila je, da gre prostovoljno v smrt. V nedeljo opoldne je čakala na cesti svojega ženina in ga vnovič rotila, naj je ne zapusti. Mladenič jo je skušal pomiriti in se je odpeljal ž njo z avtom pred svoje stanovanje. Pred hišo ji je naročil, naj ga malo počaka, da ji prinese kot poslovilno darilo lepo ročno torbico. Toda, čim je odprl varata, sta nenadoma počila dva strela in njegova nevesta se je na njegovo presenečenje zgrudila vsa okrvavljena na tla. Bila je takoj mrtva. Razočarana in zapuščena nevesta si je pognala krogli skozi uho in sence. Bitka pevcev s stolicam!. V nekem letovišču blizu Koblenza so priredila razna pevska društva svojo tekmo. Ko pa so je šlo za določitev prvenstva ter drugih častnih mest in nagrad, so postali pevci tako razburjeni, da so začeli lomiti noge od stolov in razvili med seboj pravo bitko. Na tribuno predsedstva in razsodišča tekme so pa navelili skupno ter vse razbili in pretepli. Iz bitke so morali več ranjencev odpremiti v bolnišnico. »Dečja glavica« na Kitajskem prepovedana. Generalni guverner kitajske provin ce Čili je izdal odredbo, po kateri je ženam in dekletom prepovedano, porezati si lase po vzoru »dečjih glavic«. Strašna smrt očeta in otroka. V Sv. Mihelu pri Leobnu je šel neki železniški delavec s svojo družino na sprehod preko železniškega tira meneč, da je brzovlak iz Sohi ograd a že mimo. Brzovlak je pa imel kokih 15 minut zamudo in je presenetil družino sredi tira. Zena se je z otroškim vozičkom še lahko umaknila moža. ki je imel malega otroka ra rokah, je ; pa brzovlnk podrl in ponolnoma razmešaj^ ________________________ Stran J. Šport SK Boč:SK Bistrica 9:0 (1:0). V nedeljo 10. t- m- se je vršila v Slov. Bistrici prva nogometna tekma med novima kluboma SK Boč (Poljčane) in SK Bistrica (Slov. Bistrica). Obisk občinstva, kakor tudi igra obeh moštev je dokazala, da je dana v omenjenih krajih možnost za ugoden razvoj nogomet® in športa sploh. Tekmo je odločilo polf-cansko moštvo, pri katerem je gostovalo tudi nekaj članov »Maribora« in katero vodijo znani športniki bratje Geuer, v svojo korist. Bistriško moštvo je v! vsakem oziru zadovoljilo- Odlikovali so se vratar, levi branilec in leva zveza. Igra je močna trpela .radi tesnih mej igrišča, vendar je nudila dovolj lep šport. Mladima kluboma želimo še mnogo uspehov. MoLNP (službeno). V četrtek 14. t. m- se vrši ob 18- na igrišču SK Maribora izbirna tekma me*J A timom in B timom. A:tim: Geuer; Koren, Kunama®; Baumgartner, Frangeš, Vogrinec; Pollak, Bertoncelj, Hreščak, Vodeb, Pavlin. Btim: Mernik; Barlovdč, Herzog; Kirbiš, Stauber, Bergant; Stare, Lešnik L. Pavlin II., Wenko, Hardin-ka. Rezerve: Lešnik V. Tergletz Barlo-vič Oto, Laznička II. Klubi se opozarrja-jo, da morajo igralci pravočasno nastopiti, sicer se bo proti njim nastrož j e postopalo. Službujoči odbornik g. Nerat. Vsak klub mora delegirati po štiri reditelje, ki se morajo pol uro pred pričetkom tekme javiti službujočemu odborniku. — Vstopnina 10, 5 in 2 Din. MO ima v četrtek ob 21- uri izredno sejo v običajnem lokalu. Na sejo se vabita igralca Vogrinec in. Štrukelj, (Mer-, kur) ter g. Hoschitz. < : '% Enoletna vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto dne 1. oktobra. S šolo je v zvezi internat za gojen-, ce. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. V zavod se sprejme 30 gojencev, in sicer 20 na prosta mesta kot državni gojenci in 10 na plačujoča mesta kot privatni; gojenci. 10 državnih gojencev je iz ljubljanske, 10 pa iz mariborske oblasti. Mesečna oskrbnina za plačujoče kmečke sinove je 150 Din. Plačujoči naj vpošljejo svoje prošnje do 15. septembra direkciji srednje vinarske inl sadjarske šole v Mariboru, oni pa, ki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu sreskemu poglavarju do 1. sep-: tembra. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje morajo biti kodkovane (5 Din in 20 Din). Prošnji je treba priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico ali zadnje šolsko spričevalo, izpričevalo nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo neposredno iz kake druge šole, obveza staršev, da ostane sin doma, zdravniško spričevalo, premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto- Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let. Pred končnim sprejemom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Tega izpita so oproščeni absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno. Zahteve indiskega prebivalstva Zakonodajni odbor v Burmi je sklenil, da odpravi »rikše«, to so dvokol-nice, v katerih kuliji prevažajo ljudi višjih slojev. Sklep se utemeljuje s tem, da je za človeštvo poniževalno, če se človek uporablja mesto vprežno živine. Belo prebivalstvo Indije se jc v zadnjem času hudo razburilo nad amerikanskimi filmi, češ, da je vsebina teh filmov taka, da bo belo pleme izgubilo ves ugled pred domačini. Zahteva se za filme prav stroga cen-;zura. ki naj skrbi, da izginejo vse slike ki bi utegnile belega po- nižati utp4 Država br@s strank Turške volitve — Pomen Kemalove diktature — Stru]e mesto strank E. U. Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 57 »Kaj veš tudi to?« »Da, povedal mi je stric.« »Te dni ga pričakujemo.« »Torej sem ušel prav v zadnjem trenutku. Popper mu je gotovo povedal vse, in jaz bi bil izgubljen .,. Zdaj grem. Polly. Ostani pri stricu!« »Ne, ne, — nič več te ne pustim!« je zaklicala odločno. »Nič več ne morem živeti brez tebe . . . s tabo pojdem!« »Bodi vendar pametna!« ji je prigovarja! Jack, ji objel glavico in jo poljubljal na usta, oči in lase. »Nemogoče je, kar zahtevaš! Sam moram ostati. Pomisli vendar, da naju skupaj Dodd ujame takoj! Marsikaj neprijetnega moram prenesti in pretrpeti, česar bi ti ne mogla in ne smela prenašati . . . Spomni se dobrega strička! Ne pozabi, da trpim zanj in tudi za naju. ljubica! Izvršujem pač le službo, rešujem svobodno sprejeto nalogo: če jo rešim, rešim nas vse tri in morda — še koga četrtega, petega ... O. ljuba Polly. življenje, sreča je pred nama, — le zaslužiti si jo morava!« Začela je jokati, saj je izprevidela, da so Jacko-vl razlogi neizpodbitni. »Toda čuj. kaj lahko storiva!« je dejal in se opravljal dalje. »Lahko se bova še sešla. Stricu pošljem sem ter tja šifrirano brzojavko, ki ti pove. kam se pripelji za mano! Samo uniči jo zmeraj, da me ne izda! Tudi ti mi boš lahko na isti način sporočala. kje te najdem. Imenitna misel! Zopet se snideva, kadar bo zrak čist. In se ločiva, kakor hitro se približa mr. Dodd. Sl li zadovoljna?« Kajpada je bila zadovoljna z vsem. kar ji je predlagal. Srečna se mu je vrgla zopet na prsi.: »O, Jack, kako te ljubim!« »Ti uboga moja ženka.« je dejal In jo božal po laseh. »Pa ne pozabi, da si moja edina sreča na svetu! Zdaj Izginem preko ruske meje. Znam ruski, živel sem že tam. Dodd pa nima niti pojma o ruščini ali sploh slovanskem jeziku. Na Ruskem bom torej izgubljen. Iz Varšave ti brzojavim bržčas prvič. Stric ti preskrbi potni list in pripelješ se za mano. Velja! — Z bogom, srce! Pozdravi strička!« -................... —..........i——i • Iztrgal se ji je in zbežal iz vile. V stričevem s kožuhovino podšitem kožuhu z visokim ovratnikom, s širokokrajnim kastorcem na glavi, z očali na nosu in z dežnikom v rokah, se je pripeljal s prvim izvoščkom. ki ga je srečal, na kolodvor. V četrt ure je imel odriniti vlak. Vzel je vozni listek 11. razreda v Oppeln, toda vozil se je do Vratislave, ker tu se vlaka križata zaradi zveze v Priesterdorf. Na vratislavskem »Ringu« je bil baš »Kinder-markt« z robo za božična drevesca v najboljšem teku. Toda krenil je naravnost v sclnveidniško klet ter si naročil ondi kar sedem parov klobasic in veliko mero pijače. In bil je sam s seboj prav zelo zadovoljen. XX. ŠOLSKA BOŽIČNICA. Baš je povečerjal ravnatelj Franzelt. V širokem. s črnim usnjem prevlečenem naslonjaču sede je pušil iz svoje penovke, ko je prišla Marta Zippel. Povedala je gospej ravnateljevi vabilo gospoda svetnika Bellitscha ter nato v kuhinji pokramljala s prijateljico Meto. Obe sta bili pobožni in vztrajni obiskovalki cerkve in pridig, obe sta imeli hud jezik in živahno domišljijo in obema je bilo opravljanje največji užitek tega življenja. Tako se je Marta zamudila preko cele ure, preden se je odpravila. Godrnjaje nad slabim vremenom in strašno potjo, je brodila po snegu proti domu. Tudi ravnatelju Franzeltu se ni mudilo. Popu-šil je mirno svojo pipo. se počasi razgovoril s svojo ženico, sezul zopet copate in si obul suhe škornje z golenicami ter se oblekel v debel kožuh s kučmo in kapuco. Preden e opravil vse to, je minila debela ura. Marta je bila zopet doma v kuhinji, Polly pa je še vsa razburjena begala po sobah, ko je pozvonilo. Marta je tekla odpret: bil je ravnatelj Franzelt. Hitro e stopila PoIIy iz sobe, ko je začula moški glas, stepanje obleke ter udarjanje peta ob tla, ker se je došlec otresal snežink in snega. »Klanjam se, milostiva!« je pozdravil ravnatelj. »Gotovo se gospod svetnik že ljuti. Kaj pa ima tako nujnega?« »Strica sploh ni doma,« je odgovorila Polly in odprla duri v stanovanje. »Ali je zopet odšel?« se je začudil Franzelt. »Ej, ej, stvar postaja zanimiva. No, pa počakam. V tem vremenu ni prietno laziti po cestah.« Vstopil je ter sedel za mizo v sprejemnici. »Hudo zimo smo dobili .. . eh, in mraz pritiska vsak dan strožje,« je razlagal ravnatelj. »Vse kaže, da se izjasni za božič. Drsali se boste lahko, milostiva!« Polly ni imela smisla za ugibanje o vremenu. Njena duša je bila odsotna, saj je spremljala Jacka skozi sneg in dež po neznanih potih. »Ej, kaj pa je nocoj z vami, milostiva?« se je čudil ravnatelj. »Pa vendar niste zopet jokali?« »Da, sem ..., vedno moram jokati!« »Ali čemu neki? Zaradi Jacka? Ej, verjemite, že kot dečka sem ga poznal in občudoval njegovo izredno smelost in prebrisanost! Njega ne dobi živ krst v pest, nikar, da bi ga dobil profesijonalen detektiv. Jack je genij, ki ima ves svet za norca ter se pri tem sam izborno zabava. Rad sem ga imel že kot dečka in često sem ga branil pred svetnikom, ki je bil nejevoljen zaradi njegovih otroških porednosti in hudomušnih lopovščin . . . Meni so poredni, — seveda ne zlobni dečki — zmeraj bolj všeč, ko tisti mirni vzorniki . . . »Prijatelj«, sem dejal svetniku, »prijatelj«, verjemi, iz tega fanta bo še nekaj posebnega! V njegovih lumparijah je toliko originalnosti in humorja, da se kar vidi njegova duhovitost. Potuhnjenci, malokrvni hinavci, priliznjenci in mater za krilo se držeči prihuljenci niso v kasnejšem resnem življenju nikdar nič prida. Deček, ki ima temperament, smelost, odvažnost, bujno domišljijo, je kasneje kot mož povsod na mestu in nikoli se ne postara. Želim, da se prepričaš z Jackom, kakor prav sodim!« — Tako sem mu govoril, pred petnajstimi leti, in vidite, milostiva, da se nisem prav nič varal. Napravil je karijero, da ga lahko zavida vsakdo, in sam Bog ve, kaj še doseže ta nekdanji navihanec. O, o. res . . . prav rad bi ga zopet enkrat videl!« »Saj ste ga videli, gospod ravnatelj!« »Jaz? Kje? — Kdaj?« »Od prvih dni novembra ste ga imeli zaprtega!« (Dalje prihodnjiC.) Me# egtaat, U t tuli j« v posr«. v*In« i« tocijaln« namen« •t»6m«tv»; maka bmada 30 p, aajmanjll zn«««k Din 5' ž Mali a a la si: - " Žanilv«, dopliovanj« In ogla •i trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beteda SO p, najmanjši znesek Din tO'— Dne 15. Julija L L ae otvori slikarski kur s (slikanje na su-kno in svilo). Vpisa nje do 30. julija 1.1. ▼ veletrgovini g- Weixl-a, kjer so tudi dela ra«stavljena. — 511 Ključavničar popolnoma samostojni delavec, za okovanje oken in vrat se »prejme. Naslov v opravi »Večomika«- 512 Dal bi svojega sina (Iz boljše rodMne) v nauk kaki večji mehanični obrti v Mariboru. Dečko je nastopil 15- leto, je dovolj močan, 170 cm visok, ima 4 rarr. ljudsko šolo in dve gimnaalje. Kdor bi ga hotel sprejeti prosim, da se javi na naslov: Stjepan Fals, pekarski obrtnik, Glina. — 508 Zamenja se lepo 3 sobno solnčno in pritlično stanovanje » parketom, Gregorčičeva uHca, z enakim ▼ drugem ali tretjem nadstropju tudi na severni strani, v bližini mestnega parka, — Ponudbe pod »Cisto stanovanje« na upravo lista. 487 VafeUne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovina Franc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovi te domače tvornice keksov V. Bizjak !n drug, Rog. Slatina. 869 Vdova g hčerko išče stanovanje ali sobo s štedilnikom kot podnajemni ca. — Slovenska ul. 28. Šmigoc. — 505 Samostojna kuharica se takoj sprejme. Poizve se Aleksandrova c. 183. Krčevina. 509 Gospa, vdova čedne zunanjosti, 32 let stara, gre k 40—60 letnemu gospodu za gospodinjo. Marica Pipuš, Studenci, Kralj Matjaževa ul. 27. 489 , Okvirje za slike najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ulica 24 in 37. 427 Klišeje vseh urst, črtne In autollplje. Izdeluje po predloženih rlebah. pero-piših ali slikah za navaden lisk ali za rine|do Izvedbo v eni ■II ueč barvah ločno pa naročilu In v najkrajšem času JUGOGRAF1KA tiskovna in založna dr. z o. z. LJUBIHNA Sv. Petra nasip ** ‘\ Frenkenheusen (Nemčija) Inpr. »01» r. »vtv- in strqjtgr*dbo, elektrotehniko. Posebni oddelki za poljedel. slroje in zrekoplovno tehn. Jaz > Tl 2 — .5 c 's On W r> CJ o - bo .Si! Ona ° 'S E g Gnl ° 'S VI E g .Sd, s Mi 3 E o. c s Vsi /V> t2 ki KS 10 Si __ C3 E&*! ---o O s M° o ti Tkita rabi .Drava d. d.*, Maribor Klobuki, kravate, nogavice najceneje pri | tvrdki #g IGO BALOH Vetrinjska ulica 18 došlo novo blago, vseh vrst manufakture. 495 Cene nizke, brez konkurence. Sukno že od Din 25’— naprej se dobi le pri fl. Trpin ■ Maribor - Glavni trg 17 Trgovina s 491 kuhinjsko opremo hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito In aluminijevo posodo, porcelanasto, kamenito in stekleno robo Albert Vicel, Maribor, Glav.trg 5 m sprejema vse vrste popravila brez Izjeme ter Izdeluje čevlje in pletene sandale. Postrežba točna I 490 Cene nizke 1 Rudolf Monjac, Narlbor, Jurčlfeva ul. 9 poučuje srednješolce v počitnicah, posebno v jezikih. Raz-agova ulica 15, pritličje. 482 Obvestilo!- Jakob Perhavec tov. zs Izdelovanje llkerlcv, dezcrtnlh vin In sirupov Maribor, Meljska cesta 3 obveščam p. t. občinstvo, da sem prevzel s 1. julijem t.l. trgovino * alkoholnimi tekočinami (razprodaja na diobno) od Albrecht ■ Strohbach Gosposka ulica 19 ter se pripotočam za obilen obisk. — V zalogi h01? Imel vedno pristno slivovko, dtoženko, brinj®v*“’ konjak, tum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, šP,r vinskega kisa la kisa za kumarce. Postrežba točna. 423 Cena *o"dne' Jakob Perhavec, Goioofka 9 J Jsdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predsui iatelja !n urednik: F Stanko Dete ran Bi oz o v ič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik la. v Mariboru.