NOVI TEDNIK CELJE 28 AVGUSTA 1975 — ftTEVTLKA 34 — LETO XXIX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Te zadnje avgustovske dni smo v čas7iiku namenili »obračunu« poletne sezone, ki je bila še kar bogata z družbeiio aJctivnostjo. V občinah so zdaj organizacijske priprave za stabilizacijsko ravnanje končane, razmere so ocenjene in znane, zdaj gre za vsakodnevno ukrepanje. Bili smo med snemalci Viba filma, ki na širšem celjskem območju snemajo celo- večerni film Boštjana Hladnika Bele trave. O tem boste brali v tej in še v kakšni naslednji številki, saj zanimivosti ne manjka in ljudi, ki se gnetejo na prizorišču. Kako tudi ne, saj se tod prvič snema celovečerni film. Tako pravzaprav startamo v Teden domačega filma. Predlogi za nov roman Še kar prihajajo, lestvica vodečih romanov pa se spre- minja. V redakciji smo sprejeli pobudo večjega števila pacientov, da javno obravnavamo zapletene probleme organiziranosti zdravstvene službe. Zato bomo z nekaj sestat>ki v prihodnjih številkah NT načeli to problematiko — s stališča uporabnika zdrav- stvenega varstva. Cilj nam je, da nekatere kronične težave v organizaciji pozdravimo. Vaš urednik $OLSK0 lETO Prihodnji teden se prične praktično, ne samo za naše osnovnošolce in učence našega- usmerjenega izobraževa- nja, da napišemo že po novem, ampak tudi za vse ostale, . ici jih vključujemo v naš enotno organizirani vzgojno ■ tzooraževalni program in sistem, novo šolsko leto. V ta sistem vključujemo mlade od predšolskih vzgojno var- ' stvenih zavodov do visokošolskih, ki jih na našem pod- ročju v obliki raznih oddelkov niti ni tako malo. Razum- ljivo je, da ne smemo pozabiti tudi na odrasle. Tiste, ki izredno študirajo pa tudi tiste, ki samo skrbe zato, da : bi njihov otrok prišel čimprej do bolj ali manj zeljenega \ poklicnega kruha? Za vse se s prvim septembrom mar- ■ silcaj izpremeni. Včasih so te spremembe bolj poudarjali. ■ sedaj gre vse tako gladko. Samo po sebi razumljivo. Navzen skoraj brezskrbno! Pa je to res? Ali naših skrbi zaradi hitrega in ne vemo še kakšnega življenja ne skri- vamo preveč? Bo skrb izbruhnila kje drugje? Mogoče še siloviteje tam kjer ni treba, da o primernem krogu ne ' govorimo? Zato bo potrebno o šoli v vsej njeni celovito- I sti, sedaj ko dejansko prehajamo iz njene zaprtosti v enotni sistem in odnos združenega dela, ki je bistvenega -pomena za naše bivanje in nadaljnje družbene in ekonom- s/ce odnose več povedati, storiti, nikakor ne capljati na enem rrfislem mestu, tako na eni kot na drugi strani. Med izvajalci in uporabniki! Da ne bomo naštevali vseh, fci sooblikujejo našega mladega bodočega, pa tudi odra- slega sedanjega samouprav I jalta. Predšolsko vzgojno varstveno delo se bo tudi še v le- tošnjem letu' ubadalo z v^sto že »tekočih« težav. Na eni strani narašča število tistih otrok, ki ostajajo zlasti v mestih pred prejjolnimi vrati vrtcev, na drugi strani pa so predvsem vzgojne potrebe na deželi vedno večje. Ne enim ne drugim tudi še v letošnjem letu ne bo mo- goče ustreči. Ni denarja, ne dovolj vzgojiteljic! Razlogov )e seveda še več. Dejstvo pa, da pri predšolski skrbi za našega najmlajšega ne govorimo več samo in izključno te o varstvu, pa kaže na resnično pozitivno usmeritev, nalaga vsem, zlasti še našim vzgojiteljicam marsikje drugačen pristop k njihovemu poklicu in delu. O osnovnošolskem delu je bilo letos povedanega ve- liko. Pričenjamo reformo, ki bo imela vrsto koristnih ^Ctnicov. Resnično veliko pomeni postopno uresničevanje celodnevne šole, še več pa v tem danem času, ki je eko- nomsico dokaj težaven in zapleten, spoznanje, da ni samo ^ganizacijska oblika, ki je seveda ni zanemariti, primar- ^y osrednja, brez katere ne bo nič, ampak predvsem ^0 delo in novi od-nosi v vseh zelo zapletenih vzgojno- . ^obraževalnih odnosih na ruiših šolah. I Letošnji učni rezultati so že namoč boljši. Verjetno P« fc boljšim rezultatom pripomoglo tudi novo napotilo, 9^ j€ ponavljanje praviloma odpravljeno. Ni pa to osnov- • !>« razlog. Osnovno bo predvsem več dela s tistimi učenci, so težje osvajali snov in novi pristiiejSi odnosi med ^^^teljem in učencem. Osnovna šola postaja tudi iz dneva *' dan bolj odprta. Ne samo staršem. Tudi za ostale. Zato ^ ^pehi pred nami. 'Usmerjeno šolstvo je zaključilo preteklo šolsko leto okuj uspešno. Pred novim šolskim letom so bili v za- ^^■ii zaradi izrednega vpisa. Iz osnovnih šol prihaja vedno 66 in bolje usposobljenih učencev. Stiska našega usmer- i s^^^ -šolstva torej niso samo domovi kot to radi mar- : ^*^e poudarjajo, ampak tudi pomanjkanje šolskih klopi ' Dnrf usmerjene stopnje. Reforma je posegla tudi v to P^ročje. Novi dah v dokaj drugačne odnose med učitelji ( "^^ci, ki So značilni za naše osnovne šole, je v pre- '■^ni šolskem letu prinesel novi predmet STM. S spre- So/ de/om prično že letošnje leto na Pedagoškem ^^/cer;^ Centru. Takšno šolsti^o kot smo ga imeli sedaj ter '^^^^^ stopnji nam ni bilo v ponos. Spremembe v ka- 6""emo sedaj, so nujne. Zato je potrebno povsod pt ^° številnim tihim, pa tudi glasnim odporom, hiteti. oobro naših otrok in naše prihodnosti. ^ ^ie šole bodo v letošnjem letu številnejše. Osnova bo ^^^čanje bolj specializiranih profilov se širi. Učinek fttt^^- s^ere?2, pozitiven v celoti. Zato bo potrebno usme- «snfe ^^^^^i- Zlasti še zaradi tega, ker bo reformirano kaa ^^^'^ izobraževanje na prvi stopnji dalo veliko več 2a nadaljevanje iz vseh občin našega območja. <>o °^^^o t' celoti stopa v naslednje šolsko leto, ki ne nieafg'' ^^^^ lahko. Dobro informiranje, razumevanje, dela ^'-^^^ pomoč in sodelovanje celotnega združenega let^ ' ^ lahko težko leto spremene v eno najbolj uspelih ^ naš celotni vzgojno izobraževalni sistem. JOŽE ZUPANČIČ V Savinjski dolini je spet vse živo. Že pred dobrim tednom se je namreč pričelo obiranje hmelja. h[ni e]j s ka leti na letos ne bo ravno naj boljša, saj je bilo preveč dežja in premalo toplote. Sicer pa ve|[a^omeniti, da bodo skoro ves hmelj obrali s pomočjo obirainih strojev, ki jih je v dolini že več kot sto. Ročno obira hmelj le še okrog dva tisoč obiralcev. Pred leti še več deset tisoč. Takšrrih pri- zorov kot jih vidimo na naši fotografiji morda že čez leta ne bo več, obiralca Matija Ograjenšek ter njegova žena Elizabeta iz okojjce Žalca pa se bosta obiranja hmelja prav gotovo še vedno spomi- njala. Kljub temu, da to opravilo ni ravno najbolj prijetno._FOTO: TONE TAVČAR UKRADENI OTROCI NASREČANJU7.SEPT. V BOČNI TUDI INTERNIRANKE IZ AUSCHVVITZAi Pod pokroviteljstvom odbo- rov Zveze združenj borcev NOV mozirske in velenjske občine se bodo 7. septembra sestali v Bočni ukradeni ot- roci. Letošnje srečanje bo pomembno ne samo zaradi obujanja spominov na tiste težke vojne čase, ko so nem- ški nacisti trgali iz rok In objemov neštetih mater nji- hove otroke in jih hoteli vTKgojiti po svoje, ttnarved tudi zategadelj, ker sovpada s proslavo praznika mozir- ske občine in trideseto oblet- nico zmage nad fašizmom. Srečanje bodo dopolnili s kulturnim programom in dru- gim primernim sporedom. Ta dan pa se bodo v Bočni v Zadrečki dolini ponovno srečale tudi intemiranke iz taborišča smrti v Auschwi- tzu. Čeprav Je pripravljalni od- bor za srečanje v Bočni ob sodelovanju začasnega odbora »ukradenih otrok« v Cel,ju pismeno povabil vse ukrade- ne otroke in interniranke, je vendarle možno, da neka- teri teh vabil niso sprejeli. Zato naj bo tudi sporočilo o srečanju vabilo zanje in za vse ukradene otroke na celjskem območju. JM ZA ZAČETEK DOPOLNILNI POUK Četudi se bo redno šol- sko dedo v novran šolskem letu 1975/76 pričelo v po- nedeljek, 1. septembra, so šole zaživele že te dni. Večino dni tega tedna so namreč izkoristile za ta- ko imenovani dopolnilni pouk, fci 90 ga obiskovali vsi učenci od drugega raz-, reda dailje, ki so lansko šolsko leto končali s sla- bo oceno v katerem koli predmetu. (Več o tem, kako zače- njajo redno delo osnovna Šole v celjski občini beri-j 2. stran NOVI TEDNIK 28. avgust 1975 — St.3 DRUŽBENOEKONOMSKE RAZMERE V OBMOČJU TUDI V STABILIZACIJO VEČ SAMOUPRAVE! Na četrtkovem posvetu pri medobčinskem svetu SZDL so omenili družbenoekonomske razmere v šir- šem celjskem prostoru. Dosedanji napori koordinacijskih odborov v občinah pričenjajo kazati začetne uspehe. Še vedno oportunizem v nekaterih sredinah, tokrat v drugih pojavnih oblikah. Posvet je vodil JANE ZAHRASTNIK, sekretar Medobčinskega sveta ZKS Celje, uvodno besedo k skrbno pripravljene- mu poročilu o stanju razmer pa je imel LAVKO VERDEL, predsednik komisije pri tem medobčinskem organu. v prikazu sedanjih druabe- no ekonomskih razmer na šir- šem celjskem območju je po- udarjeno, da je za sedanje stanje značilno, da težave povzroča zlasti pretirana in- vesticijska poraba, ki ne upo- števa potrebnega preuvršča- nja gospodarskih zmogljivo- sti, nadalje pretirana skupna in splošna pa tudi osebna po- raba, pretirana denarna in kreditna emisija iz pretekle- ga obdobja in še zlasti pre- majhna rast produktivnosti in ekonomičnosti v vsem združenem delu. Poudarjeno je bilo, da je skupna, splošna ni osebna po- raba v dogovorjenih okvirih Le v občinah Žalec, Šmarje in Šentjur, v ostalih- občinah širšega celjskega območja pa je poraba v prvem polletju prekoračena, v občini Vele- nje na primer, skorajda za četrtino. V občinah Celje, Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje in 2alec so dvignili produktiTOOst dela in izbolj- šali razmerje v delitvi dohod- ka, zato so se tudi osebni do- hodki v teh občinah gibali v skladu z začrtano politiko. Dohodek za skupno porabo je v prvih šestih mesecih le- tos presegal dogovorjeni 2otrditev je dobil v nedeljo v Ponik\'i. gola Blaža Kocena, ki so jo zgradili s sredstvi ljubljanskih občanov, je bila zgrajena točno v roku, ki je bil določen. Nekaj več kot leto dni je minilo od potresa, a šola je danes na- red. Z učilnicami in kabineti, z oddelkom za malo šolo in prostorom za predšolske ot-1 roke. Tudi telovadnica je zgrajena, manjkajo samo te- lovadni objekti na prostem. Zal pa šola ne predvideva celodnevne šole in jo bo po- trebno v ta namen šele us- posobiti. Drugo leto, pravijo, da to na Ponikvi stekla ce- lodnevna šola, letos pa se bo učilo v njej še »po starem«. A v novih prostorih, ki so svetli in z novo opremo de- lujejo izredno domače. Top- lo. Otroci so zrli v klopi z določenim spoštovanjem, odrasli pa so se veselili pro- storov, kjer bo njihova mla- dež dobivala prvo učenost. »Otrok nismo smeli razo- čarati«, je v svojem pozdrav- nem govoru dejal Prane Sla- dic, član izvršnega sveta me- sta Ljubljane in član koordi- nacijskega odbora za odpra- vo potresa mesta Ljubljane. V kulturnem programu so sodelovali: moški pevski zbor iz Ponikve in učenci osnov- ne šole, ki so izvedli prisrčen spored in z njim navdušili goste, med njimi Vinka Haf- nerja, predsednika konferen- ce ZK mesta Ljubljane in ing. Borisa Mikuža, pred- sednika republiškega koordi- nacijskega odbora za odpra- vQ PPttfesft. na 7. jtraai Na svečani otvoritvi .šole Blaža Kocena na Ponikvi je vse goste in množico domačinov pozdravil Peter Hla.stec, pred- sednik krajevne skupnosti, Ponikva in letošnji občinski na- grajenec. FOTi): DRAGO MEDVED MOZIRJE SZDL V KORAK Z USTAVO Občinska organizacija SZDL je v maj lini zamu- di, toda ne v svojem praktičnem, vsakodnevnem delovanju, marveč le f>o formalni plati. Čeprav so že sprejeli pravila o kon- stituiranju občinske orga- nizacije m njenih organov v skladu z novo ustavo, bodo izvolitev članov no- ve konference opravili še- le prve dni septembra. Občinska konferenca bo imela ,58 delegatov, od te- ga 25 iz krajevnih organi- zacij SZDL, 18 iz družbe- nopolitičnih ter 15 iz dru- gih organizacij in društev Vrh tega so se odločili da bo v predsedstvu se demnajst, v izvršilneij odboru pa sedem članov Na prvi naslednji sej: bodo poleg tega odločal še o sklepu o formiranju medobčinskega sveta SZDj za celjsko regijo, asateij bodo ocenili svoje dose danje delo in sprejeli program za naslednje ob dob je in končno ocenili gospodarska gibanja v ob- čini ter uresničevanje sta- bilizacijske akcije. MB ŽALSKA MLADINA NEPRIMERNI PROSTORI Pred kratkim so preselili Občinsko konfer^ co Zveze socialistične mladine Slovenije v Žali v nove prostore, v stavbo, kjer je Savinov ra stavni salon. O tem, če so novi prostori primec za delo mladine ali ne, smo se pogovarjali s pn sednikom Brankom Povšetom. B. Povše: »Vse, kar lahko rečem, je, da se ti novi pro- stori še zdaleč ne morejo pri- merjati s prejšnjimi, ki smo jih imeli v stavbi, kjer so še dmge družbenopolitične orga nizacije. Soba, v kateri smo sedaj, je glede na velikost enaka kot prejšnja, kljub te- mu pa so razlike velike. Gre že za samo lokacijo, nimamo svojega lastnega telefona, po- vrh vsega pa je še problem s svetlobo, saj mora ves dan, ne glede na vreme in uro, go- reti luč. Edina dobra stran je ta, da smo v bližini pošte in banke. Upamo in želimo pa si, da bi v^saj v roku dveh, treh me- secev dobili nove prostore. Sicer pa naj povem še en zanimiv podatek. Naša mla- dinska konferenca se je v zadnjih desetih letih selila iz enega prostora v drugega naj- manj dvajsetkrat.« NT: Dejstvo je, da ,je mla- dina v zadnjih letih precej na- redila, rta je bilo čutiti njeno delo na terenu. Zakaj imate kljub vsemu probleme s pro- stori? B. Povše: »Predvsem mo ram poudariti to, da tudi dru- ge družbenopolitične organi- zacije v Žalcu nimajo ravno najbolj prim.emih prostorov. Z nastavitvijo novega profe- sionalnega delavca pri občin- ski konferenci socialistične zveze delovnih ljudi, E>a je bila edina rešitev ta, da gre- mo iz prostorov, kjer smo bi- li prej. Glede na to, kot sem že de- jal, da tudi druge družbeno- politične organizacije nimajo najbolj ustreznih prostorov za svoje delo, menim, da bi bilo potrebno te probleme reševa- ti načrtno že pred leti. Upam si trditi, da ima naša občin- ska konferenca med vsemi v celjski regiji najslabše pro- store, pa tudi to, da po de- javnosti nismo najslabši v re- giji. Prepričan sem, da smo celo med prvimi.« NT: Se morda že kje naka- zuje rešitev za vaš problem? B. Povše: »Rešitev se res že nakazuje. Nov prostor naj bi dobili v stavbi, kjer smo že bili poprej, saj se bodo po vsej verjetnosti stranke, ki sedaj stanujejo tam, izselile. Branko Povše Po tej varianti bomo dve sobi in prepričan sem, ( je idealna rešitev.« NT: Sedanji prostor torej primeren že zaradi same o maknjenosti od drugih dru benopolitičnih organizacij. > morda to pozna tudi pri v šem delu? B. Povše: »Prav gotovo! ' sam sekretariat občinske ko ference je na svoji seji ra pravljal o trenutnem položa: in o aktivnosti same ob^i ske konference glede na po* mezne osnovne organizacije ^ obratno. Sekretariat je ugo" vil, da se je aktivnost zmai šala, saj so nas samo poS mezni predsedniki osnovni organizacij obiskovali mno? manj kot prejšnje mesece. I'' rodno pa je tudi to, da nas S sedaj kličejo na telefons* številko, ki smo jo imeli pf* In nas seveda ne dobijo. No, kot sem že v za-čet* omenil, aktivnost bo prav tovo upadla, samo preds^ stvo, sekretariat in vse ^ novne organizacije pa se "J mo trudili Po naših najt**- ših močeh, da se to ne bi o? žilo navzven. Naj pa še enkrat poudari^ da je trenutno najbolj po^^T no to, da dobimo nov ^ fon, saj si ne morem P^^ staviiati danes neke dru^ nopolitične organizacije nivoju občine, ki ne bi ii^^ svojega lastnega telefona-« JANEZ VEDEI^' jtt. 34 — Ž8. avgust 197S NOVI TEDNIK — stran 3 Uedt&^ ko je bila lani v fiomjem gradu občinska pro- tridesete obletnice os- ■ *o]joditAre Gornje Savinjske ' doline, bo letošnja proslava ■ občinskega praznika, 12. sep- ' tembra, v spomin na osvobo- ■ Mozirja, na Ljubnem i ob Savinji. i priprave na to praznovanje y glavnem že zaključene, znan je tudi spored glavnih ' prireditev. Tako bodo v pe {glc, 12. septembra, sprejeli v občinsko teritorialno enoto okoli sto mladincev — pro- stovoljcev. Slavnost bo pri spomeniku VDV brigade v Radmirju. Isti dan popoldne bodo v Radmirju odprli tudi jjjodemizirano cesto skozi vas. » Glavne prireditive pa bodo naslednji dan, v soboto, 13. septembra na Ljubnem ob Savinji. Tu bo najprej slav- nostna seja delegatov vseh eborov občinske skupščine, na kateri bodo podelili letoš- njo občinsko nagrado in pod- pisali listino o pobratimstvu z občino Cajetina v Srbiji. Poldmgo uro za tem, ob pol desetih, bodo odprli no- vo halo za kovinarsko dejav- nost splošnega gradbenega podjetja Gradbenik na Ljub- nem in T tej zvezi tudi del regulirane struge Savinje, ki v bistvu varuje pred poplava- mi tako imenovano industrij- sko cono v tem kraju. In končno bodo ta dan na Ljub- nem odprli še prizidek os- novne šole, telovadnico in hkrati obnovljeno staro šol- sko poslopje. Torej, za praz- nik in trideseto obletnico os- voboditve, tudi nekaj pomem- bnih gospodarskih zmag v Gornji Savinjski dolini. Sicer pa bodo otvoritev no- ve šole pove2ali še s slavno- stnim množičnim zborova- njem. Za tovariško srečanje pa bodo znova uredili pro- stor v Vortjju ob Savinji. MB MOZIRJE PREMALO VODE Tudi to se zgodi, da je kljub obilnim padavinam v vodovodnih rezervoarjih in ceveh, ki vodijo k posamez- nim potrošnikom, premalo pitne vode. Tako je zdaj v Mozirju. Tu je pomanjkanje pitne vode že tolikšno, da 90 se morali odločiti za omejevanje porabe. Zato ob določenih urah zBipirajo glavni vod in v tem času iz pip, če jih odprete, ne priteče ničesar. Okoli pomanjkanja pitne vode v Mozirju so se splet- le že kar pravljice. Nekatere od njih govorijo tudi o tem, da je nekdo v izvir vode vrgel nekaj kilogramov aM več živega srebra. Te šale so brez okusa, zlasti pa neprimerne v primeru, ki je za Mozirje življenjskega pomena. Dejstvo je le eno — zmanjkalo je denarja za dograditev vodovoda Letošč—Nazarje—Mozirje. Zgraje- na je le prva faza do Nazarij. Za naprej pa ni sred- stev. In tako se v Mozirju z vso odgovornostjo in zav- zetostjo lotevajo problema, kako zagotoviti mestu in njegovim prebivalcem dovolj vode ob vsakem času. Z izgradnjo vodovoda bi bil ta problem rešen za dolgo vrsto let, kajti vode je v tem viru, ki so ga zajeli, do- volj za vse. In kje je rešitev? Poti Je več, tudi predlogov, o ka- terih ljudje v Mo2iirju veliko govorijo. Vprašanje pa je, za kakšno pot se bodo odločili pri komunalnem podjet- ju oziroma krajevne družbenopolitične silnice. Med njimi omenjajo tudi krajevni samoprispevek pa udar- niško delo in še kaj. Na vsak način, problem je tak, da ga bo treba rešiti v najkrajšem času. Tega se za- vedajo v Mozirju vsil MB ŽALSKO GASILSTVO 20. LET ZVEZE .Letos praznuje občinska ga- silska zveza Žalec 20-letnico f^ojega delovanja. Dvajset je doba, ki marsikaj pri- taiko uspehe kot neuspe. Seveda je bilo tako tudi * gasilsko zvezo. Vse dosvo- l^ustanovitve pa tja do leta se je borila z zastare- ^io svoje opreme. Po tem beležijo nekakšno pre- *^nico. Drvištva so se za- da morajo za sebe v gavnem sama skrbeti. Sledi- števihie delovne akcije, rr^^^ so zbirati sredstva in ^Peh seveda ni izostal. Kup- ^^^i so bili pi-vi sodobni av- r^^^obiii, nove gasilske črpal- ^ ostala oprema. Letos ^^Jo pri zvezi skupno 31 no- ojj avtomobilov, 35 črpalk. yi ?8 3000 m B gumiranih ce- 7000 m C gumiranih «in,Et^° prvih uspehih so Sa ir!^^ postajala pogumnej- y ^ vedno bolj so jih moti- *^Uski domovi, ki so bili večji del v zelo slabem sta- nju. Napravili so večje adap- tacije ali celo zgradili nove domove kar v 14 vaseh, manj- ša popravila v osmih. Tudi drugje že razmišljajo o tem, kako bi domove zgradili aii uredili. Med temi kraji je tu- di Žalec, ki že nekaj let ča- ka na nov dom. Kot pravijo se je v zadnjem letu nekaj premaknilo in ker je gasil- ski dom v Žalcu med objek- ti, ki se bodo gradili iz sred- stev samoprispevka, čakanje najbrž ne bo več tako dolgo. Ob vseh uspehih, ki so jih gasilska zveza in društva do- segla ne smemo pozabiti, da bi lahko z družbenimi sred- stvi napravili od vsega le eno četrtino. Za ostale pri- dobitve imajo zasluge obča- ni in delovne organizacije, ki so nesebično pomagali svojim društvom. T.TAVOAR ZDRAVSTVO Odločitev da se bodo delovni ljudje Savinj- sko-šaleškega zdravstvenega doma, bolnišnice Topolšica in Savinjsko-šaleških lekarn na referen- dumih 29. avgusta in 5. septembra, odločali za oblikovanje nove sestavljene organizacije zdru- ženega dela »Združene savinjsko-šaleške zdrav- stvene ustanove«, je pred vrati. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom je že dalj časa pobudnik ideje za reformo in racionalizacijo zdravstvene službe na tem območju. V pogovoru z direktorjem Sa- vinjsko-šaleškega zdravstvenega doma, primari- jem dr. Alojzom Fijavžem, smo zabeležili po nje- govem mnenju bistvene prednosti povezovanja zdravstvene službe na tem območja. Intervju je vodila Zdenka Stopar. Zakaj ste se v vaši usta- novi odločili, da sprejmete pod svojo streho nezakon- skega otroka — bolnišnico Topolšico, pri tem pa veste, da si boste s tem naložili samo nove obveznosti. Ko- risti od začetlia ne bo, za- kaj torej? »V konceptu razvoja zdrav- stvene službe na našem ob- močju se je pokazala pot- reba, da se zdravstvene us- tanove združijo. Velenje se razvija, število pacientov in obolenj raste. Danes je na našem območju aktivnih za- varovancev 22.000, pred peti- mi leti pa jih je bilo le 13.000. številke so dovolj zgovorne. Pol€>g tega je stan- dard naših Ijudd tolikšen, da terjajo učinkovito zdravstvo. Pri nas v zadnjem času na- rašča število Intemističnih obolenj, predvsem pljučnih bolezni. Mi samo želimo, da se naši pacienti zdravijo v sodobno opremljeni zdrav- stveni ustanovi. Dosedanji interni oddelek v Topolšici ni bil na zadovoljivi ravni. Manjkalo je strokovnjakov, manjkalo je aimratur. Do le- tošnjega leta oddelek ni imel lastnega Internista, dvakrat na teden je prihajal Internist iz Celja, na oddelku pa sta redno delala samo dva spe- cializanta. Mi pa želimo do konca leta tri interniste.« »Ne obstaja bojazen, da bodo z razvojem In modernizacijo internega oddelka v Topol- šici, nazadovali drugi interni oddelki v regiji, aparature pa duplirale«? »Seveda, modemMrali se bodo nekoliko manj. Poudar- jam, da srta strokovno delo dr, Alojz Fijavž in povezava med bolnišnica- mi nujna. Mi se ne zapiramo in imamo koncept razvoja Toix>lšice tako usmerjen, da ne bomo škodovah drugim bolnišnicam. Razvijali bomo pljučni in interni oddelek, ukinili zasilne postelje, ki so v Topolšici še vedno, na podlagi raziskav, ki jih fl- nansira naš zavod, pa bomo uvedli termalno zdravljenje. Vračamo se samo k prvotni dejavnosti bolnišnice Topol- šica. Zdaj čakamo na rezul- tate raziskav in od njih je odvisno kolikšen bo obseg te dejavnosti. Dosedanje razis- kave pa zadoščajo, da bo To- polšica lahko uvajala: reha- bilitacijo pK) poškodbah, re- habilitacijo pljučnih in srčnih bolnikov in rehabilitacijo otroJt. 0DGOVOI^ JAVNEGA DELAVCA KOMUNALNO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA DRAGU MEDVEDU Kot zavecsana delovna organizacija za odvoz smeti in odpadkov iz na- selij Rog. slatina, Šmarje in Rogatec smo že prevze- li vse ukrepe, da odkupi- mo novo parcelo v Tun- covcu pri Rog. Slatini za ureditev javnega smetišča za zgoraj omenjene kraje. Pripomba tov. Medveda Je umestna in sami se za- vedamo, da sedanje loka- cije ob glavni cesti ▼ Šmarju pri Jelšah ter ce- sti iz žetaJ v Rogatcu ni- so primerne za javno od- lagališče smeti ter so le trenutnega značaja. Pred- videna parcela je na pri- mernem mestu (kraj ni naseljen ter oddaljena cca 1 km od glavne ce- ste). Ker so potrebna predhodno precejšnja ze- meljska dela ter dovozna cesta do omenjene parce- le, uipamo, da bo smeti- šče usposobljeno najpo- zneje do Junija meseca 1876 leta. SPOŠTOVANI TOVARIŠ MILAN BOŽIČ Oprostite zapoznelemu odgovoru na vaše vpra- šanje, ka terja moje mne- nje o perspektivi Cel^ja kot sejemsk^a mesta. Pravzaprav je Ceilje po svoji tradicija že mesto sejmov in gospodarskih razstav (razloček med obe- ma oblikama ni pomem- ben), čeprav nima na raz- polago ustreznih priredit- venih prostorov in zato tudi ne zanesljivega kole- darja. Vse prireditve pred in po osvoboditvi so bile izraz gospodarske in druž- benopolitične pomembno- sti mesta v slovenskem in jugoslovanskem prostoru in izraz nujnosti, da se posamezni deli celjskega regionalnega in tudi šdrše- ga gospodarstva predsta- vijo in uveljavijo na tr- žišču. Vsekakor pa so bi- le prireditve tudi prestiž- nega pomena za gospo- darsko strukturo, ki jo je oblikoval delovni človeJc na tem prostoru. Spom- nimo se, da so bile z iz- redno zavzetostjo organi- zirane številne obrtne, tu- ristično-gostinske, trgovin- ske, kmetijske in splošne gospodarske razstave, ki pa so imele tudi izredno močan komercialni pouda- rek. Bmpro\'i2;acij€ so ter- jale mnogo iznajdljivosti in dela. Ljudje so bili ponosni, da so, četudi ob težkih pvogojih, dosegli že- len uspeh. Vse to je vzpodbujalo in kar je, po moji sodbi, zelo pomemb- no, združevalo Je hotenja ia cdlje. In končno, v Ce- lju sta dobila domovinsiko pravico vsakoletrri obrtni sejem in zlatarska raa- stava, v C!elju se Je rodi- la mednarodna razstava trgovtaske opreme, ki se Je zaradi neustre2aiili pro- storov preselila v Lj.uib- Ijano in se bo vmdla, ko bo izgradnja prireditvene dvorane v Celju zaključe- na. Preteklost torej do- volj zgovorno pove, da so pričakovanja o »sejem- skem« Celju za prihod- nost upravičena in realna. Menim, da bodo v pcri- hodnosti imele največ možnosti specializirane prireditve, zlasti Uste, ki bodo vključevale pred- nostne gospodarske dejav- nosti Celja in okolice, pa tudi tiste, ki se še niso pojavile na drugih gospo- darskih območjih (npr. sejem igrač). To seveda ne izključuje potrebe po organiziranju posebnega sejma s težiščem na pro- daji predmetov široke po- trošnje. Predlagam, da upravlja- lec prireditvenih prosto- rov, ki so v izgradiiji, sku- paj z organizacij amd zdru- ženega dela izdela sred- njeročni program sejmov in razstav in se tako pri- ključi razvojnim ambici- jam naših delovnih kolek- tivov. RISTO GAJSEK eian IS Sob Celje SREČANJE BORCEV NOV SLOVENSKIH ŽELEZARN v soboto 30. avgusta bo pri Domu železarjev na Te- harjih srečanje borcev NOV Slovenskili železarn. To sre- čanje je že tretje in posta- ja tradicionalno. Prvič so bili gostitelji Jeseniški borci na Pokljuld, drugič ravenčani, srečanje je bilo pri Rimskem vrelcu v Kotljah, letos pa so vlogo gostitelja prevzeli štorski železarji. Poleg bor- cev vseh treh slovenskih že- lezarn, se bodo srečanja ude- ležili tudi predstavniki vseh ostalih organizacij združene- ga dela, ki živijo in delajo pod skupno streho Sloven- skih železarn. To so Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Ve- riga Lesce, Metalurški inšti- tut Ljubljana in Žična iz Celja. Namen srečanja je zbliža- nje in utrjevanje prijateljst- va na osnovah tradicij NOB še zlasti prenašanje železar- skih borčevskih tradicij na mlajši rod. Letos je to sr©. čanje Se posebno pomembno, saj sovpada s 30. letnico zmage nad fašizmom in 25. letnico samoupravljanja. Storskl organizatorji priča- kujejo okrog 1400 udeležen- cev. Zgodaj dopoldne si bo- do udeleženci srečanja ogle- dali Muzej revolucije, ob 11. pa bo slavnostni začetek pro- slave z bogatim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali recitatorji amater- skega gledališča Železar iz Žične, komorni moški pev- ski zbor iz Celja in doma- či železarsid pihalni orkester. Želeti je samo, da sreča- nje doseže svoj osnovni na- men in da organizatorje po- služi lepo r.reme. Tu pa .je tudi še naša in našega mesta dobrodošlica vsem udeležen- cem III. srečanja borcev NOV Slovenskih železarn. 4. stran — NOVI TEDNIK 28. avgust 1975 — § CELJE še nekaj dni in konec se- zonske razprodaje. Konec znažanja cen. Izložbe, zdaj še polne raznih plakatov in vabljivih napisov, bodo slej ko prej dobile nove vsebine, tudi jesensko in zimsko bar- vo. In najbrž bo utihnil tu- di vrvež, ki je še zdaj taJko značilen za trgovs3to sredi- šče Celja. Namesto kupcev bodo kanalu prišli šolarji. Sezonska razprodaja blaga. Običaj, ki je star kot. je sltara trgovina. Tudi letos je privabila številne kiupce in praznila denarnice. Precej polne, kajti promet v trgovi- nah se je v tem času po^-e- čal. Sicer pa mnogi čakajo na naikiap blaga na ta čas. Tudi do 50 % nižje cene so mikavne. Kako bi ne bile! Ni naključje, da poznajo sezonsko raaprodajo samo tr- govine, ki ponujajo konfek- cijsiko blago, perilo, pleteni- ne, čevlje... V takšnih rasr prodajah, raaen v zelo red- kih primerih, ni tehničnega blaga in nfeoil živU. Tu ni sezons^ muhe, niti modnih sprememb. V sezonsko raz- prodajo gre pač tisto blago, ki je ostalo od prejšnjega obdobja, ki v tistem času za radi enih ali drugih razlo- gov ni šlo v promet in ki bi sicer obležalo na palicah ali v skladiščih. In vprašanje je, kako bi bilo z njim prihodnje leto. Sicer pa, tudi zaloge nteo . priljubljene. In še to, sredstva, ki jih terja sezonska razprodaja, ne gredo iz skladov ti^ vinske organizacije, marveč so to tako imenovana sred- stva rizika, ki jih proizvaja- lec odobrava že ob podpisu pogodbe s prodajalcem. Le redki so primeri, da breme- ni takšna razprodaja tudi siklade trgo\'inske delovne or- ganizacije. Kako poteka razprodaja? TEHNOMERCATOR: Prvo znažanje cen nekaterim iz- delkom bele tehnike ob kon- cu julija ozairoma zaradli zamujenega uradnega spo- ročila, prve dni avgusta, ni imelo bistvenega vpliva na povečano prodajo. Bolj kot zimanjšan zvezni prometni davek vplivajo na večjo pro- dajo, zlasti izdelkov bele teh- nike, ugodneijšd pogoji za odobravanje potrošniških po- sojil. Sicer beležijo ugoden potek razprodaje, velik obisk tn seveda temu primerne večji promet. Sicer pa tu menijo, da se je letos začela nekoliko prrezgodaj, razen te- ga pričakujejo, da bo pri- hodnje leto vsaj v okviru sestavljene organizacije zdru- ženega dela. Dobro uve- ljavljen dogovor o začetku in koncu sezonske raž^proda- je. Letos tak dogovor ni ve- ljal. MODA: Okoli sezonske raz- prodaje ni posebnih proble- mov. Blaga, ki je prišel v poštev za takšno prodajo, je bilo razmeroma malo, ker je bil tudi nakup bolj pozo ren. Seveda, beležijo v vseh poslovalnicah, kjer so uve- ljavili sezonsko raaprodajo, večji promet. Pravijo, da bo šlo vse v denar, saj prak- tično ni takšnega blaga, ki bi ostal na policah ali stojalih. KOVINOTEHNA: Sezonske razprodaje tlaga ne pozna. Zato pa so bolj v praksi akcijske prodaje, ki so veza- ne na izdelke enega proizva- jalca. Tako so že tispešno zaključili akcijsko prodajo, kjer so bile seveda nižje ce- ne, izdelkov škofjeloške to- varne hladilnikov. Zdaj je v teku takšna ■ prodaja za iz- delke Gorenje in to le v pri- merih, ko ge za gotovinsko plačilo. Popust je 7 "/o. TKANINA: Izreden obisk in prav takšen promet. Ven- dar je tudi tu razmeroma malo blaga, ki je prišel v po- štev za sezonsko rassprodajo. Zato in zaradi velikega pov- praševanja po tem blagu ni bojazni, da bi kaj ostalo ali vsaj kaj velikega. Tu nam- reč runiajo takšnega blaga, ki bi ga povozila sezonska ali modna muha. Na posnetku zgoraj Tehno- mercatorjevo veleblago-i/nico ob vsakem času velika gne- ča. Tako je tudi v njej .., M.B. »IZLETNIK« OB POLLETJU Četudi iaredno ugodni re- zultati poslovanja v prvem polletju še ne povedo vsega, zlasti pa ne zagotavljajo, da bo tak tudi konec, saj jim lahko samo podražitev po- gonskega goriva v nasled- njem obdobju vzame vse ti- sto, kar so ustvarili, je vendarle res, da kolektiv Izletnika v zadnjih petih le- tih ob polletju še ni dosegel takšnih uspehov kot letos. To pa je spodbudno in vse- kakor dokaz, da so na pravi poti in da so se tudi sta- bilizacijskih nalog lotili z največjo odgovornostjo^ »Polletni bančni podatki go- vore«, je dejal glavni direk- tor Leopold Pere, »da smo v teim času' prekoračili vse najvažnejše postavke- spreje- tega načrta. Tako je celotni dohodek presežen za 1,5 "/b, ostanek dohodka pa je dose- žen z 81,9 "b glede na celot- ni plan. Zlasti pomembni so pokazatelji iz potniškega prometa, ki predstavljajo v strukturi 85 ",b celotnega do- hodka delovne organizacije. Ta dejavnost je presegla ce- lotni dohodek za 8 ° o od pla- niranega. Planirali smo 5,1, dosegli pa skoraj 5,6 milijarde starih dinarjev. Zlasti razve- seljiva je ugotovitev, da je ta panoga dosegla lepe uspe- he tudi pri stroških, ki so z indeksom 98 manjši od planiranih. V teku so namreč številne racionalizatorske ak- cije, tudi glede rentabilnosti avtobusnih prog. In tako so manjši stroški v prvi vreti rezultat teh akcij. 0.stanek dohodka je desežen z indek- som 132. Tud: ajnortizacija, ki je ena bistvenih postavk v celotnem dohodku potni- škega prometa, je dosežena stoodstotno. Pri potniškem pr-amedu so rezultati torej dobri ha skušali jih bomo zadržati tudi v prihodnje«. Pri potniškem prometu je pomembna tudi nabava novih a\'tobusov_ Naslednja skrb bo posvečena mestnemu pro metu v Celju. Zato bo Izlet- nik nabavil štiri nove avto- buse znamke Mercedes. Edina postavka v potni- škem prometu, ki jih skrbi, je poraba nafte, ki odstopa od pJanirane navzgor in to predvsem zaradi trenutne strukture vozil, ki so večji potrošniki goriva. Seveda pa na to vplivajo tudi slabe ce- ste, ki jih na Izletnikovem območju ne manjka. In ostale enote v okviru Izletnika? Hotel Celeia pre- seneča, saj je zabeležil osta- nek dohodka z 61,8 % gle- de na letni plan. Zanimiv je tudi porast celotnega do- hodka — 52,5 % — medtem ko so stroškJ za malenkost večji od planiranih. Torej, signal za ukrepanje! Golte, ki so star in večen problem kolektiva, so ob le- tošnjem polletju pokazale boljše rezultate, Naralic te- mu, da zimske sezone sko- raj ni bilo. Celotni dohodek je dosežen s 65,7 % od plani- ranega za celo leito, material- ni stroški 64,7, ižigoiba pa ie z 39,4 %. Kolektiv je za le- tos planiral za Golte 177 mi- lijonov starih dinarjev izgu- be. V prvem polletju pa je znašala le 69 milijonov sta- rih din. Sicer pa tudi po- datki za j-olij in avgust govo- rijo, da bodo Golte boljše zaključile leto kot so v ko- lektivu planirali. In če bo Ljubljanska banka likrepala tudi ob koncu leta tako kot je ob polletju, potem bodo Golte morda letos prvič do- segle i>ozitivni poslovni re- zultat. Tak zaključek bi bil za kolektiv na Golteh več kot spodbuden in priznanje za vloženo delo. Slabši rezultati se kaže- jo v temeljni organizaciji združenega dela turistične agencije, kar pa ni zaskrb- ljujoče, saj gre za izpad se- zonskega značaja, ki se v drugem polletju hitro poprav- lja. Takšni so reailtati pri Iz- letniku ob polletju. Na krat- ko in v glavnih obrisih. Pri- zadevanja so očitna. V njih so tudi veliki napori za sta- bilizacijo. To ne velja samo za ukinitev nerentabilnih av- totnisnih prog, za nabavo sodobnih vozil, marveč v zadnjem času tudi za nalož- bo, ki so jo opravili pri gradnji tehničnih delavnic. Od te investcije veliko pri- čakujejo. Sicer pa se nji- hova pot kaže tudi v stabili- zacijskem programu, ki brez ovinkov opozarja na proble- me in njihovo rešitev. Pri Iz- letniku pravijo, da bod.o uspešno rešili tudi te nalo- ee. MB ŠENTJUR: BREZ KADROV NE BO ŠLO Tz\a-šni svet skupščine občine Šentjur pri Celju je na svoji seji dne 19. avgusta 1975 oceaiil gibanje go spodarstva v občini v prvUi šestih mesecih letošnjega leta. Zlasti zaskrbljujoči so podatki o padcu produk- tivnositi in rasti zaposlovanja, ki že presega plane OZD. Ugotavljajo, da je eden izmed bistvenih razlogov zaostajanja produktivnosti gospodarstva med drugim tudi neustrezna kadrovska stnlktura zaposlenih, vsled česar vlaganja v modernizacijo opreme ne prinašajo želenih rezultatov. Za sanacijo ugotovljenega gosp.> darskega stanja je IS sprejel več sklepov, po katerih bodo morale vse OZD izdelati podrobno analizo stanja v katerem so se znašle ter načrt, ki bo nakazoval izhod iz takšnega položaja. Rok za izdelavo je 10. september 19'75. P. 2MAHAR VPRAŠANJE JAVNEM DELAVC TOVARIŠ MARJAN AŠIC, predsednik izvršnega sveta celjske občinske skupščine Pobudo za vprašanje, ki vam ga posredujemo in .seveda prosimo za odgo- vor, je dala tovarišica iz bližine Stor, ki je pričako- vala, da ji bomo v uredni- štvu odgovorili na vse ti- sto, kar jo je zanimalo. Ker tega nismo mogli na- praviti, smo ** odločili za to pot, še zlasti, ker je to tematika, ki zanima širši krog občanov. Vse se nanaša na nedav- no točo in na posledice, ki jih je pustila. Tokrat na kmetijskih površinah. | Zato vas prosimo, da t govorite, kolikšna je šl da po toči v kmetijstv Vse prizadete kmetova! pa zanima, za koliko se 1 v celjski občini zman.^ davek? In kateri? Prav i ko bo zanimiv odgovor i vprašanje — koliko bo « činsko skupščino sta ocenjevanje škode po to( Za odgovore že v napr iskrena hvala. MILAN BOŽI novin KOMENTAR ČEMU ZAPOSTA VUENOST? Ni še dolgo tega, ko so pri celjski občinski sfcii; ščini izdelali podrobno analizo o stanju na področj inovacijske dejavnosti v temeljnih in drugih organih cijah združenega dela v celjski občini. Ugotovitve, ) jih je pokazala analiza, so bile več kot zaskrbljujoč saj so v celoti potrjevale to, kar so nekateri zavzeti pi samezniki zatrjevali že dolga leta: inovacija, radon bzacijska in izumiteljska dejavnost v celjski občit (nič kaj dosti drugače pa seveda ni v drugih obdi ■nah celjskega območja, kjer bi podobne analize pok zale enako ali pa celo še slabšo sliko), je močno u nemarjena in zapostavljena. Po številu inovacij, koristnih predlogov in podol nega, ki jih dajejo delavci tn vodje proizvodnje : celjskih delovnih organizacijah so močno zaostal Vzrokov za takšno stanje je seveda več, predvsem ps velja opozoriti na enega poglavitnih: nobenega dvom ni, da je bila celotna inovacijska dejavnost dolga U ta močno zapostavljena. To področje niti ni bilo «sl resno urejeno z odgovarjajočimi samoupravnimi akh niti so bila rešena druga aktualna vprašanja, vezan na inovacijsko dejavnost. V zadnjem obdobju lahk razveseljivo ugotavljamo vsaj to, da se je na podrot je normativne ureditve marsikaj že spremenilo na U Ije, saj so vse bolj redke (zlasti večje) tiste delovn organizacije, kjer še nimajo ustrezno oblikovanih i' sprejetih samoupravnih aktov o inovacijski dejavnost Pa kljub temu stvari ne krenejo na boljše. Kje s£ potem drugi vzroki? Več jih je, poglavitni so mordi še vedno subjektivne narave. Kljub temu, da se j< od7ios družbene skupnosti do tega področja v zadnjev obdobju močno spremenil in da (tudi v zvezi s ste bilizaciio gospodarstva) vse češče na slehernem kora ku poudarjamo izredno družbeno ekonomsko nujnos poživitve inovacijskega dela, pričakovanih rezultata m! Ni pa jih preprosto zaradi tega, ker marsikje mis lijo, da je dovolj, da so sprejeli odgovarjajoče noi mativne akte, določili višine nagrad in odstotke ^ jth prejemajo predlagatelji uporabljenih koristnih pre^ logov. Pa temu ni tako. Manjka organizirane akcije Manjka vsakodnevno prisotnega vzpodbujanja k te dejavnosti. Zlasti organizatorji proizvodnje so tisi ključni dejavnik, ki morajo prevzeti na svoja rameni odgovornost poživitve inovacijske dejavnosti, še zlasii^ sedaj, ko se stvari »od vrha« premikajo na bo/?«| Akcija, ki so jo na pobudo občinskih institucij pokrei nili v Celju, »V VSAKI TOZD VSAJ ENA INOVACt\ JA«, mora v delovnih organizacijah dobiti konkretni nosilce. Ti morajo poleg vsakodnevnega odgovornega dela na področju vsesplošnih stabilizacijskih prizade vanj računati tudi s tem. Kdo drugi kot izmenovoi je, oddelkovodje, mojstri, skupinovodje ter d\rugi orgU' nizatorji proizvodnega procesa, so najbolj poklicani ^ nenehno usmerjajo delavce v ustvarjalno razmišljanf o možnosti posameznih tehničnih, tehnoloških, orgo nizacijskih in drugih izboljšav. Med delavci je tre'bt> vzpodbuditi interes, zanimanje (stimulansi prav goto vo ni potrebno, da so vedno samo in zgolj materio^'^ ne narave, imamo tudi druge, pa smo jih tekom v celoti zanemarili), ter ji za tako dejavnost tud' organizirali. Smo v situaciji, ko gospodarsko stanje narekuj^' da takorekoč na slehernem koraku razmišljamo ' tem, kako proizvajati ceneje, kako poslovati raciorm neje in kako čimveč prigospodariti. Vsesplošna inv^^ tivna dejavnost v katero bo vključena večina vseh de- lavcev je tisto področje, ki nam lahko ob odgovornei^ angažiranju omogoči premagati prenekatere težave, sicer izgledajo praktično nepremagljive. Končati je tr^' ba z zapostavljenostjo in nemalokdaj tudi z omaJoV^ zevanjem tovrstnih prizadevanj! BERNI STRMčS^^ . 34 — 28. avgust 1975 NOVI TEONtK — stran 5 y ZLATARSKA RAZSTAVA Medtem ko so se doslej vse celjske sejemske priredit- ve — obrtni sejem, razstava igrač in zlatarska razstava — ^vrstile ob istem času, bo letos nekoliko drugače. Najprej Ijosta osmi sejem obrti in druga razstava igrač in to od 19. do 28. septembra, zatem pa od 26. septembra do 5. ok- tobra še deveta zlatarska razstava, priprave na vse tri prireditve in seveda na vrsto dru- gih, spremljajočih, so v polnem teku. To velja tudi za zla- tarsko razstavo. In še več. Priprave nanjo so se začele dosti prej in v tem je iskati tudi razlog, zakaj se zlatarji tiiso mogli odločiti za nov termin, ki sta ga sprejela For- tnator in Tkanina kot organizatorja obrtnega sejma in razstave igrač. »Priprave na letošnjo zlatarsko razstavo so izredno skrbne,« je dejala Anica Berglezova iz celjske zlataome. »Ker tokrat nastopamo .sami, se zavedamo odgovornosti. 2ato je za izvedbo te prireditve pri nas zadolžena poseb- na ekipa. Dosedanje delo zagotavlja, da bo razstava uspe- la tako kot so vse dosedanje.« Tudi letošnja zlatarska razstava, deveta po vrsti, bo v lapidariju celjskega pokrajinskega muzeja. Zaenkrat Je prijavljenih že 80 razstavljavcev iz Jugoslavije in tujine. Obeta se torej velika mednarodna prireditev. Zaradi ugle- da, ki si ga je v svetu pridobila ta razstava, še vedno prihajajo prijave, ki pa jih morajo organizatorji po veči- ni odklanjati. Tudi razstavni prostor je tak, da ne dovo- ljuje večjega števila sodelujočih. Po vsebini bo tudi na letošnji razstavi poudarek obli- icovanju zlatega nakita, prav tako modi, ki je tudi važen element v zlatarski stroki. Seveda pa ne gre prezreti ko- mercialne plati in težnje, da bi naj zlati nakit prodajali le strokovnjaki. Prav zato bodo celjske zlatarne nagradile najboljše svoje kupce in seveda tudi individualne proda- jalce. Ob razstavi bo tudi letos več drugih prireditev. V tem času bodo športne igre zlatarjev, zatem zlati rally, več strokovnih zasedanj tudi v zveznem merilu in mnoga pre- davanja, Tako o psihologiji pKjtrošnika pri nakupu zlatega nakita, o tehniki prodaje zlatega nakita in še kaj. Organizator devete zlatarske razstave pa pripravlja tudi posebno presenečenje. To bo v podeljevanju brona- stih, srebrnih in zlatih olimpijskih znakov vsakemu stote- mu, tisočemu in desettisočemu obiskovalcu razstave. Celj- ska 2Jatama je namreč izdelala olimpijski znak za prihod- nje igre v Montrealu in tako bo tudi ta razstava v zname- nju olimpijskega zmagovalca, v zaiamenju visoke kvalitete. MB SREČANJE BIVŠIH IZGNANCEV V CELJU Bivši izgnanci v drugi svetovni vojni se bodo zbra- li ob tridesetletnici vrnitve v domovino v soboto, 13. septembra s pričetkom ob 9. uri v Celju. Sestanek bo v dvorani JLA z vliodom po stopnicah nasproti avto- busne postaje. Na sestanku bodo pregledali lastno organiziranost, obudili spomine na čase izgnanstva in se pogovorili tudi o priznani vojni škodi. Izgnanci, ki se nameravajo udeležiti tega srečanja, naj to javijo do 8, septembra z dopisnico skiicaleifn sestanka dr. Ervinu Mejalni, Celje, Prežihova 4. Kot prispevek za kritje stroškov plača udeleženec oziroma njegova družina 10 dinarjev pri vhodu v dvorano. CELJE: NOVA POSOJILA Izvršilni odbor celjske podružnice Ljubljanske banke ^ na zadnji seji potrdil tudi nekatera nova posojila, kon- 'erzije, avale menic in drugo. Tako je odobril Ijuben&ke- '^^ Gradbeniku investicijsko posojilo v znesku dveh mild- J^ov dinarjev za trajna obratna sredstva. Garantu na PoJ- pa dolgoročno posojilo v znesku 1,8 milijona dinarjev, prav tako za obratna sredstva. Izvršilni odbor je odobril tudi aveliranje menic skla- ^ za izgradnjo objektov posebnega družbenega pvomena v ^^ju in to v znesku treh milijonov dinarjev za izgradnjo ^lovadnice pri ekonomskem šolskem centru v Celju. Ta- ^ bo ta šolski center šele z izgradnjo nove telovadnice ^''^iil potrebni pogoj za verifikacijo. Drugi aval za menico odobriM zdravstvenemu domu v Celju za izgradnjo zob- ambulante v Laškem. Vrednost menice 530.0()0 din. EnaJc ^w>pek, vendar v višini nekaj nad milijon dinarjev, so j^!^ili tudi za KK Hmezad v Žalcu za nabavo štirih trak- J^v — goseničarjev in za hidravlični rifer. MOZIRJE: NISO VEDELI ske^°^^^' avgusta. Seja članov izvršnega sveta občin- vršn ^^P^^®- točko razno je eden izmed članov iz- jg^^^^ga sveta opozoril, da je v teku akcija za izvedbo refe- V 5^a o priključitvi dosedanje enote celjske bolnišnice opolščicd k Savinjskošaleškemiu zdravstvenemu domu. tji izvršni svet občinske skupščine v Mozirju o tem ■tvein ^^^^^j^. ^ zahteval od Savinjsko-šaieškega zdrav- ja doma v Velenju ustrezno pajasnalo. Zakonca Erega na klopci pred Maroltovo hišo »Ce vara povem, da se v tej haSi počuitiva kot doma, sem rekel veliko, morda vse. Dvajset let se že vsako leto v juiliiju odpravljava v Mozirje. In potem ostajava tu približno dva me- seca. Dobro se počutiva in tu sva srečna ...« Je pripovedoval upokojeni profesor Jure Erega, V Gornji Savinjski dolini pa tudd drugod mnogi domačini oddajajo sobe. Za turiste. Gre samo za prenočišče, tu in tam še za ssajtrk. Takšni gostd Sli preostalo hrano zagotovijo v gostil- nah. Gre za goste in turiste, ki bi radi počitnice pireživeM v miru, v pri- jetnem okolju, na čistem zraku, med dobrima Ijudmii. In če so na voljo še možnosti za sprehode, je to skoraj .,vse. Hrupnih zabav ne iščejo. Med takšnimi, fci vsaj v Mozirju oddajajo sobe turistom, je tudi Cilka Maroltova ozironm zdaj že njen sin Peter z ženo Vero. Kajtd mati je že dve leti v AmernM pri sinu Nandetu. In če sodimo po tem, da bo Nande- bova hiša kmalu povsem z^ajena, naj- brž ru daleč čas, ko se bo vrnil z ma- terjo v domači kraj in prispeval k večji zasedenosti »Marodtove« ulice ^ Mozirju. »K Maroitovlm sem prdšeil čisto pc naključju, preko turističnega urada. Že prvi stik s to družino, zlasti pa s Cil- ko, ki je kot vdova tudi sicer velitec žrtvovala za svoje sinove, je bil izre den. Ponudili so nama sobo v pri- tličju. Toda, ker si Je žena zaželela več zraka, je ptrosila za sobo v prvem nadstropju. Za sobo protd Savinji, In tako smo znosilii vse v prvo nadstrop je. Potlej sva vsako leto dobila iste sobo,« Tako se Je začelo in zatem ponovi lo vsako leto. Letos že dvajsetič. Ve lika zvestoba. Iz čisto poslovn^ih sti- kov so zrasli prijatelj s-ld, skoraj dru- žinski odnosi. Bregova sta postala del Mozirja Tudi živa kronika njegovega razvoja »Ko sva bila prvič v tem kraju, ceste še niso bile urejene in še marsi- kaj drugega ni bdlo, kar je danes. Mnogokrat sem prisostvoval otvoritvi kakšne nove ceste oairoma drugega^ objekta. Vse imam na filmskem traku- Doživljal sem dvajsetlefcm razvoj Mo- zirja.« Ljudje so se Ju navadnih. Tudi drugi. In če sta kak dan zamudila s priho- dom, so spraševaili, kje sta Zagrebčar na, kje je profesor s svojo ženo. Peter in Vera Maroltma imata dva otroka: Petro in Jurčka, Za Jurčka se nista odločila kar tako. Imenovala sta ga po dragem zagrebškem gostu. Nje- mu na čast, »Otroka imava rada. Oba sta pri- srčna. In najlepše Je tedaj, kadar nama Petra prinese zjutraj v .soboto zajtrk. Ima sedem let, Jurček i>a pet. Ko pride pred vrata najiTie sobe, lepo potrka in počaka, da Jo povabiva naj vstopi. In potem sva srečna in vesela, Joo se že zyutraj srečava z žiivahnimd in isifcrenimi otroškimi očmi. Koliko lepote!« Njuno življenje v Mozirju poteka mimo. Zdaj pridejo v poStev le kratki sprehodi. Najbolj vaMjiva pa je klop pred hišo ah tista nekoliko vstran, na bregu Savinje. Tudi po sedetiju na teJi klopeh sta postala del mozirske zna- čilnosti v času glavne turistične se- zone. »Zdaj, ko ni niti CdUke niti mladih, fci so trenutno na morju, skrbi zanju teta Micka. Skrbna je kot vsi drugi. Na fcosiLlo in večerjo pa sdhajava v gostilno »Pri Vidi« kot ji rečensj, sicer pa v gostilno Vide Omladičeve, Tiidl tu sva s postrežbo več kot zadovoljna. Danes zjutraj sta se pkoslovila od Mozrlrja in Maroltovih, In spet je zar jokalo srce. Oči so bile mokre. Tako je vselej ob slovesu, Edma tolažba je le želja — na svidenje prihodnje leto. Da bi bilo takah srečanj še ve Kko! M. BOŽ3IC PROMENADNI KONCERT v okviru letošnjih p>o- letnih priredrltev prireja Olepševalno in turistično drušibvo - v Celju jutri, v petek, ob 17. uri pred ve- leblagovnico Tkanina ve- lik promonadni koncert pihalnega otrkestra KUD Pošta, Maribor. Orkester so ustanovili mariborski p>oištarj;i 1931. leta in deluje od taikrat neprekinjeno, razen med okupacijo. Po osvoboditvi se je godba hitro razvija- la in dosegila veLiike usipe- he, med drugim tudi sre- brno plaketo na repHibli- škem tekmovanju v Kop- ru, sicer pa večkrat tudi prvo mesto na regional- nih tekmovanjih. Godba je nastopila tudi v Avstri- ji in Nemčiji, dobre stike pa imajo še s Cehi. Orkestfer vodi Ervin Hartman mL, ki se je kot dirigent tega orkestra le po uveljavil. Orkester se- stavljajo po večini mlada godbeniki in godibenice, v njihovih vrstah pa je še vedno dirigentov oče, ki je vodil ta orkester skoai trideset let in je vzgojil veliko število godbenikov. S tem koncertom želi Olepševalno in turistično društvo oživeti nekdanjo tradicijo promenadnih koncertov v Celju, ki so imeli vedno veliko poslu- šalcev. Pihalna orkester mari- borskih poštarjev velja za enega najfboljših pri nas in obvlada bogat reperto- ar domačih in tujih skla- dateljev. Se posebej odlič- ni so v posredovanju par- tizanskih pesmi in korač- nic. Njihovo igranje je mehiko, pokiozveneče in učinkotito. Z. VUDLEK NAČRT CELJA Geodetski zavod v Celju je izdal in dal v prodajo (cena 26 dinarjev) novi mestni načrt Celja, ki je lepo oblikovan in dovolj pr^leden. Podeg načrta širšega mestnega območja, je prikazano še mestno središče, seznam ulic in širša celjska okolica. To Je zdaj že sedmi načrt Celja. VELJA HUDOKLIN v Radečah že več kot 40 let živi in dela znana družbenopolitična delav- ka Velja Hudoklin. S svo- jim aktivnim delom je že veliko prispevala k raz- voju Radeč, saj je vklju- čena v številne družbeno- politične organizacije \n društva v kraju. Ko sem jo zaprosil za intervju, se je v začetku sicer nekoliko obotavljala. češ: »Zakaj pa ravno jaz, saj je še veliko drugih, bolj aktivnih in zaslužnih . . .« Nato pa je prijazno ustregla moji prošnji. Rodila se je leta 1924 v Podnanosu na Notranj- skem, kot hči napredno mislečega obrtnika. Zara- di naprednih idej pa je družina med Italijani kma- la zašla v težave in da bi se izognili nevšečnostim, so se preselili v Radeče. Tudi tu se je oče takoj vključil v delavsko giba- nje, po njegovih stopinjah pa so šli tudi Velja in os- tali otroci. Zato so prišli Hudoklinovi Se takoj ob izbruhu vojne na »črno listo« za izselitev. Na sre- čo so bili pravočasno ob- veščeni in so se umaknili v Loko pri Zidanem mo- stu. Toda Velja tudi zdaj ni mirovala. Ves čas, zlasti pa od leta 1944 naprej, je delovala kot aktivistka in je prenašala pošto za par- tizane. Postala je sko- jevka. ko pa se je nasled- nje leto poročila, je stopi- la v vrste AFŽ. Med tem je bila sprejeta tudi v ko- munistično partijo. Zdaj je delegat v občinskem zboru krajevnih skupnosti. aktivna je v SZDL, je pred- sednica krajevne organiza- cije Rdečega križa itd. Zanimalo me je, kako lahko vse te družbene funkcije usklajuje z vlogo matere in žene. »V začet- ku, ko so še otroci majhni, je res malo težko, toda z dobro voljo se da prema- gati tudi te težave«, pra- vi Velja. »Sčasoma pa ot- roci zrastejo in človeku ne vzamejo več toliko časa ..« Danes se Velja največ posveča delu v krajevni organizaciji Rdečega kri- ža. V Radečah ni krvoda- jalske akcije, v kateri pri organiziranju ne bi sodelo- vala. Pred letom dni pa so ustanovili tudi posebno komisijo za pomoč osa- melim in ostarelim ose- bam. Komisija se povezu- je s šolsko mladino, ki občasno obiskuje te ljudi in jim po svojih močeh pomaga v stiski. Enkrat letno pa obiščejo tudi vse nad 80 let stare občane in jih obdarijo. Velja je eden od pobudnikov te huma- ne akcije. Ker je letos mednarod- no leto Sen.sk, sem najin pogovor navezal tudi na to tematiko. »Nedvomno smo pri nas nas področju ženske eman- cipacije naredili v zadnjih tridesetih letih velik ko- rak v primerjavi z neka- terimi drugimi deželami. Vendar še premalo! žen- ske ne znamo v praksi dokončno uveljaviti vseh pravic, ki nam jih daje ustavi. Imam občutek, da smo nekako »zaspa- le,« premalo se prebijamo naprej same, na lastno p6budo. Morda so tu pri- sotni še vedno nekateri ostanki stare miselrwsti, ki dejavnost žensk omejuje- jo zgolj na dom. Naspro- tujem vsaki mesilenosti, ki mladino zapostavlja in jo potiska vstran. Res je, da so bili nekoč drugačni ča- si kot danes! Takrat smo morali delati z lopatami in krampi v rokah, kajti obnoviti je bilo treba po- rušeno domovino. Danes tega večini mladih res ni treba, zato pa morajo biti toliko bolj aktivni v druš- benopolitičnem in kultur- nem Sivljenju naše skup- nosti!« Velja Hudoklinova verja- me v mlade! M. KOROŠEC 6. stran — NOVI TEDNIK 28. avgust 1975 — St. MOZIRJE ODLOČNI KORAKI V STABILIZACIJO Četudi je Gornja Sa- vinjska dolina v juliju in avgustu živela svoje razgi- bano turistično življenje, akcija za uresničevanje re- solucije o družbeno eko- nomskem razvoju občine letos, ni bila potisnjena na drugi tir. Navzlic počitni- škemu razpoloženju, ki je odmevalo na vsakem ko- raku. Ne samo izvršni svet ob- činske skupščine, tudi družbeno politične organi- zacije, samoupravne inte- resne skupnosti, delovni kolektivi. Skratka vsi. Od programov k dejanjem. Brez čakanja. Tako so v delovnih kolektivih v mo- zirski občini že sprejeli svoje konkretne stabiliza- cijske programe. V njih ni načelnosti. V njdh je delo za rešitev in izboljšanje njihovih problemov — pro- izvodnih, organizacijskih, ekonomskih in drugih. V ta krog so se vključile tu- di vse občinske družbeno politične organizaoije pa samoupravne interesne skupnosti. Več ali manj ob strani so ostale kra- jevne skupnosti, pa ne za- to, ker se jih \xresničeva- nje stabilizacijsifcih nalog ne tiče, marveč, ker imajo zelo majhne možnosti, da bi lahko na tem področju dosegli kaj več. V finan- ciranju krajevnih skupno- sti v moziraki občini se le- tos ni veliko spremenilo. Se vedno so predvsem od- vdsne od proračunskih da- jatev, le malo ali nič pa imajo iz delovnih kolekti- vov. Sklep o sofinancira- nju krajevnih skupnosti v glavnem ni uresničen. Le recMci so kolektivi, ki so že oziroma šeile bodo nakaza- li po 300 oziroma 100 di- narjev na zaposlenega v krajevno skupnost, kior živi. Zato so letošnja sred- stva krajevnih skupnosti v Gornji Savinjski in Za- drečki dolini več kot skromna. In kaj naj od njih še prihranijo? Občinski stabilizacijska program opozarja yse in- špekcijske službe na bud- no delo. Ni naključje, če v tej zvezi poudarjajo tu- di preveliko odsotnost za- poslenih z deda. Zaradi bo- lezenskih in drugih razlo- gov. Vrh tega ne gre pre- Tsreti pcmva in dejstva, da so se skoraj povsod, od izvršnega sveta naprej, od- ločili za seje v popoldan- skem času. Prisotnost za- radi tega nd bila omajana, zmanjšana. In končno, tu- di odločitev, da bodo ose- bne dohodke eaposleniih nakazovali na hranilne knjižice, sodi v krog sta- bilizacijskih nalog v mo- zirsld občini, M. BOŽIČ CELJE Celje je med prvimi in zelo redkimi obči- nami v Sloveniji spre- jelo območni družbena dogovor. Ta ugotovitev narekuje tudi dolo- čeno odgovornost, da v dograjevanju sistema družbenega dogovarja- nja delovni fflovelk v resnica najde samega sebe in da se v okviru vseh možnosti in po- gojev tudi opredeljuje za rešitev in usmeritev vseh vprašanj, ki j.ih tak dogovor zajema. Prav zato se je Ce- lje odločilo za formi- ranje organa, ki bo tu- di v praksi omo- gočal uresničevanje vseh sprejetih sklepov območnega družbenega dogovora. Gre za zbor udeiležencev območne- ga družbenega dogo- vora in za nekatere odbore, ki delujejo v tem okviru. Zato so na prvi seji zbora delegatov udele- žencev območnega dru- žbenega dogovora za občino Celje konsti- tuirali zbor in odbore. Za predsednika zbora so izbrali Vlada Ra- morja iz Metke, za predsednika odbora za skupno p>orabo Mitjo Pipana, člana izvršne- ga sveta skupščine ob- čine Celje, za predsed- nika odbora za osebno porabo Aleksandra Vi- dečnika iz celjske po- družnice Ljubljanske banke ter za predsed- nika odbora za ugotav- ljanje kršitev Aleša' Hca iz Javnih skladišč. Vtem ko ima zbor 55 delegatov, štejejo odbori od deset do pet- najst članov. Prva seja pa m ve- ljala samo konstituira- nju zbora in odborov, marveč so sprejeli tu- di neikatere delovne D'bvezinosti. LJUBLJANSKA BANKA Pomembno mesto v splo- šnih družbenih prizadeva- njih za umiritev gospodar- stva imajo denarni zavodi. 25ato ni naključje, če se je v ta fcrog z vso odgo- vornostjo vključila Ljub- ljanska banka kot celota in v njenem okviru po- družnica v Celju. O njenem stabilizacij- skem programu je te dni razpravljal tudi izvršni od- bor. Akcija ne zadeva sa- mo poslovne politike, naarveč prav tako inter- no delo kolektiva. Prva skrb je namenje na krepitvi finančnega po- tenciala podružnice in za- to čim večjemu zajema- nju prostih sredstev pre- bivalcev in delovnih lju- di. V tem okviru ima po- buda za nakazovanje oseb- nih dohodkov na hranilne knjižice primarno mesto. Enaka pozornost bo velja- la tudi drugim oblikam zibiranja sredstev. Seveda pa rašsširitev t^a kroga F>ostavlja tudi pred banč- ni kolektiv določene zah- teve. Zato predvidevajo podaljšanje delovnega ča- sa v poslovnih enotah, v načrtu Je čimprejšnja adaptacija Celjske mest- ne hranilnice, vrh tega se bodo lotili izboljšanja teh- nologije poslovanja s pre- bivalci, uvedli novo stroj- no opremo Itd. Skratka, gre tudi za to, da bi stran- ke čim hitreje postregli, da bi odpravili morebitne dolge vrste In mučno ča- kanje pred okenci. Drugo poglavje stabiliza- cijskega prc^rama zajema likvidnost podružnice in zato vključevanje s potreb- nimi sredstvi v združeno delo. Prav tako gre za so- delovanje bančnih sred- stev v gospodarstvu za se- leiktivne nam«ie, za pod- poro pri Izvajanju sana- cijskih programov itd. Iz- redno pomemben delež bo Imela celjska podružnica Ljubljanske banke ob spre- jemanju srednjeročnih programov razvoja v po- sameznih občinah. Gre namreč že zdaj za zago- tovitev bančnih sredstev za naložbe v gospodarstvu, ki bodo i>redvidene tako v letnih kot srednjeročnih načrtih občin. In ne na- zadnje gre tudi za pomoč banke pri iskanju najbolj ugodnih plasmanov blaga v tujino, za možnosti na- .stopanja tujih podjetij, za iskanje novih tržišč itd. Del celotnega stabiliza- cijskega programa se na- naša tudi na interno delo kolektiva celjske podruž- nice Ljubljanske banke. Ta del opozarja na splošno varčevanje. In ne samo na to. Sprejeli so tudi konkreten program, ki na- FKDveduje ustrezno zniža- nje vseh stroškov. V teh naporih gre tudi za zbolj- -lanje internega dela, za načrtno uvajanje delavcev v delo, za izpopolnitev me- ril o merjenju kolektivne in individualne produktiv- nosti dela ter za uskla- jevanje osebnih dohodkov itd. MB VCEUU ŠOLA ZA DELEGATE v torek je v Celju znova zaživela stalna šola za delegate,, ki jo na pobudo občinske skupščine in občinskih družbeno političnih or- ganizacij vodi delavska univerza. Po poletnih počitni- oah so jo prvi obiskali prosvetni delavci. Oko- li devetdeset jih Je, ki delajo v treh skupi- nah. V prvi so učitelji iz osnovnih šol, v dru- gi učitelji iz srednjih in v tretji učitelji iz strokovnih šol in di- jaških domov. Ta skupina bo kon- čala svoje delo jtitri. Zatem bo spet kratek predah in redno delo v stalni šoli za dele- gate v Celju se bo pri- čelo v sredini septem- bra. Kot vse kaže, bo v novem Jesenskem obdobju že uveljavljen deloma spremenjen in dopolnjen učni pro- gram. Prve izkušnje šole za delegate so opozorile ne samo na številne prednosti, ki jih ima, marveč tudi na nekatere p>omanj- kljiivosti. O njih so spregovorili testi dose- danjih slušateljev in o njih je govorila tudi delegatska praksa. In šola gre v korak z za- htevami in potrebami časa. M. B. OPTIMIZEM Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na svoji prvi seji po kratkih p>olet- nih počitnicah sprejel iz- hodišča srednjeročnega programa raavoja občine do 1900. leta. Prva razprava o tem pomembnem dokumentu je pokazala, da so se njego- vi sestavi j alci držali trd- nih tal, hkrati pa bili opti- misti. Sicer pa, optimizem je čutiti v spopadu z vse mi tistimi problemi, ki po- tiskajo mozirsko občino še vedno na rep slovenske le- stvice. Zato tudi optimi- stična napoved o visokih naložbah v skupnem zne- sku 94 milijard starih di- narjev. V teh investicijah je namreč razrešitev pre- nekaterih vprašanj, tako odpiranja novih delovnih mest, med drugim tudi za tistih 988 domačinov, ki se zdaj vozijo na delo v druge občine, tudd v Lju- bljano, zatem za uvedbo modeme tehnologije itd. Problem teh investicij je vsekakor v spoznanju, da lahko do^ma zagotovijo le tretjino sredstev, vse dru- go bodo morali dobiti iz drugih virov. Sicer pa izhodišča ne opcaarjajo samo na moč- nejše za,pc«lovanje, mar- več prav tako ob boljši organizaciji dela, solidnem poslovanju, boljši tehnolo- giji in podobno tudi na primemo nagrajevanje ozi- roma na takšno, da bodo odpravili razlike, ki so za- enkrat še vedno prevelike med posameznimi občina- mi. Značilna je tudi zahteva glede urbanizacije. V tej zvezi še posebej opozar- jajo na gornji konec doli- ne, od Luč naprej, na pre- del, ki mora z rešitvijo urbanističnih vprašanj do- biti tudi lepše vidike za svoj turistični razvoj. Razprava o izhodiščih srednjeročnega programa razvoja mozirske občine pa je opozorila tudi na ne- katere druge probleme. Na gospodarskem področju bo treba več skrbi in tudi sredstev nameniti okrepit- vi električne napeljave. Tu- di ceste še čakajo na pre nekatero modernizacijo. Na prvem mestu je vseka- kor povezava s Kamnikom oziroma Ljubljano. Prav tako ni rešeno vprašanje šolstva. Ob zaključku kra- jevnega samoprispevka, ki velja za občino, bo ostalo še nekaj odprtih vprašanj. S tem pa spisek teh pro- blemov ni zaključen. Kot rečeno, je izvršni svet sprejel izhodišča, ven- dar z dodatkom, da ne gre za statičen dokument, mar- več za program, ki vsebu- je vse značilnosti dinamič- nega razvoja. Izhodišča napovedujejo letno 15-odstotno stopnjo gospodarske rasti, 6-odstot- no stopnjo zaposlovanja, preusmeritev 250 kmetij, M,5-odstotno stopnjo go- spodarske rasti v terciar- nem sektorju, 94 milijard starih dinarjev investicij- skih naložb, najmanj 80 stanovani vsako leto, ure- jeno zdravstveno sliižbo in Se in Se, MB TEKSTILNA TOVARNA PREBOLD 133 LET OBSTOJA Kolektiv Tekstilne tovarne Prebold slavi 133 let obstoja, kot najstarejša tovarna v Jugoslaviji in na Balkanu. Osrednje slovesnosti bodo v soboto, poleg tovarniškega praznika pa bodo praznovali še 30-letnico osvoboditve in 25-letnico samoupravlja- nja. Z EMILOM JUGOM, direktorjem tovarne, smo se pogovarjali o konkretnih teko- čih nalogah. NT: Tovariš Jug, v va- ši tovarni ste si zastavili izredno dober program ak- cije za stabilizacijo in var- čevanje. Eden izmed po- glavitnih ciljev pri tem je, da uvažate čim manj surovinsldh artiklov iz tu- .iine in bolj uporabljate domače. Pri tem pa se verjetno zastavlja vpraša- nje, če so domače surovi- ne tako kvalitetne kot ti- ste iz tujine. Poleg tega pa so mnogokrat tudi dražje. Kako je torej g tem problemom? E. Jug: »Pri nas smo najprej napravili analizo vseih proi2re'0dov in kori- girali tiste proizvode, ki so v substanci zahtevali preveč deviznih sredstev. Bolj smo se orientirali na siu^mne iz vzhoda in do- mače surovine. Na ta na- čin predvidevamo, da bo- mo lahko privarčevali ok- rog trideset odstotkov kon- vertibilnih deviz. Jasno pa je, da je ta stvar trenut- no v prehodnem obdobju. Surovine iščemo doma. Večji del smo jih že do- bili, pa tudi, iz vzhoda in jih preizkušamo v našem laboratoriju, če ustrezajo proizvodnji kot jo imamo mi ali ne. Seveda pa se sedaj poraja problem v tem, ker ima tudi naša Industrija, ki proizvaja te izdelke, težave s surovin- sko bazo. še posebej ve- lja to za kemično indust- rijo. Vsa stvar bo zaživela po naši oceni šele mese- ca oktobra, čeprav se nam določeni rezultati kažejo že sedaj.« NT: Pomembno vlogo pri akciji za stabilizaci- jo gospodarstva ima brez dvoma tudi sama delov- na disciplina. Kako je to pri vas, saj vemo, da je bila še leta nazaj na za- vidljivi višini. Mislite de- lovno disciplino še olcrepi- ti? E. Jug: »Priznati mo- ram, da sama delovna disciplina v zadnjem ča- su nekoliko popušča, ven- dar ne tako zelo hudo, da bi bik) stanje kritično. Delovna disciplina ima prav gotovo odraz tudi v sami proizvodnji. Zato smo vpeljali vrsto ukre- pov. Naj Jih naštejem samo nekaj. Avtobusno mrežo smo organizirali ta- ko, da avtobusi odpeljejo delavce iz službe nekaj mi- nut po drugi uri in ne tako kot pred časom, ko so odpeljali pred drugo uro. Prav tako smo zao- strili vprašanje zdravniš- ke službe. Smo v težki situaciji. Zdravniki nam- reč zapuščajo naš kraj, prihajajo drugi ,., Jasno je, da vsakodnevno me- njavanje zdravnikov vpli- va tudi na zdravniški sta- lež. Verjetno bo oktobra bolje, kar pa bo nedvom- no vplivalo tudi na samo disciplino. S tem, da smo zaostrili odgovornost v tovarni do zadnjega delavca, smo za- čutili, da se resneje pri- stopa k sami proizvodnji. Familiamosti prav gotovo ne toleriranio več. Pred časom je bila še zelo pri- sotna.« NT: Kako so potekale razprave o stabilizacijskem programu? E. Jug: »Ves stabilizacij- ski program, ki smo ga napravili, je v toku. Raz- prava je bila zelo široka, moram pa priznati, da še ni prišla do slehernega delavca. Razpravo sedaj obnav- ljamo in tako bomo delali tudi v bodoče. Na eni iz- med zadnjih razprav smo sprejeli tudi sklep, da tu ne more biti nobenega od- stopanja in se bomo rav- nali po yseh merilih, ki so zastavljena v našem programu, ter tudi v statu- tu p>odjetja. Za vsako stvar pa bo potrebna tudi od- govornost.« Sicer pa velja na kon- cu povedati tudi to, da bo stabilizacija deloma šla tudi v breme dohodkov, da pa bi se to le' ne po- znalo preobčutno, bodo v Preboldu skrbeli pred- vsem zato, da se bodo na tržišču vedno pojavljali s p>opulamimi artikli. Delovnim ljudem pre- boldske tekstilne tovarne pa ob njihovem jubileju tudi naše iskrene čestit- ke! JANEZ VEDENIK §t 34 — 28. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 CEUE Poletne prireditve Olepševalno in turistično društvo v Celju prireja |g vrsto let v poletnih mesecih različne kulturne in ^bavne prireditve. Takoj je treba poudariti, da so ta jj^izadevanja ob siceršnjem počitniškem mrtvilu vse fivale vredna pa tudi uspešna, kar dokazujejo tri mi. nule prireditve: nastop folklornega ansambla Tine Ro- ^nc iz Ljubljane, koncert Slovenskega godalnega kvar. teta in orgelski recital Huberta Berganta. Slovenski godalni kvartet je gostoval v soboto, 26. julijo v stropni dvorani Pokrajinskega muzeja. Sestav- ljajo 'ga člani simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavko Zimšek — 1. violina, Karel žužek — 2. violi- jia, Franc Avsenek — violina in Stanislav Demšar — čelo. Ponovno ugotavljamo kako idealna in stropna muzejska dvorana za komorne koncerte tako po svo. j% akustičnosti kot po ambientu, ki tvori s sosednjimi razstavnimi prostori, odprtimi in razsvetljenimi, učinko- vito okolje za estetska doživljanja. Komorna glasba je bila in je po svoji 7iaravi intimnega značaja, ni namenjena ve- likim masam, temveč ožji družbi ljubiteljev glasbe, fi so se zbrali v lepem številu ter pozorno sledili iz- vajanjem v zares komorni atmosferi. Poslušali smo kvartete Borisa KantuSerja, skromen poskus z upo- rabo sorJobne kompozicijske tehnike, ki verjetno ne bo dočakal trajne vrednosti, nato W. A. Mozarta tn slo. vdti kvartet v D duru Aleksandra Borodina. Rutinirani muziki so zavzeto predvajali -posamezne točke z dokaj prepričljivo igro, ki pa ji seveda manjka tisti blesk^ ki je lasten vrhunskim komornim skupinam. Mozart je bil lahkoten, stilno lepo podan, najboj prepričljiv je bil Borodin z izrazito vodenimi temami posameznih godal, z občutenim elegičnim Nokturnom in s tehnič- no izvrstno zaključenim. Finalom. V soboto, 16. avgusta je bil v Opatijski cerkvi OR. GELSKl RECITAL HUBERTA BERGANTA. Orgelski mojster je pripravil Celjanom pester program starih mojstrov od Pachelbla, Zipolija, Dauina ter izbor skladb J. S. Bacha. Recital je zaključil Bachov Kon. cert za orgle v C duru. Bergant očitno obvlada svoj kraljevski instrument tehnično kot muzikalno, Dogna. no izdela teme v polifoni igri tako v manualih kot v pedalih, ki so na nekaterih mestih posebno zahtevni (n. pr. Bach — Fuga). Okusna uporaba registrov in ritmična jasnost kmrakterizirajo njegovo umetnost Zal je celjski instrument kar preskromen, da bi mogel mojster na njem razviti vse svoje znanje. Orgle so za koncertne namene tehnično pomanjkljive, motijo postranski šumi. ki izvirajo iz zastarele mehanike Pedalni registri so bledi, neizraziti, visoke piščali rez- ke, še kar lepo so peli registri flavte. Zavoljo tega je bilo pirj Bachovem čudovitem Koncertu le malo kontrastov med tutti (polnimi) mesti in solističnimi glasovi. Kjub vsemu je bil recital izpolnjen s ple- menito glasbo, ki nam je v Celju tako redko dostop na v tej obliki. Pripombe glede kvalitete instrumenta ne veljajo kot očitek ampak kot žalostna konstataci- ja. da ne premoremo zares dobrih koncertnih orgel (tu- v Ljubljani in Mariboru ni m.nogo boljše.'). Mojstru Bergantu in marljivim organizatorjem vrireditve vse priznanje' EGON KUNEJ Nadaljevanje z 2. strani HVALA ZA NOVO ŠOLO Na otvoritvi nove šole v Ponikvi se je v nedel,jo zbralo veliko ljudi. Prišli so gostje iz Ljubljane, domačini in iz bližnje in dalnje okolice. Povabili so tudi nekdanje učitelje in nek danje b«>rce in prišli so vsi, ki so včasih tod učili ali pa se borili v partizanskih vrstah. VOTO: DRAGO MEDVED Poleg svečanosti okoli pre- daje nove šole je bila v ne- deljo na Ponikvi še ena slovesnost. Deset kraje-vnih skupnosti iz Ljubljane je podpdsalo pobratimske listine s krajevnimi skupnostmi iz; šentjurske občine. Listine so si med seboj izmenjale: KS Šentjur — trg s KS Kolo- dvor, KS Šentjur — okolica s KS Milan Cesrdk, KS POr, niikvasKSZadvor, KS Di-am- Ije s KS Šentvid, KS Slivnica s KS Litostroj, KS Prevorje s KS Bežigrad, KS Loka s KS Boris Kidrič, KS Dobje s KS Stadion, kS Planina s KS Moste, KS Kalobje s KS Velike Lašče. Po svečanem podpisu po- bratimskih listin so predsLav- niki krajevne skupnosti na Ponikvi podeliiii petim obči- nam mesta Ljubljane in ko- ordiiiacijskem-u odboni mes- ta Ljubljane posebna prizna- nja. Nad vso celotno proslavo v nedeljo na Ponikvi pa je lebdela beseda HVAL.A., nič- kolikokrat zapisana, podčrta- na in povedana. Beseda, ki ima poleg solidarnosti najlep- ši zven. Z. STOPAR ZBonovsKi smmm v Prionirskem domu v Celju je od 28.—30. av- gusta republiški seminar za zborovodje mladiaskV zborov, katerega organizira Mladinski pevski festi- val v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Na seminar se je prijavilo 114 zborovodij, med te- mi tudi 10 iz zamej.stva ter 9 iz Vojvodine, števil- nim seminaristom bodo predavali dr. GyDrgy Mi- halka. poznana dirigent iz Szegeda, prof. Branko Rajšter, ki je s svojim mladinskim zborom iz Maribora zasedel na zadnjem fesitivalu v Celju I. mesto v zveznem in mednarodnem tekmovanju ter prvo niest^) na tekmovanju v Vami — Bolgarija, prof. Egon Kunej, prof. Vid Marčen, prof. Matevž Fabijan in prof. Mirko Slosar. Na seminarju bo sodeloval kot študijsko telo tudi otrošk?. zbor I. osnovne šole. J. VREiZEt BAJJ^CELJU pot k celostni grafični podobi bai the way to the tota! design of the bal ^^Ijsko atletsko društvo Kladivar bo prihodnje leto od 18. do 20. junija organizator 30. jubilejnih Balkanskih iger v atletiki. Gre za prireditev, ki bo največja v zgodovini ceij- ■^»fega športa v našem mestu. Priprave za tekmovanje so se že zdavnaj začele. Delegacija AD Kladivar je tudi obLskala letošnje balkanske Igre v Bukarešti in vse udeležence se- *ianila s tekmovanjem v Celju. Tudi sami se bomo vključili v organizacijski krog in danes objavljamo zanimiv razvoj nastanka znaka prihodnjih balkanskih atletskih iger. ^delala ga je skupina v Aeru, glavni kreator zanimivega in grafično Izredno privlačnega znaka pa je Rafko Počivašek. Zaesdcrat lahko rečemo samo to: start je (izredno) •uspešen, upamo, da bo takšen tudi cilj! 1. VRABL 8. »tran — NOVI TEDNIK 28. avgust 1975 — S ODNOS DO ŽIVALI — KULTURA SUROVEŽ LE ČLOVEK! Kulturna stupnja nekega naroda se kaže na različne načine. Fkien znučiiniii pokazatelje\ kulturne razvit<)sti je tudi odnos ljudi do živali. Pri tem ne gre za množično uboževan,)e živali, ampak predvsem za liuman odnos do njili. Pa ne le do živali. V družbi se kultura človeka kaže predvsem v humanem odnosu do vsega živega kar člo- veka obdaja, od navadnega pol.jskega cvetja pa do živali in preko vsega tega do človeka. Verjetno ,je, da pravi člo- vek ne bo (Odrekel pomoči tudi svojemu sočloveku. % (Hroci .so prebarvali mačko z oljnato barvo — streljajo na ptiče. % Gospodar je zaradi neu- bogljivosti nečloveško prete^ pel svojega psa. # Kmet. je z vilami prete- pal živino. # Pri prevozu v hudi vročini j«* poginilo 4000 pi- ščancev zaradi malomarnosti lastnika. % Lastnik je pustil mač- ko ves teden zaprto v stano- vanju in odšel na dopust. To je le nekaj zgovornih primerov kako nekateri ljud- je ravnajo z živalmi. Res je, da je človek tisti, ki je ži- val iz naravnega okolja pre- selil v s^jo neposredno bli- žino. Odtlje mu ni pomenila več samo vir prehrane, am- pak je postala tudi nj^ov pomočnik in prijatelj, žal pa je ta človekov prijatelj dosti- krat postal cilj njegovih na- silnih naignjenj. Zaradi lju- bezni do živali res ne bomo vsi p>ostali vegetarijanci, kljub temu pa obstaja neka raven na kateri naj bi bil človekov odnos do teh, v bi- stvu nemočnih bitij. Večina ljudi ima sicer privzgojen čoit za human in pravilen odnos do živali. Nekaj pa je tudi takih, ki tega čuta nimajo. So pa tudi ljudje, ki skuša- jo živalim pomagati, v lju- deh pa vzbuditi ljubezen do njih. Tak je tudi namen de- lovanja Društva za zaščito živali v Celju. Najprej nekaj o društvu samem, šteje 350 članov, ki delajo vsi prostovoljno, zgolj iz ljubezni do živali. Zato ni nič čudnega, da je predsednik društva človek, ki se v svo- jem poklicu vsak dan sre- čuje z njimi. To sta CIRIL UMEIK, magister veterine in tajnik društva LUDVIK KO- LAR, le-ta je povedal, kako društvo ukrepa, če zasledi kje primer nečloveškega rav- nanja z živalmi. Eden izmed članov si gre primer najprej ogledati in lastnika ustno opozori, kako mora ravnati z živaljo. Oe to ne pomaga, sledi pismeni opomin, zad- nja stopnja pa je prijava k sodniku za prekrške. Ta lahko kaznuje takega človeka z denarno kaznijo do 2000 din, ali z zapcmo ka-snijo do 30 dni. Ludvik Kolar je pK>ve- dal, da prarao pot le redko uporabijo, ker prijave, ki jih dajo pravnim organom navadno obležijo v predalih. Ker je postopek predolg, sku- šajo člani društva sami vzbu- diti v ljudeh odgovo-most in ljubezen do živali Pogosto naletijo na odpor, saj jih po- nekod brutalno odklonijo ali celo fizično napadejo. Ve- čina pa le upošteva njihove nasvete. V celjski okolici je bilo več težkih primerov muče- nja živali. Tako je v Celju najbolj problematičen primer mestnih golobov. Te je mogo- če če^stokrat najti s prestre- ljenimi perutmi, z odtrganima ali zvezanimi nožicami. Ugo- tavljajo, da se nad njimi izživljajo predvsem mladi, kd jih streljajo z zra6nimi pu- škami. Zelo znan je letošnji pri- mer »Mesnin« iz Celja in TOZD Šentjur pri Celju. Pod- jetje »Mesnina« je namreč dalo dovoljenje, da klavnica lahko ubija govedo bre? predhodnega omamijenja. To je bil poseben, ritualni način klanja za izvoz mesa v Li- bijo. Veterinarska inšpekcija je sicer dala prepoved take- ga načina klanja, vendar je ob komercialnih težnjah pod- jetja ostala nemočna. Klanje so kljub temu i2;vršili. Delo je opravljal klavec iz Libije, ki za svoje delo ni bil stro- kovno usposobljen. Ob tem primeru se je društvo obr- nilo na javnega tožilca SO Cel^, na javna ofcipila in dru- ge pristojne forume, veiidar niso ničesar dosegli. Tako ubijanje na nehuman način so torej izvršili zgolj iz komer- cialnih koristi. Primeri mučenja živali pa niso bili le v družbenem, ampak tudi v zasebnean sek- torju. Tak težak primer so imeli v Rečici pri Laškem, Po prijavi Ln ogledu .so člani .društva ugotovili, da je bil pes močno pretepen in da ima zlomljena rebra. Okrog vratu je imel žico, ki mu je napravila na vratu več od- prtih ran. Lastnika so opo- zorili, kako naj ra^Tia z ži- valjo, sicer pa naj jo da ubi- ti. Ob ponovnem ogledu so ugotovili, da je bil pes ubit na nehuman način. Ugotovili so, da je pri isti družini problem tudi z živino, ki živi v skrajno neurejenih higien- skih razmerah. Člani društva so povedali še več taldh primerov trpin- čenja živali. Pogostokrat se ljudje svojih domačih živali naveličajo, jih odpeljejo da- leč od doma in jih pustijo da postanejo brezdomci. Ta- ke živali navadno končajo pri konjaču. Zelo radi mučijo živali tudi otroci. Vsakemu človeku je sicer prirojeno nekaj sadiz- ma in nasilnosti, vendar se ta pri otrocih v določeni sta- rostni stopnji še posebej izkaže. Otrok nima občut- ka za bolečino nekoga dru- gega in ne ve, da žival tr- pi, da jo boli, če jo muči. Zato bi morali biti starši ti- sti, ki bi vcepili otroku lju- bezen do vsega živega kar ga obdaja. Kajti le če bomo znali razviti pri sebi ta os- novni humanizem in etiko, nam ne bo težko ostati člo- vek tudi v odnosu do sočlo- veka. Zaenkrat zakona o zsaščiti živali še nimamo, ščiti jih edinole zakon o javnem re- du in miru. To pa še zdaleč ni dovolj. Kajti žival je živo bitje, ki kakor človek čuti, le da svojih občutkov ne zna izraziti. Ker pa je njen ob- stanek v veliki meri odvi- sen prav od nas ljudi, smo ji dolžni zagotoviti nemoten razvoj in življenje v njenem naravnem okolju. Ne sme- mo namreč pozabiti, da je ^ tudi živalstvo člen sklenjene verige v naravi, kjer so v medsebojni od\T:3nosti prav vsi členi in smo torej tudi mi ekonomsko odvisni od živa- li. Se ob takih priložnostih zavedamo deleža, ki ga pri- speva živalski svet za naš obstanek in razvoj? NADA PETROVEC In zdaj primer, ki govori o velikem prijateljstvu med psom in človekom. Aron je prikupen lovski pes, doma na Skomarjih pri Beškovnikovih. In ko ija je obiskal Aleš. sta takoj postala velika prijatelja, se igrala na dvorišču in sploh našla dovolj skupnih p<»ti. KRONIKA ŠE KAR SREČEN?! .Jože Siapšak je kar srečen občan. Postavil si je h: ^ico na Studenoah pri Ponikvi nad Žalcem. To je naj manjša stanovanjska liiša, saj meri v dolžino 180 cen timetrov in po širini L60, Postelja, mizica, majcena kre denca. omarica in en stol. To pa je tudi vse. Hiši nima številke ne elektrike ne vodovo-da, lastnik tud davka ne plačuje, Oko.Ii hiške je ličen vi't z vso po r.rebno povrfcnino, Jože je tudi izvrsten kuhar, pletn koše in košare, težkih del ne zmore: nagaja mu src( in še nekaj dodatnOi bolezru ga spremlja, vendar j< vedno vesel, s sosedi se imenitno razume, za poroke — tako pravi — pa je že prestar. Zatrjuje, da bo pri hodnje leto hiško malo povečal, takrat bo zaprosil zs številko in tudi hišnino je pripravijen plačati, če pa mu bo uspelo še zemljo odkupiti in kako >vdečvo« v hišo pripeljati, bo v najtnanjšem stanovanjskem pro- storčku najsrečnejši občan. -dk- DELOVNE POČITNICE Obljuba dela dolg. Tile pionirji z Vrha nad Laškim so se nekam neradi posedli pred oder, na katerem štirje od njih pravkar nastopajo. Obljubili smo, da bodo v časopisu. Zadnjič ni bilo prostora, pa tudi danes še ni prepozno. Zakaj so v časopisu? Zato, ker so pridno pomagali in sodelovali pri proslavi krajevnega praz- nika, ker so se naučili pesmice, ker so hodili na vaje, ko jih je tovarišica Jevševarjeva učila, čeprav so imeli počitnice, kot vsi drugi otroci, fci se te dni na šolo š€ spomnilii niso. >.U« ODNESLA VODA Takšne in podobne table na naših cesUih niso ni^ nenavadnega. Usmerjajo pač promet, voznike .., navadi so brez napak. Na tej, ki stoji v Zidanem mostu, pa je pri »Ljubljana« Savinja ah Sava odnesla črkO »U«. Tudi to se zgodi! POTO: LOJZE OJSTRšE« V OSNOVNIH ŠOLAH 6.923 OTROK: POMANJKANJE UČITELJEV v ponedeljek, 1, septembra, se bo spet oglasil šolski zvo- nec in napovedal začetek no- vega dela, v novem šolskem letu 1975/76, v celjski občini bo deset popolnih osnovnih šol spre- jelo pod svoje strehe 6,923 otrok, številka še ni povsem točna, ker tu in tam zaradi selitev staršev in otrok z vpisom še niso končali. Nav- zlic temu ne bo bistvenih razlik. Torej, v občini skoraj 7,000 osnovnošolskih otrok! Priprave na novo šolsko leto so bile povsod zaključe- ne pravočasno, Vanje lahko zajamemo tudi tako imeno- vani dopolnilni pouk, ki je v tednu pred začetkom šolske- ga leta zajel vse tiste otroke. ki so lansko šolsko leto kon- čali s slabo oceno iz katerega koli predmeta. Osnovna šola štore, ki ima tri podnižnične šole (Kompo- le, Svetino in Teharje) je lan- sko leto sklenila delo z 99,3 "o učnim uspehom, V le- tošnjem šolskem letu bo imela 754 otrok. Težave pa imajo zaradi pomanjkanja učiteljev. Kar pet bi jih spre- jeU, Vojniška osnovna šola (po- družnice Strmec, Šmartno v Rožni dolini in Socka) bo imela v tem šolskem letu 760 otrok. Manjkata dva učitelja. Lanski učni uspeh je bil 98''''o, Delo bodo začeli v starih prostorih, čez približno 14 dni pa tudi v novem prizidku. Na šoli v Frankolovem (po- družnica Crešnjice) bo 221 otrok. Učiteljska zasedba je pop>olna, lanski učni uspeh pa je bil 99%. Osnovna šola na Dobrni bo sprejela 350 otrok. Lani so zabeležili 99,3 '^/o učni uspeh. Letos pa manjkata najmanj dva učitelja. Na polulski osnovni šoli bo v tem šolskem letu 390 otrok. Minulo šolsko leto so sklenili z 98,6 "rt usF>ehom. V učitelj- skem zboru manjkajo naj- manj trije delavci. Na 1, celjski osnovni šoli bo 850 otrok. Lansko šolsko leto so končah s 97 "o uspehom, na začetku letošnjega leta pa jim manjkata dva učitelja. Na osnovni šoli »Slavka glandra« bo 698 otrok. Minu- lo leto so sklenili z 98,7 % uspehom. Tu, k sreči, ne poznajo pomanjkanja v uči- teljskih vrstah. Na osnovni šoli »Prve celj- ske čete« bo 995 otrok. Tudi tu ni pomanjkanja učiteljev, lansko leto pa so končali z 98"/b uspehom. Četrta osnovna šola bo Imela 940 učencev. Lansko leto so sklenili z 98,5 "o uspe- hom. Učiteljske vrste so po- p>olne. Na hudinjski osnovni šoli bo 965 otrok. Podružnico imajo v Ljubečni, Lansko šolsko leto so imeli 98,2 % uspeh. Zdaj i>a začenjajo no- vo šolsko leto s pomanjka- njem učiteljev za tehnični pouk in glasbo. MB 34 — 28. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 pisma RES NE GRE DRUGAČE? Celjski zdravstveni dom že vrsto let organizira pre- glede bodočih šoferjev. PrijavIjenec plača odrejeni znesek (v Celju 215,00 ND) in dobi zato mnenje zdrav- nika specialista, da je sposoben oz. nesp>osoben voziti motorno vozilo. I>ne 18. 8. nas je bilo 40, ki smo se pomikali iz or- dinacije v ordinacijo. Zna- no je, da se tak pregled v zdravstvenem domu zavle- če do poznih poFK>ldanskih ur. Prepričana sem bila, da se ti pregledi zaključi- jo tako pozno predvsem zaradi velikega števila pri- javljencev. žal smo ugoto- vili, da smo skoraj 12 ur čakali predvsem zaradi slabo organiziranega pro- grama pregledov. Posamez- ni specialisti so prihajali s povprečno zamudo uro in pol. Ko smo ob 15.20 uri končno opravili pre- gled pri okulistu .smo ne- strpno pričakovali še psi hiatra. ki na i bi po izjavi sestre v ambulanti pri- spel najkasneip ob 1^ uri. Žal .ga tndi ob 17. uri še ni bilo. Tisti, ki so prišli iz oddplierieTših krajev ("■Dosamezniki ^7 Sevnice. Raven na Koroškem. Vran- .sk*>?a") so zače^li odhajati da so še uieli av*-obu. =p n^nio od leve proti desni: modra beia, rdeča: s'ovensk=!; oe- la, modra, rdeča. Obe ne- pravilno obrnjeni pa pred- stavljata: prva republiko Hrvatsko, druga republiko Srbijo. Ker tega niti neka- teri dmžbenopolitični or- gani ne vedo, je pav, da se to nekje objavi, da bo- do v bodoče občani sezna- njeni glede obešanja za- stav, če moda nimam prav, odnosno če sem v zm_oti, me popravite. Saj vi kot urednik in vaši novinarji morajo biti o te'h zadevah na tekočem. Tu ne gre za posameznika. Ampak dejstvo je, da so ob podobnih jubilejih na- vzoči tudi predstavniki so- sednjih republik, kjer tak- šnih primero\r ne morete zaslediti, da bi bile zasta- ve pomanjkljivo razobeše- ne. Kaj si organi iz drugih republik rnislijo ob pogle du na taJčšno pomanoW.ji-, vost pri nas, k temu ko- mentar ni potreben. Naročnik: T. A. N.\^ PRIPIS: Najbolje bo, če citiramo določbe Iz obeh u«tav. V 7. členu us- tave SFRJ je med drugim rečeno: Zastava SFRJ je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče z rdečo peterokrako zvezdo na sredi. BARVE ZASTA- VE SE PRSTE VODO- RAVNO OD ZGORAJ NA- VZDOL po temle redu: modra, bela, rdeča. Sredi- šče zvezde se krije s toč- ko, v kateri se sekata dia- gonali zastave. V 9. členu ustave SR Slovenije pa je med drugim zapisano, da je »zastava SR Slovenije belo-modra-rdeča z rdečo petokratko zverdo na sre- di ...« S tem opisom je pravza- prav v«e povedano! Pa vendar pogosto pri izobe- šanju zastav prihaja do takšnih primerov kot ste ga opi.sali. Žal niso redki, vse prevečkrat se to doga- ,]"a. V našo sramoto! Zato kratek komentar ne bo od- več: Obe ustavi oPisu,jeta zastavi v VODORAVNI LE- GI. Torej modra zgoraj (ju- goslovanska), ali belaZCiO- R.U (slovenska). Dva kra- ka petokrake zvezde sta potem spodaj, na spodnji barvi zastave. Zastave pa praviloma izobešanio v po- ševni los;i (z zgradb itd.). Pri tem pa največkrat gre- šimo. Stvar pa je enostav- na: zamislimo si (ali po- stavinu)) zastavo v opisa- nem vodoravnem položa- ju, na levem koncu ob njej postavimo drog tako, da se nanj dotikajo v.se tri bar- ve in jo pripnimo z žebl,ii- čki. Za vselej bomo zasta- vo pravilno izobe.šali! No, ne gre le za to napako. Videli ste že. zanesljivo. 5 m dolgo in 120 cm širo- ko zastavo. UNtavi pravita, da je razmerje med širi- no in dolžino zastave ena proti dve. Izdelovalci za- stav pa jih krojijo kar no svoje! Se vam ne zdi. da bomo morali širše seči po ustavah, če se želimo rav- nati po naših najvišjih zakonih! MUČENJE ŽIVALI Vedno bolj pogsto do- biva naše društvo ustne, pa tudi pism&ne prijave o mučenju živali. Sestrada- ni psi na prekratkih veri- gah in brez pasje hišice so na dnevnem redu. Mno- go je primerov, ko so psi priklenjeni ob kaki zapu- ščeni baraki, daleč kje na samoti, največkrat brez hrane in pitne vode. Ce so v bližini usmiljeni sosed- je, se živaU usmilijo in jo tupatam nahranijo, toda največkrat je odvisna sa- mo od hrane, ki mu jo lastnik barake prinese morda enkrat ali dvakrat na teden. Pa tudi sicer najdemo po deželi pse čuvaje priklenjene na pre- kratki verigi, namesto us- njenega pasa ima okrog vratu enostavno kako vrv ali pa celo žico! Posoda za hrano je skorjasto za- mazana, pime vode nikje tn tudi ne pasje hišice, kamor bi se zatekel E>es ob slabem vremenu ali pripeki. Ljudje si zidajo udobna bivališča, poleg nove, lepe hiše pa najde- mo priklenjenega psa (tu- di po dva) nimajo pa ne časa niti denarja, da bi mu preskrbeli prepotreb- no zatočiršče. če naši dob- ronamerni opomini ne bo- do zalegli, bomo vse pri- mere objavili v časopisu! Dobivamo tudi nešteto prijav o skrajno zanemar- jenih hlevih, kjer stoji ži- vina v blatu in mokroti, pa še lačna in žejna. Iz vuzeniškega okraja smo sprejeli dopis, ki graja način, kako tam pasejo živino: govedu privežejo verigo od rogov na noge tako na tesno, da živaJ glave skoraj dvigniti ne more in se tudi sicer ko- maj premika. S tako sklo- njeno glavo se mora pasti cele ure, v hlev se vra ča utrujena, dostikrat kr- vavih nog vsled odrgnin! Ce so taki primeri še tako v,samoti, pjeg ^alL^ISL^. bo le znašel sočuten člo- vek in ne bo molčal. Zah- valjujemo se tem potom vsem za tozadevne prija- ve in prosimo za nadaljnje sodelovanje! MUČENJE ŽIVALI, NJIH PREOBREMENJE- VANJE ALI RAVNANJE Z NJIMI NA SUROV NA- ČIN SE KAZNUJE DO 2.000 DINARJEV ALI Z ZAPOROM DO 30 DNI. (Zakon o prekrških zo- p>er javni red in mir, ob- javljen v Ur. hstu SRS, št. 16 z dne 36 . 4. 1974 člen 11. točka 7.) Radi bi še opozorili vse lastnike psov tn mačk naj si nabavijo prašek zopeir bolhe, ki se dobi v dro- gerijah. Naj potrosijo z njim ležišča živali, pa tu- di živali , saj si same ne morejo pomagati. V pisami našega dru- štva (posluje vsak četrtek od 16. do 19. ure) dobite tudi tablete za prepreče- vanje zaploditve mačk in psov. DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽIVALI CELJE, GLEDALIŠK.4 2 OGLED JAM S »ČRNIMI GALEBI« Minulo nedeljo je ja- marski klub »ČRNI GA- LEB« iz Prebolda organi- ziral četrti in hkrati zad- nji letošnji pohod v pod- zemne jame. Na pohod so povabili tudi člane sosed- njih planinskih društev. Tokrat smo odšli v Zgor- njo Savinjsko dolino in si ogledali dve prečudovi- ti podzemni jami. To sta bili Trtiška zijalka in pa-i Erjavčeva jama. Trbiška' zijalka ima ime od tod.: ker so baje nekoč pastirji] nagnali ovce v jamo, te a pa so ven prišle v vasici ' Trbiš. Erjavčeva jama pa ima ime po kmetu Erjav- cu, ki jo je menda našel. Obe jami sta nastali v ledeni dobi. Jami sta kra- škega in ledeniškega izvo- ra. LILJANA JE20VNIK ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 45 RISE: FRANJO FIJAVŽ ŠTEVILNI SODELAVCI POLITIČNIH AKTI VISTOV IN PARTIZANSKIH ENOT BODO KLJUB SVOJIM ZASLUGAM OSTALI NLVLO ALI POVSEM NEPOZNANI Narodnoosvobodilno gibanje je imelo med številni- mi sodelavci dosti zelo požrtvovalnih aktivistov in so- delavcev partizanskih skupin in tudi večjih vojaških enot. Opravljah so kurirske poti, zbirali so v svoji so- seski in oddaljenejših krajih podatke o vojaški moči sovražnikovih postojank, bili so torej obveščevalci. Mnogi so veliko doprinesli pri prehranjevanju parti- zanov z lastnimi živili, cesto v velikih količinah ali pa so zbirali živila v svojih okolici in hodili po nje, pred- vsem po živino skupaj z vojaškimi intendanti iz hribov v nižinske, bogatejše kraje Sp. Savinjske doline. Tako so mnogi delajvci, bajtarji in veliki posestniki dolga leta sodelovali v osvobodilnem gibanju, ne da bi pre- jeli kakršnokoli materialno nagrado ali bili imenovani s posebnim nazivom za svoje vsako.±'ie\Tio delo, pomoč In skrb. časi so bili pač takšni, da se z imenovanjem položajev ni kaj dosti operiralo. Le v redno organizi- ranih političnih aktivih večjega obsega je prišlo do Lmenovanj, bodisi v rajonske odbore OF, komiteje kx> munistične partije in odbore mladinskih organizacij. Toda vse to je steklo v Zg. Savinjski dolini razen po- nekod šele od poletja in jeseni 1943 dalje. Seveda, v vojaških enotah je bilo delo že od prvih začetkov par- tizanstva porazdeljeno na operativno vojaško in poli- tično vodstvo, organizirana je bila obveščevalna sliiž- ba, vojaška intendanca, kurirske zveze in zdravstvena služba. V kolikor bolj so enote naraščale, v toliko bolj so bile navedene službe izpopolnjevane. Tako je razmn- Ijivo, da številni aktivisti in borci, ki so veliko pome- nili v borbi proti okupatorju že v prvih dveh letih osvobodiLnega gibanja, niso dobili tistega priznanja kot bi jim pripadalo, saj ni malo primerov, ko so tudi njihove zveze — aktivisti in boroi — padli ali bili za- jeti in potem ustreljeni. Imena teh junaških ljudi so sicer vklesana v spomenike, postavljene po osvobo ditvi, toda delo mnogih je vse premalo poznano. .Spomenik (J81 ustreljenim talcem v Mariboru v letih od 1941—1945. V ozadju .se vidi del zloglasnih za^jorov. POZNANI IN NEPOZNANI PRIOMERI UBOJEV SC;^DELAVCEV OF. Številni tihi in skromni sodelavci narodno osvobo- dilnega gibanja niso bili nikoli razvrščeni in imeno- van.! »po rangu« predvsem zaradi boljšega prikritja delovanja pred svojo okolico, čeprav so za njihovo po- moč in delo dobro vedeli bodisi člani okrožnega komi- teja ali člani štabov posameznih partizanskih čet ali večjih enot. Toda bili so pomemben člen v verigi ljudi, ki so se borili proti okupatorju. Takšnih mož, žena in mladih sodelavcev o.svobodilnega gibanja je bilo ve- hko. Ako bi bili dodeljeni kakšnemu političnemu od- boru, bi lahko brez dvoma vestno opravljali delo v tej ali oni gospodarski komisiji, če bi bili vključeni v vo- jaško enoto, bi postali uspešni intendanti manjše ali velike partizanske edinice. Kako krivično je dostikrat to naše življenje do posameznikov! Dosti lažje je bilo delovati v večjem političnem aktivu tn manj tvegano 50 potekale borbe in boji, če si bil v veliki partizanski enoti. Boj posameznika je bil vseleg najtežji. V .svojem zavzetem sodelovanju s partizani in političnimi aktivi- sti ti ljudje pogosto niso kaj dosti razmišljali kaj bo, če jih doleti najhujše. In vendar so pri opravljanju svojih prostovoljnih obveznosti padali v zasede, bili zajeti, ustreljeni na kraju samem ali odvedeni v za- pore, mučeni in zatem ustreljeni. Za veliko podobnili primerov še danes povsem točno ne vemo kako je bilo s temi trpini, kaj vse so morali pretrpeti preden .so jih nemški vojaki, vermani ali policisti po zasliše- vanju in grozovitem mučenju ubiM. Za mnoge take ne- srečnike ne vemo kako so potekale njihove poslednje ure in miinute borbe, ne vemo kdo in kako jih je po- končaj. JOŽEJFA m rVAN SUHOVRŠNIK — ZALEiDNA INTENDANTA VOJAŠKIH ENOT O domačiji na Suhem vrhu smo že napisali, da je od spomladi 19412. leta dalje sprejemala pod s\x)jo streho čedalje več partizanskih borcev in da so bili prihodi vse pogostejši. Nemalokdaj je bilo treba zago- txyviti velike količine živeža, ki ga sama kmetija, če- prav velika, ni zmogla. Tako se je Suhovršnik tu in tam podal po živino v bližnje ali daljnje zaselke. V 1944 letu je pričelo primanjkovati govedi tučd že pri prijaznih in partizanom naklonjenili sosedih. Partizani so zvedeli, da imajo Nemci v graščinskih hlevih v Gornjem gradu štiri dobro rejene bike. Tako se je Su- hovršnik priključil manjši skupini partizanov in šel z njimi v nevarno akcijo. Srečno so pripeljali v nočnih urah na Suhi tri bike, eden jim je ušel. Potem so ene- ga zaklah pri njih doma, dmgega na Spehovem, a tretjega v Zavrhu. Pri Siiliovršnikovih so klali kar pri belem dnevu pred hlevom, čeprav so bili Nemci nekje v bližini. Meso so spravili v klet. Sledove so od glavne ceste naprej partizani tako skrbno zabrisali, da je gor- njegrajski župan potem, ko se ni mogel načuditi ugra- biteljem, dejal, da so se biki vdrli v zemljo ali izpuh- teli v zrak. Koliko ironije na svoj lasten, nemški račun! OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Rl| UJ MOST V GRIZAH NAPREDUJE Tudi posnetek pove, da so v teku zaključna dela na mostu čez Savin.to, in to na relaciji Žalec—Ciriže. Končno bo odprt tudi tale most. Ljudje in vsi, id so ga upo- rabljali, so ga že težko pričakovali. Foto: ZORAN PREMIK ENA NOC MED RIBIČI Ko sem se zjutraj (ob de- seti uri namreč) spreiiajal po piranskem pristanišču, mi je v glavo šinila genialna misel. Kako bi biLo, če bi žrtvoval eno noč ter si po- bliže ogledal, kako lovijo ri- be. V pristanišču sem nam- reč zagledal vitko, dvajset- letno Mečanico, Ribiško ladjo namreč. Last kmetijske za- druge iz Lucije. Torej, ogledati sem si hotel pobliže, kako lovijo ribe. že zaradi tega, ker imamo tudi v Celju Ribiča (gostilno namreč), ri'be pa lalilko do- bimo še kje drugje na našem območju. Seveda ne po tak- šnih cenah kot pri Ribiču. Sicer pa tudi ne bi bilo napak, če bi se š€ z druge plati prepričal, kako se po- noči lovijo ribice. Tiste iz morja seveda, da ne bi spet kdo dnigače mislil, saj veste, pri nas se zadnje čase tako vse drugače misli kot pa dela. Danes, ko je *ribiška noč 25a mano, pa bi takgen izlet priporočal tudi našim gospodarstvenikom. Saj ves- te, oni so navajeni ribariti v kalnem. Voda v tržaškem za- livu pa niti ni tako kalna, kot so pred kratkim pisarili naši vrli kolegi iz rjemškega Quicka, ki so hoteli našim ljudem najbrž ijovedati, da je najbolje, če ostanejo kar do- ma pri njih v Nemčiji. Mor- da pa je to veljalo tudi za njihove državljane. Svmiim, da je bil kdo od avtorjev tega članka lani pri nas na dopustu, pa je hotel svoje ljudi obvarovati naših jugo turističnih uslug. Z ribiči iz Mečanice sem se domenil, da se ob pol osmih zvečer dobimo v pristanišču. In tako je tudi bilo. Pa še vseeno nisem vedel, če bo kaj s to reportažo ali nič. Nebo so namreč prepredali bliski in vrli ribiči niti sami niso vedeli, če bodo 'odpluli ali ne. Priznam, da sem si neznansko želel, da ne bi- Samo vam, ki to bereto zau- pam za.kaj si tega nisem že- lel. Iz enostavnega razloga. Strah me je bilo. In ko je bil vrli kapitan le odločil, da gremo, sem si v tistem tre- nutku zaželel, da bi bil na oddelku za moško spodnje perilo v veleblagovnici »T«. Obala se je oddaljevala, z njo pa tudi moji upi, da bom šel aprila služil naši do- movini ... Po kozarčku ru ma, pa sem.se vdal v usodo in se tolažil s tem, da Uidi naši trgovci mnogokrat plu- jejo v razburkanem morju, na koncu pa se vendtirle morje umiri in srečni prile- zejo na suho. Trgovci na ra- čun kupcev, jaz pa na rač«n bralcev. Saj je tako vseeno. Nekdo mora potegniti krajši konec. Eno uro smo pluli, potem pa smo svetili v vodo. V vodo smo .svetili tri ure, pa so se okoli nas zbirale samo majhne ribe. Pa smo rekli, da z njimi nimamo kaj po- četi in smo šli naprej iskat velike ribe. Velike ribe smo iskali potem blizu Trsta. Za v.sak slučaj. Tam blizu je bila meja. Ker pa tako velike ribe ne pridejo tak kanalu na površje, smo šli spat v pod- palubje, dežurna p>a sta bila samo Mario in Nikola. Ob štirih zjutraj smo vsta- U in v vodo vrgli mreže. Po enournem napornem delu, smo ulovili dve toni rib. Same sardele, vmes pa še nekaj lignjev. Lignjev smo ujeli zelo malo, ker imajo mehke hrbtenice in se ne da- jo kar tako ujeti... Sledila je samo še plovba proti Piranu, kjer so ribiči prodali ulov v ribarnico, ko- likor pa jim ga je ostalo, so potem peljali v Delamaris v Izolo. V ribarnico in Dela- maris jih ne bi prodali, če bi bila polna Uma. Takrat namreč ribe ostanejo skrite v globinah. V času mrka to- rej ni nič. Mislim, da beseda mrkniti izvira prav iz ribiš- Idh izkušenj. .Sicer pa niko- mur ne želim, da bi mrknil. Tudi našemu turizmu ne, kajti potem bi imeli zelo malo deviznega ulova, pa čeprav bi potem prišli bolj na račun naSi delovni ljudje. Na koncu pa vendarle moram priznati, da je de- lo ribičev zelo naporno, pa tudi plačano ni tako kot bi zaslužilo. Ribič že ne bi bil. JANEZ' VEDENIK NAS KRAl • KONJICE: AKTIVNI TABORNIKI v poletniih mesecih, ko so šolska vrata še zaprta, se je dejavnost tabor- nikov zelo razimaihndla, saj delujejo na vseh ix>dročjih. Delo vodov poteka po načrtu, kljub temu, da udeležba nd vedno dobra, saj so tudi naši taborniki na morju, v gorah . . ., kjer preživljajo počiitnioe. Tudi taborniški odred »He roja Bračiča« je letos prv:č orgaiiizd- ral letni tabor. Letni 8- 'uporabljali le stopal I dlani, ampak pogosto 'at še kolena in komol- v skrajnem primeru tti trebuh Vso pot so 'bujali pozornost množi- * planincev, ki se je ta ^ povzpela na naš naj- ^ji vrh. Ne vidiš nam- ^ vsak dan skupine pla- ^ev »oboroženih« s sodčkom piva, na kate- rem viiira zastavica z na- pisom in zaščitnim zna- kom pivovarne Laško ter s hmeljem, ki je surovi- na zanj. KO so končno po naporni hoji prišli na vrh, so začeli uresničeva- ti namen svoje poti. Sod- ček so prislonili k Alja- ževemu stolpu in pričeli točiti pivo. Vsak plani- nec, ki je tedaj prišel na vrh, je tako dobil vrček piva, seveda brezplačno. Jasno je, da vrček ni bil tako velik kot v naših pivnicah, saj bi si potem kdo, ki bi spil preveč, ob sestopu preveč obrabil svojo zadnjo plat. Seveda je čudna druščina morala neprestano požirati, saj so fotoaparati planincev neprestano škljocali. Slika Aljaževega stolpa, katere- ga konica je ovita s hme Ijem, bo nedvomno lep spomin vsakomur, ki se je ta dan povzpel na vrh. Laški planinci pa so po- skrbeli še za dodaten program, ki je bil zelo zabaven. Tako so na vrhu opravili tudi poročni ce- remonial in poročili pravi planinski par. Za poroč- no darilo sta dobila mla- doporočenca dragoceno, vendar malce težko darilo — vsak svoj kamen z vr- ha Triglava, ki sta ga po- tem morala nesti v do- lino. Kot posebno darilo so jima obljubili tudi pra /.en sodček. Samo po sebi umeATio pa je v planmah ro, da je treba novoporo- čene planince krstiti, ker šele ix>tem postanejo pra- vi planinci. Tako so se morali vsi. ki so bili pr- vič na Triglavu brez opo- rekanja skloniti, nato pa Je vrv v rokah izkušene- ga planinca začela živah- no poplesavati. V6rjetno je marsikdo naslednji dan skrivaj odkrival na zadn^ji plati njene sledove. Med- tem, kp je »natakar« to čil zadnje kapljice pdva, so ostali planinci kolikor je bilo mogoče očistili okolico Aljaževega stol- pa, ki je pravo smetišče, žal se tudi tu kaže kul- tura modernega človeka v svoji pravi podobi. Ko je bil sodček pr.a zen, so se začeli počasi odpravljati nazaj v doli no. Sodček si je sedaj oprtal novopečeni mož, saj ne gre, da bi mu po- ročno darilo nosili drugi. Laški planinci so se po- tem veselo vračali v doli- no, saj je namen njiho vega pohoda uspel. Iz ko- če na Prehodavcih so se naslednji dan mimo Sed merih triglavskih jezer spustili preko Komarče v Bohinj. Tu jih je že ča- kal avtobus in prijetne presenečenje. Nekaj čl a nov dru.štva jim je v Bo hinju pripravilo piknik z zelo okusnimi čevaj>čiči in ožulj^im tei utruje- škega piva. Kljub nalivu tn užuljenim tei utruje nim nogam, so bili vsi napori v hipu pozabljeni, j V avtobusu pa se je še "j vso pot do doma razle ■ gala vesela pesem ... ,| NADA PETKOVECj MALA ANICETA VELIKA^ GNEČA V AMBUIANTAH Obi'skali smo nekaj specialiističnih amouJant v Ce- lju, z željo, da spoznamo nrmenja čakajočih pacientov in se na lastne oči prepričamo v kakšnih pogojih se odvija naše zdravstveno varstvo. Povsod, kamor smo prišli, je vlada nepopisna gneča* V majhnih m nepri- memih prostorih se je stiskalo po 40 pacientov. S pregledi največkrat začnejo šele po deseti uri. Ta ugo- tovitev ne drži za vse ambulante, za nekaU^re pa. DANILO GROBELŠEK iz Velenja, oče hčerke Darje, ki liodi na zdrav- ljenje in preglede v am- bulanto za otroško kiriir- gijo, ki je vedno nabito polna s pacienti. Oče Da- nilo je povedal: »V Celju sem že tretjič. Ko si je Darja zlomila roko, me ]e zdravnik z napotnico napotil v Celje. Vsakokrat moram vzeti zaradi sprem- stva dopust. Pri nas v Ve lenju bi bila taka ambu- lanta nujna, pa kaj ko ni kirurgov. Tu čakam tudi do treh popoldne.« JOŽE VRŠMK, zapo slen v podjetju Smreka v Gornjem gradu, z napot- nico zdraTOika iz Luč pa se je prišel zdravit v Ce- lje. Našli smo ga na od- delku za poškodbe rok. ».štirikrat sem že bil tu- kaj, pridem zgodaj, doma pa sem okoli treh ali šti- rih popoldne. Zdaj gre, ker sem v bolniški. Veli- ko bolje pa bi bilo, če bi imeli tudi v našem koncu eno samo takšno ambulan- to, saj v Celju tudi ne morejo pozdraviti toliko ljudi.« MILKA DOLENC: iz Ce- lja, gospodinja, ki je ča- kala v okulistični ambu- lanti. Povedala je: »Jaz sem tukaj že stara znan- ka, ker hodim sem že vrsto let. Pravzaprav ho- dim s sinom in moram reči,' da je zdaj »stanje« tukaj nekoliko boljše. Lju- di je vsak dan res og- romno in če pravočasno ne dobiš številke, ne pri- deš na vrsto. Za poškod- be so prednosti, za pregle- de vida pa je potrebno dalj časa čakati, pravijo, da nekaj mesecev.« JANJA STORMAN. dlja kinja iz Polzele: »Osem let že hodim v okulistično ambulanto. Z napotnico šolske poliklinike se jk)- stavim v vrsto, da dobim št^^vilko. Zelo zgodaj mo- ram priti, ker po deseti uri jo pri vratarjii nič več ne dobim, čeprav je vedno veliko ljudi, pri- dem TOakokrat na vrsto, če imam številko, seve- da. Težje pa potem do- bim očala, ker se zgodi, da nimajo uistreznih ste- kel. Tudi po tri tedne sem že čakala nanje.« SANDl VRHOV)§EK iz .Šentjurja, pacient na or- topedskem oddelku celj- ske bolnišnice: »Po enem letu bolečin v križu sem pristal na oddelku za or- topedijo m tu me zdaj zdravijo. Prej me je zdra- vil zdravnik iz Šentjurja. Ko pa se je bolezen toh- ko poslabšala, da nisem mogel več delati, sem se z napotnico oglasil v spe cialistični ambulanti v Ce- lju. Tu so me zadržali in dali na oddelek. Kadar je primer nujen, mislim, da na pregled ni potrebno dalj časa čakati.« Nekaj pacientov, ki so čakali na specialistične pre- glede smo povprašali za mnenje in popolnoma se za- vedamo, da vsak odgovor terja širše obravnave m tudi utemeljitve. Za danes pa so ti odgovori laliko sa- mo povod za razmišljanje. INKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — CD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 12. stran — NOVI TEDNIK 28. avgust 1975 — St. 34 DOKLEJ TOČA? Letos pogosto pada toča. Sicer ne povsod tako debela in gosta kot v Celju, ko je naredila za okoli 50 milijo- nov din škode. Poškoduje ve- liko polj in vrtov, nasadov in celo hiš ter avtomobilov. A kaj smo storili, da bi se za- varovali pred takšno škodo? Ne merim na zavarovalne za- vode, ki pri svojih zavaro- vancih ocenijo škodo in jo več ali manj poravnajo. Kaj smo storili, da toča ne bi delala škode? Znanost je tako napredo- vala, da se ljudje bojujejo tudi proti toči. To so sicer poskušali že v davnih časih — a tako uspešne obrambe kot zdaj z raketami ni bilo nikoli. V nekaterih državah je taka obramba že dobro preizkušena, močno razširje- na in uspešna. V Jugoslaviji smo jo začeli preizkušati pred leti. Kmalu tudi v Slo- veniji. Kaže pa. zlasti pri Tias, da za to ni dovolj de- narja. V republiki Srbiji so začeli urejati obrambo proti toči 1967. leta. V prvih petih letih so jo razširili na petkrat to. liko zemljišč, kot jih imamo v Sloveniji zaščitenih zdaj. prav tako po petih letih de- lovanja obrambe proti toči. Po najnovejših poročilih naj bi čez pet ali šest let bila z raketami zaščitena vsa Srbi- ja. Za uresničitev takega na- črta pripravljajo poseben za- kon. V Sloveniji se obramba proti toči ne more razširiti. Še v tistih sedmih občinah severovzhodne Slovenije, kjer jo imajo — od Mure do Slo- venske Bistrice — težko zbe- ro denar za njeno delovanje. V primerjavi s škodo, ki jo je toča povzročila samo v Celju, ga ni treba veliko. Kaj je tri ali štiri milijone din v primerjavi s 50 milijo- ni. Le toliko je treba letno za nakup raket, osebne pre- jemke nekaj zaposlenih na radarski postaji. nagrade strelcem raket in vse druge stroške, da branijo pred točo 250.000 ha zemljišč. Zakaj je težko zbrati ne- kaj milijonov din za obram- bo proti toči? Prispevki so omejeni na ozek krog. Razen krnetijskih .skladov pri obči- nah — njihov denar je že ta- ko namenjen za kmetijstvo — naj bi prispevale le kme- tijske in gozdarske organiza- cije ter lovske družine. Tisti, ki so o tem odločali, so do- dali še kmetiiske šole. izpu- stili pa lastnike vrtov. hiš. avtomobilov in drugega pre- moženja. ki ga toča tudi lah- ko poškoduje Celo veliko bolj kot gozdno drevje. To smo videli v Celju, če bi pri- snevali vsi. bi bilo kmalu dovoli denarja. Drugo vprašanje je. kako povrniti škodo, ki jo povzro- či toča vzlic obrambi. Po raz- nih ocenah raketna obramba lahko prepreči tri četrtine do 85 % škode, ne pa vso. Zato nekateri kmetovalci, zlasti družbena posestva, še zava- rujejo svoje posevke in na. sade pri zavarovalnih zavo- rih. Kako uskladiti prispev. ke za obrambo proti toči in zavarovalne premije? V Srbiji predlagajo, naj bi pri štabih obrambe proti toči ustanovili rizične sklade. Iz njih bi poravnali škodo, ki bi jo toči povzročila na bra- njenih območjih. Prispevki za obrambo proti toči bi bili takrat višji, toda zavarovanje bi bilo dvojno in zato popol- no. Taki prispevki bi bili ve- liko nižji, kot je treba plača- ti zavaroimlnici. Med drugim zato. ker bi bila kolektivno zavarovana i^sa kmetijska zemljišča. JOŽE PETEK AVGUST V SAVINJSKI DOLINI Te dni je v Savinjsici dolini spet živo. Pa vendarle ne tako kot prejšnja leta. še pred leti so dolino zelenega zlata preplaivili desettisoči obiralcev iz hrvatskega Za- gorja, Ptujskega polja, Pohor- ja in od drugod. Ob večerih se je po vaseh slišala ubra na pesem ljudi, ki so prišli po zaslužek in če čisto po pravici povemo, marsikdaj so prišli na svoj račun tudi savinjski fantje, ki so se »za- ljubili« v čedne »obirovke«, svojim Savinjčankam pa so dokazovali, da niso same na svetu. In bile so, ki so pri- služene dinarje porabile za pleničke. Senčna plat idile. In roko na srce. Najbolj prijetni so bili idilični avgu- stovski večeri. Svet pa se vr- ti naprej in nekdanja idilika izginja. Ah p>a ne. Kdo ve, kako bodo čez nekaj let ljud- je občudovali »idiliko« iz le- ta 1975. Danes so desettisoče rok pridnih obiralcev hmelja za- menjali obiralni stroji, ki jih je v vsej dolini že nekaj več kot sto. Z njimi oberejo sko- raj ves hmelj v dolini. Letos je prišlo v Savinjsko dolino nekaj več kot tisoč petsto obiralcev. Ni čudno, da sva s Tonetom dva dni križarila po lepi Savinjski dolini. Iska- la sva bbiralko. ki že dolgo hodi po zaslužek v Savinjsko dolino. No, in ko sva že sko- raj čisto obupala, sva jo na- šla. Hmelj je obirala na njivi kmeta Ignaca Vindiša, v Zgornjih Grušovljah. Frančiška Emeršič iiz Le- skovec pri Ptuju je bila: »Letos obiram hmelj že de- vetnajstič zapovrstjo in v tem času se je ogromno spreme- nilo. Ce se samo spomnim, kako je bilo pred desetimi leti. Avtobusi in vlaki so bili natrpani in ko smo prispeli na postajo v Žalec, so nas tam že čakali lastniki hmelja s konjskimi vpregami in nas potem peljah na svoje kme- tije, če vam čisto po pravi- ci povem, sem mnogokrat imela občutek, da so nas Savinjčani gledali postrani. Imeli so nas za reveže, za ljudi, ki jim nismo enaki. Kot da bi bili manjvredni. Res je, da ne povsod, mar- sikje pa. Reveži smo bili. V današnjem smislu namreč. V Savinjsko dolino smo prišli po zaslužek, če dnigega ne, potem smo zaslužili toliko, da smo se lahko za silo oblek- U. Takrat so bili drugi časi. Drugje se ni dalo zaslužiti. Danes je nekoliko bolje. Za- me niti ne, ker .sem prišla sem zato kot prejšnja leta. Na dan naberem po petintri- deset škafov hmelja, škaf pla- čajo po pet dinarjev, se pra- vi, da v enem dnevu zaslu- žim po sedemnajst starih ti- sočakov, to pa je zame že lep zaslužek. Res je da obi- ram od pol petih zjutraj pa vse do noči. Toda to ni važ- no. Denar je pa le denar .. . Veste spomnim se na leta na- zaj, ko je vsa naša vas odšla avgusta sem v vašo Savinjsko dolino, doma so ostali le naj- starejši in pa matere z majh- nimi otroki. Letos nas je iz naše vasi šlo le malo. Ne. da ne bi rabili denarja. Toda tudi pri nas so sedaj boljše možnosti za zaposlitev v no- vih tovarnah. Precej novega so storili v našem koncu, če- prav kruha še vseeno ni do- voli za vse. Večina je odšla na delo v Avstrijo in Nemči- jo. To se je v zadnjih letih tako razpaslo pri nas. da vam ne morem povedati. Ljudje so našli drugo, boljšo Savinjsko dolino. Tudi jaz sem razmišljala, če bi šla v tujino. Pa sem si rekla — Francka Emeršič Ne! Kdo ve, morda pa sem bila tudi premalo odločna in se nisem mogla odločiti za odhod v tujino. Sosedje, ki delajo v Nemčiji in Avstriji, imajo sedaj obnovljene hiše, avtomobile, nove kmetijske stro.je... Pa v zadnjem ča- su vidim, da jim tujina tudi ne da toliko kot je še pred leti. Res je, nič jim ne zavi- dam. Kar vesela sem, da sem osta-la doma ...« Tako je pač! Francka Emeršič ima prav. življenje gre naprej in tudi tam, kjer včasih ni bilo nič' razen skromne zemlje, so znali ljudje marsikaj storiti, da se jim je življenje izboljšalo. Zgradili so nove tovarne, ljudje so se zaposlih v njiii, tisti, ki pa še ni.so dobih de lovnega mesta, so pač odšli v tujino. Zvečine se bodo vrni- li. In če je tudi to krivo, da avgustovski večeri v Savinj- ski dolini niso več tako idi- lični kot nekoč in se namesto pesmi obiralcev sliši le ena- komerno drdranje obirainih strojev, je prav. Idila navad- no diši po revščini. JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V ŠENTJURJU Šentjur z okolico slovi kot razgibano živinorejsko pod- ročje, kateremu je dala svoj pečat zlasti kmetijska šola, ki tu dela že od 1910. leta. IMed obema in po drugi sve- tovni vojni ,je bilo v Šentjur- ju veliko zelo uspelih živino- rejskih razstav. Razveseljivo je, da bo sklad za pospeševanje kme- tijstva pri lanetijski zemlji- ški skupnosti organiziral v nedeljo, 7. septembra velika živinorejsko razstavo. Vse priprave zanjo so v polnem teku. Komisija je že izbra- la okoli 80 glav živine in to v razmerju 80 : 20 za svet- lolisa.sto pasmo. Na razstavi bo predvsem živina iz pri- vatnega sektorja, sodeloval pa bo tudi KK Šentjur s približno šestuni glavami go- veje sivorjave pasme m V^ZŽ iz Celja z dvema bikoma. Živino odbirajo na vseh pe- tih področnih proizvodnih okoliših. Pripravljalni odbor bo naj- bolje ocenjenim podelil tudi 17 nagrad v skupni vredno- sti 26.000 dinarjev. Poleg tega bodo podelili še dva zvonca najbolje ocenjenima kravama glede na pasmo. Vse živinorejcem bodo pla- čali dogon v znesku 200 din za razstavljeno žival in 50 din za lastni prevoz. Sicer bodo vsi razstavljalci preje- li priznanja, lastniki najbo- lje ocenjenih živali pa še diplome. E. RECNIK ŠENTJUR VSAKO LETO MANJ OBIRALCEV Naše zeilaiio zlato je kljub vremenskim neprili- kam le dozorelo in na vseh hmeljiščih so že pre- tekli teden pričeli z obi- ranjem. Vajeni smo v teh zad- njih avgustovskih dneh ve- selega hmeljarskega žive- ža. Zal pa letos v Šent- jurju ni tako. Na hmelji- šču v Zdenici, kjer bodo hmelj morali obrati roč- no, se je zbralo le približ- no 70 obiralce^/. Tudi obi- ralci, ki so prihajali dol- ga leta iz Hrvatske, so se letos izneverili. Zakaj? Kaj pravijo o tem obiralci sami? NEŽI- KA GAJŠEK je že vi-sto let zvesta obiranju hme- lja. Vsako jutro prihaja iz Grobelnega, na hmelji- šču pa ostaja do večera. Nabere po 19 ali 20 ška- fov. Pravi, da zaslužek si- cer ne bo velik, da se ji pa vseeno splača, saj do- biva nizko pokojnino. Tole je še povedala: Sprašujete, zakaj je ta- ko malo obiralcev? Ja, obiranje je naporno in sla- bo plačano. Pet dinarjev za škaf hmelja res ni veli- ko. Ljudje lahko dnigje bolje zaslužijo. Obiralcev je malo, neo- branega hmelja pa veliko, za nameček jim je še za- godlo vreme, tako da bo hmelj le s težavo pravo- časno obran. I. VRABIČ HMELJSKA LETINA PREJ SLABO, KOT.,. Pred dnevi smo obiskali tudi Gomilsko, kjer smo si ogledali, kako poteka strojno obiranje hmelja, kasneje pa smo si v bližini Polzele ogle- dali še sušenje hmelja. Sicer pa prepustimo besedo tistim, ki se na ta posel bolje spo- znajo. FRANC BUČER, kmetijski tehnik: »Na naš stroj obira hmelj osemindvajset kmetov. Petindvajset jih je iz obrata Trnava, trije pa so iz Tabora. Obiralni stroj je med tremi največjimi v dolini, zmoglji- vost pa ima okrog sedemsto brt na uro. Vsak izmed kme- tov se ravna po vrstnem redu, ki ga določim in po njem se potem vsakdo ravna. Včasih ta vrstni red zaradi slabega vremena ne velja, hmeljarji pa se zaradi tega ne razbur- jajo in ne pride do nobenih nesporazumov. Vsakdo p<^^ ve, da se v tem primeru ne da nič storiti. Sicer pa je tako, da tisti, ki ima več hmelja, pride večkrat v enem dnevu na vrsto. Sicer pa moram reči, da bo letina slaba. Od dveh prikolic hmelja je po trideset, štiri- deset škafov tunel j a manj kot lansko leto. Zaradi slabega vremena pa tudi kvaliteta hmelja ni najboljša. DOMINIK KUGLElt, kmet iz Gomilskega: »Imam sedem tisoč sadik hmelja. Predvide- val sem, da ga bom pridelal devetnajst centov. Toča pa mi je uničila skoro petdeset odstotkov hmelja in da bi se stanje vsaj nekoliko popravi- lo, sem porabil .še enkrat več umetnih gnojil, kot bi bilo po- trebno. Lani sem imel manjšo količino hmelja, pa sem več pridelal. Vreme nam zares n! bilo naklonjeno.« ANTON PRE.šICEK: »Jaz sušim hmelj. Lahko rečem, da je delo precej naporno, saj moram delati tudi ponoči. Do- ločeno količino hmelja daje^ mo v sušilnico vsaki dve uri, če pa je bolj debel, ga je po- trebno sušiti po tri ure. Si- cer pa se hmelj posuši pribli- žno v osmili urah. Sicer pa že sanio z roko ugotovim, če je dovolj suh. Hmelj smo za- čeli sušiti devetnajstega avgu- sta in bomo predvidoma kon- čah tam okrog desetega sep- tembra. Sam pa mislim, da celo nekoliko kasneje. Kar se letine tiče, pa mo- ram reči. da bo prej slaba kot dobra,« JANEZ VEDENIK foto: TONE TAVČAja. Franc Bučer Dominik Kugler I Anton Prešiček St. 34 — 28. avgust 1975 NOVI TEDNIK — stran 1^ JOOM" V ROGAŠKI SLA TINI VODE IN PLINA NA TONE...! Rogaška Slatina je pri nas in v tujini znana po zdravilišču, kj je bilo in je pogojeno z zdra- vilno vodo treh vrelcev: donata, templa in styrie. Lahko rečemo, da je vsa okolica Rogaške Slatine v nedrjih polna zdravilne vode in da člani geodetskega zavoda Slovenije skoraj vsako leto najdejo kakšen nov izvir. Tako se je zgodilo tudi pred dnevi, ko so v bližini Kostrivnice na travnati jasi sredi polj odkrili nov — do sedaj največji — vrelec in to znamenitega »do- nata«! Ekipa pod vodstvom ing. Toneta Nosana z geodetskega zavoda Slovenije je več mese- cev vrtala v globino 550 metrov, od koder zdaj bruha voda pod pritiskom 6,5 atmosfere. Dnev" no bodo lahko dobili iz tega izvira okoli 500 litrov vode Donat in 45 ton plina. To je do zdaj največji odkriti vir na tem področju! Ker pa v Zdravilišču Rogaška Slatina. TOZD Polnilnica, načrtujejo tudi druge zanimive posege v izboljšanje lastne proizvodnje, smo jih obiskali, da bi o tem izvedeli nekaj več. Gre za pravi »boom><, ki bo lahko ob pravilnem delovanju Rogaški Slatini in širši okolici prinesel mnogo dobrega. Sicer pa pojdimo po vrsti. v bližini Podplata je novo zajetje za vodo. Iz Gabemika v reko Podplata so spelja- li v dolžini 10 kilometrov cevovode do TOZD polnilnic.a v Roga,ško Slatino, kjer je že skoraj vse pripravljeno za obratovanje. To bo vsekakor pripomoiE;lo k novim uspehom in še boljšim rezultatom polnilnice. Tisti dan, ko smo se mudih v Rogaški Slatini, je bilo začuda še lepo vre- me. Sonce je pripekalo, kot v najboljših poletnih dneh, ki pa jih je letos bilo mnogo manj. kot prej- šnja leta tn nekateri pra- vijo, da jih bo prihodnja leta še manj. do bi še pri vsem tem razumel naše vreme, saj ni med letnimi časi praktično nobenega opaznega prehoda, kot je to bilo nekoč! Center Rogaške Slatine, je še vedno.poln. Turisti z vseh vetrov sveta pose- dajo na klopeh in zrejo v lepo urejene cvetoče gre- dice ali v časnike in knji- ge ali pa tudi kar nekam v prazno. Drugi počasi sto- picajo ob trgovinah in tr- govinicah, tretji so si na- šli udoben prostor na vr- tu enega Izmed mnogih hotelov ali gostiln, kjer srebajo obvezno dopoldan- sko kavioo z deci ali več' mineralne vode. Zaradi te so pravzaprav tudi prišli v Rogaško Slatino, ki je znana daleč po svetu že mnogo let po treh vrstah zdravilne vode: največ je templa in donata, nekoli- ko manj stirye. Ljudje so začutili magično moč teh vod in so prišli, da se v nekaj dneh pozdravijo ali si vsaj izboljšajo zdrav- je. Seveda pa je možno ro- gaško vodo (predvsem tempel in donat) dobiti tudi v trgovinah po raz- ličnih krajih v Jugoslavi- ji in delno tudi v tuji- ni, kjer pa se žal zaenkrat še bolj težko prodaja oz. se ne prodaja tako, kot bi si voda po svoji kva- liteti zaslužila. Pri tem prevladujejo določene teža- ve, ki onemogočajo oz, za- virajo še boljšo in večjo prodajo zdravilnih roga- ških vod tudi na tujem tr- žišču. In v Rogaško ' Slatino smo se namenili prav za- to, da vidimo, kaj v Zdra- vilišču Rogaška Slatina, TOZD Polnilnica, priprav- ljajo novega na tem po- dročju. Kakor vemo so v zadnjem času odkrili ne kaj novih vrelcev v bli- žini Rogaške Slatine, zad- nji pri Kostrivnici pa je sploh do sedanj največji. Delavci geološkega zavoda iz Ljubljane z deli še ved- no nadaljujejo in oprav- ljajo nove vrtine, ki bi morale dati še nove vire vod. Dejstvo je, da so te- melji pod Rogaško Slatino in njeno bližnjo okolico polni zdravilne vode, to- rej se ni treba bati, da bi jo v naslednjih dolgih le- tih zmanjkalo. Kar takole mimogrede povemo, da bo pravzaprav ta voda vedno bolj cenjena, saj se bo za- čel pojavljati problem pra ve pitne vode! Prav zara- di tega pa moramo mine- ralno že zdaj toliko bolj ceniti. TOZD Polnilnica ima svoje nove prostore (od leta 1972 dalje) ob glav- ni cesti čez železnico v smeri steklarne. Trenutno je v poLnilnici zaposlenih 170 delavcev, ki so v prvi polovici letošnjega leta prejemali osebne dohodke v poprečju 2760 din, kar je skoraj 5O0 din več kot lani v istem obdobju. V sezoni napolnijo dnevno tudi po 200 in več tisoč steklenic in če je po vodi veliko povpraševanje, de- lajo tudi ob sobotah in nedeljah. V velikem skladi- šču je 'prostora za mili- jon vstekleničene mineral- ne vode, ki jo potem raz- važajo v različne ki-aje. Jasno je, da je v teh dneh skladišče bolj prazno, saj je tudi razumljivo, ker je po vodi veliko povpra- ševanje. Oprema v polnil- nici je modema, speljana preko tekočih trakov, ve- likega pralnega stroja za umazane steklenice (le-te je treba temeljito oprati, da ne pride do okužbe!) pa polnilnice in vsega os- stalega, kar spada zraven. Problem imajo samo z raz- vozom teklenic, saj ne ve- ljajo povsod enake nor- me. Tako so najprej bili zabojčki za petnajst stek- lenic, nato pa so »ugoto- vih«, da je to za dvigova- nje pretežko in so se od- ločili za zabojčke z dva- najstimi steklenicami. Jas- no je, da je bilo treba na- baviti novo embalažo. Tu so se pojavih pa prob- lemi z že obstoječimi kon- tejnerji (različne dimenzi- je) na prostornino avtomo- bilov itd. Problem je tu- di sama kvaliteta stekle- nic, ki so »mehke« in s dokajšnjimi »felerji«, kar pa morajo obvezno izlo- čati. Ob našem obisku sta nas sprejela direktor TOZD Polnilnica Franc Ogrizek in vodja labora- torija (po domače mu pra- vijo kar »deklica za vse«!) inženir kemije Vlado čoh, ki je v kolektivu že dvaj- seto leto. Oba sta pristna domačina, torej tudi svo- je delo poznata v »dušo«. Ker pa je imel direktor Franc Ogrizek v tistem času veliko dela, nam je za vsa pojasnila in tolma- čenja zaupal ing. Vlada Coha. »Saj vse pozna, ta- ko kot jaz,« je še prista- vil, ko smo se poslovili. Vlado Coh je začel pripovedovati o novih stva- reh, ki bodo kmalu zagle- dale »luč«! »Dela so v zakljtični fa- zi. Z gradbenimi deli smo začeli letos maja, z vrti- nami pa že prej. V no- vem delu, katerega otvori- tev pričakujemo — če bo šlo vse po sreči (in zakaj ne bi šlo? — op. p.) — v naslednjih dneh, bo stek- la proizvodnja po novem načinu z ohlajevanjem pli- na pod O stopinj Celzija. Prednosti novega delova nja bodo v: — povečanju kapacitet za približno 10 ton na dan; —- zajamčeni večji čistosti in kvaliteti plina zaradi no- vega načina vtekočinje- ' nja le-tega z ohlajevanjem pod O stopinj Celzija in med drugim tudi — možnost takojšnjega prehoda na distribucijo z avtocisternami!« Potem smo si ogledah ta novi prostor, ki bo v na- slednjih dneh začel z zato pripravljenimi stroji ob- ratovati. • »Pod kupolo je dvajset rezervoarjev v obliki ko- lobarja. So kot satovje! Vsak kolobar drži 100 ku- bikov vode. Kadar so vsi kolobarji polni, je aku- mulacija milijon 200 tisoč litrov. Rezervoarji so be- tonski in znotraj »obleče- ni« s steklenimi ploščica- mi, tako da je voda samo v stiku s steklom. Vodo nato izpeljemo preko im- pegratorja, da dobi osve- žujoč okus. Vodi »tempel« se pri čiščenju odvzema že lezo. Kolobar je presekan s hodnikom in v eni sme- ri je tempel, v drugi pa donat. Trenutno je več templa, glede na novo vr- tino v Kostrivnici pa bo več donata.« Kakšna je razlika med vodama tempel in donat? »Mineralna voda donat vsebtije poleg drugih mine- ralnih snovi, kot mineralna voda tempel, še tudi.pri- bližno trikrat večjo koli- čino le teh! Zato se že takoj po osušitvi kapljic na stenah kozarcev ali steklenic pojavljajo beli madeži ali robovi, ki pri nepoznavalcu dajejo videz nečistoče. V bistu pa gre za popolnoma razumljiv naraven pojav. Saj, navse- zadnje, se mora obilica razstopljenih snovi nekje videti.« To boste izpeljali preko »Plinske postaje (stare in nove — razširjene!), ki stoji poleg polnilnice in dveh (zaenkrat —...zraven je še Kostrivnica!) črpal- nih postaj v Podplatu in Gaberniku. Slednji sta novi!« Inštalacije . . »V Podplatu sta dve in- štalaciji: za vodo in plin. Plin je že v pogonu, za vodo pa so inštalacije v končni fazi.« Kaj je pri tem primar- no? »Pri novi vrtini v bliži- ni Kostrivnice je prima ren plin, ki ga je treba ločiti od vode. Isto velja tudi za Gabernik in Pod- plat, kjer smo ta poskus že uspešno opravili, kot novatorji. Zdaj bomo sa- mo nadaljevali z začetim delom, od katerega veli- ko pričakujemo.« Pot«m smo se pogovai- jali o tem, da so pravza prav brez večjega števila strokovnie literature . in zunanjih sodelavcev uspeh rešiti tudi to zahtevno na- logo. Po laični oceni gre za to: — v IZ vira bruhajoči vo- di je veliko plina. In če bi to vodo pili, ne bi bilo nikomur dobro. Tako vso stvar ločujejo in bodo vsa- ko posebej uporabljali. Ta- ko vodo, kot plin. Gre za velike premike in še ne izkoriščene možnosti Ro gaške Slatine. Povejmo samo še to: vse je v povo- jih, ki bodo po dolgotraj- nih in strokovnih raziska- vah začeli dajati rezulta- te v naslednjih mesecih. Kaj se pravzaprav doga ja v Rogaški Slatini? Stmimo zapis (reportaž- ni) v nekaj stavkov: Tamkajšnji ljudje ne po čivajo na lovorikah, am- pak želijo nekaj več. In to več bomo videli v nasled- njih mesecih. Gre za pre- mik, ki ga bodo morali »zagrabiti« tako domačini, kot tudi drugi. In ob skupnem sodelovanju lah- ko pričakujemo, da bo v Rogaški Slatini prišlo do še večjega »booma«, kot je že prišlo. Sajno, poleg strpnosti, je potrebno tu- di znanje. Ne znanje sa- mo na področju raziskave kvahtetne vode in plina, temveč tudi na področju raziskave tržišča. Zaklju- čimo naš obisk s tem: narava se ne prodaja na- ra\Tio! Tekst in foto: TONE VRABL Novi vrelec »donata« v bližini Kostrivnice bri-ha vo- do iz globine okoli 550 m pod pritiskom 6,5 atmosfer. Pri vrelcu sta inženirja Niko Zakonjšek in Vlado Coh ki pole.a; ostalih menita, da ,ie novi vrelec vsekakor velika pridobitev za Rogaško Slatino. Skica prikazuje »i)ot« nove napeljave iz Gaberk preko Podplata do Rogaške Slatine in nakazano možnost »privezave« novega vira iz okolice Kostrivnice na že obstoje- či cevovod. 14. stran — NOVI TEDNIK 28. avgust 1975 — št. 34 Kiapa. Za nov slovenski igrani filnh. Scenarij Branlove- čala. Povečala se je za dva- najst hrabrih fantov, ki se redno spuščajo v globino s padalom. _ J. KUZMA NOGOMET Tehnični vodja celjskega Kladivarja Branko Dupaio je zadovoljen obiskal naše ured- ništvo. Povedal je, da so celj- ski fantje odlično zaigrali v Novi Gorici proti Vozilom in da bi morali osvojiti obe točki. V 55. minuti so nam- reč dosegli popolnoma regu- laren zadetek, katerega pa sodnik ni priznal. Kljub te- mu je potem v 73. minuti najboljši igralec Kladivarja Reber šak povedel Celjane. Šele v zadnji minuti pa so domačini iz gneče izenačili. Z rezultatom 2:2, prvi za- detek za Kladivar je dosegel ' Dobrajc, so popolnoma za- . dovoljni in želijo samo v j nedeljo proti Železničarju v Celju ponoviti dobro igro. Med boljšimi igralci so v Go- rici bili Reberšak, Dobrajc, Puhner in Martič na desnem krilu. Mladi Kokotec ni mo- gel držati korak z grobimi domačini in ga je zamenjal v drugem delu igre Hriber nik. Ekipa Smartnega je prvič po letu dni ponovno nasto- pila v republiški ligi. Igral- ci so v prvem srečanju ime- li precej treme in odgovor- nosti pred domačo publiko. Zato so gostje iz Ajdovščine prvi povedli. šele Omladič je v drugem delu igre v treh minutah dosegel dva zadet- ka in dve točki za domačine. Zmaga je zaslužena. Toda v prihodnjem kolu bo mno- go težje. Igralci Smartnega gredo v goste Mariboru. Ce tu ponovijo dobro igro, bo minimalni poraz že uspeh. Ena točka pa pravo prese- nečenje za igralce Smartnega, V tekmovanju za pokal celjskega podzveznega tekmo- vanja so igralci Olimpa do- ma premagali JLA 4:3 (3:3, 2:1). Srečanje je bilo odlo- čeno v drugem podaljšku. Videli smo dobro igro. Za- detke za Olimp so dosegli Milovanovič tri in Muršec, za JLA pa Simič dva in Han- der. Žalec je doma prema- gal Osankarico 3 : 2, Straža pa v Krškem Celulozarja 2 : 1. Naš sodelavec Jože Grobel- nik iz Žalca pa nam sporo- ča, da se nogometaši Žalca resno pripravljajo za novo sezono. Trener Ivan Bauman ima na razpolago kar 17 ig- ralcev, ki pridno in marlji- vo vadijo. Vrsto Žalca so le- tos okrepUi Krušič iz Olim- pa, Novakovič iz Radeč, Lak- ner iz smartnega in Trbovc iz Vranskega. Igralci Žalca pričakujejo enakovredno bor- bo v prvem razredu celjske nogometne podzveze z mošt- vi Olimpa, Ljubnega in Ko- vinarja za najvišje mesto. To si v Žalcu tudi zaslužijo, kaj- ti v zadnjem času je nogo- met napravil v tem kraju korak naprej. J. Kuzma PETER SVET VADI Znani celjski atlet, državni rekorder in prvak Peter Svet je ponovno na stezi, sicer še ne tekmuje, toda redno la- hko vitkega atleta vidimo pri njegovem treningu v gozdo- vih celjske okolice. Po uspeš- ni operaciji v Ljubljani in rehabilitaciji v Laškem je Peter Svet pričel redno vaditi za prihodnjo sezono. Le malo je verjetnosti, da bi lahko svoji ekipi pomagal v ekip- nem tekmovanju, letos jese- ni. Njegov cilj naj bodo pri- hodnje tekme. Pripravi se nam naj za BAI, ki bodo v Celju in poizkuša doseči pri- meren rezultat za morebitni odhod na olimpijske igre v Montreal. To bi mu vsekakor vsi želeli po njegovi težki poškodbi kolena jk ZLATI RALLY V CELJU Tudi letos bo ob tradicio- nalnem sejmu obrti v Celju na sporedu 27. septembra tradicionalni nočni zlati rally. Pokrovitelj je celjska Zlatar- na. Proga bo že te dni mana. Vsi tekmovalci pa bodo rav- no na tem rallyju poizkušali sebi doseči največ točk za končno prvenstvo štajerske. Letos je izredno močna ekipa Laškega pa se zato Celjani resno pripravljajo za drugi del letošnjega prvenstva. V soboto bo namreč še pred tem rally v Slov. Bistrici. Ob sejmu obrti v Celju pa bo v Celju tudi republiško prvenstvo v kartingu in to na. stezi Prevozništva. Na programu bo 28. septembra. Jk V PREBOLDU 792 PLAVAIX;EV — Telesnokulturna skupnost Žalec je zadnjo soboto orga- nizirala na letnem kopališču v Preboldu drugo TRIM akcijo v plavanju, ki je dobro uspela, saj so se je udeležili prebivalci vseh krajev Savinjske doline. Predpisano progo je prepla- valo 192 udeležencev, kar je za TKS Žalec velika vzpodbuda za nadaljnje tovrstne akcije. Na sliki: Sekretar TKS Žalec Adi Vidmajer podeljuje značke udeležencem akcije. Tekst in foto: T. Tavčar KEGLJIŠČE INGRAD NOVE STEZE Viki Vanovšek, veteran in eden naj^boljših celjskih kegljačev, nas je te dni razvesehl. Povedal nam je, da bo do konca tedna celj- sko kegljišče Ingrada na- red. Obnovljene bodo steze in vsi dodatni prostori, slačilnice, umivalnica in tu- ši. Skratka, kegljači bodo dobili popolnoma nov hram za svoje nastope. Ob tej priložnosti je Va- novšek Viki dejal: »Uspeli smo obnoviti ste- ze, kajti drugače ne bi mogli nastopiti v republi- ški ligi. Sedaj bodo rezul- tati občutno slabši. Okrog 820 do 900 kegljev bodo do- segli najboljši. Temu pri- memo bodo sindikalni ke- gljači dosegali slabše re- zultate. Prve tekme bodo že 6. septembra, ko bo na celjskem kegljišču medob- činsko prvenstvo posamez- nikov. Le nekaj dni pozne- je, to je od 12. do 14. sep- tembra pa bodo v Celju zvezne gradbene igre jugo- slovanskih gradbenih ekip. Domača ekipa Ingrada bo tmela več ekip, ki se bodo borile v okviru najboljših,« Kaj pa trening KK Ce- lje? »Najboljša celjska ekipa KK Celje je redno vadila. Ne v Celju, temveč na Tro- janah in na ostalih keglji- ščih. Enako tudi Aero Ce- lje, ki si je priboril me- sto v republiški kegljaški ligi. Zato računamo, da bo- mo lahko tudi letos dose- gli solidne rezultate v dru- štvu "najboljših. Seveda bo rezultatov nad 1000 kegljev zelo malo ah nobenega, to- da vse ekipe bodo sedaj imele vsaj približno ena- kovredni položaj pred tek- movanjem. Enako kot celjsko kegljišče morajo tudi ostale ekipe popraviti svoje steze. Za sindikalne ekipe pa ne bo nobenih sprememb. Večina korist- nikov nam je vnaprej pla- čala najemnino za letošnje leto in s tem občutno po- magala pri realizaciji ob- nove. Umik ostane po sta- rem, vsi pa bodo imeli pri- ložnost za vadbo in rekre- acijo. Seveda pa moramo v Celju čimprej dobiti še vsaj štiri steze za vse ve- čje število kegljačev,« J. KUZMA ALPiiliTIČNi KOTIČEK I DOBRO Z MLADIMI Člani .^O Celje so bili v preteklih treh tednih iikti\ni pred- vsem v domačih stenah, Icjer zadnje čase že resno sodelujejo tecajnjKi letošnje plezalne šole. čeprav pravilnik predvideva za začetnike v prvem letu le smeri do III. težavTiostne stop- nje, je nekaj novincev to mejo krepko prekoračilo. Vzponi 2., 3., 9. in 10. avgu.sta: Leva v Dedcu V., Dušanov steber v Mali Rhiki III., IgliČeva v Mali Rinlu V., Varianta Iglica V., Raz Ojstrice n.ad bivakom IV., X in Y v zahodni steni Planjave III.—IV, LUeleženi člani: Olažer, Meaaree, Plau- štajiier, Dvoržak. Tečajniki: Marjana Šah, štamol, Ix)rber, Ber- gant, Krašuvec. 2. in 3. avgui^ta so alpinisti pomagali na Okrešlju pri obnovi vodovoda. XXX Trije člani so obiskali Grossglockner v Avstriji, kjer sta Mesarec ln Glažer ponovila v slabem vremenu severno steno Fuiicherkarja, naslednji dan, 9.8. pa je Ciril Debeljak v navezi z njima posnel film o vzponu na Grossglockner. Brane Gračner tn Irena Inkret sta šotorila v Chamonixu pod Mont Blancom. Vreme je bilo slabo, kljub tenm sta 1~. 8. opravila vzpon la vrh. Razmere za plezanje v stenah so bile v teju času precej tvegane. xxs V' a. sta Marjana Sah ln Cvetka Zevnik preplezali steber Štajerske RLiike III.—IV. V solo vzponu sta navi-zo sprdhi- Ijala Ciril Debeljak in Kari Geršak. To je po dolgih letUi zop<>t prva ženska naveza, ki obeta dober u.speh v samostoj- nem plezanju, saj povojne žeaske naveze v JuRoslaviji lahko preštejemo s prsti ene roke. — V Turški gori sta plezala Kežkovo smer (IV.) pripravnik Tone Planm.šek in tečajnik Andrej Bcrgant in isti dan še Dušanov steber v Mali Rinki III. NOVA SMER V TURŠKI GORI v nedeljo, 17. 8., je končno uspel direktni vzpon v v->iili(KlnI steni Turške gore. Gladke plati so že nekaj let vabile naveze, vrstili so se poskusi ce^sklh alpinistov, ki so vsi končali v navpični poči v srednjem delu stene. Franc Canžek, Stane Plausteiner in Janez Crepinšek so izplezali novo smer v 12. urah. Ocena V-f do VI— z enhn tehničnim mestom (poč — lesene zagozde, klmi). Skupaj z direktno smerjo v Štajerski Kinki je to brez dvoma lajtežja s,mer nad Okrešljem. Višina sten" 350 m. CIC Vzhodna stena Turške gore z vrLsano novo »Direktno smerjo«. KOŠARKA KJE SO IZKAZNICE? Košarkarji Kovtnoteline, ki nastopajo v republiški ligi, so vložili protest na tekmo, ki so jo odigrali v Trbovljah proti Rudarju. Domačini (Tr- bovelj čani)- so tekmo zelo slabo pripravili in kršili 14. ter 26. člen propozicij tega tekmovanja. Za kaj gre? Niso predložili pred tekmo niti legitimacij (14. člen), kršili tekmovalni čas, napadli vod- jo celjske ekipe, ni bila or- ganizirana (pravilno) zapisni- karska služba in drugo. Tudi sodnika sta v končnih izja- vah podprla Celjane oz. za- pisala nemogoče pogoje za tekmovanje v Trbovljah, kjer so Celjani tesno izgubili s košem razlike. To in podob- no se je v Trbovljah že več- krat zgodilo, zato je vpraša- nje, kaj bo Ob zadnjem pri- meru podvzela osrednja re- publiška košarkarska zveza. Kot ilustracijo povejmo samo to: -— če ekipa nima urejenih kartonov tekmovalcev (to so bili Trboveljčani!), se tekma registrira z 20:0 za .goste. Torej, čakajmo! tv Ljubiša Samardžič je bil te diii na snemanju za »tseie trave«. Intervju z njim preberite v naslednji številki. Foto: D. Medved SPORED PRIREDITEV V ŠOŠTANJU 30, 8. ob 10. uri usnjarski piknik s kulturno zabav- nim programom pri stadionu široko 31. 8. ob 10. uri otvoritev kulinarične in cvetlične razstave v restavraciji »Kajuhov dom«, kjer bodo nato vsak večer v turističnem tednu na voljo ra^ne kulinarič- ne specialitete 1. 9. ob 19. uri v restavraciji Kajuhov dom občni zbor turističnega društva s predavanjem o hortikulturi z barvnimi diapozitivi In podeUtev priznanj najboljšim gojiteljem cvetja 2. 9. ob 19. uri občni zbor planinskega društva ob 70-letnici obstoja s planinskim predavanjem v restavra- ciji Kajuhov dom 3. 9. ob 18. uri rokometna tekma med RK Cedje : RK Šoštanj 4. 9. ob 20. uri na vrtu restavracije Kajuhov dom nastop šaleške folklorne skupine, ki bo v slučaju sla- bega vremena v Domu kulture 5. 9. ob 19. uri otvoritev likovne razstave v Domu kulture, kjer bo nato kulturni program 6. 9. ob 15. uri na stadionu široko teniški in nogo- metni turnir, na katerem sodelujejo športniki sloven- skega društva »Gaja« Iz Padrič pri Trstu, Zagorja in Šoštanja ob 19. uri revija šaleških glasbenih ansamblov na vrtu restavracije Kajuhov dom — v slučaju slabega vremena v Domu kulture 7. 9. ob 8. uri nadaljevanje teniškega turnirja na stadionu Široko ob 9. uri atraktivni skoki padalcev na Trg svobode, za tem mokra vaja pionirjev gasilskega dioištva Šoštanj in sektorska vaja gasilskih društev Šoštanj—mesto, Ga- berk in Družmirja ter tovarne usnja Šoštanj, odkoder bo po končani vaji povorka do restavracije Kajuhov dom ob 10. uri na vrtu retavracije Kajiihov dom prome- nadni koncert godbe Zarja, ki bo v slučaju sla.b&ga vremena v Domu kulture ob 14. uri srečanje planincev pri Andrejevem domu na Slemenu, kjer bo planinsko rajanje, igral pa ho an- sambel Planika Pokrovitelj turističnega tedna je krajevna skupnost Šoštanj, vse prireditve pa so v počastitev 775-letnice meta in 30-letnioe osvoboditve SKOK ČEZ LUŽO 2 Prijateljem, ki so me v teh dneh povpraševali po kratki in splošni oceni o ZDA, nisem mogel odgo- voriti drugače kot: to je dežela strahotnih razsež- nosti, velikih nasprotij, čudovitih in obupnih stva- ri, hkrati pa. s težko do- jemljivo miselnostjo za Evropejca. Denar je bolj ali manj spoštovan 'pov- sod, nikjer pa toliko kot v Ameriki. Dolar je vla- dar in je zanj mogoče do- biti vse: naročiti umor za 200 dolarjev, si zagotoviti visoko mesto v družbi itd. O tem še drugič. Vse to pa narekuje do skraj- nosti razrvdta potrošniška družba Ta narekuje tudi zidanje hipermodernih zgradb To — stanovanja, hiške in zgradbe je tema današnjega in prihodnje- ga zapisa Najprej poglejmo tri slike iz Chicaga. Empire State Building in New York sta prekosila Sears Tower '(Searsov stolp) in Chicago. Sears je ogrom- na trgovska družba z ne- verjetno razvito mrežo prodajaln po vseh Zdru- ženih državah, V Chica,gu je sicer ogromno visokih zgradb, Searsova pa ven- dar izredno izstopa. Druga slika prikazuje zelo zanimiv način grad- nje v polkrožni obliki. Stanovanja stanejo meseč- no v tej zgradbi tudi po tisoč dolarjev, kljub te- mu pa jih ni bilo težko prodati, saj je v Ameriki nadvse pomembno, kje stanuješ, predel, mestna četrt. Tako je npr. bila cenjena zasebna hiša v mirnem predelu zelenega predmestja na 60.000 do- larjev, ko pa so se v okolici začeli naseljevati črnci, ji je cena avtoma- tično padla pod polovico prvotne vrediiosti. Da sta^ novanja ni težko prodati, naj povem, da je tik pred zaključkom že druga ena- ka zgradba Marina City je objekt, ki je trenutno najbolj po pularen za vse, ki bi radi odnesli s pomočjo foto- aparata spomin iz Chica ga. Stoji na severni strani reke Chicago, oziroma se je dotika, kar ima tudi svoj pomen. Zakaj, po- zneje. To je 60-nadstrop na stavba cijindrične ob- like, delo znanega arhi- tekta Bertranda Goldber- ga. Obkrožena je"^ bal- koni, prvih dvajset nad- stropij pa je namenjeno garažiranju avtomobilov. Ultramodema zgradba je mestece v mestu, saj je v njej: kinodvorana, ban- ka, drsališče, observato rij, lekarna, restavracija, samopostrežba, modema UHF radijska postaja itd Parkirati je mogoče tudi tako — v najnižjem nad- stropju je urejena vrsta posebnih dokov — da iz avtomobila direktno sto- piš v motorni čoln in na- daljuješ pot po reki Clii- cago. Za Marino City pra vijo, da je najbolj pre- senetljiva zgradba po 1, 1893, ko so zgradili Feriss Wheel in je bil dolga leta deležen izredne pozor- nosti. Naredimo skok v Cle veland, ameriško Ljublja- no,. V njem sta dve pre- vladujoči zgradbi. Termi- nal ToweT in Park Cen- tre, v slednji je tudi ju- goslovanski konzulat. To je zgradba, v kateri lahko mimo preživiš dvaj- set let, ne da bi stopil na ulico. Zajema dva stolpi- ča, ki ju povezuje petnad- stropna zgradba Torej H, s tem, da je srednja črta precej pri dnu. V vsakem stolpiču je 500 stanovanj, torej tisoč in s tem pri- bližno 4.000 stanovalcev.* V pritličju (tn podzemlju) srednjega dela je vrsta trgovin, najrazličnejših uslužnostnih dejavnosti, velika kinodvorana z red- nim programom, pošta, banka, radijska postaja, katere oddaje poslušajo v Evropi in vrsta speciali- zirarih restavracij z ja- ponsko, nemško, indone- zijsko, .ameriško itd. ku- hinjo. Povsem slučajno sem med sprehodom v tem »mostu« naletel na Izbor Miss Ohio 75. Ogle- dalo si ga je reci in piši približno 30 ljudi. Drugi s^ hiteli za delom. Vse ostalo bodo naredili poro- čevalci TV, radia tn časo- pisov. Pomembno je, kaj bo potem, ne pa. sam iz- bor najlepše. Peto nadstropje se kon- ča s streho, na kateri je urejen lep park z grmi- čevjem in stezami, posuti- mi z belim peskom. Sliko dopolnjujejo štiri tenis igrišča, velika pokrita dvo- rana za sprejeme in druga za rekreacijo, v kateri imaš več velikanskih bi- ljardov, namizni tenis in pokrit bazen. Ob 4.OO0 sta- novalcih, ki jim je bazen na uporabo pa pri pet- kratnem obisku nisem vi- del v vodi ali ob njej več kot tri kopalce. (Se nadaljuije) Marina City — v spodnjih nadstropjih so vidni zadki parkiranili avtomobilov Sears Tower — najvišja zgradba na svetu Zčvdnji krik moderne arhitekture Piše MILAN SENIČAR NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice, Sentjui Šmarje pn -Jelšah In Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročmiia in oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk, tehmčni urednik: Drago Medved - Eledakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed Milan Seničai Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar. Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Deloo LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« LJubljana - Te-, let uredništvo 22-369 In 23-105. mah oelasl In naročnine 22-800. •