Filozofski vestnik Letnik/Volume XXI • Številka/Number 3 • 2000 • 123-136 »EVROPA« IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA T O M A Ž MASTNAK V virih, povezanih s križarskimi vojnami,1 naj bi zaman iskali ime Evropa.2 Kot bom pokazal v pričujočem prispevku, to mnenje ne drži. Res je morda nekaj drugega: d a j e proti koncu 11. stol. raba »političnega pojma Evrope« postala izjemno redka in jo je najti skoraj samo še v »historičnih povezavah«.3 Vendar j e to res le, če privzamemo, d a j e »Evropa« v prejšnjih dveh stoletjih - še zlasti v karolinškem obdobju - dejansko nastopala kot »političen pojem«. Takšno razumevanje zgodovine imena ali, ožje, pojma Evropa pa je zame vsaj vprašljivo. Vprašljivo j e tako zvajanje zgodovine uporabe imena Evropa na frankovsko rabo tega imena kot interpretiranje »frankovskega pojma Evro- pe« kot političnega pojma.4 Če isti zgodovinar, ki vidi v i l . stol. mrk (poli- 1 Pri citiranju uporabl jam naslednje kratice: CCSL Corpus christianorum. Series latina, Brepols, Turnhol t , 1953-; MGH Monumenta Gerrnaniae Histórica. Dipl. Karol. Diplomatum Karolinorum tomus Ldl Libelli de lite imperatorum et pontificum SS Scriptores (in folio) SS rer. Germ. Scriptores rerum Gennanicarum in usum scliolarum seperatim editi SS rer. Merov. Scriptores rerum Merovingicarum; PL Patrologiae latinae cursus completus, ur. J.-P. Migne, Pariz, 1844-64; RHC Occ. Recueil des historiens des croisades: Historiens occidentaux, l 'Academie royale des inscriptions et belles-lettres, Pariz, 1844-95; RIS Rerum italicarum scriptores, nova revidirana, razširjena in popravljena izd., ur. G. Carducci, V. Fiorini, P. Fedele, 1900-; R. S. Rerum Britannicarum Medii Aevi Scriptores (Rolls Series), Great Bri- tain Public Record Office, London 1858-1911. 2 Manf red F u h r m a n n , Alexander von Roes: Ein Wegbereiter des Europagedankens? (Heidel- berg: Winter, 1994), 35. 3 J ü r g e n Fischer, Oriens - Occidens - Europa: Begriff und Gedanke »Europa« in der späten Antike und im frühen Mittelalter (Wiesbaden: Franz Steiner, 1957), 115. V uvodu govori Fischer prepros to o zatonu »uporabe pojma« Evropa v i l . stol. Ibid., 5. 4 Gl. Tomaž Mastnak, »Karolinška 'Evropa'? Prispevek k zgodovini evropske ideje«, Filo- zofski vestnik 21 (2000), št. 1. 1 2 3 T O M A Ž M A S T N A K tičnega) pojma Evrope, piše, da razmere v tistem stoletju niso niti najmanj vplivale na pomen pojma, ki d a j e »životaril« naprej predvsem kot ime enega od treh delov sveta in kot element legende o Jafetu/ ' to vsekakor nekaj pove o tem, kakšno rabo »Evrope« so od predhodnikov prevzeli pisci 11. stoletja in, ne nazadnje, kronisti in propagandisti križarskih vojn. Ali je pojem Evrope v 11. stol., okronanem z organiziranjem prvega križar- skega pohoda, res začel »životariti«? Število omemb »Evrope« v virih iz tistega časa gotovo ni dramatično manjše od nastopanja te besede v virih iz prejšnjih dveh stoletij. Razlikaje v tem, da so karolinški in otonski pisci besedo Evropa včasih poskušali navezati na mogočno cesarsko oblast, njihovi nasledniki pa so to navado najpozneje sredi 11. stol. opustili. Ne brez razlogov. Prvo stoletje drugega tisočle^a je bilo prelomnica v zahodni zgodovini. In pri vseh zgodo- vinskih prelomih, kakor koli že se j ih mistificira, gre za redistribucijo in pre- strukturiranje moči in oblasti. Eden od vidikov tega prestrukturiranja j e bilo oblikovanje papeške monarhije, povezano z zlomom cesarstva kot vrhovne oblasti v krščanskem svetu.1' Ce globoke družbene, politične ter idejne in du- hovne spremembe niso vplivale na zatečene pomene pojma Evrope, j e bilo temu tako zato, ker so proizvedle predstave, ki so »Evropo« kot pojem, v kate- rem vsaj za nazaj lahko vidimo potencialnega nosilca kolektivne identitete, odrinile na obrobje. Med temi predstavami, ki so opisovale enotnost zahod- nih kristjanov, je bila ključna kristjanstvo, christianitas. Ker sta oblikovanje in uveljavitev tega pojma najtesneje povezana z vzponom papeške monarhije in organiziranjem prve križarske vojne kot vojne, ki j o vodi papeški monarh,7 lahko prav v ključnosti christianitas vidimo razlog za relativno marginalnost, ne pa odsotnost, rabe »Evrope« v križarski literaturi. Preden se lotim predstavitve nastopanja besede Evropa v literaturi, pove- zani s križarskimi vojnami, bom na kratko orisal, kako so jo uporabljali v i l . 5 Fischer, op. cit., 115. 0 Gl. Tomaž Mastnak, Kristjanstvo in muslimani (Ljubl jana: ZPS, 1996), 3. pogl. 7 Gl. ibid., 62 sq. 8 Fischer, op. cit., 115, naspro tno trdi, da s e j e šele z »aziatskimi grožnjami«, ki so jih predstavljali Mongoli in Turki, »skupaj s 'christ ianitas ' p rebud i l a tudi 'Evropa' .« T o sta- lišče j e neu temel j eno ne le zato, ker sta bila »christianitas« in »Evropa« izkl jučujoča se, prej kot drug z d rug im povezana, po jma, temveč tudi zato, ker so na papeškem dvoru in tudi d rug je na Mongole sprva gledali kot na po tenc ia lne zaveznike v boju prot i musl ima- nom, in ne kot na grožnjo. Gl. Sylvia Schein, » Gesta Dei per Mongolos 1300: T h e Genesis of a Non-event«, English Historical Review 94 (1973), št. 373; Karl-Ernst Lupp r i an , Die Bezie- hungen der Päpste zu islamischen und mongolischen Herrschern im 13. Jahrhundert anhand ihres Briefwechsels (Città del Vaticano: Biblioteca Apostolica Vaticana, 1981). Frančiškan Viljem iz R u b r u c k a j e v poročilu o svoji misiji k m o n g o l s k e m u kanu omeni l , d a j e Don (Tanais) meja med Azijo in Evropo. The Journey of William of Rubruck XII, v Mission to Asia, ur . Ch. Dawson (Toronto: University of T o r o n t o Press v sodelovanju z Medieval Academy of Ame- rica, 1992), 112. Sicer se Evropa v virih, zbranih v tej knjigi, ne pojavlja. 1 2 4 » E V R O P A « IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA stol. pred cerkvenim shodom v Clermontu leta 1095, na katerem je papež Urban II. pozval zahodne kristjane na prvi križarski pohod. 1. »Evropa« v enajstem stoletju V uvodu sem navedel mnenje, da so v 11. stol. besedo Evropa uporabljali predvsem kot zemljepisno oznako in v kontekstu legende o Jafetu. S to oceno se lahko strinjamo. »Evropo« j e v razpredanju biblične genealogije, ko je prišel do Noetovih sinov, omenil, denimo, opat Hugo iz Flavign)ja v svoji Kroniki, ki j o je začel pisati v zadnjem desetletju 11. stol.'1 Kot enega od delov tripartitne- ga sveta so »Evropo« omenjali v različnih kontekstih. Kronika iz St. Vaasta pri Arrasu, verjetno iz 11. stol., citira Jordana (ki seje skliceval na Orozija, ta pa na »naše prednike«) in navaja mnenje starih kozmografov, ki so zemljo, na treh straneh obkroženo z Oceanom, razdelili na tri dele in jih imenovali Evro- pa, Azija in Afrika.10 Na iste vire se sklicuje tudi ZgodovinaNormanov Viljema iz Jumiègea.11 V Drugem življenju sv. Makarija, ki g a j e 1076 spisal menih iz St. Bavona, je tridelni svet omenjen, ko je govor o nekdanjem razcvetu vere.12 V prve čase krščanstva je omembo »treh delov sveta, namreč Azije in Evrope in Afrike«, v svojem glavnem delu (katerega pripovedje segla do leta 1087) posta- 11 »Noe genu i t I aphe t qui dilatavit t é rminos suos in Europa, Sem in Asia, Cham in Affri- ca.« Chronicon Hugonis monachiVirdunensis et Divionensis, cibbatis Flaviniacensis, aba. 1-1102 I (MGH SS 8, 313-4). T o j e ed ina kazalka za »Evropo« v Indices MGH. O piscu in njegovi kroniki gl. Wilhelm Wat t enbach , Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter bis zur Mitte des dreizehnten Jahrhunderts, 2 z v. (Berlin: Wilhelm Hertz, 1893-94), 2: 135-6; Max Manitius, Geschichte der lateinischen Literatur des Mittelalters, 3. zv. (München : Beck, 1973-76), 3: 512 sq. 10 Chronicon Vedastinum (MGH SS 13, 679); cf. Jordanes , The Gothic History Geografski uvod I, prev. in ur. Ch. Ch. Mierow (Princeton, N.J.: Pr inceton University Press, 1915), 52; Paulus Orosius, The Seven Books of History against the Pagans I, ii, prev. R. J . Deferrar i , T h e Fathers of the Church 50 (Washington: The Catholic University of America Press, 1964), 7. Gl. Wa t t enbach , op. cit., 1: 298. " Gui l laume d e j u m i è g e Gesta Normannorum ducuml, ii, ur. J. Marx (Rouen: A. Lestrin- gant , in Pariz: Auguste Picard, 1914), 199; cf. Histoire des Normands, Collection des mémoi- res relatifs à l 'h is toire de France , zv. 29, ur. M. Guizot (Pariz: J.-L.-J. Briere librairie, 1825), 7; in kr i t ično izd. The Gesta Normannorum Ducum of William Jumüges, Orderic Vitalis, and Robert Torigni, ur . E. M. C. van Houts , 2 zv. (Oxford: Clarendon, 1992-95), 1: 10-2. Gre za in terpolaci jo Rober t a Tor igni ja , p r ior ja v Been, k i j e Viljemovo Zgodovino (napisano ver- j e t n o v letih 1070-71) dopolnjeval v 40. letih 12. stol. V d a n e m pr imeru s e j e in te rpola tor sklical na Avguština ter citiral De civitate Dei XVI,xvii. Sam Viljem v omembi legende o Noetovih sinovih ni omen ja l »Evrope«. Gesta Normannorum ducuml, iii. »[...] ex m e m b r i s Christi ub ique t e r r a rum preciare floruit religio ecclesiarum, f lorui t E u r o p a et la t i tudo Affricae, f lorui t Asya et nobilitas Syriae [...].« Ex Vita S. Macliarii altera Prologus ( M G H SS 15, 616). Gl. Wat tenbach , op. cit., 1: 386. 1 2 5 T O M A Ž M A S T N A K vil tudi Landolfo Seniore.13 Tudi pri menihu Lantbertu iz Deutzaje pripoved o čudežih kôlnskega nadškofa Heriberta (imenovanega pod Otonom III.) povezana z apostolskimi časi in staro hagiografijo.14 Ko j e »Evropa« nastopala skupaj z Azijo in Afriko, namen piscev ni bil govoriti o Evropi: opisovali so »ves svet«, orbis terrae. Kot na samostojno celino so na Evropo gledali, ko so, denimo, pisali o preseljevanju ljudstev. Adam iz Bremna je tako v Gesta Hammaburgensis (delu, ki ga j e pisal sredi 70. let 11. stol.) razložil, kako so se ljudstva, ki so živela v v deželah vzhodno od Labe, razkropila po vsej Evropi in Afriki,1S kronist iz St. Vaasta pa j e (v glavnem sklicujoč se na Jordana) poročal o prehodu Gotov iz azijskih dežel »v Evro- po«.11' Dlje v zgodovino je segel pisec Čudežev sv. Genulfa (okrog leta 1050), ko je omenil, kako so meščani Troje deloma pod Enejevim in deloma pod Ante- norjevim vodstvom zapustili mesto in zbežali »iz Azije v Evropo«.17 Tu in tam je bila Evropa kot celina deležna nekoliko podrobnejših opisov. Adam iz Brem- na je na primer citiral Bedo Častitljivega, k i j e svojčas omenjal »tri največje dele Evrope«.18 Redaktor Zgodovine Normanov Viljema iz jumiègea , ki s e j e sicer lotil tega dela sredi 12. stol., j e opisal, kako j e Evropa, ki jo prepredajo številne reke, razdeljena na mnoge province, med katerimi j e največja Ger- manija1'-1 - opis, ki je skoraj identičen s tistim iz Zgodovine Normanov Duda iz St. Quentina iz prvih let 11. stol.20 Bolj kot vsaj približno jasno zamejena celina j e bila »Evropa« oznaka za obsežno ozemlje, na katerega so se v tistih časih sklicevali, ko so hoteli pouda- riti moč kakega vladarja, velik ugled kakega svetega moža ali vpliv kake insti- tucije. Ta beseda je bila prej atribut takšnih ali drugačnih veličin kot samo- stojna velikost. Že omenjeni Dudo iz St. Quentina je, denimo, pisal, da s e j e glas o dobroti njegovega zavetnika, normanskega vojvode Riharda I., širil »po dolgem in počez po vsej Evropi«.21 Menih iz Seckingena, k i je na začetku 11. " Mediolanensis historiae libri /VI ,13 (RIS 4.2, 22). Gl. Wa t t enbach , op . cit., 2: 242. 14 Miracula S. Heriberti. »Asia, E u r o p a et Affrica« so o m e n j e n e v 20. razdelku ( M G H SS 15, 1255). Gl. Wat tenbach, op. cit., 2: 136-7; Manitius, op. cit., 2: 365. 15 Hamburgische KirchengeschichteI,iii, ur. B. Schmeid le r ( M G H SS rer . Germ. 2, 81). IB Chronicon Vedastinum (MGH SS 13, 680). 17 Ex miraculis S. GenulfiZ (MGH SS 15, 1205). ls HamburgischeKirchengeschichtell,xxiii (I. c., 6). Za Bedo so bili »trije največji deli Evro- pe« Germanija , Galija in Španija. The Ecclesiastical History of the English People 1,1 (v Opera historien/Historical Writings, prev. J . A. King, 2 zv., T h e Loeb Classical Library, [ L o n d o n : William He inem ann , in New York: a n d G. P. P u t n a m ' s Sons, 1930], 1: 10). 1,1 Guil laume de Jumiège , Gesta Normannorum ducum I, ii (Marxova izd., 200). 2,1 D u d o izSt. Quent ina , History of the Normans 1,1, prev. in ur. E. Chris t iansen (Wood- bridge: TheBoyde l l Press, 1998), 15. Gl. Mastnak, »Karolinška 'Evropa'?«, 23. 21 History of the Normans IV, 100 (1. c., 147). O kontekstu Dudove hvale Riharda I. gl. Bernd Schneidmiiller, NOMEN PATRIAE: Die Entstehung Frankreichs in der politisch-geographischen Terminologie, 10.-13. Jahrhundert (Sigmaringen: Jan Thorbecke Verlag, 1987), 72 sq. 1 2 6 » E V R O P A « IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA stol. spisal ŽivljenjeFridolina, j e hvalil samostan v Sankt Gallenu kot vir modro- sti, ki se razliva po »skoraj vseh provincah Evrope«.22 V Življenju sv. Wolfganga, ki ga je pred letom 1062 napisal Otloh iz St. Emmerama, seje svetost sv. Odolri- ka širila »po vsej Evropi«.23 Anali kraljestva Irske so za leto 1040 zabeležili smrt anahoreta Corcrana Cleireacha, »kije bil, kar se tiče pobožnosti in modrosti, glava zahoda Evrope«.24 Škof Domhnall Ua hEnni, kije umrl leta 1098,je bil »glava modrosti in pobožnosti v Gaeidhilu«, obenem pa »vrelo ljubezni zaho- da Evrope«.2 ' V zabeležki o njegovi smrti v Ulstrskih analih so se Domhnalla spominjali kot »plemenitega škofa zahoda Evrope in vrelca sočutja na tem sve- tu«.20 Isti letopisi so zabeležili, da je MugrDn ua Morghair, »glavni lekcionar Ard Mache in cele zahodne Evrope«, leta 1102 »srečno sklenil svoje življenje«.27 Ob takih hvalnicah, ki so Evropo opisovale kot »področje dejavnosti svetih mož«,28 j e pri Adamu iz Bremna nekoliko nenavadno prebrati, da j e bilo naj- večje mesto Evrope nekatoliško — Jumne: polmitično mesto na kraju, kjer seje Odra izlivala v Baltiško morje, v katerem so živeli »Grki in barbari«.2'1 Zanimiveje od take nepolitične zgodovine političnega pojma, kar je »Evro- pa« danes, j e pogledati politično zgodovino takrat nepolitičnega pojma Evro- pe. V mislih imam povezave »Evrope« s cesarstvom. V prvih desetletjih 11. stol. naj bi rabo besede Evropa namreč zadnjič neposredno navdihovale ka- rolinške navezave te besede na frankovsko kraljestvo ali cesarstvo.30 Pri tem gre najprej za tiste primere, v katerih je bila beseda Evropa vpeta v spominja- nje na stare mogočne karolinške cesarje. Pisec Čudežev sv. Genulfaje prikazal Karla Velikega kot pobožnega in krepostnega vladarja, zaslužnega za širjenje katoliške vere, k i j e bil trd, k o j e bil svoje vojne, svojim kraljestvom in cesars- tvom pa je vladal s pravičnostjo. Zato so velikega cesarja spoštovali in častili 22 Ba l ther Vita Fridolini confessoris Seckingensis 1 (MGH SS rer. Merov. 3, 354). 2:1 Othloni Vita Sancti Wolfkangi episeopi 11 (MGH SS 4, 530). O nastanku tega dela gl. W a t t e n b a c h , op . cit., 2: 66; Manitius, op. cit., 2: 95-6. 24 The Annals of the Kingdom of Ireland from the Earliest Times to the Year 1616 by the Four Masters, 3. izd. (Dublin: De Burca Rare Books, 1990), 2: 839. Occidaentalis > occidentalis Europa nas topa tudi v Chronicon Vedastinum (MGH SS 13, 682), čeprav je pomen pojma tu d r u g a č e n kot v irskih virih. 2r' The Annals of the Kingdom of Ireland, 2: 957. 20 The Annals of Ulster (to A. D. 1131), nr . S. Mac Airt in G. Niocaill (Dublin: Dublin Inst i tute of Advanced Studies, 1983), 353. (Škofovo ime j e tu t ranskribirano ko tDomna l l oa Enna . ) 27 Ibid., 541. 28 Fischer, op . cit., 113. 2n Hamburgische Kirchengeschichte Il.xxii (1. c., 79). O Adamu kot geografu gl. C. Ray- m o n d Beazley, The Dawn of Modern Geography, 3 zv. (London: J o h n Murray, 1897-1906), 2: 514 sq. 30 Fischer, op . cit., 107 sq. 1 2 7 T O M A Ž M A S T N A K jeruzalemski patriarh, perzijski »kralj« in »vsi kralji Evrope«.31 Kdo so bili ti »kralji Evrope«, ni povsem jasno; pomembno je, d a j e prav slavljenje Karla Velikega pisca napeljalo k uporabi besede Evropa.32 Ko je Adam iz Bremna pisal o preteči vojni med Karlom Velikim in Danci, j e opisal Karla kot cesarja, ki sije »podredil vsa kraljestva Evrope«.33 Veliki anali iz Altaicha, ki so najver- jetneje tudi bili napisani sredi 70. let 11. stol., v vpisu za leto 974 poročajo, da sta vojvoda Henrik Bavarski in freisinški škof Abraam z Boleslavom Češkim in Mieszkom I. Poljskim skovala zaroto proti cesarju Otonu. Če bi se bil njihov načrt uresničil in bi bilo »cesarjevo kraljestvo« razrušeno, bi bila »skoraj vsa Evropa prevarana in uničena«.34 V Vita Reginswindis j e »Evropa« nastopala kot področje pod vladavino cesarja Ludvika Pobožnega.35 Kronist, k i j e v 12. stol. ponaredil darovnico Karla Velikega, nanašajočo se na samostan St. Vi- cenzo v Volturnu, je položil v cesarjeve roke (cesarjaje imenoval Carolus Ro- manus) »žezlo cele Evrope«.3(1 »Evropa« pa je priložnostno nastopala tudi v povezavi s cesarji, ki so bili 11. stol. veliko bliže, če že niso vladali v tistih časih. Anali iz Quedlinburga so zabeležili, da sta bila na praznovanju Velike noči, ki sta ga leta 991 pripravila cesarica Teofana in njen sin Oton III., med »drugimi vodilnimi možmi Evro- pe«, ki so se zbrali, da bi izkazali dolžno čast cesarski veličini (in svoje poklo- ne podkrepili z dragocenimi darili), prisotna tudi mejni grof Hugo iz Toska- ne in dux Sclavonicus Mieszko (bodoči kralj Poljske).37 Cesarja Henrika II. praznovanje Velike noči trideset let pozneje je opisano z bolj ali manj enaki- mi besedami. Zanimivo pa je , da letopisec, ko je v tej zabeležki omenil Evro- po, ni mogel prikriti določene negotovosti. Ko j e cesar prispel v Merseburg, 31 Ex miraculis S. Genulfi 5 (MGH SS 15, 1206). 32 Cf. Fischer, op. cit., 113-4. 33 Hamburgische Kirchengeschichte (I. c., 19). Adamova »regna Europae« seveda niso bila »kraljestvo Evrope«, o katerem j e pisal Cathwulf. Gl. Mastnak, »Karolinška 'Evropa'?«, 10 op. 16. 34 »[•••] pene tota Europa dest i tuta a tque de le ta esset.« Annales Altahenses maiores, 2. izd., ur. W. Giesebrecht in E. Oefele (MGH SS rer. Germ. 4, 12). O d a t u m u nas tanka teh letopisov gl. Ludwig Weiland, »Einleitung« k n jegovemu prevodu (Die größeren Jahrbücher von Altaich [Leipzig: Verlag der Dykschen B u c h h a n d l u n g , 1893], x), ki polemizira z Gie- sebrech tom in Oefe le jem. 35 Ex Vita Reginswindis (MGH SS 15, 359). D a t u m nastanka: Wat t enbach , op. cit., 1: 290, ga postavlja v 12. stol.; v revidirani izd. istega dela (Wilhelm Wat t enbach in Wilhe lm Levi- son, Deutschlands Geschichtsquellen im Mittelalter: Vorzeit und Karolinger, revidiral H. Löwe [Weimar: H e r m a n n Böhlaus Nachfolger , 1952-90], 735), j e govor o 12 . /13 . stol.; Fischer, op. cit., 114, pa sodi, d a j e delo nastalo v i l . stol. 3" M G H Dipl. Karol., št. 315, str. 475; cf. op. k št. 227, str. 307; in št. 317, str. 479. 37 Annales Quedlinburgenses a. 991 (MGH SS 3, 68); cf. vpis za a. 996 (ibid., 73). O teh analih gl. Wat tenbach, op. cit., 1: 340 sq. 1 2 8 » E V R O P A « IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA so »hiteli vsi, če naj tako rečemo, prvaki Evrope«, prav tako pa odposlanci »različnih ljudstev« z vseh strani, da bi Henriku izkazali podložnost.38 V resni- ci j e tu vse prej kot jasno, kdo so bili Europae primis, za povrh pomešani še s hudo nedoločnimi predstavniki drugih ljudstev, toda pokloniti so se prišli cesarju. Ustaviti se velja tudi pri besedah, s katerimi so Anali iz Quedlinburga opisali, kako se je cesar Henrik II. na hitro umaknil iz Italije v Nemčijo, da bi ubežal kugi, k i j e izbruhnila na južni strani Alp. Kljub temu, da s e j e cesar podvizal, j e bila njegova vojska zdesetkana, tako da se je pod božjo zaščito približal domu le z maloštevilnimi vojaki - če ne štejemo tistih, ki mu jih je »mati Evropa« poslala naproti. :w Jasno je, d a j e ta mater Europa tukaj nemško cesarstvo.40 (Kolikor vem, je Evropa postala zares »naša skupna mati« šele z Louisom Le Royem, sredi 16. stol.)41 Ni pa bilo vedno tako. V zabeležki, ki so jo ti isti letopisi prevzeli iz Analov iz Hildesheima, je bila »Evropa« širša od Nemčije: tu je govor o veliki lakoti in umiranju, ki sta leta 862 prizadela »Ger- manijo in druge dele Evrope«.42 Kakor koli že, napis na njegovem cesarskem ogrinjalu je Henrika II. imenoval »kras Evrope«, decus Europae,^ ena tako imenovanih Carmina Cantabrigiensia, ki opeva nemške cesarje med leti 950 in 1050, pa je obžalovala njegovo smrt kot obglavljenje Evrope: »Ploret hunc Europa iam decapitata.«44 Te besede naj bi bile epitaf ne le cesarju Henriku II., marveč tudi fran- kovsko-saški - germanski - Evropi: »Henrikovo smrt zapopadejo, resnično, lepo in zelo čisto, kot konec velike historične možnosti, ki j o je imela Evropa nasproti staremu in zdaj tudi novemu rimskemu svetu.«45 Že Henrika III., zadnjega velikega cesarja pred t. i. gregorijansko cerkveno reformo, niso več slavili s sklicevanjem na »Evropo«. Njegov nagrobni napis povzdiguje cesarja 58 Annales Quedlinburgenses a. 1021 (MGH SS 3, 86). M Ibid. (MGH SS 3, 88). 411 Cf. Fischer, op . cit., 111. 41 Ludovici Regii Constantini Oratio ad invictissimos potentissirnosque principes Henricum II. Franc. & Philippum Hispan. Reges, de Pace et concordia nuper inter eos initia, &f bello religionis Christianae hostibus inferendo (Pariz, 1559), 17. Cf. James Hut ton , Themes of Peace in Renais- sance Poetry, ur . R. Guer lac (Ithaca: Cornel l University Press, 1984), 129 sq. 42 Annates (¿uedlinburgenses (MGH SS 3, 48); Annales Hildesheimenses, nr . G. Waitz (MGH SS rer. Germ. 8, 18). 43 Ci t i rano v Fischer, op. cit., 111. Gl. pa tudi Percy Ernst Schramm, Kaiser, Rom und Renovatio: Studien zur Geschichte des römischen Erneuerungsgedankens vom Ende des Karolin- gischen Reiches bis zum Investiturstreit (Leipzig in Berlin: B. G. T e u b n e r , 1929), 2: 96, o napisu na cesar jevem pasu, k i j e omen ja l Evropo v kontekstu t r ipart i tnega sveta: »In me- dio u e r o rote sit sculpta t r iphar ia t h e m a orbis: Asia, Africa, Europa.« 44 Die Cambridger Lieder si. 17,7, ur . K. Strecker (MGH SS rer. Germ. 40, 50). Pesmi izvirajo iz s r edn jega ali do ln jega Poren ja . Gl. Streckeijev predgovor, ix. 45 Fischer, op . cit., 112. 1 2 9 T O M A Ž M A S T N A K kot lux orbis, Evrope pa ne omenja.40 Anzelm iz Besate, ki se mu je uspelo prebiti na dvor Henrika III. okrog leta 1050, j e v svoji Rhetorimachia upodobil svet, ki naj bi mu vladal cesar, kot mnoštvo »dežel, gradov, krajev in cesarstev z njihovimi kraljici«, ki bi jih bilo treba povezati v eno z zmagovitimi zakoni Rima kot rimsko last. Tisto, kar j e čakalo na to, da pride pod oblast Rima, so bile posamezne dežele, posamezna ljudstva: Galija, Britanija, Grčija, Judeja, Karamanija, Saraceni in druga ljudstva onkraj morja.47 Edini poenotujoči po- jem je bilo cesarsko gospostvo nad vsem svetom. Podobno velja za Exhortatio adproceres regni iz časa nedoletnosti Henrika IV. T u j e spisek vseh ljudstev, na katere je nam neznani pisec gledal kot na potencialne cesarjeve podložnike, veliko daljši kot pri Anzelmu. Naletimo tudi na dve kolektivni imeni, a nobe- no od njiju ni »Evropa«.48 Benzo iz Albe, morda najbolj artikuliran zagovor- nik cesarske ideje iz tistega časa, j e slavil cesarja kot vladarja nad vsem svetom, imperator orbis terrarum (v nasprotju s kraljici, ki so vladali samo nad provinca- mi: reguli provinciarum) ,4'' in v tem okviru je nastopila Evropa kot, preprosto, del sveta.™ Ne kot entiteta, ki bi določa cesarstvo ali bila celo istovetna z njim, pač pa kot entiteta, ki jo je določala cesarska oblast. Imperialni predstavni svet seje oddaljeval od »Evrope« ter po eni strani zajemal ves svet, po drugi pa se želel zasidrati v Rimu, prav v času, ko se je z napredovanjem cerkvene reforme začelo brezkompromisno uveljavljati pr- venstvo, absolutno prvenstvo, papeža kot rimskega škofa in rimske cerkve v krščanskem svetu. Če je bil primat papeža znotraj zahodnega sveta uper jen proti cesarski oblasti, ki bi se poslej morala pokoravati papeškemu monarhu, je bilo prvenstvo rimske cerkve polemično usmerjeno predvsem proti Cari- gradu, kar je oživilo predstavna nasprotja med Rimljani in Grki, med Zahod- njaki in Vzhodnjaki, Zahodom in Vzhodom. Omemb teh nasprotij v propa- gandni literaturi, kije bojevala in spremljala cerkveno reformo in investiturni spopad kot njen najbolj dramatični moment, j e ogromno.51 4" Epitaphum Heinrici imperatoris, v E. Dümmler , »Gedichte aus d e m elf ten J a h r h u n d e r t « , Neues Archiv der Gesellschaft für ältere deutsche Geschichtskunde 1 (1876), 176. Prim, epitaf He- nriku III., ki ga navaja Viljem iz Malmesburyja \ Degestis regum anglorum 11,194, ur. W. Stubbs (R. S. 90, 1: 235): »Caesar, tantus eras quan tus in orbis« etc. Cf. Dümmle r , op. cit., 179. 47 Gl. Schramm, op. cit., 1: 255-7. Caramaniaje bil perzijski obalni pas. 48 Pisec govori o Libia in Orientispars. V D ü m m l e r , op . cit., 177. Cf. S c h r a m m , op. cit., 1: 257. 4!1 AdHeinricum IVimperatorem libri VIII,7 (MGH SS 11, 602). O Benzu gl. S c h r a m m , op. cit, 1: 258 sq. 511 »Moyses iubente Deo scripsit rnundi fabr icam, / Alii scribae d ixe run t h e r o u m prosa- piam, / Qui per regna sunt partiti Asiam et Affr icam, H e u r o p a m his iungentes f e c e r u n t monarchiam.« Ad Heinricum IVimperatorem libri VII, posvetilo H e n r i k u III. ( M G H SS 11, 598). 51 Fischer, op. cit., 150 op. 6. 1 3 0 » E V R O P A « IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA Središče sveta gregorijanskih cerkvenih reformatorjevje bil Rim. Z za- vladanjem ideje o rimskem svetu se je skladala predstava o tridelnem svetu. Medtem ko j e »Evropa« v obdobju, ko sta vzpon frankovskega kraljestva in obnova »zahodnega cesarstva« pod Karlom Velikim prestavila težišče zahod- nega krščanskega sveta proti severu, vsaj na trenutke (kolikor so jo skušali asimilirati temu »krščanskemu cesarstvu«) postajala središčnega pomena, je zdaj začela na pomenu naglo izgubljati. Skupaj z Azijo in Afriko j e bila del sveta, katerega glava (mundi caput et domina gentium) je bil Rim.52 Bila je po- drejena vesoljni cerkvi, ki j o je imel pred očmi kardinal Humbert, ena osred- njih oseb med cerkvenimi reformatorji, ko seje spominjal razširjanja krščans- tva v Aziji, Evropi in Afriki/'3 In bila je zemljepisna količina v mejah kristjans- tva, ki so segale tako daleč, kakor poslušnost rimski cerkvi/'4 2. »Evropa« v literaturi o prvi križarski vojni Križarske vojne so bile razširjanje meja kristjanstva. Kristjanstvo je bilo vrhovni pojem. »Evropa« je bila del kristjanstva, kije hotelo zaobseči cel svet; del sveta, ki bi moral postati kristjanski. Ce je bil Rim središče kristjanske ofenzive in ekspanzije, j e eshatološka obzorja začel obvladovati Jeruzalem (ki so ga kartografi prav v tistem času začeli jasno in definitivno upodabljati kot središče sveta) /'5 Pomen »Evrope« seje torej še zmanjšal. Postalaje, kolikor so v zvezi s sveto vojno govorili o njej, izhodišče velikega podjetja, k i j e črpalo svoj navdih in svojo veličino drugje. Ilustracija, k i j e krasila prvo izdajo zgodovine križarskih vojn Thomasa Fullerja, j e upodobila Evropo kot zgradbo, iz katere seje križarska vojska po- dala na pot proti Odrešenikovemu grobu/'0 Podoba nas nehote spomni na r''¿ Cf. pismo papeža Leona IX. car igrajskemu pat r iarhu Mihaelu Kerulariju, a. 1054, xvii (Leo, Epistolae et decreta pontifica, št. 100, PL 143, col. 757). Pismo j e napisal kardinal H u m b e r t ; za konteks t gl. npr . Steven Runc iman , The Eastern Schism: A Study of the Papacy and the Eastern Churches During the Eleventh and Twelfth Centuries (Oxford: Clarendon, 1955), 41 sq. Adversus simoniacos I,vi (MGH Ldl 1, 109). Gl. tudi zapisnik z lateranske s inode leta 1059, k i j e spreje la odlok o papeških volitvah. »Bruchstück aus den Ve rhand lungen der La te ransynode im J a h r e 1059«, v Albert Wermingoff , »Die Beschlüsse des Achene r Con- cils im J a h r e 816«, Neues Archiv der Gesellschaft für ältere deutsche Geschichtskunde 27 (1902), št. 2, 673 54 O fines Christianitatisje, d e n i m o , govoril papež Gregor VII., v čigar Registru zaman iščemo besedo Evropa. Gl. Gregorjevi pismi nadškofu Ugu iz Trierja, 30. sept. 1077 (Regi- sters/^, str. 358); in norveškemu kral ju Olafu , 15 dec. 1078 (RegisterVI,13, str. 416-7). 55 Gl. Beazley, op. cit., 2: 556. r>1' T h o m a s Fuller, The historie of the holy warre (Cambridge, 1639). 1 3 1 T O M A Ž M A S T N A K Evropo kot naš »skupni dom«, o kateri se je rado govorilo kakih dvajset let nazaj. Toda ko so prvi križarji prijeli za orožje, take predstave ni imel nihče. Tudi tisti redki, ki so omenjali »Evropo«, so s to besedo preprosto opisovali kraje, iz katerih so se križarji odpravljali na svoje oboroženo »romanje«. Bal- dric iz Dola, denimo, je pisal o »zahodni Evropi«.57 Tu smo daleč od tega, da bi »Evropa« bila poenotujoči pojem. Označevala jo j e razdrobljenost, tako zelo, da je eden od njenih delov, Europa occidentalis, nastopal kot povezovalni pojem, k i je združeval še manjše »dele Evrope«.r,K Fulcher iz Chartresa, k i j e videl v križarski vojni priložnost za versko in moralno prenovo med zahodni- mi kristjani, j e opisal, kako so se, preden je papež Urban II. pozval velike in male v boj proti poganom in jim obljubil odpuščanje grehov, če bodo sledili božji volji, ki j o je razglasil v Clermontu, »mnogotera zla razraščala po vseh delih Evrope [in universis Europice partibus]«.r,,) Ta opis je še enkrat ponovil in detajliral: »v vseh delih Evrope [in partibus omnibus Europice] so tako tisti zgo- raj kot oni spodaj v cerkvah in zunaj njih nasilno teptali mir, dobroto in vero.«11" Enak opis predkrižarskega zahoda najdemo v Gesta Francorum Ilierusalem ex- pugnantium (le d a j e pisec namesto Europiae zapisal Europae).(il Baldric in Fulcher sta dva od piscev, ki so na začetku 12. stol. opravili »teološko rafiniranje« prve križarske vojne.1'2 Kljub zaslugam, k i j ih imajo za izoblikovanje »ideje« križarske vojne,03 pa nihče med njimi ni presegel zgodo- vinske vizije, ki jo je imel sam papež Urban II. Ta sveti oče, za kateregaje bil konflikt med kristjani in muslimani ključnega pomena, prvo križarsko vojno pa sije zamišljal kot vojno celotnega kristjanstva proti zunanjim sovražnikom,1'4 je imel holistični pogled na spopad med kristjani in muslimani. In prav v kontekstu govorjenja o tem spopadu (ki brez njegove križarske vojne morda nikdar ne bi dobil razsežij, kijih ima odtlej) j e Urban omenil »Evropo«. Leta 1098 je pisal, d a j e Bog »v naših časih s pomočjo krščanskih vojakov potolkel 57 Baldric iz Dola [Bourgueila] HistoriaJerosolimitana I.xxiv (RHC Occ. 4, 28-9). 88 Gesta Tancredi XII, XXXII (RHC Occ. 3, 613, 629). r>!> Historia Iherosolymitana I,i (RHC Occ. 3, 321). Ibid., I,v (RHC Occ. 3, 326). 1,1 Gesta Francorum Iherusalem expugnantiurn 1 (RHC Occ. 3, 491). ' ' -Jonathan Riley-Smith, The First Crusade and the Idea of Crusading (London: T h e Athlo- ne Press, 1993), 6. pogl. 1.3 Cf. E. O. Blake, »The Formation of the 'Crusade Idea'«, Journal ofEcclesiastical History 21 (1970), st. 1. 1.4 Cf. Giulio Vismara, Impium foeudus: Le origini delta »respublica Christiana« (Milano: Dott. A. Giuffre editore, 1974), 73; Carl Erdmann , Die Entstehung des Kreuzzugsgedankens (Stutt- gart: W. Kohlhammer, 1935), 284; in zlasti Alfons Becker, Papst Urban II. (1088-1099), 2. zv., Der Papst, die griechische Christenheit und der Kreuzzug (Stuttgart: Anton Hie rsemann , 1988). 1 3 2 » E V R O P A « IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA Turke v Aziji in Mavre v Evropi in po posebni milosti ponovno vzpostavil svoje bogoslužje v nekdaj slavnih mestih«.1'5 V Urbanovi zgodovinski teologiji je bilo implicirano, d a j e Evropa z re- konkvisto postajala krščanska. Toda prekritje Evrope s krščanstvom, ali na- tančneje: krščanstva z Evropo,je bilo oddaljeno še tri stoleya in pol. Do njega je prišlo šele, ko so muslimani v odgovoru na križarske vojne ponovno osvojili ne le Jeruzalem in druga mesta, pomembna v zgodovini krščanstva, na Bliž- njem Vzhodu, marveč tudi Carigrad. Pod Urbanom pa seje ciklus svetih vojn med latinskimi kristjani in muslimani šele začel in namesto resignirane ugo- tovitve, k i j e sledila padcu Carigrada, d a j e namreč krščanstvo omejeno na Evropo, je prehod iz 11. v 12. stol. zaznamoval krščanski triumfalizem, k i je segal daleč prek meja Evrope. Evropaje bila tedaj le eno od bojišč, na katerih je zmagovala božja volja. In tako bojišče je bila kot del sveta, ki ga je požiralo bojevito kristjanstvo. V času križarskih vojn je bila delitev sveta na tri dele obče mesto.1'1' Toda ko na Azijo, Libijo ali Afriko in Evropo naletimo v literaturi, povezani s križar- skimi vojni, tej predstavi praviloma manjka patos, ki ji g a j e vlila Urbanova militantna vizija. V anonimni Gesta Francorum Iherusalem expugnantium, na pri- mer, j e Antiohija predstavljena kot trgovsko središče, v katerega se stekajo blaga in dobrine iz Afrike, Evrope in Azije.07 Podobno je v itinerariju iz leta 1130 opisan Akkon: kot mesto, v katerega iz Evrope in Afrike pritekajo blaga, ki j ih potrebuje Azija.1'8 Pri Petru Tudebodeju je besedo Evropa uporabil neverni vladar Kebor- ga. Turki, ki so hoteli osmešiti frankovsko vojsko, so Keborgi prinesli pokazat nekaj kosov orožja, ki so ga zasegli (tako Tudebode) revnim krščanskim ro- marjem. Ko j e Keborga videl rjasti meč, leseni lok in neuporabno sulico, seje smejal orožju, ki so ga kristjani »iz dežele na zahodu, to je Evrope, ki je treyi del sveta«, prinesli s sabo v Azijo.0'' ® Pismo škofu Petru iz Huesce, 11. maj 1098 (PL 151, col. 504). Cf. Becker, op. cit., 348-9. ' ' " John Kirt land Wright , The Geographical Lore of the Time of the Crusades: A Study in the History of Medieval Science and Tradition in Western Europe (New York: American Geographi- cal Society, 1925), 258. Gl. tudi popis in opis zemljevidov iz tistega časa v Beazley, op. cit., 2: 549 sq. 1,7 Gesta Francorum Iherusalem expugnantiurn W, XI (RHC Occ. 3, 494, 497). '•* De situ orbis lerusalem XIII ,48 (Itinera Hierosolyrnitana crusesignatorum [saec. XII-XIII], ur . S. de Sandoli , 4 zv., S tud ium bibl icum franciscanum, Collectio Maior, št. 24 [Jeruza- lem: Franciscan Pr in t ing Press, 1978-84], 2: 110). "•' Pe te r T u d e b o d e Historia cle Hierosolymitano itinere, ur. J. H. Hill in L. L. Hill, revidiral J. Richard, D o c u m e n t s relatif à l 'histoire des croisades publiés par 1' Academie des Ins- cr ipt ions et Belles-lettres (Pariz: Librair ie orientaliste Paul Geuthner , 1977), 91. Medtem ko so bili »Franki« zelo pogosta oznaka za križarje, j e rahlo zgrožena bizantinska princesa Ana K o m n e n a imenovala barbare , ki so pridrli z zahoda, »Kelte«. Res je, da so na p o h o d u 1 3 3 T O M A Ž M A S T N A K Vsebinsko zanimivejšo uporabo predstave o tridelnem svetu najdemo pri Viljemu iz Malmesburyja. Ko je papež Urban II. pozval zahodne kristjane h križarski vojni, j e bilo Viljemu pet let, zato se je pri svojem poročanju o tistem papeževem govoru, ki v izvirniku ni ohranjen,70 opiral na izročilo (in verjetno na svojo domišljijo). V Degestis regum anglorum (1120) je zapisal, d a j e Urban na koncilu v Clermontu pozval kristjane, naj »stopijo naprej v sreči in z zaupa- njem ter napadejo sovražnike Boga«. Ko j e papež, po kronistovih besedah, opisal, koliko sveta so brezverci osvojili, in žalitve, ki da so jih prizadeli kristja- nom, je nagovoril prisotne takole: »Toda ali lahko kdor koli, ki se ne plaši dejanj, kdor koli, ki mu je mar za slavo krščanstva, trpi, da si z njimi niti sveta ne delimo enakomerno? Azijo, ki j e tretjina sveta, naseljujejo, kot da bi pri- padala njim - področje, ki so ga naši predniki upravičeno imeli za enakega drugima dvema deloma [sveta] tako po obsegu kot pomenu.« Tam se je prvič razcvetelo krščanstvo, tam so bili mučeni vsi apostoli razen dveh, zdaj pa ver- niki, če jih je sploh kaj preživelo, živijo v bedi, plačujejo davke brezbožnežem in na tihem vzdihujejo po svobodi, ki j o uživajo zahodni kristjani. Sovražniki Boga, nadalje, »več kot dvesto let z orožjem držijo v svoji lasti Afriko, drugi del sveta«. Papežje to razglasil za napad na krščansko čast, zakaj Afrikaje nekdaj hranila kar najbolj umne može, katerih navdahnjeni spisi j im zagotavljajo ne- smrtno slavo (vsaj dokler bo še kdo bral latinščino). »Ostane Evropa, tretji del sveta. Kako majhen je tisti njen del, ki ga naseljujemo kristjani! Kajti tistih barbarov, ki kot živali živijo na daljnjih otokih v zaledenelem oceanu, ne bo nihče imenoval kristjane. In še ta naš delček sveta napadajo Turki in Sarace- ni. Pred tristo leti so si podredili Španijo in Balearske otoke, zdaj hlepijo po tistem, kar je ostalo.«71 Preslikavo vojaških osvajanj na podobo tridelnega sveta ali, natančneje, razlago muslimanske ekspanzije s pomočjo predstave o tridelnem svetu naj- demo najprej pri Bedi, kije živel v času, ko je muslimanska vojska prodrla ne le do Španije, marveč tudi čez Pirineje. Beda se je sicer teh dogodkov pozno zavedel in kot večina sodobnikov jim ni pripisoval dramatičnega pomena, niti v muslimanski invaziji ni videl kakšne posebne grožnje krščanstvu.72 Kljub temu pa je leta 720 pisal, da so se »nasprotniki cerkve«73 polastili cele Afrike, velike- proti Aziji korakali »čez Evropo iz ene dežele d o druge«, toda prišli so »iz skoraj vseh keltskih dežela«. The Alexiad of Anna Cornnena X,v,x, prev. E. Sewer ( H a r m o n d s w o r t h : Penguin Books, 1969), 309, 324. 7(1 D. C. Munro , »The Speech of Pope U r b a n II at C le rmont , 1095«, The American Histo- rical Review9 (1905), j e še vedno re fe renčn i tekst. 71 De gestis regum anglorum IV,347, ur. W. Stubbs (R. S. 90, 395). 72 J. M. Wallace-Hadrill, Early Medieval History (Oxford : Basil Blackwell, 1975), 64. Po- d robne je v Tomaž Mastnak, Crusading Peace: Christendom, the Muslim World, and Western Political Order (Berkeley in Los Angeles: Cal i fornia University Press, v tisku), pogl. I I I . l .b . 7 : , Takoje Saracene imenoval 716 v In prirnam partem Samuhelis IV, xxv, 1 (CCSL 119, 231). 1 3 4 » E V R O P A « IN PRVA KRIŽARSKA VOJNA ga dela Azije ter dela Evrope.74 Kakih dvajest let potem, ko je Viljem iz Mal- mesburyja napisal svojo kroniko angleških kraljev, je muslimansko ekspanzi- jo na podoben način opisal Peter Častitljivi. Povedalje, kakoje »mohamedan- ska pobesnelost« najprej zastrupila skoraj vso Azijo, zatem sije podredila Egipt, Libijo in »celo Afriko«, naposled pa vdrla v Španijo, tako da niti tretji del sveta, imenovan Evropa, ni bil puščen zgolj kristjanom.75 Pozneje je ta pripo- ved postala obče mesto, Viljemu iz Malmesburjja pa lahko pripišemo ne sicer izvirnost, zato pa inovativnost, ker je ta topos vključil v osmišljanje prve križar- ske vojne. Vendar v omenjanju »Evrope« v kontekstu razlage vojaških spopadov med zahodnimi kristjani in muslimani, kakršnega srečamo pri Viljemu iz Malmes- bur)ja, ne moremo razbirati pojava kakšne »evropske zavesti«. Viljem je bil kozmopolit, ki j e kristjane opredelil kot kozmopolite. Za kristjana (čigar pra- va domovina sicer ni od tega sveta), j e pisal, je ves svet njegova domovina, totus mundus patria.1^ Podobno kozmopolitski so bili sami križarji. V pismu, ki so ga trije križarski vodje leta 1099 poslali papežu, beremo, kako so klečeči križarski vojščaki prosili Gospoda, da bi »On, ki je v drugih težavah, ki so nas doletele, okrepil krščansko vero, v zdajšnji bitki zlomil moč Saracenov in hu- diča ter razširil kraljestvo Kristusove cerkve od morja do morja, po celem sve- tu.«77 Odnos do »Evrope« je lahko bil pri takem svetovljanstvu obarvan z brez- brižnostjo.78 In ker »Evropa« ni imela samostojne politične teže (kolikor pač lahko v zvezi s tistimi časi govorimo o politiki), ni nič nenavadnega, da se v eni najpomembnejših zgodovin začetkov križarstva »Evropo« mirno osmišlja z an- tičnim mitom. Koje šlo za zemljepisne razlage, Viljem iz Tira, kije začel pisati svojo Historijo leta 1170, ni govoril o Evropi, marveč le o »meji med Evropo in Azijo«, ki jo je postavil na Bospor.7" O »Evropi« je povedal nekaj malega le, ko je razložil n jeno ime. Najprej je omenil, da vsa tri imena - Bospor, Evropa in Azija - menda izvirajo iz zgodb starih pesnikov. Potem je z ne ravno konven- 74 Libri quatuor in principiurn Genesis IV,xvi, 12 (CCSL 118A, 201). 7:' Liber contra sedam sive haeresirn Saracenorum, v James Kritzeck, Peter tke Venerable and Islam (Pr ince ton , N.J . : P r ince ton University Press, 1964), 226. De gestis regum anglomm IV,347 (1. c., 398). 77 Godfrey, Raymond in Da imber t papežu, sept. 1099, v Heinrich Hagenmeyer , ur., Die Kreuzzugsbriefe aus den Jahren 1088-1100, repr int (Hildesheim in New York: Georg Olms, 1973), št. XVIII, 12, str. 171-2. Cf. Paul Rousset, Les origines et les charactères de la première croisade (Neuchâte l : Baconniè re , 1945), 149. 7K Takšno povsem nevzneseno o m e m b o »Evrope« na jdemo pri Viljemu iz Malmesbury- j a v De gestis pontificum AnglorumV ,268, ur. N. E. S. A. Hamil ton (R. S. 52, 426), ko beremo, k a k o j e neki spokorn ik iz Kölna n a r o m a n j u v še predkrižarski Je ruza lem prekrižaril »vso Evropo«. 7'-' Historia rerum inpartibus transmarinis gestarum 11,7; XV,19; XVI,19; XX,24 (RHC Occ. 1, 82, 688, 737, 987). 1 3 5 T O M A Ž M A S T N A K cionalno inačico mita o Evropi pojasnil, od kod Bospor. »Bospor,« j e pisal, »se imenuje tako zato, ker je Jupiter v podobi bika, kot pravijo, čez njegove vode prenesel Evropo, Agenorjevo hči.«80 Šele mnogo pozneje j e zapisal, da je Evropa, hči kralja Agenorja, »dala ime tretjemu delu sveta, ki se imenuje Evropa«.81 Zanimivo je, d a j e v avtoritativni pripovedi o prvi križarski vojni spet pri- plavala na površje mitska Evropa.82 To sicer ni temeljna značilnost rabe »Evro- pe« v literaturi, povezani s prvo križarsko vojno, nakaže pa, kako nepomem- ben, kako daleč od praktičnih in duhovnih obsesij tistega časa, je bil pojem Evrope.83 Uporabljali so ga - bodisi kot ravnodušno zemljepisno oznako, bo- disi v kontekstu biblične legende o poselitvi sveta, bodisi v povezavi z antič- nim mitom - prej zaradi literarnih konvencij kot iz potrebe. Šele v opisih in osmišljanjih prve križarske vojne v virih iz 13. in 14. stol. naletimo na nekaj zanimivejših formulacij. Vendar to ni več predmet tega članka. 8" Historiall,7 (1. c., 82). Klasično inačico mita n a j d e m o v delu, ki so ga v antiki pripiso- vali Heziodu, vendar pa ver je tno ni nastalo p r e d 6. stol. pr . n. št. Gl. Tke Catalogues of Women andEoiae 19, v Heziod, The Homeric Hymns and Homerica, prev. H. G. Evelyn-White (Cambridge, MA.: Harvard University Press, in L o n d o n : William H e i n e m a n n , 1914), 171. Gl. sicer zlasti Ruth B. Edwards, Kadrnos the Phoenician: A Study in Greek Legends and the Mycenaean Age (Amsterdam: Adolf M. Hakker t , 1979); Lucie de Brauw, Europe en de stier ( 'S-Gravenhage: Trio, s. a. [1940?]); Winf r ied Bühler , Europa: Ein Überblick über die Zeug- nisse des Mythos in der antiken Literatur und Kunst (München : Wilhe lm Fink Verlag, 1968). 81 Historia XIII, 1 (I.e., 555). 82 Mit o m e n j a npr . tudi Radulfus Niger v svoji Kroniki 1,1, na koncu 12. stol., ki sicer velja za kritika križarskih vojn. Gl. Chronica: Eine englische Weltchronik des 12. Jahrhunderts, ur. H. Krause (Frankfur t /M. : Peter Lang,1985) , 12. 88 Pomen »Evrope« za prve križarske vojne je v p o p o l n e m nesorazmer ju s p o m e n o m križarskih vojn za Evropo. 1 3 6