Gradbeni vestnik • letnik 69 • avgust 2020 206 PROF. DR. JANEZ DUHOVNIK SE PO 20 LETIH POSLAVLJA Z MESTA GLAVNEGA IN DOGOVORNEGA UREDNIKA GRADBENEGA VESTNIKA doc. dr. Andrej Kryžanowski•PROF. DR. JANEZ DUHOVNIK SE PO 20 LETIH POSLAVLJA Z MESTA GLAVNEGA IN DOGOVORNEGA UREDNIKA GRADBENEGA VESTNIKA Z mesta glavnega in odgovornega urednika Gradbenega vestnika se po dobrih 20 letih poslavlja prof. dr. Janez Duhovnik, univ. dipl. inž. grad. Funkcijo urednika revije je prevzel 15. de- cembra 1999. Gradbeni vestnik je bil takrat uveljavljena strokovna revija z zavidljivim slovesom in tradicijo. Ustanovila sta ga Društ- vo gradbenih inženirjev in tehnikov LRS ter Svet za gradbene in komunalne zadeve LRS leta 1951 kot naslednika revije Novator in je vsa leta med gradbeniki veljal za pomemben vir strokovnega znanja. Od samega začetka je revija s svojimi strokovnimi članki pomemb- no prispevala k dvigu kakovosti stroke in kadrov ter aktivno sodelovala pri razvoju gradbeništva. Gradbenike je seznanjala z ak- tualnimi znanstvenimi dosežki ter z rezultati njihovega uvajanja v prakso, z realizacijami slovenskih gradbišč, novostmi v gradbe- ni zakonodaji, poročala je o dogajanjih v slovenskih gradbenih kolektivih in društvih, razmišljala o položaju gradbeništva v družbi, o sistemu in razvoju šolstva, pomenu stal- nosti izobraževanja in skrbi za uvajanje in dosledno uporabo slovenskega strokovnega izrazoslovja. Pogosto je objavljala povzetke člankov iz tujih revij ter s tem slovenske grad- benike obveščala o aktualnem dogajanju v stroki po svetu. Revija ni bila namenjena le gradbenikom, temveč vsem tistim, ki so bili z gradbeništvom neposredno ali posredno povezani. O pomenu revije tudi v širšem jugoslovanskem prostoru priča dejstvo, da je predsedstvo SFRJ ob 30-letnici izhajanja odlikovalo Gradbeni vestnik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Kljub slovesu, ki ga je Gradbeni vestnik užival, je imenovanje prof. dr. Janeza Duhovnika za glavnega in odgovornega urednika za revijo pomenilo »nov elan in novo vizijo«, kot je poudaril takratni predsednik ZDGITS, doc. dr. Janez Reflak. Zavedal se je namreč, da status revije ni danost, temveč da njegova kontinuiteta zahteva nenehno nadgrajevanje kvalitete. Vrhunska strokovna podkovanost in raznovrstnost izkušenj prof. dr. Janeza Du- hovnika kot tudi njegove osebnostne lastnosti na čelu z veliko zavzetostjo in predanostjo raziskovalnemu in pedagoškemu delu, načel- nostjo, racionalnostjo, pedantnostjo ter ne- nehnim intelektualnim in delovnim nabojem v prepletu z vedrostjo in življenjskostjo so bile garant za uspešno nadaljnjo pot revije. Spremembe, ki jih je uvedel, so kmalu obrodile sadove. Najočitnejša tehnična no- vost je bila uvedba rednega mesečnega izhajanja. Revija je, z izjemo leta 1962, sicer izhajala neprekinjeno, vendar so bile pogoste dvojne številke, datum izida revije pa ni bil vnaprej znan. Redno mesečno izhajanje je pomenilo velik napor pri pridobivanju avtorjev člankov, pri čemer se je prof. dr. Duhovnik zavzemal za uvajanje novih, zlasti mlajših avtorjev. Vsebinsko so revijo zaznamovali usklajevanje teženj in zadoščanje potreb tako avtorjev člankov kot njihovih bralcev s poudarkom na raznovrstnosti besedil tako po vsebini kot po zahtevnosti ter duh inter- disciplinarnosti, ki je temelj razvojne perspek- tive gradbeništva. Poleg objav znanstvenih člankov je Gradbeni vestnik ohranil rubrike, v katerih so bile predstavljene različne zanimi- vosti z domačih in tujih gradbišč ter novosti in aktualnosti v panogi, intervjuji z gradbeniki, poročila o dejavnosti društev, članov ZDGITS, poročila z dogodkov, ovekovečeni različni jubileji ipd. Mnenja, kritike ter diskusije so dobile svoje mesto v rubriki Odmevi, stalni rubriki sta postali Koledar prireditev in Novi diplomanti. Od leta 2000 so vsi strokovni in znanstveni članki recenzirani pri vsaj enem anonimnem recenzentu. Ena izmed glavnih nalog Gradbenega vest- nika je ostala skrb za razvoj slovenskega znanstvenega in strokovnega izrazoslovja na področju gradbeništva. Za enotno uvajanje novih slovenskih izrazov je prof. dr. Janez Duhovnik skrbel skupaj z avtorji, recenzenti in lektorji. Prihodnost revije je videl v njeni večji med- narodni razpoznavnosti, zato je, poleg slo- venskih povzetkov vsebin znanstvenih in strokovnih člankov, uvedel tudi razširjene angleške povzetke, ki naj bi tuje bralce pritegnili k branju celotne vsebine. Dolgoročni cilj je bil uvrstitev revije v eno izmed zbirk mednarodnih bibliografskih baz podatkov, pomembnih zlasti za vrednotenje vplivnosti znanstvenih objav. Posebno priznanje reviji je bila pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti, ki ga je ZDGITS pridobil leta 2006. Pogoje za pridobitev in ohranitev zadevnega statusa ZDGITS izpolnjuje zlasti s svojo publicistično dejavnostjo, torej z izdajanjem Gradbenega vestnika. Prof. dr. Janez Duhovnik je sodeloval tudi pri oblikovanju in postavitvi domače spletne strani Gradbenega vestnika, kjer je celotna vsebina posamezne številke v elektronski izdaji dostopna vsem takoj po izidu. Bil je pobudnik projekta prenosa arhiva revije od leta 1951 dalje v digitalno verzijo, kar je bilo opravljeno v letu 2016. Najverjetneje smo pri zapisu uredniškega dela prof. dr. Janeza Duhovnika na marsikaj pozabili, vendar naj na koncu sklenemo takole: dragoceno dolgoletno sodelovanje s prof. dr. Janezom Duhovnikom nam bo ostalo v lepem spominu ne le zaradi njegovih mnogoterih zaslug, temveč prvenstveno zara- di prijateljskih vezi, ki so se med delom stkale in nas bodo povezovale tudi v prihodnje. Za njegov celostni prispevek v našo sredino se mu v imenu članov in vodstva ZDGITS iskreno zahvaljujemo, novemu glavnemu in odgovor- nemu uredniku revije, izr. prof. dr. Sebastjanu Bratini, pa izrekamo dobrodošlico in mu želimo veliko delovnega elana ter uspešno uresničevanje vizije prihodnosti Gradbenega vestnika. Srečno! Predsednik ZDGITS doc. dr. Andrej Kryžanowski