9. štev. V Ljubljani, dne 7. marca 1901. XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v„ za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Če ee enkrat tiska- 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni • v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Škofova zavarovalnica.
u.
Dejstvo je torej, da so si naši klerikalci ustanovili zavarovalnico, od katere pričakujejo vsaj toliko dobrot za slovenski blagor, kakor od blagoslov rosečih kon-sumnih društev, kjer so naši »gospodje« čisto pozabili nase . .
Ko bi pa ti naši gospodarstveni ve-leumi vedeli, da je posel, katerega so se v svoji brezumni skrbi v srečo našega naroda lotili, tako težak, kakor je v istini zavarovalna stroka, bi gotovo ob ustanovitvi tako važnega zavoda, kakor je zavarovalnica, ne postopali tako površno in ne bi ustvarili svojega, v slepi strasti rojenega in zato za dolgo življenje gotovo ne spočetega deteta pod takimi pogoji, kakor so to v resnici storili.
Da pa se je ta porod izvršil brez posebnih težav in bolestnih trenotkov, zato ima naša slavna vlada izredno zaslugo in sicer s tem, da je dala našim podjetnim klerikalnim velmožem, ki nimajo ni iskrice zmožnosti za vodstvo ta-cega podjetja, koncesijo za zavarovalnico, dasi se v zavarovalnih krogih predobro ve, kako sila težko je dobiti tako koncesijo. Ta koncesija rimskemu brezdomo-vinstvuje neoporokljiv porok, kakšen politični kurz vlada dandanes na Kranjskem.
Motili bi se, če bi mislili, da jo prišla vlada po resnem in temeljitem preiskovanju do trdnega konečnega prepričanja, da je ustanovitev nove zavarovalnice neobhodno potrebna za Kranjsko — oziroma
— strmite, drogi bralci — za Avstrijo, kjer dandanes posluje o.'J zavarovalnih družeb! Med njimi je — poleg nerednih
— tudi lepo število dobro vpeljanih Uglednih zavarovalnic, katere že dolgo Vrsto let delujejo z najlepšimi uspehi tudi pO Kranjskem, in katerim bi nova zavarovalnica tudi pod sprotnim in veščim Vodstvom nikakor no mogla delati konkurenco.
Zdi se, da slavna vlada tega vendar M temeljito pre udaril a, in da je ta kon-c68ija nekaka nagrada za različno uslugo, Woro ji jo izkazala oh mnogih prilikah ^aša »vzorita« višja duhovščina, žrtvujoč n«kdanje domovinske idejalo svoji koristi, ^našujoč se pri tem na slepo pokorščino Našega nevednega in zaslepljenega Ijud-^Va do naših višjih pastirjev.
Koncesija torej nikakor ni bila na ^estu, in čudno je, du pri tem zavarovalni J*rad  v   ministrstvu    notranjih   dol na
Urnvji ni zinil nikako besedo, in da so l6> ialibog, uresničilo besede, katere je
*P>sal priznan slovenski strokovnjak v ^varovalnih zadevah  leta 1889, da se
j daje   »vsakemu  židovskemu špekulantu j ali pa drugod dogospodarivŠemu I »poštenjaku« koncesija za ustanovitev zavarovalnice«.
Kam lahko privede »delovanje« tacih poštenjakov, so nam v dokaz mnoge zagate, v katere so zašle razne zavarovalnice vsled brezvestnega in brezumnega i delovanja tacih »veščakov« pred dobrimi desetimi leti, kjer sta posebno težko krizo morali preboleti »Francosko-ogrska zavarovalna družba« in pa malo srečna »Unio Gatholica«.
Naše »katoličane« ob ustanovitvi zavarovalnice ni vodila kaka res plemenita misel, nego narekavala jim jo je ustanoviti strankarska korist, katera naj bi jim pripomogla do še večjega vpliva nad ljudstvo. Katol. zavarovalnica jo torej strankarsko delo, kjer pa se pojavi na gospodarskem polji strankarstvo, tam dobra stvar uspevati ne more. In o tem nas najbrže prepriča žo najbližja bodočnost.
Nedeljska premišljevanja.
Piše katoliški duhovnik. Vsako kraljestvo, katero je samo zoper
sebe razdeljeno, bo razdejano in hiša bo
padla na hišo.
Iz evangelija sv. Luke, 11. 14—28.
Tekom zadnjih stoletij so celo države odpadlo od katoliško corkve, in celi narodi so obrnili katoliški veri hrbet, drugod pa jo ta cerkev izgubila večji del svojega vpliva in svojo veljave. Krivi so bili lega slabi duhovniki, nečistniki, lakomniki in sleparji, vsled katerih je ljudstvo obupalo nad katoliško cerkvijo ter pred slabimi duhovniki zbežalo k drugi veri. Tudi naši slovenski predniki so pred 300 leti vsled slabih duhovnikov pobegnili iz katoliške cerkve in prostopili k luteranski veri. Sovoda so se potom zopet povrnili v katoliško cerkev, ampak ne prostovoljno no iz propričanja, nogo ker so bili k temu z ognjem in mečem, s pravo zverinsko krutostjo prisiljeni.
Tudi v naših časih so jo v raznih deželah začelo velikansko gibanje za izstop iz katoliško cerkve in samo tekom nekaterih let jo na tisočo in na tisočo ljudi izstopilo. Posebno vro med Nemci. Nemški nacijonalci so opazili velikansko nezadovoljnost ljudstva s tistimi katoliškimi duhovniki, ki so vtikajo v politiko in sploh v zasebne stvari, ki nosijo politiko v cerkov in spovednico, ki hočejo v posvetnih rečeh imeti prvo besedo. To nezadovoljnost so nomški nacijonalci spretno izkoristili za svojo politično namene in dosegli so velikanski uspeh. Ta uspeh se ne Brno soditi samo po številu tistih,   ki  so  res izstopili  iz katoliško
cerkve,  ampak uvaževati se mora tudi da jih je na stotisoče ljudij, ki sicer na videz še katoliški cerkvi pripadajo, ki pa so se jej v srcu odtujili.
• Nastali so slabi časi za katoliško cerkev a krivi so tega samo slabi duhovniki. Zato pa ima vsak, kdor je udan Jezusu Kristusu sveto dolžnost, da brez usmiljenja preganja slabe duhovnike in jih podi nazaj v cerkev. S tem stori dobro delo, kakor tisti, ki iztrebi plevel iz pšenice. Slovenski kmetje! Bodite možje in poženite v cerkev vsabega duhovnika, ki bi se vtikal v posvetne stvari.
Politični pregled.
Državni zbor. Viharjev v državnem zboru sicer še ni konec, aii na bolje se je vendar obrnilo. Vlada je pregovorila Cehe, da so odnehali od obstrukcije, in da se je zamoglo začeti redno delo. Najprej se je seveda rešilo državne potrebščine, tisto postave, ki se morajo odobriti, ako naj deluje državni zbor, v kratkem pa pridejo na vrsto tudi druge zadeve. Seveda se še vedno primerjajo viharni prizori, in je bil v ponedeljek češki delavski poslanec Fresl, ki se sploh prav nesramno obnaša v zbornici, klofutan in obrcan.
Bolgarska je dobila novo ministrstvo. Druge države se bojo, da bo to novo ministrstvo poskusilo na Dalkanu prouzročiti nemire, vsled katerih bi se Bolgarska mogla polastiti Macedonije.
Angleška. V angleškem drž. zboru so bili to dni viharni prizori. Policija jo morala 11 poslancev šiloma odstraniti iz zbornice.
Vojna v južni Afriki. Zadnje dni ni nobenih posebnih vesti iz južne Afrike, Kadar Angleži tako molče, se jim navadno slabo godi.
Dopisi.
\z moravske fare. Tukajšnji gospod kapolan, čegar ime ušesu nekako tako zveni, kakor ime neke rastline, ki te močno speče in se spuščajo celo mehurčki, ako se je dotakneš, izborno kratkočasi poslušalce skoro vsakokrat, kadar so prikaže na prižnico, s svojim komičnim vedenjem in s svojim ne posebno prijetno donečim glasom. Včasih useje tudi kakšno — o liberalcih in o liberalnih časopisih, kar se pa že marsikomu smešno zdi . . . V nedeljo je pa pri krščanskem nauku razlagal, kako bode na »onem svetu«. Ljudje se čudijo, da ravno ta gospod tako dobro »oni svet« pozna, in da mu je celo vsaki kot znan, v katerem bodo kdo stal. Zato je sedaj pri nas mnogo ra-
dovednežev, kateri povprašujejo, kateri kot je namenjen tistim lažnjivcem, katerim je že na tem svetu — laž dokazana. (?!) Njegove propovedi še celo »brumnim dušicam« niso vseč, ker vpričo otrok z veseljem rabi besedico »hudič«. Gospod kapelan bi že lahko vedel, da otroci take besede radi posnemajo — in kdo bode tega kriv? Prepričani ste lahko, gospod kapelan, da ne boste privabili s takimi propovedmi ljudij na svojo stran, ampak ravno nasprotno, odvrnili jih boste! Dobro bi bilo, ako bi bili že preje v Moravče prišli, in ljudstvu bi se jelo že preje odpirati oči!
Z Rožič vrha pri Črnomlju. Volili smo v naši občini narodno napredno stranko. Naš gospod kaplan Ivan Flor-jančič je bil vsled tega hudo razdražen, kar je pokazal, ko sem dne 17. minolega meseca k njemu v pisarno prišel, in ga poprosil, naj mi da dva izpovedna listka, toje za rai' in za mojo ženo. Ko sem to izrekel, me je grdo pogledal, češ, »kjo ste bili, ko je bilo oklicano?« Nato sem jaz odgovoril: ker sem sam s svojo ženo, in ker sem ravno isti dan imel delavce, namreč sekače za drva, mi ni bilo mogoče ravno isti dan priti«. Nato mo je g. Florjančič zopet hudobno pogledal in pognal z besedami »marš ven, mrha«. Jaz sem dejal: Zakaj bi šel ven, saj nisem pes, da mo ven gonite, in tudi nisem nobena mrha. Kaplan: »Če ne greš ven, ti dam vrit z nogo.« Seve da sem so kot pošten kmetovalec in dober obči-nar precej odstranil. Ko sem iz njegovo pisarne šel, me jo še po stopnjicah zmerjal in za mano upil. Ker se vi gospod Florjančič že več kakor pol lota na loci mučite in kričite, da je vera v nevarnosti, in da vera peša, vas vprašam kot dober katoličan in pošten kmet, kdo je tega kriv, in kdo nas spravlja ob vero? ravno Vi gospod, drugi mestni kaplan v Črnomlju, in tudi več takih Vaših somišljenikov. Takega Vašega postopanja Vas seveda ni sram, ali ko bi imeli Kristusovo vero, bi so morali sramovati. Moram še nadalje razjasniti, da je Florjančič iz semenišča v Črnomelj na prvo svojo postajo prišel, in hoče s svojo veliko mogočnostjo vse prenaroditi. Skoro bo šo čoz tehanta segel. Svetujemo Vam gospod Florjančič, da so držite verof katero je postavil naš Gospod JezuB Kristus in obnašajte se spodobno.
Matija Rožič.
Iz devete vasi v Istri, (občinski vJbor v duhovskih rokah.) Pet let bo skoraj, kar smo imeli deveti v vasi občinsko volitve. Bog nas jo bil takrat vdaril s slepoto, da smo volili v občinska zastopata nič manj kot dva duhovnika: enega sladko priliznjenoga in Častilakomnega, drugega pa bolj ponižnega, ki jo zadovoljen že s tem, da zamore s svojimi tercijalkami cele dneve do pozne noči pobožnosti uganjati, kakor to njih pravila zahtevajo. Po srečno (t) dovršenih volitvah jo naš župnik osebno daroval zahvalno sv. mašo, in naši prvi možaki so mu pri tem stregli. —. Tega dne no bo naš župnik gotovo nikdar pozabil, ko jo videl, kako ponižen in pohleven občinski zbor jo dobil. Topiči so onega dno gromoli in naznanjali svetu, da smo v deveti vasi izgubili svojo prostost, da je naša občina izročena črni suknji na milost in nemilost — a mi brižni smo nad vsem tem od voselja vriskali! — Mislili si bodote potovo gospod
urednik: blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Bili smo takrat v resnici toliko »šegavi«, da smo mislili, da so edino duhovni naši pravi prijatelji, ki bodo skrbeli le za naše dobro. Zdaj pa vidimo, kako ljuto smo se prevarili. V našo do tedaj mirno občino zanesel se je prepir in sovraštvo; tožbe so na dnevnem redu; špijonaža in oderuštvo je v najlepšem cvetju; strasti bo vnemajo; vse gre rakovo pot; le siromaštvo naše se množi, in občinski stroški rastejo, da so se skoraj podvojili. Ali naj vse to brezskrbno gledamo, s prekrižanimi rokami, ko vidimo kam jadramo pod to črno zastavo? Kaj pa sta storila naša dva posvečena gospoda v občinskem zboru kmetu v korist? Nam je morda kaj pomagano s tem, da se njihove palačam podobne farovže neprenehoma popravlja? Smo kaj na koristi, da zidamo in vzdržujemo kakemu duhovnu hleve, ki so lepši kot naše hiše? Ali pa bomo morda poprej dosegli večno izveličanje, ako z našimi žulji obzidujemo duhovska posestva, mesto, da bi to oni sami storili, ki imajo več denarja kakor mi, in nimajo ne žene ne otrok? Le pomislimo, koliko lepega denarja se jo porabilo v zadnjem času za popravljanje in vzdrževanje farovža, katerega pa je spremenil naš župnik v pravi z veri-njak za svoje pse in mačke. Vsak popravek farovža gre tedaj na občinsko stroške, akoravno bi moral župnik sam za nekatero popravke skrbeti, kakor so njegovi predniki storili. Našemu župniku se mora vsaka željica izpolniti, in če je še tako neopravičena. Njemu na ljubo moralo so je odstraniti popolnoma dobro lončene peči in jih z novimi dragimi nadomestiti; porušiti smo morali prejšnje dimnike, katerim ni bilo nikakega prigovora in novo sezidati. Te in mnoge drugo nepotrebne stroške moramo nositi, ker tako zapovedujejo naš »gaspud«. Vgodilo se je daljo župnikovi zahtevi, da so je I celo pri hlevih postavilo popolnoma nepotrebne rovo, katerih mi še pri hišah nimamo; da še celo neki zid pri župni-kovom zemljišču moralo se je na našo stroške popravili. Kaj ne, kako lepo skrbi za nas gosp. župnik kot občinski zastopnik? Kako pa z nekdanjim šolskim vrtom, ki jo med šolo in farovžem, katerega sedaj župnik vživa > V nekem zapisniku čitamo, da so jo na tem prostoru imela zidati šola, a šolski vrt bi bil za Šolo proti »Bregu«. Da bi imel vrt več solnca, odločilo so jo prostor med šolo in farovžem, za šolski vrl, a šolo so je sezidalo, kakor sedaj stoji. Vendar je šola le malo časa vživala ta vrt. Koliko sadnega drevja bi so bilo do sedaj iz tega vrta brezplačno mod kmete razdelilo, da ga niso Šoli vzeli? Koliko več sadja bi bo sedaj pri nas prodalo, da smo imeli prostor, kjer bi se učili miši otroci tudi cepiti, kakor so drugod učijo? Kdo jo kriv, da ni tako? Ko bi naš župnik v resnici imel kaj Hrca za ubogega kmeta kakor on vedno trdi — bi vrt gotovo šoli prepustil, da bi bo otroci na njem učili v sadjereji, kar bi prav lahko storil, ker ne pridela na njem, kakor par jerbasev krompirja, katerega pa ima na svojem posestvu veliko več, kot potrebuje. <)n tega no stori; v plačilo mtnda, pa smo morali ta vrt še z našimi krvavimi žulji obzidali .Tako vračamo kruh za kamen. Pa še bo kdo trdil, da ni dobro in koristno, da jo naš župnik ob-
činski zastopnik! — Ako vsaki še tako muhasti željici našega župnika vstrežemo — pa kaj ne bi, saj imamo denarja, kot blata — »Ii se je potem čuditi, ako ima nas za take bedake in hoče, da mu še konjička kupimo, da se bo na naš račun lepo okrog vozaril. Takega župnika, ki bi znal za svoje »ovčice«, tako lepo skrbeti, bi po svetu zastonj iskali; zato prašamo vas, ki ste toliko zaslepljeni, da sladkim besedam kakega priliznjenega tujca vse verjamete: Povejte nam vendar, zakaj sili naš župnik v občinsko zastopstvo, kakor mačka v mlečnico, ko vendar beremo v sv. pismu, da njih kraljestvo ni od tega sveta? Zakaj hoče imeti naš župnik v občinskem zboru poleg svoje žlahte, samo mežnarje in starešine, in zakaj se boji, da bi kateri naših razumnih in poštenih možakov, katere vsi spoštujemo, prišel v občinski zbor? Kaj bi rekli, dela to za našo, ali za svojo korist; skrbi li bolje za naše dušice, ali bolj za svoje mošnjice ? Slednjič vas še prašamo: v kateri božji ali cerkveni zapovedi jo zapisano, da mora biti naš župnik ob enem tudi naš župan? Kaj smo ros tako nevedni, da ne bi znali sami zase bolje skrbeti, kakor župnik za nas skrbi? Saj nismo mladoletni niti umobolni, da bi potrebovali tujce za »kura-torjc«, katerim so več na srcu njihovi psi in mačke — katerim ostaja kruha in mesa — kakor pa našo siromaštvo! V svoji hiši bodimo sami gospodarji, in no poljubljajmo biča, ki nas tepe!
Iz šmarskega okraja na Štajerskem. Kar je bilo pričakovati, to so je tudi zgodilo. Duhovniki so nevoljni zaradi ustanovitve »vSlovenskoga kmečkega društva« v Smarji, in žo skušajo kmete progovoriti, naj no vstopijo v društvo. Zakaj? Duhovniki pravijo, da zoper njihovo voljo še ni bi bil nobeden poslanec izvoljen, in sedaj mislijo, da zoper njihovo voljo se no smo nobeno politično ali gospodarsko društvo ustanoviti, in nobeno obstati, kjer bi oni ne imeli prvo besedo in komandirali. V »»Slovenskem gospodarju« pišo tisti šmar-ski kaplan, ki brca in kriči po prižnici, da bodo »Slov. kmečko društvo« imelo namen, zasejati liberalizem. Po nepotrebnem se obdrgne ob dva narodnjaka, ki sta kmetom razložila pravila in pojasnila namen, društva. Na posvetovanje zaradi ustanovitve društva bilo je povabljenih kakih 26 mož iz celega okraja in tomu povabilu so so vzlic tudi sami odzval1 skorej vsi, in jih ni nihče pripeljal soboj-Prišli so sumi. Dopisnik kvasi nadalje v dopisu o škodljivem liberalizmu in števu, kake nesrečo je liberalizem pr0" vzročil. Da jo liberalizem kmete osvob'>* dil tlako in jih napravil za svobodno ljudi kakor so drugi, tega pa dopisnik ni F°* Ved a I Duhovnik pač vedno lo tisto pove, kar njemu pride prav, in kar je njemu n» korist. Liberalizem je dandanes lo &9 strašilo, s katerim strašijo duhovniki nevedno ljudstvo, ali tudi ljudstvo bod° sčasoma spoznalo, da jo strah pred liD° ralizmom votol, in okoli ga nič ni »SIjJ vensko kmečko društvo« no bodo n« 1 beralno m ne klerikalno. Imelo bo hV°' politični iu gospodarski program, ki no obse/al le vprašanja, ki se tičejo ^ine | bkega stanu. Vere ne bodo nihče trg iz src slovenskih kmetov, nasprotno J bodo vsakdo   hranil,   06   ^ ,,,Ki° ,\
tela po svojih o/nanjovaloih  zlora »
politične namene in tako izpodkopavati. Možje, ki so se postavili na čelo novemu društvu, so porok, da so vera ne bode Napadala ali zaničevala. Ako se pa katerega duhovnika, ki na eden ali drugi na-'čin zagreši, malo okrene, to še ni groženje zoper vero. Duhovnik je tak človek, takor smo vsi drugi, in vsak človek ima svoje slabosti. Osnovatelji »Slov. kmečkega društva« so: Jakob Zdolšek po domače ■Šuc, veleposestnik iz Ponikve, Jernej Drofenik, župan v Šmarju okolica, Jože Kregar, župan v Št. Petru na Medvedovem selu in Florijan Golež, posestnik v ■Št. Vidu. Kdor pozna te vrle narodne može, jim bode pač z mirnim srcem zasipal, da bodejo oni v društvu zastopali kmečko koristi in čuvali nad nedotakljivo svetinjo slovenskega kmeta — sv. vero. Kmetje združite se okoli teh mož in zanesite se na njihovo dobro vodstvo, in *kmalu se vam bodejo odprle oči, da boste videli Bvoje prave kmečke prijatelje in •odprli ušesa, da boste slišali in spoznali, ■da ni vsaka beseda božja i resnična, ki pride iz duhovniških ust, in da političen •evangelij, ki ga razlagajo duhovniki kmetom, ni vedno v korist kmetom, marveč Tazlagateljem samim.
Domače in razne novice.
Potrjena postava. Cesar je potrdil postavo glede ustanovitve občine Bukovje v postojinskem okraju.
Škof pri cesarju. Ljubljanski skof je bil dne 11. februvarja pri cesarju. Šel 1?a je prosit, naj zaukažo, da sodnija ne smo kaznovati kurata Ferjan-čiČa iz Goč, kije tožen radi hudodelstva javn e nasilnosti in sapeljavanja h krivemu pričevanju. Ta škofov korak je obudil silno ogorčenje in vso pravi, kam pridemo, '^e bo škof skušal hudodelsko duhovnike "Odtegovati pravični kazni. Pred postavo stno vsi jednaki, duhovniki in berači, nad tesarskim dvorcem na Dunaju pa stoje z '-litimi Črkami besede: Pravica jo Podlaga državi. Bomo videli, kaj se zgodil
Masten račun. Poslanec dr. Šuster-^<Č> ta najboljši prijatelj kmetov in delavcev jo za napravo neke tožbo zaračunal ljubljanski bolniški blagajni 1 200 K. Mi 8ttu> prepričani, da bi noben Žid toliko no *ačunal.
Kaj bo s tem denarjem? Corkniški "^ekan Kunstelj jo to dni v družbi svojoga Hplana Lavrončiča prišol v Begunje nad Cerknico in pobral za cerkev tokom let toženi denar v znosku nad 3000 gld. ^gunjci bodo tožili, če denarja z lopa duh«' nazaj.
Slovenske kramarice v Cel|u so bilo finskim mogotcem tako na potu, da je ^Dčinu prepovedala vse kramarijo   po hi-
Slovenski kmetovalci hodite samo k
lllin trgovcom.
Vse  toži.   Naši  klerikalci   bi radi ,v°jo nasprotnike kar žive sežgali. Ker eKu ne morejo dandanes več storiti, jih jja   tožarijo   kolikor   mogočo.   Zlasti so p> Šustoršič   odlikuje,  dasi  nima pravo in je n. pr. v  Kamniku  s svojo Jj?*Do   /aradi  sleparij   »Gosp.  zvozo« z •llt>dro grdo pogorel.   Mej drugimi toži aj tudi celjsko »Domovino«. Ta obrav-
nava bo posebno zanimiva. Najsi bo tudi urednik obsojen, vendar pridejo pri tej priložnosti jako čedne reči na dan. Sramotno pa je, da toži dr. Šusteršič slovenski list pred nemškimi porotniki, mej tem ko se na primer »Rodoljuba« ne upa tožiti.
Slovenski delavski dom v Trstu.
Neko slovensko društvo je kupilo na jako primernem kraju v Trstu stoječo hišo. S tem so dobili tržaški Slovenci prsi svoj dom.
Kreditno društvo kranjske hranilnice, ki je bilo trgovcem in obrtnikom vedno v veliko podporo, bo najbrž prenehalo delovati, ker se mu je naložilo tako strašansko veliko davka, da bi v petih letih moralo napovedati bankerot.
V Ameriko je odpotovalo meseca februvarja samo z ljubljanskega kolodvora 539 oseb.
Dva nova semnja. Vas Grahovo pri Rakeku je dobila poleg dveh starih sejmov še dva nova; in sicer bode prvi letos dne 22. marca, drugi 15. novembra. Grahovski sejmi zelo slovijo, ker se na iste prižene do 1500 glav živine, največ zelo lepih volov. Zaradi tega prihajajo na te sejme vedno kupci z Moravskega, Primorskega, Štajerskega in drugod in vsi trdijo, da se malokjo dobi tako lepa živina, kot na teh sejmih. Zato opozarjamo kupce in prodajalce na omenjena dva nova seja.
Malomaren poslanec, je dr. Ivan Šusteršič. Dne 20. februvarja je imel tisti odsek, ki ima odobriti volitve poslancev silno važno sejo. Šlo se je za to, da ne dobe Nemci in Lahi poročila o volitvah v Celju in v Istri, kjer smo bili Slovenci in Hrvatje ogoljufani od Nemcev in Lahov. Pri tej seji je šlo za vsak glas, a dr. Šusteršiču se vender ni zdelo vredno, da bi se bil seje udeležil. Sramota!
Nov pastirski listje izdal ljubljanski škof. V tem listu se zopet zaganja v »Rodoljuba«. Mi smo doslej škofu prizanašali, v prihodnje pa tega no bomo več storili, ampak bomo pozvali c. kr, sod-nijo, naj škofa zaradi prestopka po § 302. kaz. postavo kaznuje.
Pri porotnem sodišču v Ljubljani so bili obsojeni: Jožef Blaznik iz llraš, zaradi požiga 8 let, Josip Turšič iz Cerknico, zaradi tatvine na 7 mesecev, Janez Šilar iz Št. Vida nad Ljubljano, zaradi uboja na 4 leta in Jakob Janež iz Ljubljane, zaradi težko telesno poškodbe na 10 todnov.
Župan v Dideh, g- Ivan Roje jo radi bolezni od županstva odstopil. Za novoga župana jo izvoljen posestnik Anton Sedej v Doloh. Ljudje se bojo, da bi utegnil postati preveč klerikalen.
Župnik v Senožečah, slavni gospod Naco, jo 3. marca izlil ves svoj žolč na »Rodoljuba«, »Slovenski Narod« in »Rdeči Prapor«. 0 tem zabavljanju so nam piše: Gospod Nacek, nikar so ne jezite. Jeza ni zdrava. »Rodoljub«, »Slovenski Narod« in »Rdeči Prapor« no pišejo nič zopor vero, ampak samo zoper slabo duhovnike. Duhovnikom, ki na tako liste zabavljajo, nič no verjamemo, ker Bamo tak duhovnik, ki sam nima dobre vesti, so boji grajo slabih duhovnikov. Čo pa tak duhovnik p.»leni So vpije, da je vera v nevarnosti, vo vsak, da misli samo na bero. l/.polnjujle, g. Nace, rajšo vestno svojo dolžnosti.   Koliko časa že ni bilo
pridige v naši cerkvi Sv. Jerneja ... Torej le mirni bodite, g. Nace! Pamet je boljša ko žamet!
Ogenj je „panal". V Kostanjevici na Krasu je gorelo. Neki pobožni Žefki je prišlo um, skočiti do g. nunca, ter ga prositi, naj pride takoj na gorišče, da bo ogenj »panal«. Nune je, čeprav bolehast in čotast, takoj hitel na gorišče, se odkril, začel moliti in prekrižavati ogenj. Ko se mu je zdelo dosti, pa je rekel: »Jest sim vžej odpravu, bo vžej dobro, le pridno vodo nosite in ogenj gasite, slame pa ne pri-devajte ognju!« Odšel je, ognja pa je bilo konec, ko je vse zgorelo. — Ljudstvo držati v vražah, v nevednosti, to pa nunci kaj radi delajo. Zakaj, to »vžej« vedo, ali ljudstvu se odpirajo oči, da sprevideva, kako ga farbajo in sleparijo nekateri izmed tistih, ki bi imeli učiti resnico in pravico! Pa je »vžej« tako: marsikateri nune misli vedno edino le nase in na svojo malho, ki nima dna. Kakor bi v brezdno metal, nikdar ni sita!
Vinarska zadruga se je ustanovila te dni v Novem mestu. Vinogradnikom priporočamo toplo, naj pristopijo tej zadrugi.
Poskusen samomor. V Ljubljani se je 171etni čevljarski pomočnik Janez Še-tina vrgel pod vlak, ki ga je vlekel kacih 100 korakov daleč. Šetina je bil močno poškodovan, pa je imel vendar toliko moči, da je šel peš na rotovž, kjer so ga obvezali in poslali v bolnico.
Smrt pred sodiščem. V Mariboru se je 27. februvarja vršila obravnava proti bivšemu uradnemu slugi Jakobu Pintarju iz Kranja zaradi poneverjenja. Pintar je pri obravnavi priznal svojo krivdo, v tistem trenotku pa se je zgrudil in obležal mrtev na tleh. Zadela ga je srčna kap.
Zaradi detomora so zaprli v Trebnjem službujočo 231etno deklo Cecilijo Vrček iz Kamene.
Protestantsko cerkev bodo zidali zdaj v Beljaku, ker je tam že toliko ljudi izstopilo iz katoliške cerkve. To je uspeh tistih slabih duhovnikov, ki imajo za vse mogočo reči časa, samo no za to, da bi svojo službo vestno in pošteno opravljali.
Pri občinskih volitvah v Sinčivasi na Koroškem so v dveh razredih zmagali nemškutarji. Slovenstvo na Koroškem nazaduje tako žalostno, da se je bati najhujšega.
Občini trg Šmarje na Štajerskem podelili so se glasom uradnega lista c. kr. okr. glav. Celje troji novi živinski sejmi in sicer za dneve 20. marca, 21. junija in 17. avgusta vsacega lota. Ako pade tak dan na nedeljo ali praznik, je semenj sledeči delavnik. Prvi novi semenj jo torej že v sredo 20. marca t. 1.
Zgradba železnice Grobelno-Slatina približuje se najbrž uresničenji, ker sicer bi so no vršila pogajanja za odkup potrebnih zemljišč. Ta pogajanja so baje v rogaškem okraju že sklenjena, v šmar-skem so pa sedaj vrše.
Bilje s klerikalnih strnišč. Župnik za Polšnikom pridigoval jo ob volitvah kmetom: »Vi so le držite svojega hleva, za nas se ne brigajte, mi imamo vsega dovolj, smo že preskrbljeni.« — Liberalen kmet pokličo kaplana agitatorja na stran in ga vpraša: »Prosim, naj mi povedo, kedaj so vzdignili svetnika »Klerikavca« in »Liberavca«, ker vsako nodeljo pridi-
gujete o njih, a v pratki in koledarju jjh pa ni?« Gospod so se zabrnili, pa šli.
— Hlapec pride k župniku službo odpovedat. »Kaj ti manjka, da greš od nas«. O gospod, oni so že še, ali ženska je hudič. Katera ženska je to? Gospod, Njih ženska je hudič. Na, vzemi plačo, pa pojdi!
— Kmet izpove kaplana biro pobirajočega, prav pošteno, češ, da mu ni nikoli dovolj z vrhom mera. Ko se mu jeza pokuha, vpraša kaplana: »Gospod, ali bodo pili časo vina?« Ne, hvala za pijačo nisem, zdaj bi bil najbolji za obhajati, ker ste me korenito izpovedali.
Koliko se poje v Trstn. V prvih desetih mesecih minolega leta se je v Trstu zaklalo: 19.785 volov, 66 bikov, 3999 krav, 1059 konj, 27.901 tele, 13.442 koštrunov, 27.134 jagnjet in 4849 prešičev.
Grozen zločin. V Sibinju na Hrvatskem je Josip Zulie, 38 let star, zaklal z nožem svojo ženo Rozo. Ko je vso raz-mrcvaril, je zaklal še troje svojih otrok, potem pa kravo, telico in tele, in potem še mačko in psa. Ko je poklal vso, kar jo bilo v hiši, se je sam javil orožnikom.
Žalostna nsoda ženina. Uradnik kmetijske posojilnice v Slatnem na češkem, se je nameraval poročiti. Peljal se je domov, da vzame seboj na svatbo svoje stariše. Na potu je mož omagal, sedel in zaspal. Ko se je zbudil, je čutil, da so mu zmrnilo roko, noge in nos. Hodili ni mogel več in bil jo toli slab, da ni mogel nikogar poklicati. Ponoči so mu je posro-čilo, sprožiti si revolver v prsi. V soboto zjutraj so ga našli nezavestnega. Umrl jo že drugi dan.
Rankerotensamostan. Benediktinski samostan v Rimu, v katerem je 28 angleških plcmkinj, je bankeroton. Premoženje jim je opravljal prelat Kamblor, kije bil nunam tudi spovednik. Napravil jo dolgov nad dva milijona lir. Prelat je odstavljen, a nune so ob ves imetek, in samostan je prišel na boben.
Zverski oče in tast. V češkem mestu Rozmitalu je 801etni starec Josip Brda, bivši župan, napadel svojega sina in njegovo ženo, ko sta spala ter jima s sekiro razklal glavi. Potem je skočil v vodnjak ter se vtopil.
Troje srečnih šivilj. Tri žrebanju dunajske sirotinske loterije, ki je bilo objavljeno 20. m. m., jo pripadel glavni dobitek v znesku 20000 kron trem siromašnim šiviljam, ki so skupaj kupilo za l K srečko.
Krvav zločin pred sodiščem. Pred napoljskim porotnim sodiščem je stal neki Jakob Simesti. Bil je obtožen, daje zaklal gostilničarja, čegar hčer je imel za ljubico. Med obravnavo jo skočila k obtožencu njegova ljubica ter mu plunila v lice, a ko so stražarji odstranjevali dekleta, jo planil na Simestija njen brat ter mu zarinil v srce nož.
Zopet dva. Porotno sodiščo v do-partemontu Basses Pvrenes na Francoskem je obsodilo te dni duhovnika Pan-gasa, radi posilstva in drugih nenravnih činov na dosmrtno prisilno delo. Brata krščanskih naukov Guiranta pa radi podobno nenravnosti na 201etno prisilno delo.
Brezvestno sleparstvo. Po Galiciji se širijo svetniško podobice, ki se morajo jesti, ako hoče biti človok zdrav in očišćen grehov. Podobice so nosile podpis škofa Soleckega, a prodajal jih jo pater Siedlecki. Škof je izjavil, da jo pater njegov podpis ponaredil. Vzlic temu pa so te podobice Še prodajajo, dasi jih jo natisnil žid (!) Deutscher v Podgorcih. Največja kupčija s tem, »čudodelnimi« podobicami je v Krakovem. Tam jo prodajal-nica »različnih reči iz Rima in Jeruzalema«.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Ker se podobice zelo kupujejo, je njih cena poskočila. Prej je veljala taka podobica 2 vinarja, danes pa velja 10 vinarjev! Pomaga pa taka čudotvorna podobica, ako je človek bolan, nesrečen ali poln grehov. »Krščanske device« pa jih jedo, da bi ne dobile nobenega — otroka! Neki pater Polički pa je začel sedaj prodajati še--»mleko matere božje«
—!! Pater trdi, daje kupil mleko pri nekem asirskem duhovniku. Za 1 krono dobi vsakdo košček »mleka« (menda apna), ki dela čudeže pri bolnikih. Na koščku je soveda tudi primerna molitev s podpisomX. F. Gawronski 20 decembra 1889. Treba je deti v kozarec le par praškov tega »mleka« in človek mora ozdraveti. Ti klerikalci so pač na vsem svetu enako brezvestni sleparji in izrab-Ijevalci neumnosti naroda!
Gospodarske stvari.
Kedaj velja odrezovati debele veje od sadnih dreves?
Marsikdaj se zgodi, da se močne veje na drevesu tako upognejo, ali drugače krivo zarastejo, da jih je treba odrezati. Kadarsibodi pa se to ne sme storiti, sicer se vsled velike rane začne drevo sušiti. Poleti ne velja radi muževnosti in vročine, vsled česar rada pritisne marsikaka bolezen. Zimski mraz pa ranam tudi škoduje, da razpokajo in se suše. Najbolje je to storiti v rani spomladi, kadar je najhujši zimski mraz že minul. Takrat so veja gladko odreže, rana pa z ilovico in kravjekom na debelo namaže in obveže.
Tržne cene v Ljubljani
2. marca 1901.
Pšenica, 1001 Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza, , Krompir, Leča, Grah, „ Fižol
Maslo, kgr. Mast,
Speh svež, „
lit.
7rr»
16|-13^0 13:50 13160
te—
17j —
11 60
520
-|20 __
-20 2j— 1-30 1 30
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ . Jajce, jedno .  . . Mleko, liter .  . . Goveje     meso kgr. Telečje „ Svinjsko „ Koštrunovo ,, Piščanec .  . . Golob .... Seno,  100 kilo Siama, „    „ . Drva trda, klftr. „ me>ka, „
	K	v
	1	44
	1	90
	—	5
	—	16
	1	28
1		20
• 1		40
		80
• 1		80
	4	%
	440	
	8	—
' 1 ■n	5	—
Loterijske srečke.
Oradeo, 2. marca. 67, 49, 83, 14, 16.
Brno, 20. februvarja. 75, 56, 43, 22, 88.
Dunaj. 16 februvarja. 82, 4, 43, 2, 12.
Lino, 26. februvarja. 12, 78, 27, 8, 77.
Praga. 27. februvarja. 12, 41, 1, 86, 42.
Tr«t, 23. februvarja. 40, 20, 12, 35, 27.
Podpisani odbor naznanja, da se? bodeta vršila od letos naprej v Grahovem pri Rakeku
dva nova sejma
in sicer:
prvi dne 22. marca drugI dne 15. novembra
na katera se kupci in prodajalci uljudno* vabijo.
Gospodarski odbor v Grahovem pri Rakeku dne 5. marca 1001.
Andrej Kraje
podžupan.
Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarne" v Ljabljan1-