OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPRAV
£ б v A 1.1 T
NEODVISEN DNEVNIK za SLOVENSKE delavce V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Prlatiag of * All Kinds
VOL. XXXVII.^LETO XXXVII.
Zadnje vesti
. Mansfield, Ohio, je bil progla-kot industrijski kraj, ki je У sili. Brezposelnost ni samo wst odsotna, marveč, osem odstotna. To industrijsko območje •ma tako prednost pri vladinih
naročilih.
V Clevelandu samem se trdi, RTc malo na bolje, ker je ne-aj manj prijav za brezposelno ^Poro. Podjetje Fisher Body Javlja, da ima več naročil in da ^ bo delalo osem in pol ure ♦nevno, dvakrat na mesec pa tudi ob sobotah. /
McCarthy nadaljuje s histeri-
J®- Snoči je napadel radijskega
omentatorja Murrowa, da je
pr«4l 20 leti bil v službi komuni-
s čne propagande. Murrow mu
odgovoril, da je McCarthy
McCarthy in je za njega
^sak komunist, kdor ga kritizira.	,
Toda McCarthy je šel še dalje.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 7, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 68
Winston Churchill ve, kaj dela; ozadje senzacije v Londonu
LONDON, 6. aprila—Danes se je v britanskem parlamentu nadaljevala debata o atomskih tajnostih, vodikovi bombi in o atomskih dogovorih med Veliko Britanijo in Združenimi državami. Churchillu, ki je včeraj iznesel senzacionalno vest, da je pod njegovo vlado v letu 1943 obstojal dogovor med Londonom in Washingtonom, da se sme atomska bomba rabiti le sporazumno med obema dr žavama, laboristična vlada po vojni pa da je prednosti tega dogovora zapravila, je odgovarjal vodja opozicije Clement Attlee.
Trdil
je, da se je izdelava vodi-
v~y WW at, JI" ix^ic^iO'Vai vuui"
bombe namenoma zavlekla ^ 18 mesecev, ker da so bili v ^'adi komunisti.
Na to trditev so se oglasili ® ani atomske energije, ki so Mc-arthyu odgovorili: McCarthy P^teja smešen, ne ve kaj go-
V	]^®Carthy je dobil še eno zau-^0, ko je njegov prijatelj
iz Bostona enostavno od-' ®Pil kot svetovalec njegovega v senatu in se ne mara "^fiSati v afero s Stevensom.
Danes dopoldne ima predsed-
^ Eisenhower tiskovno konlO'
'enco. Gre za Indokino. Nekateri
^Miokratje zahtevajo, da ^e Ei-
®®nhower pred kongres in tam
pojasni svojo politiko do Indo-Kine.
У Toki ju so zdravniki, ki zdra-23 ribičev, katere so dosegli ашо-aktivni žarki ob eksploziji . j^ove bombe na Bikinih, iz-da nimajo nobenega upa-Ja, da bi ti bolniki še kdaj ozdraveli.
Poročali smo o poroki dvora-^^Ra kaplana kraljice Elizabe-v Londonu, Canonu Raven, ' j® pred 11 dnevni v Bostonu Ofočil 80-letno vdovo milijo-
lel	Raven je star 79
ђ.' ženitovanjskem potova-Hev ^	v Angliji, kjer , je
У zadela srčna kap in je Pokopana bo v Angliji.
SLAB APRIL
Aj^^SHINGTON, 6. aprila —
V	sever in države okrog do '• i^zer ter severovzhod bo-
imeli slab april. Vremenski ^^P°veduje, da bo meseca ђо ^ krajih mrzlo in vlaž-^гегпе, vse pod normalo. Tudi n ^6všečna vremenska izne-iiiso izključena.
VUe
rojemce
^ Vile rojenice so se zglasile pri L , ^rs. Frank Glickar, 17300 ® Shore Blvd., in pustile v
^"^epkega fantka—dru-^i^užini. Mati in dete se ni s ^ Euclid-Glenville bol-postala Mr. in Petič	iz 1153 E. 168 St.
in stara mama.
^®stitamo!
Politični položaj pred nastopom Churchilla je bil spravljiv. Attlee je pridobil delavsko stranko za to, da se Churchillu v atomski debati ne dela težav. To spravljivost laboristov je porušil Churchill sam in je vprašanje, kaj je nameraval s tem nastopom. Računati je namreč s tem, da je Churchill skušen državnik, ki ve, kaj dela in kaj govori.
Clement Attlee je danes zanikal, da bi mu bil znan dogovor med Churchillom in pokojnim Franklinom Rooseveltom. V ostalem pa je Churchill sam na-glasil, da je šlo za oseben dogovor pa itak ni bil predložen zakonodaji v odobritev.
Britansko časopisje, tudi tisto, ki sicer zagovarja Churchilla in konservativno vlado, je nastopilo zoper Churchilla. Imenujmo le dva najuglednejša in najpomembnejša britanska politična lista, londonski "Times" in liberalni "Manchester Guardian." Iznesla se je namreč zahteva, da mora Churchill spričo svoje izjave odstopiti. Churchill se za te pozive ni zmenil. Javnost se sprašuje, kaj je bilo pravzaprav ozadje njegove senzacionalne izjave. Trdi se, da je hotel Churchill opozoriti Ameriko na ožje sodelovanje med Washingtonom in Londonom, ko gre za tajnosti atomske energije. Amerikancem je predočil dogovor, ki je bil seveltom in njim samim kot pred-sklen jen med predsednikom Roo-sednikom britanske vlade. Dogovor ni bil časovno omejen. Iz tega bi se dalo sklepati, da je po Churchillovem mnenju še v veljavi, oziroma bi bil v veljavi, če bi Združene države po vojni zlasti z zakonom, ki nosi ime senatorja McMahona, ta dogovor praktično ne stavile izven veljave. Krivda za to stanje pa da pade na laboriste, ki da niso znali preprečiti omenjenega ameriškega zakona, ki je stopil v veljavo leta 1946, ko je bil predsednik britanske vlade Clement Attlee.
Z omenjenim zakonom se je Amerika v pogledu produkcije atomske energije, kakor tudi njenih tajnosti osamosvojila in delala povsem na svojo roko. Ta zakon predpisuje celo smrtno kazen za špijone v ameriški atomski tajnosti. Kljub temu pa je
hotel Churchill, tako se trdi, obu diti Amerikancem vest, da so če ne pogodbeno, pa na drugi strani moralno vezani, da sodelujejo z Angleži, ko gre za atomske skrivnosti.
Churchill je tudi sicer stalno vztrajal na zahtevi, da Amerika da Veliki Britaniji svoje atom-sto, ki sicer zagovarja Crurchilla tem je mislil na to in s tem tudi računal, da bodo za Veliko Britanijo odpadli stroški, ki so nujno zvezani z atomskimi preiskavami, z uspehi teh preiskav pa že razpolagajo Združene države.
(Na ameriški strani Churchil-lova objava ni vzbudila posebne senzacije in Washington smatra, da ga ne veže nobeden baje dogovor iz časa vojne, ker je za Združene države važen le sedanji zakon, ki urejuje atomsko materijo in to je zakon McMahon.)
*
Odmevi v Ameriki
Na.Churchil\ovo trditev o dogovoru med njim in pokojnim Rooseveltom, ko gre za atomske bombe, je bivši predsednik Truman potrdil obstoj tega dogovora. Truman je celo mnenja, da je ta dogovor še vedno v veljavi. Bela hiša zanika veljavnost tega dogovora.
V staro domovino
Na obisk v staro domovino odpotujeta 21. aprila iz New Yorka na ladji Queen Elizabeth poznana Lorainčana, Mr. in Mrs. Frank in Anna Posavec. Mr. Po-savec vodi krojačnico in čistilnico oblek na 2919 Pearl Ave. v Lorainu. Tam nameravata ostati nekaj mesecev. Najprvo se bosta ustavila v Zagrebu, kjer ima Mr. Posavec sestro, v Slavoniji pa brata, nato pa gresta v Bezuljak na Notranjsko (Begunje pri Cerknici), kjer je Mrs« Posavec doma. Nameravata tam veliko potovati in si ogledati razne kraje.
Srečna pot in zdrav povratek
BOLJ VARČUJEMO IN MANJ KUPUJEMO
Clevelandske banke so izdale poročilo o bančnem prometu za mesec marec. V 11 clevelandskih Imnkab so se hranilne vloge zelo dvignile. Velike banke kot n. pr. Cleveland Trust izkazujejo zvišanje hranilnih vlog v težkih milijonih kot razliko med lanskim in letošnjim letom. Eden od razlogov je gotovo ta, da se je zvišala obrestna mera. Toda na splošno se trdi, da grejo zvišane hranilne vloge na račun skrbnega varčevanja, ker se danes ne ve, kaj lahko pride in se ratli tega tudi manj kupuje.
Bančni krogi so mnenja, da se je clevelandsko gospodarstvo v neki meri stabiliziralo. Nezaposlenost se jo ustavila, cene bodo še pa- . die in kriza, ki je hotela preiti v depresijo, je za enkrat odstranjena.
Poslovni svet ocenja položaj po svoje in pravi, da gremo v trgovini še vedno na^Tzdol.
Smrt špijonom!
WASHINGTON, 6. aprila — Justični tajnik Herbert Brow-nell bo govoril v petek 9. aprila o delu zvezne policijske službe, znane pod imenom FBI. Njegova izvajanja bodo prenašale radijske in televizijske postaje.
Tajnik Brownell je kongresu predlagal, da izglasuje zakon, po katerem se lahko špijon v mirni dobi obsodi na—smrt. Do sedaj je bila najvišja kazen mirnodob-skega špijona določena z 20 leti zapora. Špijon je bil dalje lahko obsojen na smrtno kazen v smislu zakona o atomski energiji, kot je bil to slučaj pri obeh Ro-senbergovih.
Bolezen
V Lakeside bolnišnico je bila snoči odpeljana Mrs. Ursula Zdravja, stanujoča na 554 E. 140 St. Za prevoz je skrbela am-bulanca Mary A. Svetek. Želimo ji skorajšnjega okrevanja!
ALI NAJ DAMO CEPITI OTROKE?
Letošnjo spomlad naj bi se dalo kakih milijon ameriških otrok in šolske mladine cepiti s cepivom zoper polio. V državi Ohio sami pa 61,000 šolske mladine. Ali je cepivo, ki ga je iznašel dr. Jonas Salk v Pittsburg-hu, res učinkovito ali ne?
V Akronu, O., se je začelo gibanje proti temu, da se kakih 4,000 šolske mladine cepi s tem cepivom. Oblasti trdijo, da so preskusile deset slučajev cepljenja s tem cepivom, pa ni bilo za-željenega uspeha.
O cepivu kot takem se je vnela
UKRADLI SO STRUP
PHILADELPHIA, 6. aprila— Drogerija Martina Schwartza je bila okradena. Tat je odnesel 200 tablet s strupom. Tat naj-brže ni vedel, da gre za strup, marveč je mislil, da gre za kaka mamila. Zato je mestna policija sla po seznamu ljudi, ki so predani narkotizmu, da bi izsledila tatu, v drugi vrsti pa ga tudi opozorila, da kdor bi eno tableto použil, ne bi zaužil mamila, marveč smrtno nevarni strup.
Predsednik Eisenhower o Rusiji,
o brezposelnosti in depresiji
NE VERUJE V VOJNO IN NE V DEPRESIJO!
Eisenhower je mnenja, da se noben diktatorski režim ne more, kakor kaže zgodovina, spustiti v splošno vojno, ne da bi s tem tvegal svojega lastnega obstoja. V domači politiki Eisenhower priznava, da je že 3,700,000 brezposelnih, da so pa te številke nezaposlenih naravna posledica gospodarstva, ki gre iz vojne v mirnodobsko produkcijo. Ni nobenih znakov, da bi šli nasproti kaki depresiji; če bi pa bilo potrebno, bo uporabil sredstva, ki so predvidena in ki da bodo vsako depresijo odvrnila.
Predsednik Eisenhower se je v zadnji poslanici, naslovljeni na ameriški narod potom radija in televizije, bavil s položajem Amerike, ko je ta pred 37 leti stopila v prvo svetovno vojno in s položajem od danes, ko Amerika, tedaj primitivna v orožju,
danes že razpolaga z najsilnej-šim orožjem — atomskimi bombami.
Ali obstoja nevarnost, da bi Sovjetska zveza, ki je enako v posesti atomskih bomb, ogrožala ameriško varnost? Eisenhower je mnenja da ne, to pa iz sledečih razlogov:
Vlastodržcem v Moskvi gre za oblast. Če bi ti oblastniki začeli s kako splošno vojno, bi morali tvegati to oblast. Sovjeti poznajo zgodovino. Ta jih uči, kaj se je zgodilo z Napoleonom, Mussolini jem in Hitlerjem, ko se jih je polastila želja po svetovni oblasti. Propadli so z njihovimi režimi vred.
debata po Ameriki. Zvezna zdravstvena oblast trdi, da je bilo cepivo preiskano in odobreno. Sicer pa raznih kontrol nad cepivom ni manjkalo. Prvič so za pravilnost odgovorni laboratoriji, ki ga izdelujejo, pregled pa vršijo vzposobljeni ljudje. Na razpolago so dalje Specialisti zdravniki in posebni znanstveniki, ki so profesorji na univerzah. Končno mora to cepivo po svojih strokovnjakih odobriti vrhovna zdravstvena oblast v Washing-tonu, kakor tudi ameriška ustanova za pobijanje otroške paralize.
Vaje zbora Zarja
Vsem pevcem in pevkam zbora Zarja se sporoča, da se redne pevske vaje zopet vršijo vsak četrtek zvečer ob osmih v navadnih prostorih. Prosi se vse, da pridejo ob času.
Na ponovni operaciji
Poznani Mr. John Mesojedec iz Trumbull Rd., Geneva, Ohio, se je moral podati ponovno v bolnišnico v svrho operacije. Nahaja se v sobi št. 205 v Memorial bolnišnici v Genevi. Prijatelji ga lahko obiščejo med 2. in 3.30 uro popoldne ter med 7. in 8.30 uro zvečer. Upamo, da se mu bo ljubo zdravje kmalu popolnoma vrnilo!
GLASBENA MATICA
priredi
KONCERT
NARODNIH IN UMETNIH PESMI
nedeljo, 11. aprila 1954
ob 4.00 popoldne Slovenskem nerodnem domu, 6417 St. Clair Ave.
Cene: $1.00, $1.50, $2.00 vsi sedeži rezervirani
Sovjeti in sateliti
Ali smejo Sovjeti v slučaju vojne pričakovati izdatno pomoč od strani svojih satelitskih držav? Eisenhower trdi, da ne. Prvič radi tega ne, ker sovjetski sateliti niso pravi vojni zavezniki, marveč jih drži Moskva pri sebi s silo. Drugič radi tega ne, ker je bil režim kot tak v teh državah vsiljen, torej Sovjeti ne morejo računati na pomoč prebivalstva kot takega. Eisenhower je rabil primer Napoleo na, ki je imel ob svojem pohodu v Rusijo leta 1812 tudi vojake ne-Francoze, marveč vojake iz podjarmi jenih držav, ki so Napoleona zapustili in v glavnem momentu odpovedali pokorščino.
V tej zvezi je Eisenhower na-glasil, da se nobena diktatura ni držala drugače kakor s silo manjšine, še vsaka diktatura pa je propadla.
Moč Amerike
Eisenhower je. poveličeval Združene države in njih moč. Poveličeval je ameriško produkcijo in jo primerjal s sovjetsko.
Rusija trpi na pomanjkanju petroleja. Proizvaja kake pol milijarde sodov petroleja, dočim ga proizvaja Amerika sama dve in en četrt milijarde sodov. Amerika prideluje nesorazmerno več na vsakem polju, kakor Sovjetska zveza. Produkcija jekla znaša več kakor dvakrat toliko. Tudi v atomski energiji je močnejša. Ali naj bi spričo tega položaja Rusija tvegala vojno in to do gospodarskega uničenja same sebe? Eisenhower trdi da ne, vsled česar so Amerikanci lahko mirni. Pri tem pa je Eisenhower na-glasil, da bo Amerika vsak napad povrnila z napadom z vsemi sredstvi.
Komunisti v Ameriki
Značilni so bili tisti stavki Ei-senhowerjevega govora, ko je obravnaval vprašanje ameriških komunistov. To vprašanje se zelo pretirava, je trdil Eisenhower. V Ameriki je po točnih podatkih FBI morda kakih 25,000 komunistov. Ker ima Amerika 160 milijonov ljudi, pride en komunist na vsakih 6,000 Amerikan-cev.
Eisenhower je obsodil nevredne metode v raznih odborih kongresa, ko gre za takozvano zaščito ameriške varnosti. Dal je prednost policiji FBI pred temi metodami in se posebno skliceval na ameriški način življenja, na ameriško javno mnenje, ki je v svojem jedru zdravo in pravično.
Kje smo v gospodarstvu
Res je, da je število brezposelnih v Uniji 3,700,000. Ta številka je visoka, so pa znamenja, da ne bo postala previsoka. Eisenhower se sklicuje na zadnje poročilo, da se brezposelnost v marcu ni tako dvigala kakor v prejšnjih mesecih. (Uradne številke so javile, da je število brezposelnih v mesecu marcu poskočilo le za 54,000.)
Na drugi strani je v Ameriki še vedno 60 milijonov zaposlenih, poleg teh pa 3,500,000 v obo-
roženi sili. Eisenhower se sklicuje na svoje programe. V kratkem je povedal, da je aparat pripravljen na vse slučaje. Tudi ko gre za zavarovanje, za ameriško farmarstvo, za ameriško industrijo, če bo ta potrebna intervencije. Eisenhower še vedno smatra, da taka intervencija za sedaj še ni potrebna, bo pa interveniral, kadar bo potrebna. Njegov program je, da se olajša dajanje posojil, da se pospešujejo javna dela, da se ne kopičijo zaloge kmetijskih produktov in če bo treba, se bodo javna dela pomnožila, in davki še nadalje znižali, da bo imelo prebivalstvo več denarja na razpolago za trg. Načeloma pa je Eisenhower na-glasil svoje konservativne nazore z ozirom na gospodarstvo in denar, obenem pa poudaril svoje liberalne poglede z ozirom na ameriško družbo in osebno svobodo.
Politični odmev Eisenhower-jevega nastopa je bil deljen. Deloma po strankah, deloma po slojih. Eisenhower je ponavljal svoje stare misli—ta kritika je pa splošna.
Tlci ffti
TUDI MUZIKANTI-BEGUNCI
BERLIN, 5. aprila — Kari Walter je imel svojo muziko na godala. Udejstvoval se je v industrijskem mestu Chemnitz, ki leži v Vzhodni Nemčiji in je torej pod komunistično upravo. Walter je bil s svojo muziko in godbo komunistom trn v peti. Očitali so mu, da prooagira ameriško muziko "boogie woogie," s tem pa da vnaša v glasbeno življenje provokativni ameriški "jazz." Lanskega oktobra so mu prepovedali za rok šest mesecev, da sploh ne nastopi več, obenem pa je bil kaznovan z denarno globo v dolarski valuti $185. Ker ni imel denarja, da plača priso-jeno globo, so mu zaplenili in prodali pohištvo.
Tovarniška podjetja in komunistične delavske unije so začele borbo zoper Walterja in njegovo godbo. Nalepili so plakate, v katerih ščuvajo bojkot Walter je vih prireditev z dostavki, "doli z godbo Karla Walterja."
Walterju ni preostajalo drugega, kakor da je zasnoval načrt, kako pobegniti z godbeniki vred v zapadni del Berlina. To se mu je tudi posrečilo. Godbeniki so se porazdelili v manjše skupine ali potovali posamično in se v zapadnem delu Berlina zopet združili. Primer sam pa je spričo velikega izseljevanja iz Vzhodne v Zapadno Nemčijo sam na sebi edinstven.
URSULA MIRTFX
Po dolgi bolezni je umrla snoči na svojemu domu Ursula Mirtel, rojena Zakrajšek, stanujoča na Aurora Road, Bedford, O. Stara je bila 80 let. Doma je bila iz fare Boštanj na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 50 leti. Soprog Martin je umrl pred osmimi leti.
Tukaj zapušča sinove: Martin, Joseph, John in Frank, hčere: MPs. Mary Fabjančič, Mrs. Rose Hren, Mrs. Anna Cvet in Mrs. Elizabeth Matjasič, vnuke in pravnuke. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Louis Fer-folia.
TORNADO SE JE POJAVIL
V zadnjem nestalnem vremenu se je tornado pojavil v državah Iowa in Missouri. Na srečo ni bilo ne mrtvih, ne ranjenih, pač pa je bila povzročena precejšnja škoda na telefonskih in brzojavnih napravah in na stavbah po farmah. Zelo vroče vreme je nastopilo na jugu in je po vročini prizadeta zopet država Texas.
Kljub temu, da gre za precejšnjo vremensko spremembo, se nadaljnji nastopi tornada nikjer ne napovedujejo.
KONCERT
Mladinskega pevskega zbora
SLOV. DEL. DOMA na Waterloo Rd,
V nedeljo, 11. aprila
ob 3.30 pop.
Sodeluje tudi FLORENCE SISKOVICH
'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
,.$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
..$12.00 . 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
STISKA KMETA V KOMUNIZMU
(1)
"Naloga vsega sovjetskega ljudstva je ta, da se pobriga za boljšo agrikulturo, da preskrbi najprvo za zadostno, nato za hrano, ki bo v preobilici. V zvezi z kmetijsko produkcijo je naslednja naloga, da posvetimo vso skrb lahki industriji, to je tisti panogi, ki naj preskrbi naše vsakdanje življenje z industrijskimi potrebščinami. Kdo se mora za to zavzeti? Vsi! Stranka, vlada, delavske unije, organizacija mladih komunistov, naša industrija in naša prevozna sredstva, vse tovarne in vse znanstvene ustanove, ki naj bodo pri praktični izvedbi našega kmetijskega programa ruskemu kmetijstvu na razpolago. Skrbeti moramo za kolektivne farme, za traktorske postaje, vse v cilju, da dobi sovjetsko ljudstvo zadosti hrane in zadosti obleke." To so besede Georgija Malenkova, vrhovnega predstavnika Sovjetske zveze. Navedli smo jih namenoma radi tega, ker je Malenkov podčrtal skrb za rusko kmetijsko produkcijo v taki meri, da ji je dal na razpolago vse sovjetsko javno življenje, kakor se izživlja danes v gospodarstvu. Potreba torej obstoja, vsi pa morajo pomagati, da se odpravi. Vrhovni sovjetski predstavnik je torej uradno priznal, da rusko ljudstvo ni dobro, ni dovolj hranjeno in da ni dobro, zadostno oblečeno.
Harold Stassen je direktor ameriških fondov za pomoč tujini. Stassen je biLte dni v Londonu, kjer se je pogajal z Angleži in Francozi kako sprostiti zunanjo trgovino s komunističnimi državami. Stassen se je privatno izrazil, da so mu na razpolago podatki, ki jasno pričajo, da je v državah izza železne zavese gospodarska—kmetijska kriza. Ljudstva so hranjena slabo. Ali bo zopet potrebna kaka mednarodna pomoč? Ali naj kapitalistična družba izrabi ta položaj in uvaža v komunistične države življen-sko potrebna sredstva kot so hrana in oblačila in kdo bo plačal kupnino?
Po našem mnenju trditve o kmetijski krizi v državah satelitskega bloka niso pretirane, marveč so le logična posledica dosedanjega razvoja. Komunizem je prvič nasilno izvedel kolektivizacijo kmetij. Kmet je redoma individualist in hoče obdelovati svojo zemljo po svoji volji. Če ga kam sili, postane uporen in ne da bi poznal pojma "sabotaža" dejansko vrši sabotažo. Če pa je temu tako in to se je v resnici zgodilo^ peša kmetijska produkcija. Da je to dejstvo, kažejo slučaji v bistveno prejšnjih agrarnih državah žitnicah za ostali svet kot so bile Madžarska , in Romunija v prvi, Poljska in Bolgarija v drugi vrsti. Češkoslovaška je bila sama sebi zadoščujoča. Tudi je dejstvo, da so se prvotne stroge določbe o kolektivnih kmetijskih zadrugah skoraj v vseh teh državah omilile. Pristop k zadrugi ni bil več prisilnega značaja, marveč svoboden. Kakor hitro pa so imeli kmetje svobodno izbiro, so izstopili iz teh zadrug in s svojim posestvom gospodarili po svoje. Ta sprememba n avečjo prostost bi torej, če bi ne bilo vremenskih nesreč, sedaj lahko vzpodbudila kmete na svojem, da več producirajo. To se še ni zgodilo.
Ko presojamo politični položaj na Kitajskem, se zopet naslanjamo na uradna poročila iste kitajske vlade. Kitajska vlada je objavila, da mora skrbeti za prehrano 200 milijonov Kitajcev. En milijon teh Kitajcev tvori mestno in industrijsko prebivalstvo, ki že po svojem značaju ne more biti aktivni kmetijski producent. Sto milijonov pa je prebivalstva iz agrarnih okrožij, kjer so se ustanovile kmetijske prisilne zadruge, pa so odpovedale in mora vlada dobiti živže od drugod. Skupno 200 milijonov v kmetijstvu pasivnih ljudi pomeni nekaj. Sicer po naukih komunizma, kjer je človek le številka, nekaj milijonov Več ali manj nima posebne vloge. Toda če gre število lačnih in raztrganih v sto milijone, postanejo lahko leglo protire-volucije, ki zna vreči, vsaj pa oslabiti, revolucijo samo. Kljub zunanjemu prijateljstvu se komunistična Kitajska nadalje pritožuje, da od Moskve ni prejela tiste gospodar-si^e denarne in tehnične pomoči kot jo določa sklenjena pogodba, s tem pa je bilo onemogočeno, da bi šla država k boljšemu standardu, kakor predvideva gospodarski na-črt.	L.Č.
Kvalitetni koncert Glasbene
CLEVELAND, O. — Koncert Glasbene Matice, kateri vedno vzbudi pozornost med ljubitelji lepega petja, je to pot res pričakovan od našega občinstva. Upravičen razlog temu je to, da ta zaključni koncert Glasbene Matice bo vseboval originalen vse-slovenski program.
V zborovih skladbah z spremljavo kantata "Jeftejeva prise ga" za zbor in soliste, E. Adamičevo "Zaman pod oknom," F. Vilharjevo "Izpod Triglava" (venček narodnih), M. Tomca "Svatovska," A. Schubelova har-monizacija narodne "Ljubca moja, kaj si strila," I. Zormana harm. Vilharjevega "Mornarja," J. Pavčičeva "Dolenjska napit-nica," I. Zormanova "Nekje v Franciji" za trio in sopran in več narodnih kot: "Hladna jesen že prihaja," "Trije kovači," "Urška" in več drugih.
Večina teh skladb in še druge bodo podane z orkestrovo spremljavo čigar orkestracija je zahtevala zmožnosti in obilo dela od našega neutrudljivega pevo-vodje Antona Schubelja, kateri bo seveda tudi dirigiral ta res kvalitetni koncert. Za klavirjem bo ponovno sedela naša pripo-znana pianistinja Vera Slejko.
Sprejmite zvesti nasvet in slo žno posetite ta res slikovit kon cert prihodnjo nedeljo, 11. apri la ob 4. pop. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Vstopnice v predprodaji se še dobe pri pevcih Matice, pri Oraž-movih in pri A. Schubelju v SND na St. Clair Ave.
E. Sajred/
Zahvala
CLEVELAND, Ohio — Tem potom se prav srčno zahvaljujem za obiske in krasna darila in voščilne karte, ki so mi bile v tolažbo v moji hudi bolezni v Mt. Sinai bolnici. Po 19tih dneh sem se zopet vrnila na svoj dom. Dragoceno zdravje se mi vrača ali to pa prav počasi. Srčna hvala moji sestri Heleni in njenemu ^možu Valentinu Petač, ki sta me prišla obiskat iz Beech Grove, Indiana. Prav lepa hvala hčerkama Heleni in Lili za krasni poslani dar.
Katie Contc.
Darovi
EUCLID, Ohio — Mrs. Frances Gorjanc je izročila tajnici krožka št. 3 Progresivnih Sloven vsoto $22.00, katero so darovali: Ml', in Mrs. Joe Medve-šek $5.00 za umobolnico v Polju v spomin pokojne Mrs. Jennie Kunstel in $5.00 v spomin Mr. Vincent Prprovich; Mr. John Mevla $10.00 za otroško bolnico v Jugoslaviji v spomin Mrs. Jennie Kunstel; in Mrs. Antonija Svetek $2.00 za otroško bolnico v spomin Mrs. Jennie Kunstel.
Prav lepa hvala vsem skupaj!
Elizabeth Matko, tajnica.
No nuni cier /tunds St)ui\'ht as %ihen lie Stoops io help a boy
50th ANNIVERSARY ■BIG BRQTH||'MOVEMiNT
Koncert mladinskega pevskega zbora
želim ti dober dan, čevljar, in zadovoljstva kos,
ter vsako uro čevljev par, da si zaslužiš groš.
Slab dan, za mene dober je, takrat privro ljudje,
ko |)eščem povedo noge, k čevljarju treba je.
CLEVELAND, Ohio—V starem kraju smo mnogokrat slišali tožen ja, oh ti otroci, kako mnogo buvala raztrgajo, kaj bo z njimi, kje bomo vzeli toliko denarja za njihovo obutev, vse razbije jo, vse raztrgajo in poš-vedrajo. Enkrat raztrgajo vse ob strani, da jim je vidit gole noge, drugič se jim pokaže peta iz čevlja, tretjič jim palec štrli od spredaj ven, (menda po temu se je povzela današnja ženska moda, ki jim peta in palec ven gle da, ob strani pa nič ni, da ga čiovek več ne more imenovati čevelj. Kvečjemu, tisto, tako za noge, ki peta, prsti ven štrle.) Ne zamerite mi, ženske, za majhno šalo.
V starem kraju so premožnejše družine, ki so imele po več otrok in je bilo mnogo popravila, dobile čevljarja na dom za več dni, da jim je vse sešival in pokr-pal. Enkrat se je pri eni družini pripetilo", ko je mati rekla svojim otrokom, da ne bodo jedli pri isti mizi s čevljarjem, zato ker preveč zagrabijo z žlico ka dar je kaj boljšega v skledi. Otroci so pa prosili, da naj jih pusti s čevljarjem pri isti mizi, in ker so vedeli, da bodo žličniki ali knedelni kakor jim kdo pravi, obljubili so, da ne bo vzel nobeden več kot enega naenkrat. Da bodo tudi paziU eden na drugega, da ne bi kateri vzel dva naenkrat. In res so bili mož beseda, tako dobro so pazili eden na drugega, da ko se je pripetilo, da sta se na šustarjeve vilice nabodla dva žličnika, so vsi otroci hkra tu zavpili, mama suštar je vzel dva! Kako se je mati počutila, mislite si sami. Tudi naši malčki včasih pihnejo kako tako, ki je zgornji podobna, pa čeprav si učitelj tega ne želi. Ker so pa še vedno otroci, pride vse eno lepo, zanimivo in smešno ven, da pridemo še rajši jih pogledati in poslušati. So pač otroci.
Ker je Mladinski zbor tudi precej velika družina otrok, in da ne bodo hodili bosi, ker hitro trgajo čevlje, bomo imeli tudi Šuštarja, da bo krpal in popravljal čevlje. (Mogoče bo tudi vam popravil ako mu jih boste prinesli bosi na oder.)
To bo kuplet čevljarja, katerega bosta igrala in pela v popravi jalnici čevljev, Richard Tomšič kot čevljar in Franky Zalar, ki bo prinesel očetove čevlje v popravilo in se bo norčeval in čevljarja, dokler ne bo čevljarja ujezile in mu bo povedal nekaj gorkih.
Program bo zelo pester in lep. Čevljar bo popravljal čevlje, da ne bomo imeli mokrih nog in se nalezli sevmatizma, naši malčki z mehkimi glasovi bodo pošiljali lepoto naše pesmi naravnost v srca in izvrstna pevka, Miss Florence šiškovič, bo pa zapela s svojim polnim glasom kakor ona zna, kar je dokazala z njenimi dvemi tukajšnjimi nastopi, ko je bila deležna ogromnega odobrovanja navzočih ljudi.
Pevovodja je J. Gregurinčič, pianistka je pa Miss J. Terček.
Na svidenje v dvorani duševnega užitka na dan naših otrok.
Koncert se vrši v nedeljo, 11. aprila ob 3:30 popoldne.
Vstopnina je samo en dolar in ste vabljeni vsi.
J. Tomšič.
'7AM DOLI UNASO VASJO...
rr
Ljubljana, 1. marca.
Predpust, ta čas presneti je za nami. V "Ljubljani, kakor tudi v drugih krajih Slovenije, so imeli prebivalci ha preteg prilike za zabavo in pustno "norenje." Na vseh koncih in krajih Ljubljane so z oglasnih desk in v tramvajih letaki vabili Ljubljančane na vesele maškeradne plese. Že par dni pred Pustom si lahko srečal po mestnih uUcah prav posrečeno namaškerane naše cici-bančke. Izpod zastrtih obrazkov so se jim iskrile očke od zadovoljstva, da vendar'le vsaj enkrat na leto lahko gredo našemljeni na uliie. In to celo pod skrbnim nadzorstvom svojih mamic, ki so jih same vodile na pustna rajanja v bližnje dvorane in šole. Tu so se mali naraja-li, peli in deklamirali, prireditelji — Društvo prijateljev mladine—pa je najlepše maske nagradilo z lepimi darili.
Tudi po slovenških vaseh so se o Pustu pojavili kurenti, orači in kopica drugih pustnih sem, ki so veselo poskakovale in plesale in s tem razveselile kmečkega gospodarja, ki si obeta od letine vse najbolje.
Kakor vsak letni čas, tako ima tudi zimsko pomladni čas na Slovenskem svoje narodne običaje. Prehodni zimski pomladni čas se imenuje predpust in se končuje s pustnim torkom. Kadar je govor o pustu, mislimo predvsem na pustne šeme ali maske, na njih obhode in zabave. Kakor po vsem svetu, tako tudi v Sloveniji čuti človek v predpustnem ali pustnem času neizogibno potrebo, da si nadene krinko na obraz in se pošteno iznori. Prvotno so imele maske v tem prehodnem času od zime na pomlad svoj čarodej-ni pomen. Davni človek je z ži-valsko preobleko predstavljal demona, ki odganja pogubne zimske sile, vzbuja mrtvo naravo k pomladnem življenju, k rasti ter na pragu novega pomladnega časa skrbi za kmeta, za njegovo živino in polja.
Današnji pust je skupni pojem za vse polno starih običajev, ki so jih predniki Slovencev izvajali na pragu pomladi in ki so se pozneje, ko se je porazgubil njih prvotni smisel, preobrazili v gola, pustno—norčava dejanja, brez vsakega pomena.
V vrsto teh dejanj spada tudi pustno vlačenje pluga na vzhodnem Štajerskem. Orači, to je kakih šest ali osem našemljenih fantov, vlečejo plug po vasi, vlečejo ga na vsako dvorišče in pojo. Pluži pa kurent, ki zaorje po dvorišču okrogle brazde. V te brazde vseje poberač repno seme, navadno pesek, pogradi z grabljami ter pripoveduje gospodinji, da ji bo zrasla iz tega semena debela repa. Oračem dajejo jajca ali klobase. Domnevajo, da je ta običaj oranja s plugom bil v davnini nekakšen praznični uvod v prvo delo na polju. Sicer, pa ima vsak kraj v Sloveniji svoje narodne običaje, tako tudi za pusta.
"Mi smo pa Rejbenčajne . . . "
Ko sem pred kratkim obiskala po dolgem času našo lepo Dolenjsko, me je mikaio, da napravim tudi skok med naše šegave Ribničane. Že dalj časa sem imela namen malo bolj natančno si ogledati Ribnico in današnje življenje v njej. Ko sem poleti v juniju hodila tam okrog z našimi rojakinjami — članicami Slovenske ženske zveze iz ZDA -nisem tega utegnila.
Že kratek sprehod skozi Ribnico ti pove, da so Ribničani v minulem letu precej gradili. Sredi trga, kjer je stala dekliška šola, ki je bila med vojno skoro do tal porušena, je zraslo veliko dvonadstropno poslopje. V njegove prostore se bo že letošnje leto vselila vsa ribniška trgovska mreža. Dosedanji lokali, ki v mnogočem niso ustrezali svo-, jemu патепд, pa bodo preurejeni v stanovanjske prostore aJi obrtne delavnice.
V	bližini železniške postaje je lesno industrijsko podjetje zgradilo stanovanjski blok za svoje delavce in uslužbence. Na veliko veselje Ribničanov se približuje koncu tudi gradnja novega postajnega poslopja in ureditev velikih skladišč, ki bi zadostila potrebam transporta za Ribnico in njeno okolico.
Lansko leto so bili pokriti ostanki starega ribniškega gradu, ki ima za seboj že skoro tisočletno zgodovino. Mimogrede naj povem, da je bila leta 1701 v tem gradu obsojena zadnja "čarovnica" na slovenskih tleh— Marina Cešarkova. Po kapitulaciji Italije je bil grad spremenjen v partizansko bolnišnico. V njem so se zdravili borci, ki so bili ranjeni med obleganjem turjaške trdnjave in mnogih drugih sovražnikovih postojank. Občinski ljudski odbor v Ribnici je, kakor sem izvedela, že odobril potrebna denarna sredstva tudi za notranjo restavracijo ostankov grajskega poslopja, v katerem bo razen Muzeja Narodno osvobodilne vojne tudi izložba ribniške domače obrti, predvsem lesene robe. Okrog gradu bodo začeli že letošnjo pomlad Urejevati tudi prostrani trški park, kjer si bodo delovni ljudje iz Ribnice lahko privoščili tudi počitek.
Lesno industrijsko podjetje, eno največjih obratov v vsej dolini pa skrbi tudi za gospodarski dvig trga in za njegov kulturnejši videz. Pred nedavnim je ta obrat nakazal 24 milijonov dinarjev za tlakovanje in ureditev kanalizacije v Ribnici. Dva milijona dinarjev so namenili novemu zajetju vodovoda za trg in okoliške vasi, ki bo v Lahkem studencu blizu Ravnega dola. Za gradnjo šol v Dolenji vasi in Travi pri Loškem potoku so namenjeni 4 milijoni dinarjev, milijon pa za obnovo planšarstva, lovstva in turizma na Travni gori.
Eno največjih del pa pomeni nedvomno zgraditev nove kino-dvorane, ki bo stala blizu grajskega poslopja, pa tudi nov projektor, izdelek tovarne "Iskra" v Kranju so Ribničani že kupili. Dosedanja kino dvorana v Mladinskem domu pa bo služila izključno telovadbi. Turistično olepševalno društvo v Ribnici pa je poskrebelo za svoje ljudi v poletnih mesecih s tem, da bodo že spomladi začeli graditi novo kopališče ob potoku Bistrici, s sodobno urejenimi garderobami, okrepčevalniio in ielo s skakalnim stolpom.
Pa tudi vaško prebivalstvo bo prišlo na svoj račun. V Goriči vasi bodo popravili do zdaj nezanesljivi vaški most, za vasi Goro m okolico pa bodo postavili električni mlin. Skoraj pol milijona je namenjenih tudi za obnovo ribniškega gledališkega odra. Poleg gornjih vsot je Lesno industrijsko podjetje Ribnica dalo sklad za kreditiranje gospodarskih podjetij na območju okrajnega ljudskega odbora Ko-čevje 10 milijonov dinai'jev; skupno pa je predvideno za komunalno dejavnost v Ribniški občini 3,600,000 dinarjev.
Ribničani so začeli v zadnjem času misliti tudi na zgraditev močne predelovalne lesne industrije, saj delovne sile v tem kraju ne bo primanjkovalo. To bo prineslo kraju lepe dohodke in koristilo njegovemu nadalj-nemu gospodarskemu in kulturnemu napredku.
Avtomobilska cesta Zagreb-Ljubljana
V	Letošnjem letu bodo začeli graditi v Sloveniji avtomobilsko cesto Zagreb Ljubljana, ki ne bo samo važna prometna žila, ampak nadvse pomembna tudi za gosjJodarski in turistični razvoj Slovenije. Ta cesta bo nadaljevanje avtoceste Beograd-Zagreb, po kateri je možno razviti hitrost do 150 km na uro (94 milj): cesta je široka 12 metrov.
Na polovici avtoceste Zagreb-Ljubljana, to je od Zagreba do Št. Petra pred Novim mestom bo možno razviti hitrost prav tako 150 km na uro; drugi del ceste od Št. Petra do Ljubljane pa bo zaradi hribovitosti* Dolenjske zgrajen za hitrost 130-140 km na uro. Trasa avtoceste bo tekla ■od Zagreba do Škofljice, kjer se na njo priključi dovožna cesta Ljubljana-Rudnik-Škofljica, ki je dolga 8.5 km. Cela avtocesta bo dolga 137 km, a avtocesta Ljubljana-Beograd 519 km.
Avtocesta Zagreb-Ljubljana bo potekala razen na 6 km dolgem odseku iz Zagreba ves Čas južno od Save. Peljala bo po stari cesti čez Čatež pri Brežicah, premostila med Čatežem in Krško vasjo reko Krko, med vasjo Dolnje Skopice in Vihre bo prečkala sedanjo cesto, vodila bo skozi Krakovski gozd, se približala in trikrat sekala obstoječo cesto Podstraža-Ravne-Gmajna, nato bi šla skozi nenaseljeni predel nekako v sredi med vasema Zvonišče in Stril, se premaknila severno od Tomažje vasi k reki Krki ob njenem levem bregu bo vodila do vaši Lešnica, nato bo ovila Trško goro, pri čemer bo odmaknjena od Novega mesta za kake 3 km zračne črte-Od obronkov Trške gore bo avtocesta peljala po slikoviti pokrajini pod Hmeljnikom; južno od vasi Karteljevo med Šentjurjem in Dolenjo vasjo, tik ob Veliki Dobravi in Lukovkom. Od tU bo šla po dolini 1 km severno od Trebnjega, prečkala med vasmi Breza in Kamni potok železnico in cesto Sevnica-Treb-nje, nato se bo skoraj do vasi Vehki Gaber držala obstoječe ceste Ljubljana-Novo mesto ter зе v lepih lokih približala vasem Zagoridk, Dobravica in Tritiža vas. Nedaleč od Ivančne goric® bo skoraj v pravem kotu prečkala cesto Ivančna gorica—Žužemberk, pri vasi Hudo križala železnico in cesto Ljubljana* NdVo mesto, nato bo peljala tik sedanjf ceste vse do Višnjg gore. Izpeljana bo okoli 30 metroV severno od višnjegorskega kolodvora, od koder se bo vzpela proti vasi Spodnje Brezovo in Peč ter se spustila severno od železniške postaje Šmarje Sap ■n preko vasi Tlake na Ljubljansko barje. Pri tem bo šla iz Šmarske planote na Barje skozi 192 metra dolg predor in dvakrat križala, enkrat v podvozu/ 3rugič v nadvozu železniško progo Ljubljana-Grosuplje. V Škofljici se bo avtocesta končala tako, da bo možno avtocesto podaljšati proti Trstu oziroma Go--ici.
Do sedaj so bili le maloštevilni tisti turisti, ki so iz Slovenije nadaljevali pot v notranjost države. Ustrašili so se slabih cest in prahu že na poti od Ljubljane proti Zagrebu in so se odpeljali po najkrajši poti v Hrvatsko Primorje, ali pa so se celo obrnili in odšli v sosednjo državo-Šele avtocesta Ljubljana Zagreb bo izvabila tujca, da so obiskal tudi slikovite in zgodovinske predele juga naše države.
Z dograditvijo avtoceste Zagreb-Ljubljana se bodo močno znižali stroški vzdrževanja ceste, zmanjšali obratni stroški vozili predvsem pa se bo poživil tujski promet v vsej državi in s tem. dal možnost razvoja celi vrsti gospodarskih panog, ki jim je tujski promet osnova.
Naj ob tej priliki le mimogrede omenim šmarješke toplice, ki so jih mnogi naši rojaki obiskali v minulem poletju. Posebno lep večer smo tam preživeli z rojakinjami—članicami Slovenske ženske zveze. Mnoge so nam obljubile, da nas čez par let spet obiščejo. No, takrat se bomo zapeljale v šmarješke toplice že po lepi avtocesti! Nova avtomobilska cesta Zagreb-Ljubljana bo namreč tekla v neposredni bližini zdravilišča. Ta cesta ho neverjetno povečala po' men tega zdraviliško—turistič-(Dalje na 3. stranij
oslavci—kmetje brez zemlje
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
s svo-
. Da, zares lep je ta kraj_____
Jimi skrbno obdelanimi vinogra-nasadi češenj kmetje, ki so s svojim delom tako temeljito Obnovili svoje njive, da zaman ceš sledi vojnega viharja. "Ta rasni svet, ta vrli rod ^ata vre-je usode." Te besede že dav-"0 pozabljene pesmi so mi zaz-venele v duši in se jih še vedno ne morem iznebiti, ko se spom-na Oslavje. V desetih minu-se danes pripelješ iz Gorice l^a zgornji konec Osla via, a "zla-usoda" se v avtobusu še ved-o ni pripeljala tja gor. Oslavski naetje jo zaman čakajo. To nam ^ica notranja oprema hiš, oble-a Ш hrana ter vse življenje.
Poleg drugih Bricev imajo Italijo še svoje po-ze 1^ "®"godnosti. Del njihove ^ni je je namreč ostal onkraj eje, v Jugoslaviji. Tam so pri-koruzo, krompir
m
i ^ domačo prehrano polih Pj"^<^Glke; v ta namen pa gv	ne morejo več izkori-
blok predaleč Ур, prav na Števerjanskem kr h	morajo torej nav-
zd^^i vrha in od tam nav-polja, ki ležijo glo-Pod Oslavljem.
Začasno nadomestilo za svoja v	onstran meje so našli
v, ^ ^^njem Fogarjevem vele-posestvu v dolini pod Oslavljem,
^ogar svoj čas prodal 1 deželni upravi, potem pa le	"Ente nazionale per
L. 1944. je ta za-12	kompleks, obstoječ
g	orne zemlje in nekaj
lav ^ najem kmetom in de-DrA^^' najemniki so bili ^ Vsem oslavski kmetje, ki so vzete parcele uporab-in H Pridelovanje koruze, žita ^ J'ugih pridelkov za lastno do-^ a o prehrano. Lani in sicer J ^ novembra pa so bili na-Logarjevega posestva nadeni z odpovedjo, ki jih jevo zemljo bodo oblastva po-
je tem hujše zadela, ker so bila polja večinoma že razorana in posejana. Nihče ne ve zakaj se je to zgodilo, a domačini sumijo da je zopet kaka nova kolonizacija ezulov na dnevnem redu.
Na Oslavju živi 72 družin, polovica se bavi samo z kmetijstvom. Nekateri so neodvisni kmetje, drugi so deloma koloni, čisto kolonskih družin pa je osem. Že iz tega je razvidno, da na Oslavju ni pravih velepose-stev. Največ zemlje ima baroni Feufenvach, a tudi on poseduje komaj 20 njiv. Nekateri Oslav-ci si pomogajo z delom v industriji in drugod, kolikor ga morejo pri sedanji krizi sploh doseči.
Kakor v števerjanu, so začeli delati poskuse s tokajcem tudi v Oslavju, vendar je še prezgodaj, da bi se dalo končno ugotoviti, ali se bo tokajec lahko udomačil. Doslej se je najbolje obnesla rebula. Ta trta najlaže prenaša sušo, pa tudi preveliko vlago, medtem, ko ima malvazija prav nasprotne lastnosti in ne ustreza briškemu podnebju in položaju vinogradov, ker je za sušo zelo občutljiva; ako je preveč vlage, pa rada gnije.
Traktorjev ni na Oslavju, ker ni zanje potrebnih pogojev; goveje živine je približno 100 glav, med temi tudi nekaj volov. Prašiče redijo le za dom. Zavarovalnice za govejo živino nimajo.
Kmečko-gospodarski položaj na Oslavju je na splošno neugodno zamotan. Današnji kmet in seveda tudi oslavski kmet mora dober del svojih pridelkov prodati, da si kupi življenjske potrebščine, med temi ne le obrtne in industrijske izdelke, ampak tudi hrano in krmo za živino. Denar, ki ga dobi od prodaje vina, mu pri sedanji ceni (75 lir liter) ne zadostuje. Ako oslavci zgubijo še najeto bivšo Fogar-
Tam doli za našo vasjo...'
^Nadaljevanje s 2. strani)
ry,„.. kotička in ga približala do-^ tujim gostom.
У sedmih letih se je število
gQ .	icuu se je steviio
lig. ^ tem prijaznem zdravi-^rat	več kot šest-
tud ' primerno pa seveda plav	zdravilišča. Odprt
bazen na prostem je v Haš "^kaj edinstvenega za Vrel	razmere. Močni
Vod ^®rno tople zdravilne Veg Y^^^'^^bljajo iz leta v leto potrebnih zdravja in tu Sv	pa radi prežive
^®tni dopust. Neposredna zdravilišča je zelo pri-hi§i ^ ^ postavitev weekend-sic .y^^.Soste. Gradnja takih hi-40 postelj je v na-iji J P'^^v tako gradnja garaž Ker b ^ pomožnih objektov. Cesta ° nova avtomobilska asf^u-^ ^^^ižini zdravilišča, bodo zdfQ,ti^di odsek ceste do
J^vihšča.
načrt novomeškega resta^ P'^^dvideva tudi gradnjo za 200 gostov in Ije y hotela za 80 ležišč, da-ргец^ zaprtega bazena in Ho	prostorov za fizikal-
^^rapijo.
,__^£®arjeških toplic je za
razvoj turizma na Dolenjskem važno tudi zdravilišče Dolenjske toplice. Tudi v tem zdraviliško —gostinskem podjetju so predvidene dograditve in izboljšave. Obenem pa imajo v načrtu ustvaritev osnovnih pogojev za turizem v večjih središčih vse Dolenjske, kot Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Kočevje, Ribnica, vsa Kolpska dolina in drugi kraji.
Za danes dovolj. Pa prihodnjič o čem drugem. Lep pozdrav iz stare domovine vse dragim rojakom !
Mila šenk.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 1-3113
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
stavljena pred novo vprašanje: Ali naj gredo delat v tovarne, iz katerih odpuščajo še tiste, ki so do zdaj delali? Gre za novo vrsto brezposelnosti, katero je dolžna oblast upoštevati. Kakor za brezposelne delavce je treba skrbeti tudi za deloma brezposelne kmete.
Bolj trajna bi bila rešitev oslavskih kmetov, ako bi jo šli iskat v Preval, to je v tisti obrobni in deloma močvirnati del Furlanske ravnine, ki leži med nizkimi holmički ob železniški progi in južnimi obronki goriških Brd. Površina Prevala meri 1.100 ha zemlje, že izsušena zemlja je tukaj zelo dobra in močna in ne odpove niti o veliki suši ter rodi še bogatejšo koruzo kot prava furlanska ravnina. Preval je lastnina 700 do 800 posestnikov iz južnih Brd in Krmina.
Z osuševanjem prevalskega močvirja so začeli že pred prvo svetovno vojno. Pod Italijo se je delo nadaljevalo in je bil glavni odvodni jarek izkopan leta 1923, ki pa je malo koristil. Le pred volitvami se je navadno mnogo več o njem delalo. Po volitvah pa je zopet vse lepo zaspalo. An-glo-ameriški zavezniki pa so po drugi vojni pričeli z resnim delom; prečistili so glavni jarek in so po starem načrtu izkopali tudi postranske jarke, ki pa so preveč plitvi. Prevalsko močvirje je tako le deloma osušeno. Brezposelni delavci sicer še vedno čistijo napravljene jarke, vendar pa brez posebne vneme; vse kaže, da gre bolj za podporo brezposelnim kot za popolno izsuše-nje močvirja. Preval je za Oslav-ce sicer nekoliko od rok, pri sedanjih prometnih sredstvih pa ta razdalja ne igra posebne vloge. Na vsak način je treba za Oslavce nekaj ukreniti, ker nikakor ne morejo živeti od same živinoreje.
En sa mkmet je polno zaposlen z obdelovanjem vinograda, na katerem v najboljšem primeru pridela 40 hektolitrov vina. Ako upoštevamo, da se morajo moderni trtni nasadi periodično obnavljati in da so maksimalne letine (40 hI) zelo redke, pride-
mo do zaključka, da doseže povprečni letni pridelek iz takega vinograda komaj 30 hI vina, to je (po 75 lir liter) 225.000 lir na leto. Od teh letnih dohodkov se morajo odšteti sledeče postavke; za modro galico 16 tisoč, za žveplo 7,500, za kolce, "beke" in obrabo orodja 4,000, za gnoj 14,-000, povprečna škoda od toče 13,000 lir. (Kdor se proti toči zavaruje ima še večjo škodo; razlika je le v tem, da je po zavarovanju škoda enakomerno razdeljena na vsako leto). Po odbitku navedenih zneskov, znašajo enoletni dohodki od takega tipičnega vinograda 17,000 lir, to je 14,200 lir na mesec. Kako naj tak kmeti preživlja svojo številno družino s tem denarjem, ko ne more industrijski delavec izhajati niti s 30,000 lirami na mesec? Kaj pa drugi pridelki? bo narsikdo vprašal. Kmet, ki sam obdeluje vinograd za 40 hI vina, ne more imeti ni-kakšnih drugih pridelkov, ker nima časa za drugo delo, tudi za živinorejo ne. Z živinorejo si ne more nič pomagati, ker je danes tako pasivna, da ga domači hlevski gnoj, ki je neobhodno potreben za kmetijstvo, še več stane kot kupljeni; vendar redi nekaj goveje živine, ker bi sicer sploh ne prišel do gnoja. Prašičerejo so naši kmetje odpustili, ker je pasivna. Kljub temu redi vsak kmet vsaj enega prašiča, ker bi sicer ne imel ne mesa, ne masti v svoji hiši.
Kako naj bi bila govedoreja v Brdih donosna, ko se ne izplača niti v tržaških predmestjih, kjer kmet lahko prodaja mleko po razmeroma dobrih cenah naravnost potrošnikom? Samo za nabavo sena za eno kravo potroši takšen kmet pozimi 75,000 lir. Kje pa so otrobi in druga močna krma ?
Na podlagi vsega tega pridemo do žalostnega zaključka, da oslavski kmetje nikakor ne bodo mogli vztrajati v svoji težki borbi za obstanek, ako jim ne bo mogoče pridelovati vsaj nekaj pridelkov, ki jih potrebujejo za prehrano svojih družin. —od—
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
ZA VELIKO NOČ!
Kakor druga leta, tako imamo tudi letos polno zalogo doma soljenega in prekajenega mesa, kot žunke, želodce, klobase in plečeta.
Dovažamo na dom. Naročila sprejemamo in pošiljamo prf pošti tudi izven mesta.
Imamo: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, med, jajca in vse vrste zelenjave.
POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA IN GROCERIJE PO ZMERNIH CENAH
HOLMES AVE. MARKET
15638 HOLMES AVENUE	CLEVELAND 10, OHIO
Liberty 1-8139
i

Indijanske zadeve V kongresu
v Zedinjenih državah živi okrog 400,000 Indijancev. Za časa odkritja Amerike je bilo na sedanjem teritoriju Zedinjenih držav okrog 840,000 Indijancev; tako se vsaj sodi, ker točnega števila ni mogoče ugotoviti. Od sedanjih 400 tisoč Indijancev pa jih je le okrog 30 fo čistokrvnih; drugi so bolj ali manj mešanci na en ali drugi način.
Indijanci bivajo v vseh državah naše Unije, toda večje indijanske rezervacije so le v 25 državah. Največ Indijancev je v Oklahomi, namreč okrog 63 tisoč; v Arizoni se njihovo število računa na 55 tisoč, v New Mexi-ci 35 tisoč, v South Dakoti 24 tisoč, v North Carolini 23 tisoč, v Californiji 19 tisoč, v Minnesoti 13 tisoč.
V	državi Delaware pa jih je le 14, v Vermontu 16, v West Vir-giniji 25, v Kentuckyu 44, v New Hampshire 50.
Večina Indijancev biva v tako imenovanih rezervacijah, to je na ozemljih, ki je skupna last plemen ali večjih indijanskih skupin. Vrhovno upravo nad temi rezervacijami ima federalni urad za indijanske zadeve. To naj bi branilo Indijance pred izkoriščanjem belcev. Vse indijanske rezervacije skupaj merijo okrog 55 milijonov akrov.
V	nekaterih državah posamezni Indijanci ali posamezne družine lastujejo zemljišča kot drugi državljani. Ta sistem namerava kongres posplošiti, namreč da Indijanci ne bi bili več pod posebno kontrolo vlade, ampak da bi imeli iste pravice in dolžnosti kot drugi državljani. V lanskem zasedanju kongresa je bilo tajniku notranjih zadev naročeno, da naj ima za letošnje zasedanje pripravljene načrte za "osvoboditev" 9 določenih indijanskih plemen v državah Texas, Oregon, Iowa, Kansas, Nebraska, Montana, Florida, North Dakota, California in Wisconsin. To se nanaša na okrog 66 tisoč Indijancev.
Odbora za indijanske zadeve obeh zbornic kongresa sta v dru-
gi polovici februarja pričela z zasliševanji in razpravami za vsako indijansko skupino posebej. "Osamosvojitev" posam e z ai h plemen se bo mogla izvesti po različnih načinih, ker prizadete indijanske skupine živijo v različnih krajih in v različnih razmerah. Ponekod bodo indijanska zemljišča razdeljena med posamezne družine, ponekod bodo ostala skupna last indijanske skupine in bodo upravljana po Indijancih samih. Ozemlja pa bodo vključena odgovarjajočim občinam ali countyem, ki bodo morali od svoje strani skrbeti za potrebne javne naprave, Indijanci pa bodo od svoje strani morali plačevati davke. To so v glavnem nameni "osamosvojitve" Indijancev. V koliko in na kakšen način bodo izvedeni, bo seveda odvisno od tozadevnih sklepov kongresa.
Zagovorniki osamosvojitve Indijancev sodijo, da so slednji že dovolj privajeni splošnemu ameriškemu sistemu življenja, da ne potrebujejo več vladne kontrole in posebne protekcije. Na drugi strani pa nekateri poznavalci indijanskih razmer izražajo bojazen, da bo osamosvojitev Indijancev raznim prefri-gancem omogočila čezmerno iz-
IŠĆE SE STANOVANJE
Mlada zakonska dvojica,
ki je zaposlena, išče stanovanje > 3 ali 4 neoprcmljenimi sobami. Morajo biti snažne.
Pokličite MU 1-8529
koriščanje sedanje indijanske lastnine. Kateri so v pravem mi ne vemo.
Iz navedenega je razvidno, da imamo še dandanes "indijanske probleme," dasi drugačne kot so jih imeli beli priseljenci vse od leta 1492, ko so se začeli naseljevati na ta kontinent, ki je bil takrat izključno indijanska lastnina.
—NEW ERA, glasilo ABZ
Dva pogrebna lavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI ЈШ
VI
DOLOČITE pokliiil«
iVGRDINAt^SONS
ЛГшЉџт /-tm-XImmt Нт
Oglašajte v - -Enakopravnosti
roSEBNOST ZA ŽENSKE
p R I
MANDEL SHOE STORE
samo za 3 DNI
NAZNANILO O PRESELITVI
Naznanjamo, da smo svojo gostilno
BIG TONY'S
V
preselili iz dosedanjih prostorov na 575 E. 140. cesti ^
V nove prostore na	л
573 E. 140. cesti |
IMAMO VEDNO NA ZALOGI ODLIČNO PIVO, O VINO IN RAZNE VRSTE ŽGANJA.	6
Л
Lastnik TONY TOMAZIC pri tej priložnosti želi vsem svojim posetnikom VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE
>oooooooooooooc>ooo<c>ooooooooooooooc'
VAS MUCI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavit« najboljšo olajšavo za lo mučno bolv cen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar naxaj.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel. Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
V NAJEM
Zaposlenemu moškemu
se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na 1110 East 72nd Street
HIŠE NAPRODAJ
ZAMENJA SE hišo na 1468 Dille Rd., blizH Euclid Ave.
Nov zidan bungalow s 4^ sobami s prostorom za povečanje na 2. nadstropju. Rekreacijska soba; gorkota na plin. Se lahko takoj prevzame.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030
V Euciidu
Krasna 6-sobna zidana hiša, Colonial tipa na 806 E. 236 St., se proda. Fornez na plin, garaža, lota 50x150. Proda se po zmerni ceni ali pa se vzame v zameno majhen bungalow v isti okolici.
Ali imate hišo naprodaj? Mi imamo kupce za hiše za eno ali dve družini v okolici Grovewood-E. 185 St.
K N I F I C REALTY 820 E. 185 St. IVanhoe 1-7540
ШШ


г-л š
There's elegant beauty afoot this spring, deftly interpreted by Modecraft We have all the styles with the newest look, created to flatter your foot and enhance your every ensemble. For the shoes of your life, try Modecraft — modestly priced, too.


fsisff:


-

'

m vec
Z VSAKIM PAROM ČEVLJEV DOBITE EN PAR FINIH NYLON NOGAVIC BREZPLAČNO.
Ne zamudit© te prilike.
NANDEl SHOE STORE
6125 st. clair avenue
dvoja vrata od North American banke
iiiiiiwiiiiiiiiwiowiiiiwuiwiiwiiiwiiiiHiiimiiiniiiwiiiiiiiiniiiwiiiiwiiiwiiiiiiiiBiiiwiiiBaiwiiiiwiiiiiiiii- _ к1в1||ш1|||м||!а1||т1||ш1и1ш1||ш1||1к1||1а1||1а1||1ш1|1>1||1в1||1в1||1а1|||а1||1а1||ш1|к1а1и1в1||шГ||1а1и1а1||1а1|ш!
gji
m AVGUST ŠENOA:
Sli iji
i Varuj se senjske roke
Ш Ш
Ш	Zgodovinska povest iz 18. stoletja
Pl	0
(Nadaljevanje)
4
Blizu samostana svetega Pavla Puščavnika ob mestnem obzidju v Senju je stala ozka visoka hiša iz sivega kamna, nad vrati pa v kamen vklesan grb knezov Posedarićev, starih Dal-matincev iz Posedarja, sedaj senjskih plemičev. V prvem nadstropju je stanoval knez Martin Posedarić, vdovec, s hčerko Kla-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FOR SALE
MME. PATRICIA now selling at % price ANTIQUES of all sorts. Most precious antiques at very low prices. Mme. Patricia's Studio, 745VŽ N. Rush. Open 9 a.m. to 10 p.m. WHitehall 3-1534. Call me on another surprise item that will interet you. Cards read daily.
WANTED TO RENT
ACCOUNTANT, wife and 2 daughters, need 2 bedroom apartment. To $80.
' OLympic 2-1
BUSINESS Woman desires ЗУг or 4 room bedroom apartment. Convenient to Chicago and N.W. R.R. Phone STate 2-5836 Monday thru Friday between 8-3.
LANDLORDS WITH A HEART! — Responsible parents of 5 good children nećd 5-6-7 rooms immediately! Stove heated. South-side, near Catholic school. Nice family neighborhood, at reasonable rent please! Fine references.
Kindly call CAlumet 5-8866
RESPONSIBLE Couple, 2 girls 9-16, need 5-6 room unfurnished apartment. Good location S.W. Moderate rental.
Mulberry 5-2830
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale — Loop BEAUTY SHOP 25 years established. Selling due to retiring. Must see to appreciate.
Call REgent 4-2853 for appointment
WINDOW SHADE & VENETIAN BLIND BUSINESS — Cornices, Hardware and Accessores. Original owner. Established 1915. Selling due to illness. Will help teach business. Give 5 years lease. See to appreciate.
IRving 8-8367
PRINTING SHOP with 3 room apartment in rear. Established business. Modern equipment. Located on busy street. Rent is cheap with long lease. Call before 6 p. m. Lincoln 9-9105. — After 6 p. m. GRaceland 7-2688
REAL ESTATE
By Owner — New — Price $15,500 RANCH TYPE HOME. 3 bedrooms, 5 large rooms, utility room, Cedar closets with sliding doos, linen closet, radiant heat, cabinet kitchen, steel windows, beautifully landscaped, lot 30x157. Schools, churches, stores, transportation.
LAfayette 3-3191
FOR fflGHEST QUALITY
LOWEST PRICES
on
PRESCRIPTIONS, VITAMINS & DRUGS
at
GEORGE EISELE PHARMACY
176 W. ADAMS ST. FRanklin 2-8935 - Chicago, III.
ro, V drugem, v skromni sobici, pa njegova mati, gospa Lucija Posedarić, slepa, petinsedemde-setletna starka. V čisto pobeljeni sobici ni bilo nobenega razkošja in gospoščine. Na eni strani je stala pisana trebušasta omara, vzidana nemara pred sto petdesetimi leti v debeli hišni zid. V omari si videl za steklenimi vrati nekaj beneške steklenine in turških kozarčkov čudne starinske oblike; nedvomno je prinesel v Senj te redke darove pred davnimi leti preko morja kak Posedarić, bivši pomorščak. Ob stenah so stale močne skrinje, v katerih je stara gospa hranila obleke in tumbane, ogrlice in kožuh. Sredi sobe je stala velika miza v kotu pa na močnih nogah dolga, ozka postelja, pokrita s perzijskim pokrivalom. Na steni je visela podoba čudodelne Marije Trsatske, pred katero je noč in dan gorela srebrna svetilka, in pa silno medla slika neke trgovske ladje, pod katero je bilo zapisano ime 'San Antonio di Padova, vasello dei Possedari.' (Sv. Anton Padovanski, patron Posedarjev.) Ob postelji je na lesenem stolcu sedela slepa, sključena starka, podobna bolj kamniti sohi kakor živemu bitju. Oblečena je bila v črno, svileno krilo in v črno, kratko jopo, ki je imela v sredini široke, v zapestju ozke rokave ter je bila speta s srebrnimi gumbi. Vrat in glavo je imela zavito v belkasto ruto, iz katere je gledal samo žolt, naguban obraz s tankim nosom, z ozkimi, uvelimi ustnicami in velikimi, omrtveli-mi očmi. Obraz je gledal iz rute kakor stara slika z bleščečega okvira. Noge, obute v copate iz rumene kože, je držala na preprogi; ob boku ji je visela na pasu debela srebrna verižica, na njej pa nekaj velikih ključev. S suhimi prsti je prebirala debele jagode na rožnem vencu. Za koga je molila? Za ves rod, najbolj pa za svojega Nika. Že dolgih dvajset let moli za Nika, joka za njim, svojim mlajšim sinom, in oslepela je od solz. Niko je odpotoval z ladjo na morje in v Amsterdam, od takrat pa ni niti glasu o njem. Starejši sin Martin ji zatrjuje, da se bo Niko v kratkem povrnil iz Genove; starka joka, moli, veruje in čaka Nika iz Genove, čaka že dvajset let, in vsi, razen nje, vedo, da so Nika pred dvajsetimi leti pri Malti ubili tuniški gusarji.
Toda kje človek, ki bi si ji upal sporočiti to žalostno novico, zabosti nož v to dobro, staro srce? Saj bi na mestu strepetala
Bilo je popoldne. Sonce je bleščalo skozi majhna okna, hud vihar je stresal oknice, pretresal vso hišo. Starka je molila. Zdajci so se odprla vrata in starka se je ozrla. V sobo je stopil visok, širokopleč moški. Obraz je imel podolgovat in bled, toda le pe črne oči so mu bliskale ko bliski na morju, črna brada mu je valovala do pasu, lase je imel kratko ostrižene. To zalo in krepko moško telo je bilo oblečeno v modrikast plašč in ozke črne hlače ter pokrito z rdečo ka po. Za njim je vstopilo dekle, prava očetova podoba, z dolgimi kitami, ki so ji padale s pove-šene glave, oblečena v črnino. Zadnji je stopil še mladenič v junaški, z zlatom pretkani obleki in s sabljo. Bil je veder, zdrav črnolasec s sokoljimi očmi, košatimi obrvmi in z majhnimi brki. Dekletov pogled je blodil sem in tja; včasih so ji oči pod dolgimi trepalnicami zagorele,
včasih so ji lica rožno zardela in polne prsi so ji razburkano plale. Mladenič je pa stopal svobodno, veselo kakor jelen v gori, oči so mu sevale kakor bleščeče ploščice na junaških prsih, pod črnimi brčicami so mu od radosti in sreče drhtele rdeče ustnice.
"Kdo je?" je vprašala starka. "A, ti Martin! Imaš kaj novic o Niku, si kaj zvedel, sinko?"
"Nimam," je odgovoril krepki junak z mehkim, blagim gla-sm, "toda jutri pride oče gvar-dijan z Reke pa nam bo gotovo prinesel dobrih novic. Obljubil mi je, da bo poizvedel na vse strani."
"'Bo res? Bo res?" je odgovorila starka. "Dolgo je to, sinko Martin, ah, predolgo! Sinoči sem lepo sanjala o njem. Poljubala sem ga, objemala in gledala, slišiš, Martin? Gledala ga, jaz, slepa sirota. Dolgo traja. Pomagaj mi, Mati trsatska. Toda po kaj si prišel, Martin? Več vas je v sobi, tudi Klarica je tu, kajne, da si, zlata moja? Kajne, da si?"
"Sem, ljuba babica!" je vzkliknila Klara, pokleknila in položila lepo glavo starki na kolena. Starka se je zganila in jo z obema rokama prijela za glavo:
"Joj, si objestna! Kako sem se ustrašila. Glej no, glej no! Solzne oči! Kaj ti je ranilo mlado srce? Zakaj ste prišli, Martin, in prinesli nemir v moj mir?"
"Draga mati," se je oglasil knez Martin, "ne nosimo vam nemira, ampak srečo in radost."
"Srečo in radost, sinko?" je starka zmajevala z glavo. "Oj, to sta moja redka gosta; še njunih imen se ne spominjam več."
"Res, mati," je nadaljeval Martin. "Danes je priletel na dvorišče bel golob pa me vprašal na junaško besedo, če je tukaj bela golobica. Pa sem mu rekel, da se je dobro ne spominjam. Toda golob je rekel, da jo dobro pozna in da bi bila kot nalašč zanj. Rekel je še, da je iz dobrega rodu, pa dom ima prazen. No, poklical sem golobico pa jo vprašal, kaj bi rekla, če golob zagnali. In ona ni rekla: 'Nočem!' Prileteli so še golobovi bratje pa ji rekli, da jo bodo zavarovali s svojimi krili in da ji nikdar ne bo zmanjkalo prosa."
"Kaj mi bajaš kakor na božič in čemu te šale? Mar ne veš, da je danes velik post?" se je nekako razjezila starka in živah-neje pritisnila Klarino glavo. "Za božjo voljo, govori pametno, Martin? Kaj je? Svat je? Klari-co, da mi boste odpeljali, moje dete, mojo Klarico?"
"Da, mati," je odgovoril knez. "V dveh, treh besedah bom vse povedal: mojo Klarico snubi vrli plemič in junak Jure Daničič, sin mojega pobratima Ivana. Mati, vi veste, da je to slavna kri. Njegovega očeta poznate, poznali ste njegovega slavnega strica Jurija—zaradi njegovega junaštva je cesar Rudolf vsemu
rodu Daničićev podelil ogrsko plemstvo. Vi, mati, ste bili pose-strima Klare Antulovićeve, babice tega fanta, ki mu je junaštvo preraslo brkice; sin je našega naroda, Senjan in plemič. Jaz sem rekel: 'V božjem imenu!' Dekle je zardelo ko rožni cvet, in evo nas, dobra stara mati, pred vami, da todi vi poveste svoje in mlada dva blagoslovite."
"In ti? Ti?" je starka dvignila dekletovo glavo in goste solze so ji zatrepetale na ugaslih očeh. "Kaj praviš ti, Klarica?"
"Jaz sem tako, tako srečna, ljuba babica," je pošepetala dekle in vsa zažarela.
"Poglej, kako to srčece bije," je nadaljevala babica in dala roko na Klarine grudi, "kakor la-stavica. Za to ni nobenega drugega leka! . . . Vem, kaj hoče reči to: tk, tk, tk! Pred menoj si pa skrivala; pojdi, grešnica mala! Po srcu sem ti izmerila, da se ljubezen ni vžgala čez noč, to so stari računi. To sta modra! Iz-molila sta litanije, zdaj pa sem, da bo stara mati rekla: Amen! Modra sta, res! I kajpak, slepa babica v kot, jeli?"
"Nikar mati; vaše čiste roke naj bodo pečat tej sreči. Brez vas ni blagoslova!" je rekel knez.
"Babico boš torej zapustila?" je mirneje zajokala starka in pritisnila dekle na uvele prsi.
"Oh, babica! Tebe zapustiti! Ali morem?" je zahlipalo dekle.
"Če moreš? Prismodica! Moraš, moraš!" se je babica nasmehnila med solzami. "Ne veš, kaj pravi Bog? Pustila boš očeta in mater in šla za svojim možem. Kaj, babica! Še kak očenaš, pa v grob. Namučila sem se, hvala Bogu, dovolj tega sveta! Ti si pa mlada, mlada, pojdi za svojim srcem. Toda povej, kje imaš ženina?"
"Tukaj sem, msti," je mladenič pokleknil pred starko. "Glejte me na kolenih pred vami, in Bog mi je priča, da ne bom vstal brez vašega blagoslova!"
"A ti si, sinko," je rekla starka in iskala z roko Juretovo glavo, "pridi sem, da vidim," je nadaljevala in božala mladeniče-vo lice. "Mlad si, čutim, gladek si. Junak si, sem slišala. Jo ljubiš, tako iz srca ljubiš?"
"Oh da, mati!"
"Pa povej, sinko, je lepa? Ti bolje veš. Jaz je hisem nikdar videla, slišiš, nikdar! Kajti Bog
'fr



;м AT ION AW tACCrv COUNOIW
V BLAG SPOMIN
OB 10. OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA, NEPOZABNA MAMA
ANNA SVIGEL
ZATISNILA JE SVOJE BLAGE OČI DNE 6. APRILA 1944.
Minulo je že deset let odkar si Ti zapustila nas, odšla si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkoder več vrnitve ni.
Kako pozabiti to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki za nas tako skrbelo vse do zadnjega je dpe!
V srcih nosimo ljubeče,
glas, spomin in pogled Tvoji dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj.
Žalujoči osfali:
FRANK, sin MARY MARN, hči JOHN, let EMILY, sinaha vnuki in vnukinje
mi je bil že odvzel vid, ko jo je mati rodila na svet. Povej, je lepa?"
"Je, mati, nad vse."
"Dobro, vzemi jo, vzemi!" je z drhtečimi ustnicami pošepetala starka. "Bog vaju blagoslovi, otroka moja! Naj vaju varujejo vsi božji angel! Bodita srečna vidva in ves vajin zarod, in molita za dušo vajine slepe, uboge starke! Klarica, duša, poslušaj! Rekla sem ti, kaj je božja beseda. Boga ubogaj. Mož bo tvoj gospodar, oče, mati, streha in ščit on ti bo vse. Brez njega ne moreš živeti kakor ne mah brez skale: njegova duša, tvoja duša; njegova žalost, tvoje solze, njegova radost, tvoje veselje. Isti kruh bosta jedla, iz enega vrča pila, pod enim ključem počivala. Ubogaj ga, ljubi, tolaži! Ti veš, da moški mora iti v svet, v vihar, na morje, v kri, da mora iti v zlo. Pa je zaskrbljen, pa je razburljiv in razkačen ter mrk. Pomirjaj ga, tolaži, božaj mu čelo in moli za njegovo zdravje. A ti, sinko, varuj to moje dete; dobra je, čista je ko rana rosa. Je tudi vzkipljive krvi, a to smo vsi še jaz, stara reva. Toda Klarica ne prekipi. Drži to mojo ptičico na svileni vrvici, ne drži je na kruti verigi, da si ne polomi peruti. Varuj jo. Bog vaju blagoslovi, otroka! Moja draga otroka! ... ." je zjecljala starka iz globine duše in skrila obraz v dlani.
Mladenič je vstal. Prekrižal je roke in stal nem, s povešeno glavo pred tem čudnim prizorom, kjer sta se objemali starost in mladost, moč in slabost ter jokali skupaj od žalosti in veselja. Potem je ponosno dvignil glavo, povesil levo roko, si položil desnico na srce in rekel:
"Vi, stara mati, in vi, knez, moj drugi oče! Na svoje ime in zdravje, na svojo junaško zvestobo, na svojo sabljo zaveznico in na svojo desnico prisežem tu pred vašim poštenim obličjem in pred podobo božje Matere, da bom svoji Klari zmerom dober prijatelj, da ji nikdar ne bom prelomil zvestobe, da jo bom va-
roval ko oko v glavi in se ponašal z njo ko z junaško perjanico. Ponosno jo bom nosil v srcu do tihega groba. In če ne bom držal, kar sem vam prisegel pri svoji duši, naj nikdar ne zagledam božjega obličja!"
"Amen!" je zaključil knez.
"Pojdita, otroka, pojdita!" je dejala starka. "Pozno je, leči moram. Joj, kako vihar potresa svet. Usmiljeni Bog, reši nas hudega! Dremlje se mi. Oh, da bi sanjala o Niku, da bi ga spet videla v sanjah. Martin, ti nikar ne pozabi! O vsem vprašaj gvar-dijana! Lahko noč, otroci!"
"Lahko noč, babica!"
"Čakaj, Klarica," se je domislila starka in vzela ključe, "pridi. Glej, s temle ključem odpri omaro. V drugem predalu boš našla rdečo skrinjico. Prinesi mi jo."
Klara je prinesla skrinjico; starka jo je previdno odprla pa začela tipati in brskati po nji.
"Aha, tu je!" se je nasmejala in dvignila velik zlat križ na zlati verižici, obložen z rubini. "Na, podarim ga tebi, Klarica! Ta
križ mi je dala mati, ko sem se poročila, in jaz sem ga prihranila za vnukinji. Dobro ga varuj! To je sveta starina, hranimo jo v naši družini že sto in sto let-Enemu mojih pradedov ga je dal krški knez Frankopan. Tisti čaS so bili krški knezi gospodarji Senja. Dal mu ga je za zvestobo in junaštvo. Varuj g&' Dokler je cel, te nesreča ne mo* re zadeti. Toda poslušaj! Če kak" šen kamen izpade, bo nesreča zate! Skrinjico spet spravi lep" v omaro. Zdaj pa lahko noč!"
Vsi trije so odšli. Klara z očetom v svoje stanovanje, mladi junak na ulico. Tu je srečal O''' lovića.
(Dalje prihodnjič)
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ler n** pravim lepe rekreacijske eobfc Vlagam asfaltne pode in obijem z vsakovrstnimi ploščic** mi (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY bOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Cleveland, Ohio, dne 7. aprila 1954.
Požurite se! Vložite do 12. aprila
Denar, ki ga vložite do 12. aprila, na vašo zavarovano hranilno vlogo vam bo donašal obresti od 1. aprila. Vaši prihranki so zavarovani do $10,000 — in se primerno obrestujejo. Pričnite kmalu z ali dodajte vaši hranilni vlogi.
21% OBRESTI NA HRANILNE VLOGE

S&vings-Loon Co*
813 E. I85th ST. 6235 ST. CLAIR
IV 1-7800 HE I 5670
By 1963 when I retire, I expect to have saved <11,250 on the Payroll Savings Plan.
% ■ «!/;




VOU САА/ DO tr TOO
Here's what the Payroll Savings Plan did for Bryan Hollomanl
Mr. Holloman first registered for the Payroll Savings Plan in April, 1942 while working in the Norfolk Navy Shipyards for $63.60 a week. By 1951 he had saved $4,225 in Bonds. And now he is well on his way to that $11,250 for his retirement.
The Payroll Savings Plan makes you save money before you can spend IH
To join the Payroll Savings Plan all you do is go to your company's pay office and sign up to have a certain amount saved out of your salary each payday. Sign up for as litde or as much as you like—it can be as little as a couple of dollars a week. Then each payday, this amount is automatically saved for you out of your pay check—before you can get your hands on the money to spend it—
and invested in interest-earning U. S. Savings Bonds in your name. The Bonds are then turned over to you.
Iff safe—i»4 simple—it really works— and you won't even miss the money!
Payroll Savings is safe—for U. S. Savings Bonds are as safe as America itself. It's simple—for once you sign up all the work is automatically done for you. It really works —because it makes you save money, and at • good 3% interest. And best of all—you won't even miss the money you're investing.
Payroll Savings worked for Bryan Holloman and it will work for you.
Today, join the Payroll Savings Plan where you work. Or, if you're sdf-employed, join the Bond-A-Month Plan where you bank. These Plans help you consistently save money, and at a good 3% interest!
The V. $. Government dots not Рлу for this advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertising ComncU
ENAKOPRAVNOST
SAt//A/G /Г	TA/ZfA/ УОС/ 77//Д/АГ-
i4//r>/ U.S. SAU/A/CSr eOAJt>S OA/ ТЏ£ PAVMLL SA\/iNGS f>LAN