- ■■ ; ' V':' - '
lijfljHpgNB
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2876 OOETLAKDT.
Entered u Second-Class Matter, September 21, 1913, at the Post Office at New York; N. Y., wider the Act Congress of March 3,187«.
TELEFON: 2876 COBTLANDT.
NO. 137. — ŠTEV. 137.
NEW YOKK, TUESDAY, JUNE 12, 1917. — TOREK, 12. JUNIJA. 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Iz Butte, Mont.
(Posebna brzojavka Glas Narodu.)
V btjtte, montana, se je pripetila največ-ja nesreča, kar jih je bilo kdaj v amebi ških bakrenorovih. — požar v rovu je po VZROCIL kratki stik. — reševalci so zaCELI takoj Z rešilno akcuo. — dela le po
Časi nepredujejo.
Butte, Mont., dne 10. junija. — Butte je danes pogre-rncn v žalost in mestne zastave so dvignene na poldroga. Povsod je opaziti eut obupa in žalosti.
Tekom celega dne so stale skupine možkih, žensk in otrok ter T-akale z napeto pozornostjo ob vhodih v rudnike ter opazovale vsako truplo, ki je šlo svojo pot v mrtvašnico, v brezuspešnem naporu, da ugotovijo tega ali onega ljubljenega, ki jt- izgubil svojo življenje v največji rudniški nesreči, kar se jih je kdaj pripetilo V tukajšnjem mestu.
Nesreča v Speculator rovu se je pripetila ob eni popoldne v soboto. Povzročil jo je požar, nastal pri šest in-čov debelem kablju iz svinca, katerega so rabili da prinaša električno moč k ventilatorjem. Kabel se je zvil skupaj in zmešal in tekom prizadevanj, da bi ga zopet uravnali, se je svinčena površina kablja odtrgala od izoliranih žic ter prižgal smolnato snov, ki je*prišla v stik s karbidno svetilko, katero je najbrže izgubil kak rudar, ki je prišel v rudnik.
Ta v visoki meri gorljiv materjal je zažgal tramovje v rudniku. Naenkrat se je vnel celi rov, in plin, ki je polnil ta rov ter v bližini se nahajajoče hodnike, je omotil nekako dvesto mož.
Kakorhitro so spoznali resnost požara, so spravili na dan vse ambulance in vse motorne voae, ki so bili na raz-jxriago.
Tekom kratkega časa je bil na pozorišču nezgode slednji mestni zdravnik. Pozval jih je župan Malone. Obenem so tudi brzojavili za vladno pomoč.
Do poznega večera naslednjega dne so spravili na dai\ le triintrideset trupel ponesrečenih. To delo so izvršili uradniki in možje družbe, nahajajoče se v službi, vendar pa ni nobenega upanja, da bi spravili na dan še enega izmed sto in dvainšesdesetih mož, ki so pokopani v rovu.
Doč im je v tem easu razburjenja težko natančno u-gotoviti stvar, se vendar lahko priznava na podlagi poročil iz najboljših virov, da bo obsegal seznam izgub najmanj 200 ljudi.
Ofieielno število mož, ki so odšli na delo v dotični noči, je znašalo 415 mož. Strokovnjaki v rudniku izjavljajo, da ni skoraj nikakega upanja, da bo mogoče rešiti še katerega izmed ponesrečenih.
Možje so bili na delu v globini 7, 8, 18, 22, 24, 26. 28 30, 32 in 35 stotin čevljev pod površino. Dogodke jutra značijo številna dejanja požrtvovalnosti, tekom katerih je bilo žrtvovanjh več življenj — 220 rudarjev, ki so vsi člani krajevne varnostne lige, je takoj ponudilo svojo službo, in kolikor jih je bilo mogoče opremiti z varnostnimi čeladami, so šli v žarečo notranjost.
Drugi pa so i>omagali zdravnikom pri njihovih na-porilu da spravijo v življenje žrtve, katere so prinesli iz jame. Dva postajna stražnika sta bila popolnoma sežgana, ko sta skušala rešiti ljudi, nahajajoče se v globini 24 sto čevljev.
Kakorhitro je prišlo poročilo o ognju, sta stopila v vzpenjačo ter skušala dati strojniku signal, naj ju spusti navzdol. Signalni zvonec pa ni zvonil, kajti vrv, ki ga je vodila do njega, je bila prežgana, in strojnik ni dobil tozadevnega signala. Ko je stala vzpenjača v rovu ter je čakal strojnik na znamenje zvonca, da dvigne vzpenjačo, so se približali plameni ter objeli oba moža kot podgani v pasti. Zgorele so jima roke in noge.
Dva izmed rudarjev, ki sta bila zakopana v rudniku, se imata zahvaliti za življenje izvanredni prisotnosti duha. Delala sta v globini x700 čevljev ter si odrezala zračno cev, pokrila svoji glavi s suknjami namočenimi v vodo in vsesavala zrak iz dotične cevi, dokler ju niso rešili ljudje, ki »o jima prišli na pomoč.
Več ljudi, ki je delalo v globini osemnajsto čevljev, si je izvojevalo pot skozi petnajst inčev debeli konkret do Badger rova, odkoder so našli pot na varno.
Vsi ti rovi so tesno zvezani ter imajo spojilne rove, ki vežejo medsebojne glavne rove.
Hov Speculator je bil kupljen leta 1904 za nekako šest miljonov dolarjev od North Butte Mining Co.
V spričo odškodninske postave, dobi vdova v slučaju, da je njen mož ubit, odškodnino v znesku $4000. Odškodnina* ki jo bo treba plačati v tem slučaju, bo znašala nekako sedemsto tisoč dolarjev za smrtne slučaje in poškodbe.
i »oročajo, da je izgubilo pri nesreči življenje nekako dvajset Avstrijcev. To j« največja rudniška nesreča v a-
JUHJft utimim«!
Iz Rusije.
Ranjenci zahtevajo vojno. — Parada za vojno. — Zahtevajo, da se car zaprt. — Proti ameriškim socialistom
COPYIIISMT UNDERWOOD * VNOKVrOOB, H. \
V. S. SIMS, poveljnik ameriškega brodovja v nemški vojni zoni.
roparji.
Odpeljali miljonarievega otroka. — Oče ni mogel dostaviti zahtevane odkupnine. — Otrok umorjen. — Storilci vjeti.
Springfield, Mo., 11. junija. — Pred nekaj dnevi so roparji odnesli 14 mescev starega sina miljo narja C. J. Keeta ponoči iz stanovanja, ko sta bila oče in mati na plesu. Keet se je z avtomobilom peljal na odkazano mesto z denarjem. toda zaradi velikega naliva ni našel roparjev.
Pisali so mu potem še dvakrat, toda nikdar ni mogel najti roparjev. da bi jim plačal zahtevano svoto.
V sobto ponoči je šerif "Webb našel na neki farmi v vodnjaku mrtvo truplo otrokovo. Vjel je tudi pet osumljenih roparjev, — med njimi eno žensko. Ko so ljudje zvedeli, da so noparjl vjeti. so se zbrali z vseh strani in so hoteli-iztrgati šerifu roparji-, da bi
Kitajska rtiriiieija.
Uporniki pošljejo vladi ultimatum. — General Chang-hsum zah- jriena vlada pri kozakih. Njihov de-
Petrograd, Rusija, 11. junija. — Delavski in vojaški delegati so danes naznanili, da bodo vsi Rusi. ki so se vrnili v Rusijo z namenom, da živijo v Rusiji in so bili poslani v domovino na željo ameriških socjalistov, bodo takoj poslani na fronto.
Do tega sklepa so prišli, ker se je pokazalo v Vladivostoku. da so napravili ruski socjalisti, ki so se ravo vrnili iz Amerike, velike nemire. Vrnivši se Rusi so se razpršili po mestu, kjer so kot govorniki nastopili člani ameriške komisije in so svetovali, da se zaplenijo vse zaloge. Mornarji bojne križarke "Diana" so sprejeli resolucijo, ki zahteva, da se mora ear z vso svojo družino,, zapreti v trdnjavo Kronstadt. Ako vlada temu" ne v god i, bo križarka plula po Nevi in bo z oboroženo silo prisilila vlado, da izpolni to zahtevo.
Nemčija ni delovala samo na to, da se pride do separatnega miru z Rusijo, vsled česar je dajala navodila svojim vojakom, da se bratijo z rusko armado, temveč so izvrševali tudi trgovino. Ko je bilo bratenje v najlepšem tiru. so dobili nemški vojaki od svojih ruskih "tovarišev" velike množine mila, kruha in platna.
Velika množica ranjenih in deloma okrevanih ruskih vojakov je včeraj demonstrirala po petrograj-skih ulicah za nadaljevanje vojne. Pred vsemi so se v avtomobilih in vozovih vozili z razstavami vojaki, ki niso mogli še hoditi. Demonstracija je napravila na občinstvo globok utis.
Veliki oporo ima ruska provizo-
teva, da se parlament razpusti.
Peking, Kitajska, 10. junija. — General Chang-hsum, prejšnji go-veraer v provmciji Anhwei, je prišel z več tisoč vojaki v Peking in je poslal vladi ultimatum ter zahteval, da se parlament razpusti v 48 urah.
Predsednik Iii Yuan Hung je te zahteve zavrnil, dokler to ni v soglasju z ustavo. Člani parlamenta so svetovali predsedniku, da naj ne razpusti parlamenta, ker general Ohang-lisum dela proti ustavi.	#
Predsednik L»i Yuan Hung tudi ne mara brezpogojno resigni-.rati.
Dinastija Mandžu je sporočila parlamentu, da ni v nikaki zvezi z revolucionarno stranko, ki želi postaviti na prestol staro cesarsko rodovino.
Vojaški govemerji so zahteva-
jih liučali.	,. .	,	.
Požgali so vkp mostove, da bi <la se lament razpusti, ko preprečii šerifu pot. Vendar selje v,ada	m«ec odkloni-
mu je posrečilo po ovinkih priti
la. da bi se napovedala Nemčiji v Stockton, kjer »o ga za-sledo-. v°j,ia- Nieh Shihehun. vojaški valei došli in mu vzeli roparje, (sterner provincije Anhwei, je Predno je Webb izročil ropar- prejsnji	Rjavil, da je tudi
je, mu je množica obljubila, da za to* da »e razpusjtl Parlament jih ne bodo prej linčali, dokler se <>J>*nem Pa ni za to, da bi general ne prepričajo, da so zares krivi. t[hf"^un z armado sel proti Piersolu, enemu izmed ropar- Tek!nsu: Ako pa bo sel, tedaj bo
jev, so vrgli okoli vratu vrv in so P" tem namen postavrti di-
u vsakQ nastijo Mandzu zopet na kitajski
prestol.
ga vlekli v gozd. krivdo.
Obesili so ga na drevo toliko časa, da je bil ves črn v obraz. Spustili so ga zopet na tla in zopet je tajil in izjavil, da tudi dru gi niso krivi zločma.
Nato so jetnike zopet izročili šerifu, ki jih je odpeljal v ječo.
Slovenski bass ball .igralec.
V našem uredništvu se je včeraj oglasil g. Frank Lovshe, iz poznane elevelandske Lovshetoye rodbine. Prišel je ia Lowell-a, Mass., kjer je igral base bali. G. Tx)vshe je po poklicu base bali igralec in ye edini Slovenec, ki se bo vddeeeval tekme skozi pet mesecev. Jutri bo igral v New Haven, Conn., potem bo šel v države New York, Maine, Rhodo Island Ud.
Mlademu rojjtku čestitamo in
i- * 'ŠŠT ' "f	' _ w-' -
mu Ml« BSBOfO Uppslis.
Chang-hsu je prejšnji teden dospel s svojimi četami v Tientsin. 70 milj pred Pekingom in priredili so mu v mestu kraljev sprejem. V Peking je poslal tri tisoč
Potopljena ameriška ladja.
London, 11. junija. — Nemški podmorski čoln je potopil ameriško jadrnico "Magnus Manson", potem ko je moštvo zapustilo ladjo.
Španska min. kriza. -
Madrid, Špansko, 11. junija. — Kralj Alfonz je naprosil wia*|riy» Prieto, ki je resigniral s svojim kabinetom, da bi še nadalje ostal ministrski predsednice. Obljubil je kralju, da bo o tem dal odgovor, ko se bo posvetoval s svojimi kolegi.
Vsi so mnenja, da bo Prieto o-
' v	~'jmSz -
legat v kmetskem kongresu, M. Kuban, je izjavil, da kozaki priznavajo samo eno oblast, namreč provizorično vlado in ne podvržejo svoje moči samo nekaterim posameznikom. Kozaki ne bodo odrekli svoje pomoči vladi, ako jo zahteva.
Kozaški delegat je rekel, da so kozaki rekli samo eno besedo: "Idimo", ko je prišel med nje na agitacijskem potovanju Lenin, in šli so vsi.
Kmetski kongres, ki zboruje v Novem Cerkasku, glavnem mestu donskih kozakov, so pOslali brzojavnim potom pozdrave ameriškemu, angleškemu, francoskemu in japonskemu poslaniku v Petrogra d u in so jim zagotovili, da bodo storili vse v svoji moči, da premagajo sovražnika svobode in enakosti. Govorniki na kongresi} so pov-d ar j ali. da so donski kmetje v popolnem soglasji' z donskimi kozaki.
Laika komisija.
Washington, D. C., 11. junija. — Laška komisija bo nastopila} svoje potovanje proti zapadu jutri, v torek. Načrt je bil izdelan za prej. toda zaradi obolelosti načelnika komisije, .princa iz Udine.
Da pa se bo mogla komisija prej vrniti v Italijo, bo odšla na potovanje brez princa. Šli bodo v Atlanta, Birmingham, New Orleans po dolini reke Mississippi v Chicago in potem v New York.
V komisiji se nahaja tudi iznaj-ditelj brezžičnega brzojava Gu-glielmo Marconi, ki bi se rad hitro vrnil v Italijo, da bo dejansko preskusil svojo iznajdbo proti podmorskim čolnom.
Komika komisija.
Kristjanija, 10. junija. — Lkrt " Aftenposten" poroča, da bo tudi Norveška poslala v Ameriko komisijo, da ae bo dogovorila z ameriško vlado o preživljanju Norveške. V komisiji bo polarni raziskovalec dr. Fritjof Nansen Thrane Ho 1st in J. Baumann.
Pershingov itab na Prascorinm.
Bonlogne-snr-Msr, Francija, 10.
junija. — M Častnikov Perskin govega štaba je prišel tn*mm in je pričel pripravljati vat sa«aa-
Samozavest Bolgarske.
Bolgarska mora vdreti na Grško — Uspešna ofenziva proti zavezniški armadi se more pričeti Moj.
Berlin, Nemčija, 11. junija. — Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je imel razgovor s časnikarskim poročevalcem nekega berlinskega lista in je izjavil sledeče:
—	Ni namen naše politike, da bi ponesli vojno v grško ozemlje. Teptanje mednarodnega prava po zaveznikih na Grškem nas nikakor ne podžiga.
Akoravno so zavezniki prisilili Grško, da je odpoklicala svoje zastopnike iz centralnih drŽav, ven dar gojimo globoko čustvo prija teljstva do Grške, ki je ostala zvesta svojemu kralju.
Ako tudi ne pričnemo nikake ofenzive v te i smeri, vendar gledamo v bodočnost v popolnem zaupanju. Naše stvari se razvijajo same od sebe, ravno tako dobro •dojimo proti Rusom. Dobro smo obvefičeni o vseh ruskih zadevah, ki so bolj zmešane kot se pa priznava. Od te strani nam ne preti nikaka nevarnost. —
Na vprašanje, kaj — Bolga rija i. ozirom na Rumunskc. jo Radoslavov odgovoril:
—	Bolgari zahtevamo samo ono ozemlje, kjer.se govori bolgarščina. Dobrudža pripada nam in bila nam je šilom odvzeta v miru v Rukareštu. Mi vedno zahtevamo »la se vrnejo naši državi ona ozem lja, v katerih se govori bolgarksi jezik. Ako se sprejme načelo, da si narodi sami odločijo, kam hočejo pripadati, potem bodo kraji v Macedoniji, kjer se govori bolgarščina in Dobrudža. pripadali Bol garij L —
Minister je izjavil da je ekonomična situacija v Bolgariji zadovoljiva in letina v Bolgariji in Srbiji bo ena najboljših v zadnjih letih.
Japonska in Kitajska.
Japonska pošlje čete na Kitajsko. — "Da varuje svoje interese." — Kitajska bi se rada otresla Japonske.
Washington, D. C., 11. junija. • Japonska je poslala svoje čete na Kitajsko, — "da varuje svoje interese'
To poročilo, katero je prejela washingtonska vlada, sicer ni u-radno, vendar vrjetno.
Oni, ki poznajo razmere na Kitajskem, pravijo, da se hoče Japonska okoristiti s kitajskimi zmešnjavami ter si želi pridobiti v deželi trdnejše stališče.
Kitajska vlada je pretrgala di-plomatične zveze z Nem«jo, ker je upala, da se bo na ta način o-tresla japonskega upliva.
Ker je več kot polovica Kitajske v vstaji proti vladi, ne bo imela Japonska veliko težav, poslati v deželo močno armado. — navzlic temu, da je Kitajska na strani zaveznikov.
Velika skrivnost in tajnost prevladuje z ozirom na rusko-japon-sko pogodbo iz lanskega leta. — Japonska je vedno zatrjevala, da ne že4i kratiti kitajskih pravic in da si noče osvajati kitajskega o-zemlja.
To izjavo so politiki pa vedno smatrali za dvomljivo, kajti Japonska je v Aziji to, kar je v Evropi — Nemčija.
Žele premirja.
Nemci se trudijo, da dosežejo premirje. — General Dragomirov odklonil. — Brezžični brzojav.
London, 11. junija. — Sredi maja so Nemci poslali svoje odposlanstvo h generalu Dragom i rovu ter so mu starvili pogoje za premirje. Gen. Dragomirov je ponudbo kratkomalo odklonil, nakat je nemški vrftovni poveljnik na ruski fronti potom brezžičnega brzojava ponudil vsem ruskim četam premirje, po katerem bi nemško-ruske operacije prenehale, ne da bi se Rusija izneverila svojim zaveznikom.
Nemški poveljnik je izjavil, da se nemška vlada s svojimi zavezniki zavzema za iste ideje kot ruski delavski in vojaški delegati, vsled česar bi se mogel skleniti mir, ki bi bil časten za obe stranki. nastali bi med državami prejšnji odnosa ji in Nemčija bi dala Rusiji gospodarsko podporo.
V nemškem pozivu se svetuje Rusiji, da pošlje svoje pooblaščen ee. da zvedo za nemške pogoje; toda zahteva, da se ti pogoji ne objavijo, dokler se Rusija čuti vezano vsled pogodbe stare ruske vlade, da se uniči Nemčija in njene zaveznice.
Nemški poveljnik tudi pravi, da zavezniki žele nemške kolonije, Alzaeijo in Lotarinško, Trst. Carigrad, del Male Azije in zahtevati hočejo od centralnih držav visoko vojno odškodnino.
Brzojavka skončuje z zatrdilom. da Nemčija ni v stiski glede vojaštva in da ne želi zaradi tega premirja, kajti do sedaj se je obenem bojevala na Ruskem, v Rumuniji. ob Sočf in ob Sommi.
Ako pa bo Nemčija pršil jena še nadalje bojevati se proti Rusom, tedaj je prepričana, da bo dosegla s silo še večje uspehe kot do sedaj.
Ruske anwonke.
800 Rusinj je vstopilo v ženski polk. — Da osramotijo moške, ki leže v jarkih. — Spor zaradi smrtne kazni.
Petrograd, 11. junija. — Propaganda za ženski polk. se vedno bolj širi.
Dosedaj je vstopilo v ta polk že 800 prostovoljk in med njimi žena vojnega in mornariškega ministra Kerenskija. Gospa Šaba-nova, ki je predsednica vse ruske ženske zveze, se strinja s to idejo. Pravi, da »e more le na ta način navdušiti za boj vojake, ki sedaj mirujejo v strelnih jarkih.
Gdč. Bučkareva. ki je sprožila to idejo in ki je bila že odlikovana s kolajno in križem sv. Jurija za hrabrost na bojnem polju, se je sprla s svojimi tovarišicami, ki so ji pomagali pri tvorjenju ženskega polka, ker je zahtevala špartansko disciplino m smrtno kazen, ako bi se kdfeera trikrat pregrešila proti disciplini.
Ker so ji vse nasprotovale, je odšla iz Petrograda na fronto.
Polk bodo vstanovile brez BuČ-kareve na podlagi prostovoljne discipline.
Jess Willafrd je kupil cirkus.
Holyoke, Mass., 11. junija. — Svetovni boksarski champion Jess Willard je kupil znani Buffalo Bill West cirkus za 105 tisoč dolarjev.
Poleg mnogo drugih živali ima cirkus 200 konj in železniških voz i za dva vlaka.
NARODA
The largest SknrcnUn Daily ■e in the Urnted States > j
Issued every day except Ssndajs
and Legal Holidays. -c-| ' < 50,000 Readers >
N«sv©čn slovenski dnevnik
H t Zedinjer ih državah >
\ Vega n vse leto ...$3.50 Za pol leta......$2.00
Pošiljateljem denarja.
Kakor ie mano, na sprejemamo nfi ve* d«na| m hplaiOi S Mk strife Ognki in NemtiJL f	^^ ^
I*hko pa vedno ie Ispodjujemo izplačila vojnim njel«
B&na ia drugim ▼ Bnaiji, Italiji in Franciji, kakor todi
onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo t krajih, U m
—eden! po laiki anaadt
Kfdar pečeta denar, prfloftte tudi dopiaiieo aH pkBto tofrm njsteika tar aaas s Um ponagato aesteviti pravilni sadob
WINrthaJI Sn?** ^^^
GtiAS NARODA, 12. JTTN. 1917.
"CIL,AS NARODA
ft
(Slovenian Daily.)
Owned and published by the PUBLISHING
(a corporation.)
FRANK SAJUKft. President.	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
I l O T I K I C
COMPANY
Place ot Business of the corporation and addreana of above office«:
KZ Oortlandt Street, Boruu«b of Manhattan. New York CLtj, W. T.
In eHo leto velja list xa Ameriko
In Canada....................$3-50
Ea pol leta .................... 2.00
Za trntrt leta.................. 1.00
Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York 1-50 Za Iflosemstro sa celo leto......6.00
MJLA9 NARODA" lchaja vsak dan lzrzemSl nedelj ln prasnlkor.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People**) •eery day except Sunday* and Holldaja. Subscription yearly $3.50.
da bi obdelovali polje a zadostnim dobičkom. Tako so na primer plugi stali pred vojno $65 komad, medtem ko*se mora s«ckaj plačati
zanje $125; ravno tako je z vsemi drugimi orodji.
Tako izkoriščajo kapitalisti narod vseh straneh. I'odrazili so poljedelske stroje za 50 »odstotkov a4i v«^e. modteim ko ne dobi d^fta-
Takega pevskega užitka še nismo imeli. "Lira" šteje blizu štirideset izurjenih pevcev, ki jih vodi in vežba neumoren in nadarjen pevovodja Matevž Holmar, ki ni navaden organist, ampak umetnik v glasbi iu petju, je komponist ali skladatelj slovenskih melodij.
S takim pevov odjem in s takimi pevci «e da kaj doseči! In pred-
Spodaj imenovani rojaki in rojakinje kateri so se pred kratkim preselili in jih naša pisma niso našla na starem bivališču, naj blagovolijo naznaniti svoj stari in novi naslov tvrdki Frank Sakser radi vrnjenih denarnih pošiljatev:
vec zadostne plače, ki bi mu omo-'sednik ': Li re " je za napredek ro
gočila pošteno življenje.
jakov vedno delavni g. John Žu-
Fft
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčnjeja. Denar naj se blagovoli poSiljati po — Money Order.
kraj* naročnikov prosimo, da se nam tndl prejšnje Uvalltte da hitreje najdemo naslovnika
Poslanci farmerjev so obiskali! lič iz Norwood Road. najodličnejwe osebe pri vladi, s "Ijjra" hoče s tem koneertom katerimi so se posveto-vali o po- j združiti prijetno t* koristnim, ložaju. Pri soji, kjer je bil navzoč; Medtem ko bo naše sree plavalo poleg predsednika \Vilso*ua tudi v morju najlepših akordov r»e-H. Hoover, se je razpravljalo o j umrl jarvih slo-venskih pesmi, bo ustanovitvi ene centrale za nakup prepustila ''Lira'' vso vstopnino in razprodajo pridelkov. Po tem!v korist slovenske cerkve v Bar-
tn poftil jatvam naredite ta naslov : "GLAS NARODA"
82 Oortlandt Rt..
New York City.
Telefon: 3M7G Cortlandt.

načrtu bi bilo potem nemogoče špekulantom izvrševati svoj ro-J
bertorm.
Ali si moremo misliti kaj bolj
pai-ski posel še nadalje. Pri tem plemenitega kakor to* Pevsko posvetovanju je prišlo na dnevni j društvo porabi svoj letni izlet v red tudi vprašanje glede voznine pre koristen namen, da privošči na železnicah. Razne železniške tudi sosedni naselbini slikati u-družbe so v sporazumu z vele-metno petje in s t ni »pomaga tndi trgovci, katerim dovolijo nižje [gmotno tej naselbini, ki se ravno
cene za prav oz pridelkov, kakor drugim, kateri ne spadajo k tru-«4u. Na ta nai'in je ifcključeno, da
zdaj trudi, da si postavi svoj kiHt-ni Imžjii hram !
Ze danes torej kličemo slavni
5
j bi kdo drugi kaj nakupil v večji "Liri": Doibrodosla, prijatelji množini.	irojiteJjica lepega petja, čakai
Nesreča v Butte.
\ Hum*, M«>nt. s*' j<- zopet pripetila velika nesreča. Ker s«» nimamo nikakih podrobnosti^se moramo za enkrat ozirati 1<* na splošna ]x»ročila.
Nekje r^eeno, da je izgubilo življenje tudi dvajset Avstrijcev.
Ker s«* po nekaterih krajih Slovenci identificirajo z Avstrijci, je jasno, da je med ponesrečenci tudi precejšnje število onega dela slovenskega naroda, kateri se dan-zadnem podaja živ v jamo, ki zjutraj ne ve, če se bo zvečer vrnil sam ali če pa bodo prinesli.
Kapitalisti, veljaki in ljudje, ki morajo biti odgovorni za varnost rudarjev, bodo zvrnili krivico na ponesrečence.
To j»* najlažji način, ki se je še vselej — najboljše
obnesel.
Mrtvi ne morejo ve<"- govoriti. Njim se lahko naprti, kar s<* jim hoče, oni ne bodo ugovarjali.
Sr«<"a, <la so v Montani ptvcej dobre zavarovalninske
postave.
Ž« ne in otroci bodo imeli že vsaj nekaj, da se prebijejo skozi življenje. Tudi slovenske in hrvaške Jednote in zveze bodo priskočile ubogim nesrečnikom na pomoč.
Stra>na je usoda našega naroda. Na tisoče naših ljudi jo obsojeno v počasno umiranje.
Kar ni pobrala vojska v starem kraju, pobirajo počasi in sistematično nesreče v premogokopih, pobere je-tika in druge bolezni.
Navsezadnje naj bi še človek pisal o bodočnosti slovenskega naroda, navsezadnje naj bi si še vt rje val v sebi vero v lepo bodočnost, v pravico, ki mora — brezpogojno zmagati?
Da, čas bi bil že, da bi se izpolnila pravica, da bi bili )znižani }K*vcličaiu, da bi dobili lačni kruha mesto kamna in obupani tolažbe mesto udarcev.
Dnevnik, ki ga pišejo ameriški Slovenci, je zopet profit iral za eno črno obrobljeno stran.
Ko bo v bližnji bodočnosti dnevnik končan, bo črno-obrobljenih strani več kot pa čistih in belih.
Pod pro ženam in otrokom ponesrečencev, solzo sočutja na grob ponesrečencev.
Yo je vse, kar moremo storiti.
jica
rojiteljica lepega petja, čakamo K temu moramo pripomniti, da-te z odprtimi -rokami, naša srca stane na primer za špekulanta, ki. ti bi jejo nasproti, pridi in otvori je v zvezi z železnicami, vožnja nkim zaklade tvojih glasov, naj za tovorni voz poljskih pridelkov;slovenska pesem doni čez plan! i7. Fraaicisca do Chicaga $30 | Koncert se začne 4. julija ob medtem ko se računa drugim, ki , pol dveh popoldne v Opera House, niso v trustu, $65, kar onemogoča vdeležitev trgovine s poljskimi pridelki vsem drugim.
Ambrožič Louis, Bachnik Frank, Ban Frank, Bartol Fannie Bartol J., Bergant Josip, Bevčič John, Blatnik Josip. Boje Frank. Čebnlar Alojzija, Cerovšek Matija, Dergane Anton, Pokusovič Steve, Dolar Valentin, Dolenc John, Dolenc Peter, Dvoršek John, Eccher Giuseppe, Gabrenja John. Gomjbač Josip. Jaklieh Louis Janeš Jožef, Janeš Anton, Jerele Mihael, Ješelnik Antonija, Jezemik Anton, Kastele Franc, Katic Mihael, Kaueič John, Kinzie C. E. Mrs. Klepec Frančiška, Knaus Marija, Knaus Josip,
Košir Frank, Kostrevec Marija, Križ Stanko, Križ Anton, Kronovshek Josipina, Kulovic Josip, Kukec John, Kufcele Anton, Lapajne Neža Miss., Jjaurič Anton, Lenaršič Josip, Leveč Franc, Loknar Anton, Mastnak Frank, Meden Gasper, Medvešek Frank, Mi belič Peter, Meneinger John, Modrijan Frank, Oblak Jakob, Oswald Josef, Oswald Louise, Papež John, Pavlovič Tgnac, Pirnat Frank, Potochnik Val. Poženel John, Rajšel Jožef Rak Ferko, Rakuš Agnes, Ranch Math. Ros man Frank.
Robs Anna, Rosman Heinrieh, Russ Josef, Sadar Frank, Samide Frank. Seničar Anton. Schmautz Maria, Sineie John, Skok Marjeta, Skok Frank. Smalcl Matija Sodec Anton. Spaniček Rozi. Stancicli Frank, Stnimbelj John, Teka vec Frank, Trelih Josip, Triden Johan. Turk Ivan, Turk Jernej, lile Andrej, Usenik Frank, Varzich John, Vaupotič Frank, Vidmar John, Virant Frank, Wirt Frank. Yaklisch John, Žagar Frank, Žagar Frank, Zetko John.
Gospa je nejevoljna in ona ima prav.
Gospa ima stanovalce. S tem je mnogo posla. Preobilo je dela ako se hoče držati hišo v redu, posebno če je med njimi nekaj takih, ki ne-čejo skrbeti za svoje noge iu je zjutraj tako neprijeten duh v njih sobah, da gospa skoro ne more notri da bi počistila. Ali nima gospa prav, če je nejevoljna iu odslovi takega moža, da si mora preskrbeti drugi stan.
Zakaj ne rabite Pedisin Ali ne veste, da takoj po prvi rabi odstrani neprijeten duh? Pedisin o-zdravi noge. Ne pusti, da bi se polile, da bi bile utrujene, da bi pekle, Ne pusti, da bi narastla kurja očesa ali odtisi. Narediti z ozirom na gospo in druge sostanovalce ter pošljite po veliko družinsko Skat-ljo Pedisina. ki zadostuje za več mescev, stane en dolar, na sledeči naslov:
GROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO.
-000-
V Avstraliji in pri nas.
acw \V. Aehero, eden krnied ki so jih poprej zaslužile pri vat »Ijev f*H-taLiKUcike franke v ne o«ebe.
jkliji, poroča iz mesta >*d Državno icvcstjje zadnjega leta katvO je \ Lada. v tej državi kaže tudi. da je Avstralija izvo-
zia v času vojne veliko ve»č blaga
Fra vodili AyitT ney
otarotua na t»nn delu »v«-ta p repo
čila vwiko ukoriičaiije ljudstva kakor poprej, industrija »e raz po kapitalizmu. Dano ue pozna- vija |kk! državnim lastništvom jo v tej deželi ne draginje iu ne valiko l»olj ia med delavci vlada po manjkanj a, vzlie temi. da je i »1* postanje.
La dežel« v vojui z Nemčijo	» ^ »
igleii^a koloiuja in da je iz Iz petih najslavnejših poljedcl-\ »z;tia v veliki mnoržini	pf»-,skih <L-žav I nyc* so te dci prišli
trebšcine, vendar ne čuti ljutls»tvo; 2Ja«topiiiki »totisoče farmerjev v prav nič. da bi se bil položaj spre- Washington, D. C„ da predloaijo
Dopisi.
Barberton, Ohio.
Odkar imamo Slovenei la??tno župnijo, lastno službo božjo, kjer je vsaj ena točka, ki <nas drusži vse poltene Slovence, ker dozdaj smo bili razkropljeni in brez vsake organizacije, sedaj inirmo vedno kaj novega, kaj koristnega, pa tudi zabavnega, zdaj se šole zavedamo, da smo Slovenei, da tudi mi lahko kaj premoremo, ako se združimo, ako se podelimo na skupno delo.
Sedaj smo šele prav uvideli potrebo župnije, ko vsak dan zremo, kake (blagodejno vpliva izobrazita. prepojena z verskim prepričanjem na človeško srce.
Od dobre in poštene strani nas nikdo ni potaial. Priredil se je kje sicer kak ples s pomočjo hrešeeč^ harmonike in utihnilo je vse.
Komaj dva meseca imamo slovensko župnijo v liarbertonu. pa smo že priredili prav važno veselico v Opera House, kjer se še nikoli p-rej ni slišala slovenska beseda, v nedeljo dne 3. junija pa so donoli tu zvoki slovenske pc« mi, slovenski igralci so precizno in neustrašeno izvršili svoje ulo-ire. slovenski otroci so v preoe-žni govoriet zabavali mnogobrojno občinstvo, ki t>e ni moglo naču-diti, kako da je mogoče-to mladino v par tednih toliko naučiti.
Ker bo naval h koncertu snlno velik, zalo si preskrfcite pravočasno vstopnice, ki so po 50^.
Na svidenje torej na koncertu 4iIire:' v Barbertonu!
Barbertonski Slovenec.
Chicago, 111.
Dne 7. junija se je vršila seja naše sLanmikarske unije; obiskana je bila dobro, ali vendar se je pričakovalo obilnejšega obiska. Toraj, cenjene sodelavke, ne u-stavljajte se tej koristni ideji Res je, kakor sta pisali naši sode lavki Mirs. A. Benčan in Mrs. M. Novimai v Glasu Naroda št. 124. da ako so se bossi organizirali, zakaj bi se me ne združile? Ako oni dobro vedo, da se z združenimi močmi več strni proti delavstvu, tudi me vediniio, da bomo vse dosegle v združenju in slogi.
Prihodnja seja bo v četrtek 14. junija v dvorani št. H) \V. Adams St. Pridite vse, ne nasprotujte nam, saj smo vse delavke, bodimo složne' Radi podpore tali usmrt-nine v organizaciji sc bo raMpiav-Ijalo pri sejah, ko bomo že enkrat vse skupaj. Za enkrat še agitiraj-tno, da nas bo tem večje število. Toraj vse v dvorano 14. junija ob S. uri zvečer, katere še m isle vpisane in katere ste že v organizaciji. .Sedaj nas je okrog 300. I -pamo, da nas bo kmalu nad polovico. Toraj bodimo složne, ker le v slogi je moč. Sedaj je vstopnina -il, kadar nas bo nad polovico, bo vstopnina $5.
Sodelavka A. D.
Detroit, Mich.
Lep napredek naše naselbine bo
Pozdrav vsem rojakom po širni [vsled česar sc vlažne zračne mase Ameriki.	hitro dvigajo, in tretjič v ohlaje-
Frank Strmšek. John Žebelj.
Vztrajen špekulant.
V Cotto-nwoodfalls, Kans., živi mož, ki je hranil svojo koruzo in' svojo pšenico, katero je pridela: tekom eelih dvajsetih let. Seda nje vojne cene pa so ga premamile. da je pričel prodajati svojo zalogo. Pred kratkim je odposlal 45<»,000 btusljev pšenice Ln 1000 bnšljev koruze, za kar je dobi! okroglo svotto ^30,000.
Ta farmer je živel v f'Jiase Co. več kot petdeset let ter je posestnik par stotin akrov bogate zemlje. Oženje,n ni bil nikoli. Tekom več let je bila njegova navad graditi žit nice, v katere je spravljal pšenico in koruzo, pridelano na lastni farmi. Žito, ki je prodal v zadnjem času, je spraviJ v žit ii Lee pred dvanajstimi leti Za nekatere vrste koruze, kijo je prodal, je dobil $'1.60 «a b ušel j. I>šenico je pa prodal po $3 bušelj. Odkar je sgjiravil to žito v 'žitnice je izginilo iz njiili na stotine buš-ljev, katere so s-nedle miši in podgane, ka,tei*ili je krog fa-rme velikansko število. Najbrže »o vedel-in čutile, da je tam zanje hrane v izobilju.
Pred nekako šestimi leti je prodal del svoje zaloge, sedaj pa je vprizoril popolno razprodajo pšenice ter 700 bnšljev koruze, ki so mu še ostali. Na farmi se nahaja kot edina druga živa stvar star konj in le Ka tega si je stari far-
nju zgoraj nahajajočega se zra-; ka. Ti vzroki pa niso ponavadi lu-) div idu al no odgovorni za katero- Krista jjI •t koli nevihto, temveč delujejo [skupno.
Izmed vi:eh delov Združili h <lr žav je Florida najbolj izstavljena poletnim nevihtam, ki še pojavljajo glasom vremenskeg.. uiada v Tampi v mesecih juniju, juliju Ln avgustu vsaki drugi ali tretji dan. Poletni vetrovi z morja dobavljajo zadosti moče in
•močna so biču a gor kota proizvaja I l-i^'aiytm glasovirja ; tenor p< hitro se gretje spodnjih zračmib! 'V:,n Ribič, plasti.
Drugi kraj, kjer so nevihte naj bolj pogoste, je Santa Fč v New
In Angleži ter Nemci so zatiae-L^^ dovedei marsikaterega ro-vali. da tako milih zvokov še niso	da bo ^ s]liati po mer prihranil nekaj svoje zaloge,
hsali. kakor so «lov«uske narod- ^ 0	naselbini De-	'
ne pesni. Cel nastop Slovencev troit kak(>r je tudi mene. Pred-
tudi
il. odkar traja vojna.
vladi svoje zahteve, oziroma na-
\'lada, katero imajo v rokah;svete za praprečenje špekulacije delavci, je storila vse, da prepre is pridelki.
či izkorw-ntije ljudstva. Vzeia jej Porfanci «o stavili vladi preri-v «vojo last parobmde, železnice, log, da naj deluje z vso močjo na trgovino t živili, vsa skladišča in to, da «o podniavi vsa trg^Ama
z žitom in drugimi pridelki. Vla-dh naj bi vzela v svoje roke vsw skladišča, naj bi uredila cene m odstranila dpeknlante ft trga
Po izjavi teh mož niso samo izkoriščani kupci v mestu, to je ljudstvo, temveč tudi kmetje Mnogokrat, kadar je slaba letina. no p rim orani prodati svoje pri-
je uredila v»o trgovino tako, da pe rne proda in kupi skozi roke vladnih oseb, kar izključi vsako špekulacijo. Odkar traja vojna, j« Avstralija poeiala zaveznikom velikauake množine raznih po trehw'in in vendar cc niso doma dvigiule cene niti za cent.
Kako so privatni lastniki izkoriščali ljudstvo in vso državo, »c vidi iz tega, da vozijo dane* dr
delke za ceno, katera ne poksige niti njihovih stroškov, medtem ko /iviii pamiki blago po morju za se mora plačati v mestih visoke r25 Umoy med tem ko » računali cene. Dobiček vzamejo posamezne pn vatni lastniki **>. VWie t««H oeebe, katere imajo roftČ ▼ rokmh. i a /-ria-va dobiček sedaj $190,000 Poslanci eo navedli vladi eene pri vožnji preko oceana, kar ka- ratatk potisWm, katere ao tako ^ kako velikanske so bile s vote,' visoke, da onemogoč^o knarton,
..... ^ - , v-*,.... ■ :^HH
• • 4	^ ^	...
in slovenskega občianBt\'a je bil dostojen in izobražen, tako da smemo nedeljo 3. junija imenovati prvi korak k temu. da nas bodo Amerikanci spoznali kot olikan, nadarjen narod, ki žrtvuje skoro zadnji cent, da si postavi prejko-raogoče središče ^vsake naselbine svojo lastno cerkev.
In se ni izzvenela mila melodija od zadnje nedelje, že se nam obeta drugi če mogoče še večji duševni užitek.
To pa na narodni amerikanski praznik , na 4. julija.
Na ta dan priredi namreč slavno slovensko k. pevsko društvo "Lira" iz Clevelanda pri nas \ Barbertoau. tudi v Opera House, umetniški koncert, ki bo pač nekaj čisto novega za barbertonske iSloveuee, kakor tudi za drugo rodee.
Kdo nepoena clmelandskc dič-ne **Lire*r.' Koliko umetniškega užitka je podarila že Olevelandča-nom s svojimi dovršenimi glasovi, to ve le tisti, ki je slišal peti njene pečmi.
V Clevelandu je nastopila *4 Lira'* ne samo pred Slovenei, ampak tudi pred Čehi in sploh pred vsemi Slovani na koncertih, na stopila je pred Angleži v dvoranah javnih knjižnic (Public library), pokarala se je zmagoslavno pri javnih pohodih in paradah, kjer je je poshiesfto na deset tisoče twsnosiS rodnega dbfiwt v a, m povsod je fida ftaslažene pohvale in fin—jfr.
Kaj morate vedeti o velikih viharjih.
zadnjo nedeljo, to je 3. junrja. smo se zbrali vsi tukajšnji rojaki v dvorani češkega Sokola. Igrala se je igra enodejanka "Bomba v tovasmi", ki se je prav lepo obnesla pod vodstvom g. Prietnerja. Igralci, akoravno delavci, so igrali prav iz\i«tno. Da pa pred igro ne maoijkalo k»j, da ne bi vspod-bujalo naše rojake, za to je skrbelo društvo " Ljubijaiwki vrh pod vodstvom g. M. Klopeiča. Da društvo zopet obstoji, in sieer pod dobrim obstojem, to je izkazalo v nedeljo s krasnima pesinama: *"Slovan, na dan" in "Pa<*irT
V prvi vrsti se zahvaljujemo hrvatskemu društvu '•Zvonknir" Id nas je posetilo v polni vxlelez bi, in g. Josip Topolak pa nam je zaigral par prav krasnih koračnic na citre.
Dobiček je prav lep. (iortovo se 4>odo po vopni naši bratje in sestre v domovini z veseljem ozirali na vrle betroitčane, ki so vprvič pokasfldi, da sočustvujemo ž njimi vsi brez izjeme.
Misel pa, ki jo prvi sprožil <za to stvar, rodila se je v glavi g. Antona Tišlerja. Da je on navdušen Slovenec, je znano rojakom po širni Ameriki, ali še bolj pa ga zanimajo v domovini naši ubogi trpini; to je pokaMal kot igra letin pevec. Da pa se med drugim ne sme pozabiti dragih tukajšnjih rojakov, je razumljivo. Zato -vam vsem skupaj lepa hvala Bog vas živi, vrli Detroit čaniSe večkrat i kaj taktnim na dsn. Ži
Velikemu številu ljudi je vihar, spremljan od nevihte, zelo nedjub gost, kojega prihod se opazuje s strahom in kojega divjanje, sicer kratko, vzbuja nervozno paniko Povprečna oseba vidi v električnem viharju Je škodo, ki jo po vzroča potom blkikov, toče in br zega vetra.
Profesor D. C. Ward |>a izjavlja v listu ^Science", da »prinašajo viharji veliko dobrega v številnih ozirih. — Tam viharjem dolgujemo, posebno v gotovih delih naše dežele, vse spomladansko in poletno deževje, ki je za rast neobhodno potrebno. Brez teh dobrodelnih viharjev hi -naši veliki produkti iztočno od Rocky Mountains nikdar ne dozoreli.. Dober električni vihar nad veliko površino ob kritičnem stadiju zorenja je vreden na stotine tisoče v dolarjev za ameriškega farmerja. Naša živilska tržišča kažejo ob gotovih časih ugodno reakcijo takih razmer na cene živil, posebno žita. Nevihte končujejo naše poletne suše, očistijo ozračje prabu, osvežijo zemljo, napolnijo nase tekoče reko in potoke ter prinašajo hladne večere in noči po soparnih in neaoosnih vročih dnevih.
Nevihte imajo svoj vzmk v prevelikem se gretju spodaj ležečih (zračnih plasti, nadalje ▼ stiku različno temperiranih vetrov.
Program je zelo zanimiv, obširen m izbran in ga navajamo v celoti :
1. Jadransko morje, A. Hajd-rih, poje "Slavec".
'2. Oblaček, A. Nodved, poje " Danica".
Slabo sveča je brlela. F. S. Vilhar, dvospev s spreiuljeva-njem glasovirja; sopran poje gdn\ Rocsiger in tenor g. Ivan Ribič.
4. Ti veselo poj, Jakob Aljaž, poje "Sla
Nastop Hrvatskega Sokola iz New York a.
Ti. When the leaves are turning eold, Gaetano Donizetti; za tri ženske glasove, gosli kn glasov i r.
6. O, zakaj isi se mi vdala..., Fr. S. V ilk ar, samospev s sprem-
7.	Slsi.vček, Jakob Aljaž, poje Danica''.
8.	Happy days, St.rzeletzkv. sa-Mexico. To ima svoj vzrok v tem, mospev s spremi je van jem elasn-da leži Santa Kč visoko, 7000 cev-j virja; poje gdč. Krista pl. Roesi-Ijev nad morsko gladino, iztočno ger.
od Rio Grande. V juniju, juliju! !). a) Potrkal: na okno 3 * '; in avgustu se pojavljajo taan ne-jb) O, deklica, po\ej, povej, na-vihte vsaki drugi dan. V nižje le-; rodna; poje "Slavec", žečih, bolj suhih krajih, kot je nJ Po koncertnem vsporedu bo
Iib*s in prosta zabava.
Izžreban bo kras.-n ženski nakit.
Pri plesu iigra izboren Sunpho-nia-orkester.
Na svid«.nje v D. A. Sokolovni .Ine 16. junija!
Brooklvnska cerkvena obeina je vstaaiovila inoško društvo Najsvetejšega imena in ]>i-i pr\*em «projennu preteklo nedeljo se jih je priglasilo lct>o število. To društvo priredi 15. julij at, to je tretjo nedeljo v vesecu, svoj prvi letni piknik v Florida Parku tik Emerald Parka, kjer se je vršil cad-nji piknik cerkvene (Kbeine iz New Yorka in siovenskega pm-skega in dramatičnega društva '•Domovine". Florida Park je pred Emerald Parkom.
pr. Ivi Paso v Texasu. je zaznamovati nevihte komaj enkrat na teden.
Dolina reke Mississippi zavzema tretje mesto Ln New York četrto. l'e se hočete izogniti vserm poletnim nevihtam, morate iti v San Francisco, kjer se je leta lfK)4. do 1913. zal^n«mo\T!ilo le devet neviht.
*___- j
Društvene vesti.
Kakor jc bilo že naznanjeno v tem listu, <bo "Slavec" zopet stopil pred javnost, in sicer v soboto 16. junija, ko bo priredil svoj prvi "letošnji koncert v češki Dela vsko-Amerišk i Sokolovni, 523 E. 72. St., New York.
Vsakemu je znano, da so policijske odredbe zaradi vojne bolj storoge, kot so l>ile do sedaj in morajo vsa zabavišče biti o polnoči zarprta. Zato sc občinstvo posebno opozarja, da pride kolikor mogoče zgodaj v dvorano, da sp more vse dokončni do polioijske ure ob 12. uri ponoči. Koncert se prične točno ob pol 9, kar naj občinstvo blagohotno vpošteva.
Četrt miljona rakev.
Vlada Združenih držav je po vojnem uradu naročila četrt m-i-ljona mrtvaških rakev, katere morajo biti pripravljene, kadar jih bo vlada zahtevala.
Marsikateri 1k> med bodočimi žrtvami vojne tudi tak, ki si je sam napravil rakev, dokler je še delal v tovarni.
!!! Se je čas da 20. junija !!!
MOHORJEVE KNJIGE
zveza katoliških slovencev
bo izdala leto« četvero knjig k«rt nadomestilo ta težko pogrešane Mohorjeve knjige katerih vsled vojske nI mogfiee dobiti iz starega kraja, namreč:
1. koledar za leto 1918
bode obsegal poleg lepih in podnčnfh povesti tudi imenik udov In naročnikov, ki bode nekak a d resa r Slovencev v Ameriki.
2. "iz življenja".
To bode knjiga povesti, ki bode nadomestila Slovenske večernlce.
3. "iz srca do srca"
bo zanimiva broSurica, ki je že dolgo časa naša krvava potreba.
4. slovensko angleški katekizem,
kakor ga je izdal Baltlmorski cerkveni zbor.
Za te Stirl krasne knjige plača vsak ud $100 In za poSiljatrene stroške 10 centov.
Kdor pridobi pet udo?, dobi knjige brezplačno. Naročnina naj se pošlje na:
"SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS"
IU	NEW TOKK, N. R.

tj-is-.i -. i


Nova mehiška ustava.
V vrtincu jtjrodOTtaskih
prifa Mino sedaj, ssuo mojrli poave-ie malo pozorn<s>ti veliki ho-mj&lni in polrtk"'ui revoluciji, skozi katero je *la tia*a noaedna de-
#.Wa Mehika. Z novo ustavo, ka tr-n> hm j«* »prejelo v (^uH-eUni (hie .'II. januarja ltH7, je storila Mehika velik korak naprej. V go tov i h oawrrh je ta nov* mehiška ustava dokument p«ipolnotita svo-je vnete- ter ae m lahko Minatra prnlhoalnikota »stav bodočnosti, upamo, da hližtije bodočnosti, ko ho diktiralo delavstvo oanotne postave. obv ladujo«-** državno živ -ijenjt*. Zelo doiga tri podrobna ustavi* ne j>era le na običajen na*" in m polštsfoima uredbami, pravicami in dolžrumtmi, temveč po sega direktno v »M-ijalao in fro-s]»odarsko yjvijenj*i naroda. ker ae ugotavlja kot osnovne p« »h'a v država xrlo važne priiH-ipije, za kater? mt h** organizirani «ifUvci \si-h d<v**l do*t-daj Vnezus|tešilo
pu\ a rlH-ifa
t med uiren je \Miiki iva t»*r
.»M
sem ij
I Jll» J
prvo H in
no lavTJiino. mzveljav i U* ie »kupnega
tONtt tKftkftllO
v vxak«-iu «
Lpt
I.	Nove zemljiške postajo v Me-
velikih. svetovno-1 biki bodo najbrž tudi izpodkopa-iojMdkov. kojih'le vplir inozemskega kapitala v ' Mehiki. Za rlade diktatorja Dia.-u m ne znali inoeenskki kapitalisti polastiti velikih naravnih virov bogastva v Mehiki. Ravnali so se po prislovini: *'Kdor dobro maže, dobro vozi!" Mehiški Odvetniki in politiki so uporabili svoj vpliv, da dobijo potrebne koncesije, katere koncesije in pravice »o potem za drag dei>*iir prodajali inozemskim družbam. Cela metliška politika za časa L>i-aza ni bila ničesar drugega kot velikarutko kapitalistično barantanje. Mehiški politiki niso ea-stopali gotovih strank ali načel, temveč le določene mozem&ke kapitalski- interese. Predmet boja pa je bilo naravno bogufetvo dežele, nje petrolejaki vrelci in rudninski zakladi. Ponovitev takih neznosnih razmer skuša pnepre ."-iti nova ustava potom par drastičnih odredb. Najvažnejša teh se glasi: "Le rojeni ali naturali-zirani Mehikanci ali mehiške družbe imajo pravico pridobivati postiva. vodo in kar spada k temu ali imeti koncesije za razvoj rudnikov, vodovja in mineralnih gorljivih tvarin v metliški republiki. Xiarod lahko podeli iiitttem-i-em ist« pravico pod pogojeni, da izjavijo šivilji pred zunanjim nieMittkim uradom, da se smatrajo irlfd^ t»-h poKmtev Mehikancem, vsled <Vsar nimajo pravice klicati na pomoč svojih vlad. V nasprot-nem slučaju bi tako pridobljeno posestvo zapadlo zopet narodu. V notranjosti sto kilometrov od meje in 50 kilometrov od morske o-bali ne sme I asi ova U noben ino-zemee zemljišč ali vodovja pod katerimkoli pogojem.*'
če bo mehsška vlada v stanu izvesti politiko, očrtano v navedenem odstavku, se bo zelo hitro jzvršilo ponarodenje ali uacijona-Inuieija kapitala, to je, deli kapital v Mehiki bo prešel v roke Mehikancev. Ta nacijona.lizaeijta kapitala je za kapitalistični razvoj dežele ua j večjega pomena. Dokler se nahaja kapital vrokah inozemskih kapitalistov, poteka doibljani dobiček seveda v inozemstvo ter ne more skaziti v nadaljni razvoj dežele. Če pa je kapital nacionaliziran, ostane skupiček v večini slučajev v deželi sami ter služi njenemu nadaljneiuu industrijal-'lotnu razvoju.
V nadaljnem se navaja v novi tuetavi tudi določbe proti monopolom ali protitrustne določbe. Med temi je najti odstavek, ki je zelo značilen: "Deiavske organizacije, katere se je organiziralo v varstvo rajih šaetnih interesov, ni -matrati monopolom."
Zelo neusmiljeno postopa nova mehiška ustava s Cerkvijo in njenimi služabniki. Katoliški duhovnik v Mehiki mora danes priznavati resničnost svetopisemskega izreka, da kaznuje liog grehe očetov do trojega ui četrtega kolena. Dame« postopajo liberalci mehiške republike s katoliki kot so slednji postopali z liberalci v prvi polovici prejšnjega stoletja. Cerkve, katoliške m .fM-otestautovske, ne morejo posestvovati nikake zemlje ali drugega nepremičnega imetja. Samostani, šole, seminarji iu drugi zavodi ter poslopja raznih verskih družb preidejo v posest nartxia. in slednji odloči glede ujih uporabe. Pravoga. kristjana, ki, kakor znano, ne hrepeni po stvareh. katere razjeda rja in molji. bi taka at v ar pravzaprav ne xmela preveč žalost iti. Nova m? hiška ustava pa dela duhovnikom življenje v resnici neprijetno šn neudobno. Določa namreč: "Dr žavne zakonodaje naj linajc izključno pottiotnoč določiti najvia-je -število duhovnikov verskih izpovedma j v soglasju s potrebami vsakega posameznega kraja. Du hovnik kake verske občine v Me hiki more postati le rojen Mehi-tor. Kmet. ki bo skoxi dvajset let kanec. Duhovniki verskih izpove
pr ht 1u ni re
ivattu i
li prav k i v i ro* V lilo vse likih |NM
vave mehi i edlo: rtu farmersko uio/emske-uničeige i vedlM go ttih m iwM-ijaltiih re-st.r»fiiljenja najdejo a v novi ustavi. . atemm hp obr*tviaava zemljiško vprašanje 11»«»t j v a/na mesta: in vodovja v notrs rodnega d^etnlja pri-► na rislu samemu, ki na pravico" premosti >v na fšvatne osebe, t je uNtvaiilo privat Privatno last naj se u vzrokov, tikajjrih Idagra, in sicer po >aiga. Narod <naj ima ns<i prav u-o doiooiti M*u meje, katere *a blagor ter naj ima j urediti razvoj narav ta namen tuj bi se od [M>trebno za razdelitev, *tev; za razvoj raajh-
poatrstev
P
zemlji.' •sun n
p*» t-pn
za ustanovijo je
ra d«-ž**Lno prebival-•mii in vodovjem, ki obhinlno potrebno; jo poljedelstva te? azd<-janja naravnih vinuv iu /a obvarovanj«' lastnine proti škodam, ki *e tičejo sploš-nostj. Naselbine in pristave, ki srtoj« na privatnih tleh ter občine, kojim primanjkuje vode aH je nimajo v zadostni množini, naj imajo pruvieo dobivati slednjo iz so-aeilujega {H>se»itva. pri čemur je vedno treba *krb**ti v prvi vrsti za maht jnwestva.
Iz ua\e«ienega odstavka nove meliiške ustav«- j«* razvidno, da namerava j»r«*»ti Mehika k sistemu tiHijluiih posestev ter razdeliti velikaaiaka posestva. Dosedaj se je vnštlo vse mehiško ]Miljedel-Ktvo na velikih posestvih in s po-m«M-j«» aiMi^anskih olxnn. živečih v aKTatruem kouu»uizmu. Razdelitev |x»a»stev me<i neo<lvisne malo kmete ae lm izvršilo nekako na način. k«4. je angleška vlada v pridelku HtoltMja razdelila velil*? jno^stva na Irskem. Način, kako se namerava vprizorit-i to razdelitev. je natančno opasan v novi ustavi.
S to razd«'lit v i jo si hoče tifrt varit i MWiika k me.-k i st an, o katc Mu domnevajo lilteralni voditelji s<slanje mehiške »Ha«le. <ia bo tvoril močno »»(Mini novih razmer, kar sc ni moglo zgoditi pri breapo-NMtnem julijskem delavcu, ki je stal v prvtekliMti na razpoiag(» aedaj temu. «edaj onemu političnemu pustolovcu ter se boril hnv izbire sa ooega, ki mu je dal kaj je«ti. (V ie bo innfel ta sistem maj bra h kmet wv v Mehiki vadr-lati m podpora vlade, ki bo skrbela za velike namakalne naprave, je naši a Mehika trajnostni fak-
mas TOR0PX, 12. 3TCT. T917
vsako Isto plačeval »vaj dolg na posstiu in tudi obrati ter dno bolj bližal popolni svojega zemljišča, bo prav tako trdovraten častilce obstoječega, kot je delavce t Združenih drsa vah. ki ii\i za svojo Kupljeno, i ne tt odplačano hišaro. K temu t še pr»«le, da b--do rapoustvoru veleposmttniki radi podpirali via do, kajti od nje bods vemlar do bivati tolarje. K me bt šlo kmetu boljše kot gre malim kme .tam ostalega sveta. Dolgovi ter JL&oetave glede dedščine skrbe za da požro tudi na deželi veliki ai a
danj ne smejo kritikovati niti v javnih, niti v zasebnih zborovanjih, niti pri cerkvenih opravilih in tudi ne pri verski propagandi temeljnih postav dežele, oblasti v poaebneni ter vlade v aptašnem. Nimajo uiti aktivne, niti pasivne volilne pravice ter tudi niso upravičeni zbirati se v politične svr he .. Noben časopis, ki nosi na podlagi programa, naslova ali «plošruft> tendenc kak verski zna *aj. ne me razpravljati o katerikoli politični oadervi naroda ali priobčevati poročil glede dejanj oblasti v deželi ali onih privatnih oseb, <v kolikor ae tičejo ta dejanja javnih zadev. S tem je strogo
prepovedana vsaka vrsta političnih zvez, ko jih rme vsebuje kako besedo ali kak migljaj glede tega ali onega verskega iz poved anja. V prostorih javne službe božje se ne sme vršiti ni k ako zborovanje političnega značaja."
Katoliška cerkev — in slednja pride v Mehiki skoro edino v po-stev — je prava umetnica glede f«rganizac>ije ter prilagodenja k postavam in naj se slednje tudi obračajo proti njej. Moral pa bo biti že kot britev oster jezuit, ki fie bo znal zmuzniti sko/i ozke zanjke nove mehiške ustave.
11.
Najvažnejše in najzanimivejše v novi mehiški ustavi pa so določbe glede temeljev socijalne zakonodaje v Mehiki. Pomenjajo namreč korak naprej, ki si ga ni upala storiti dosed a j še nobena druga dežela in radi tega jih tudi prinašamo v polnem. V gotovih ozirih so dru«e dežele že prehitele Mehiko, a v splošnem se daje v novi mt^iiški ustavi delavskemu razredu pravice kot jih ne u-/iva delavski razred nobene druge d<ižele. Dotični odstavek ustave se glasi:
Odstavek 123. — Kolngres in državne zakonodaje naj uveljavijo postave glede delavstva s primernim uvaženjem potreb posameznih deiov Mehiko in v soglasju z naslednjimi temeljnimi prin-cipiji ter postavami. Te temeljne postave naj obvladujejo delo iz-učenih in neukih delavcev, usluž-' ?»enc«v, poslov in rokodelcev ter v splošnem vsako delavsko pogodbo.
1.	Osem ur naj bo najvišja mera dnevnega, dela.
2.	Najvišja mera nočnega dela pa naj znaša sedem ur. Nezdrave in nevarne posle se prepoveduje vsem ženskam in otrokom v starosti pod 16 let. Istotako se pre-;>orveduje ženskam kn mladoletnim nočno delo v tvomicah in v trgovskih obratih naj se jih ne zaposli preko 10. ure zvečer.
Najvišja dnevna mera dela za otroke nad 12 in manj kot IG let naj bo šest ur. Delo otrok pod 12 leti ne more biti predmet delavske pogodbe.
4.	Vsak delavec naj uživa najmanj en dan počitka za šes*t delavnik dni.
5.	Ženske naj ne opravljajo tekom treh mesecev pred ]>orodo«n nikaldli del, ki zahtevajo večje telesne napore. Tekom meseca, ki sledi por«xiu, naj uživa ženska mir ter naj dobiva polno plačo in mezdo ter ohrani mesto in pravi-ee. pridobljene vsled delavske pogodbe. Tekom časa dojenja naj sc ji dovoli vsaki dan dva izvanredil a odmora, trajajoča po pol ure«, da zamore zadostiti svojim dolžnostim.
6.	Minimalna plača, katero naj dobi delavec, naj bo taka, da se jo lahko smatra zadostnim, da iza do volji soglasno z običaji dotič-nega dela dežele normalne živ Ijeuske potrebe delavca, njegovo vzgojo in dovoljene zabave. Pri tem je smatrati delavca kot glavarja ene družine. V vseh polje delskih, trgovskih, tovarniških in rudniških obratih naj ima delavec pravico vdeležiti se dobička na način, ki je ugotovljen v 9. klavzuli tega odstavka.
7.	Daje naj se isto plačo za isto delo, in sicer br*l& razlike spoda ali narodnost L
8.	Mini mad na plača naj bo prosta vsake zaplenitve, protitirjatve ali odbitka.
v y. Ugotovitev minimalne pla če ter procentnega podstavka vdeležbe pridobičku naj se izvrši potom posebnih komisij, katere naj imenujejo posamezne občine Te kosndsije so podrejene central nemu sporazuuiovvdnemu uradu, ustanovljenemu v vsaki državi.
10.	Vse plače in mezde naj se izplača v postavnem denarja in ne v blagn, nakaznicah, znamkah ali kakem drugem, nadomestujo-čem znaku, katerega naj bi se u-porabilo mesto denarja.
11.	Če bo vapričo posebnih razmer potrebno zvišata število de lavnih ur, naj se izplsča kot plačilo za prekurno delo 100 odstotkov več kot ae plača aa redni delavni čas. V nobenem slučaju pa ne sme prekurno delo presegati tri ure in ne sme trajati dalj kot tri zaporedne <kiL Prekamega dela pa ne smejo opravljati ženske te ali one starosti ter dečki manj kot K let stari.
12.	Prt vaakem poljedelskem, industrija! nem. rudnmkem ali siienem delu mora dobaviti podjetnik za svoje delavce udobna in ndrava stanovanja, za katera sme zahtevati najemnino, ki ne presega na mesec polovice enega odstotka ugotovljene vrednosti po
sestva. Podjetniki morajo zgraditi tudi šole, klinike ki druge rca občino potrebne naprave. Če leže tvornice v notranjosti obljudenih krajev ter je zaposlenih v tvorni-cah več kot 100 oseb, je treha izpolniti prvega gori navedenih pogojev.
13.	V teh delavskih središčih, kojih prebivalstvo prese^ga 200 o-seb. naj se odmeri nadalje kos zemlje, ne manjši kot 5000 štiri-jaških metrov, za zgradbo javnih tržišč in poslopij, ki služijo občinskim svrhaan in javnim zabavam. Gostiln aJi igralnic se ne sme trpeti v takih dehflvskih središčih.
14.	Podjetnik jamči za nezgode pri delu ter bolezni, ki sh pojavljajo vsled izvrševanja ]*>kliea. Vsled tega mora plačati podjetnik primemo odškodnino, če je nastopila smrt ali začasna ali tišina delanezmožnost soglasno z določbami postave. Podjetnik je v isti meri zavezan, če da izvršiti delo potom agenta.
15.	Podjetnik je obvezan držati se pri reapravi obratov vseh določb postave glede higijene in sa-nitaeije ter odrediti vse potrebno za praprečenje nezgod, nastajajočih vsled uporabe strojev, orodja in delavnega materijaJa ter organizirati delo na tak način, da se izajamči kar največje -.nožno varstvo zdravja in življenja delavcev, v kolikor je to varstvo združljivo z delom saradm. V nasprotnem slučaju zapade podjetmk ka-iaii kot jo določa zakon.
16.	Delavci in podjetniki iinajo pravico združevati se v varstvo svojih odnosnih interesov v sindikate, delavske organizacije, unije itd.
17.	Stavke naj bodo postavne, če stremijo z uporabo mirnih sredstenr za tem, dta zopet ustanovijo ravnotežje med različnimi produkcijskimi faktorji in da spravijo v soglasje 'pravice kapitala in dela. V javnih obratih naj bi bili delaivci obvezani obvestiti deset dni pred datumom, določenim za ustteovljenje dela, razsodil-ni urad. Stavke je smatrati nepo-stavnam le v slučaju, če poseže večina stavkarjev k nasilnostim proti osebam in imetju, ali pa v vojnem času, kadar pripadajo stavkarji obratom, ki so odvisni od vlade. Uslužbenci vojaških tovarn zvezne vlade ne spadajo pod doloobe te klavzule, ker tvorijo del narodpe armade.
19.	laprtja naj bodo postavna le v slučaju, če (postanejo potrebna vsled preobilice produkcije, vsled česar je treba zJartvoriti obrate, da se v-adrži cene na primeren naoin preko produkcijskih stroškov. Vse to pa naj se izvrši v soglasju z razsodiščniin uradom.
20.	Ddference ali spore med kapitalom in delom naj se predloži v rešitev razsodisčnemu in posredovalnemu uradu, ki naj obstoja iz enakega števila
Sloviti
krvni čaj.
FATHER MOLXXVGEKJEV SLOVITI KRVNI ČAJ, KATERI pomaga toliko tisočim v Ameriki je res čudovita iznajdba. Prirejen je iz vseh čudovitih rastlin, ki se jih dobi ix starega kraja. Te pomagajo želodcu, čistijo kri, delujejo na lediee in mehur. Te drže jetra v obrem stanju. Ker FATHER MOLLIN-GERJEV SLOVITI KRVNI ČAJ zabra-ni zaprtje, ga vsakdo hvali. Priporoča se ga za revmatizem, glavobol, slabo kri, mazulje, nervoznost, dober tek. V slučaju, da ste prehlajeni, bo pomagal j ako ga vzamete gorkega predno greste v j »ost H jo. To veliko ska ti jo Father Mollinserjevega slovitega rastlinskega čaja i>ošljemo kamorkoli ako pošljete en dolar v gotovini, money order ali priporočeno pismo. Ako ga hočete PO SKI'S ITI PREDNO KUPITE, POŠLJITE IME IN NASLOV IN PREJELI BOSTE BREZPLAČNI VZOREC S KNJIGO. KI POVE ZANIMIVO ZGODOVINO TEGA VELIKEGA DUHOVNA ZDRAVNIKA. Naslov:
IMollinger Medicine Ca,
21 Mollonger Blde. 14 East Park Way N. S. Pittsburgh, Pa.
- 28. Postava naj določi, katera so ustavni
lastnina naj bo družinska lastni- napotili, da je sprejel te določbe
na. Te lastnine mogoče prodati ali zarubiti. a jo je mogoče prenesti na drugega potom bo^j pri-prostega procesa.
29.	Uredbe za zavarovanje naroda glede starosti, bolezni, življenja, brezposelnosti ter nezgode se smatra za socijalne utilitete Zvezne in državne oblasti naj bi torej podpirale organizacijo zavodov te vrste, da razširijo s tem navade, ki so ljudskemu blagru v prid.
30.	Organizacije za zgradbo cenenih in zdravih delavskih liiš i«aj sc istotako smatra za socijalne utilltete ali koristnosti, če streme te organizacije za tem, da pridejo delavci v določenem času v posest teh hiš in zemljišč.
Vse to so seveda le osnovne postave novega mehiškega Jržavne-
v svoj program, so tudi skrbeli z& to. da ne bo mtihiski proletariat v negotovi prehodni dobi viekel kratkega. V prehodnih določbah, dostavljenih ustavi, se glasi v čl. 11: "Do časa. ko izdajo kongres Unije ter državne zakonodaje postavo glede zemljiških in delavskih pmblemov, naj se uveljavi po celi republiki principije, katere je ta ustava zgradila za imenovane postave."
Za buržoetzijsko republiko ter vspričo splošne zaostalosti delavskih xna& v .Mehiki so te socijalne postave brez dvoma velikanska pridobitev. Sedaj gre le za to, če !><> imel mehiški delavski razred dosti sile in organizacijske zmožnosti, da udejstvi te ustavne principije ali osnovne zanonc. Če se be to posrečilo, bo treba v par le-
ga ustroja, po kojih prirteipijih tih pošiljati v dosedaj zaničevano morajo zvezne in državne zakono-j Mehiko odseke, da .študirajo u-daje šeJe sprejeti določene social-' činkoivanje napredne socijalne za-ne postave. Mehiški delavci, ki konodaje.
radih, posredovalnih uradih ter drugih javnih ali privatnih agen-turah.
\ sako pogodbo med mehiškim državljanom ter inoeemsko glavno stranko mora najprvo legalizirati ali odobriti pristojna občinska oblast ter jo mora nato ■potrditi konzul naroda, k na nov hoče oditi delavec. Poleg običajnih kLuvzul se mora dodati dogovor. da plača inozemska glavna stranka -stroške povratnega potovanja delavca.
27. Naslednje določbe so neveljavne in ničeve ter ne vežejo prizadetih stnank niti v slučaju, da so vsebovane v pogodbi:
a)	Določbe za izvrševanje prevelikega dnevnega dela, ki ga ne more zmagati človek.
b)	Določbe glede plačilnega podstavka, ki ne soglaša s sodbo Tazsodiščnega urtada.
c)	Določbe, da mora poteči več kot
en teden, predno se iaplača
mezno.
dl Doloobe glede plačevanja mezd v gostilnah, krčmaih, barah in prodajalnah, v polikor <ne pridejo v paštev uslužbenci teh prostorov.
e)	Določbe glede direktne ali indiroktne obveznosti kupovati potrebne predmete v določenih prostorih in na gotovih mestih.
f)	Določbe glede dovoljenja zadrževati plače za karani, naložene delavcem.
g)	Določbe, ki predstavljajo odpoved delavca na odškodovanje*, do katerega je upravičen na podlagi nezgod, nastalih pri delu ali bolezni vsled poklica, nadalje odpoved odškodovanja radi neiz-polnjenja pogodb od strani delo-
zastopnikov! dajalca ali radi odpusta od dela.
CENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. ^aigiaiaiaiaiaiisii!^^
POUČNE KNJIGS:
V jetnik na galeji
Vojna na Balkana, 18. ne«.
Zgodovina c. in k. peipolka WL IT

Zlatokopl Zlatarjevo alato Življenje na avstr. dvora ali Smrt cesar Je viča ttudolfa (Tragedija v Meyerllngu)
eaJl
delavcev in podjetnikov ter enega zastopnika vlade.
21.	Če noče kak podjetnik predložiti svojih sporov razsodišču ali priznati od tega urada izdano odločitev, naj se smatra delavski koutrakt kot ugasel in (podjetnik je vsled tega dolžan odškoditi delavec s tem, da jim plača trimesečno plačo poleg obveznosti, katere si je naprtil vsled spora. Če zavrne nasprotno delavec odločbo I razsodišča, naj «e smatra njegovo! pogodim kot ugaslo.	|
22.	Podjetnik, ki odpusti delav-' ea brez primernega vzroka ali raditega, ker se je pridružil tej ali oni organizaciji ali vdeležil postavne stavke, je obvezan po' volji delavca ali izpolniti pogud-j bo, ali pa plačati delavcu plaču1 r~-g-treh mesecev. Na isti način naj bo jlf1^ obvezan, če zapusti delavec svoje mesto radi pomanjkanja dobre' vere od strani podjetnika ali radif Elega ravnanja z njegovo lastno osebo, njegovo ženo, starisi, otro-l ci, brati in sestrami. Podjetnik! ne more uiti tej obveznosti, če se izvrši zloraba od strani njegovih podrejenih ali agentov, ki poslu jejo z njegovim dovoljenjem ter njegovo vednostjo.
23.	Trrjatve delavcev glede plač in mezd ter odškodninske tirjat-ve imajo prednost pred vsemi drugimi tir jat vami v slučaju ban-kerota ali sodnijskega izvršilnega postopanja.
24.	Dolgove, katere napravijo delavci pri svojih delodajalcih, podrejenih in agentih, j« mogoče pripisati le delavne« m samim ter se jih ne sme pod nobenim pogojem ixtirjati odeianov njegove družine. Tudi naj ae ne plača takih dolgo?, pri katerih se vzame več kot mesečno plačo delavca.
25.	Nikakih pristojbin naj se ne zaračuna delavcem pri posredovanju za delo pri občinskih u-
h) Vse druge določbe, ki vsebujejo odpoved katerekoli pravice, ki je dana delavcu ua podlagi delavskih postav.
Umov asmMrnsngleW	toliasi.
vesan	h
Cerkvena sgodovlaa	h
Poljedelstvo -	e
PostreSba bolnikom	t—
Sadjereja v pogovorili	b Slov.-angle&l la aagL-slov.
slovar	fl
Srednji kateklsoa	—
Trtna vi ln trtoreja	f~-
Umna Uvlnoreja	f-
Umnl kletar	is
Umni kmetovalec	& Veliki Storepako-snglsIH
tnlmiil
Venček Caatltk	s=
SARAVNR IN RAZNI DRUGI KNJIGI:
Doli S QTOgJ— Hnbald pripovedke Iaanaml, mala Japanka Izidor, poboinl kmet Is rasnih stanov (pesmice) Jama nad Dobruio Jaromll Juan Mlaerla Juri baron Vega Kraljičin nečak Korejska brata Nekaj ls ruske zgodovine O jetlkl
Pegam ln Lambergar Prafikl judek
Preganjanje imiij«n«n»> nlsl-
Jonarjev Prisega buronskega glavarja Repofitev Ribičev sin Rodbinska
-—.SO
(-J20 —23 i—.25 »-.20
.-3-20 $1.00 ■—.25 t=.40 rfa.40 f-M f=.15
Sherlock V rak vi kraj bombe Zaklad kupčevalca s suflajl Ena sama kaplja (rnlla Grob v svetilniku Gospa ■ kananktm brlljantom Kako bo vjeU Jacka raspsrača Londonski ponarejal ci denarja Plemli
RAZGLEDNICI! Newyorflke s cvetlicami, burno-ristlčne, božične, novoletna la velikonočne komad po ducat po Album mesta New Torka s krasnimi	mali
ZEMLJEVIDU
ZdruSenlb držav moU . veliki
Avstro-Itslljsnwks vojna auipa Balkimakih driav
i-.ll •—.II —.ti eOI CrJI t—JI
eOI kH
»II c^JI e^JI
-JO
Slovenske novela ln povesti	M
Socialism	h-=JI
Sodjalna demokraelja Stanley v Afriki	t—Jt
Timotej m Fllemos	-—.T.
OPOMBA: Naročil on H priloHtl
Iti
Evrope Evrope, v
Vojna stenska stsps Vojni atlaa
Zemljevidi: New York, Colorado, Tlllnol«, Kinssa Montana, Oblo, Pennsylvania* Minnesota, Wisconsin, Wyoming In West Virginia la vseh drugih driav po
Avstro-OgrSkčs veliki vessa Cell svet	sMI
Velika stenska mapa U. B. aa
dragi strani pa eell svet	fLM
lenarno vrednost, bodisi v gotovtat
»II
ftr
\Sr
Rojaki sezite po
"Posojilu za svobodo!"
Kdor ne more Zjed. državam pomagati v tem času osebno, ta lahko pomaga ako kupi bonde tega posojila. Bondi so dobiti po $50, $100, $500, $1000 in več. Nesli bodo tri in pol odstotkov obresti.
Vsakdo naj stori svojo dolžnost
Te bonde prodajajo vse banke in eks-presne družbe, lahko jih tudi dobite pri tvrdki	. «*
FRANK SAKSER-
- 82 Cartiandt Street* Hew Tark, H. T. _
QIAS NAHODA, 12. JUN. 1917.


WW
Anton Klodtc.
. dičevi kovač i govore t šestero stopnih jambih, učitelj in zdrav uik pa v sapfrnih kiticah proslav Ijata sroro Krn, trg Kobarid ir krčmo Sandrovo.
Po »novi čisto romantičen j« zadnji njegov spis, epos "Livškc jezero"; srednjeveški vitezi ir njih ljubavne pust ol o vine, in steer tam med Čedadom in Sočo. met] ( Kuk«mi in Matajurom. kjer je nek daj baje bilo jezero.	___
j Pokojnik se jc bavil tudi z dia jlekti svoje ožje domovine. V tej stroki se je spoprijateljil z zna nim slavistom Baudouinom de i Courtenayjem ter je 1878 izdal v ! Peterburgu slovenski pisano študijo o narečjih beneških Slovencev, Govoril je slovenski, hrvatski. nemški, italijanski, seveda tudi furlanski dialekt.
Svoji profesorski stroki je posvetil dvoje spisov iz svojih mlajših let: razpravo o Horaeiju (1867) in prško gramatiko v laš-čini (lisTO); grščina mu je bila posebno draga. Pozneje ga je sluz ha zanesla na širše šolsko polje n-tu si je pridobil posebnih zaslug ki so prava in trajna njegova vre« ln ost.
Segalo bi predaleč, ako bi KJo-diča na tem mestu ocen^-ali kot šolnika. L*e to poudarimo, da je oči vidno močno Klodičeva zasluga če imamo danes na r>~"morskem bolj slovansko sol«tvo nego drugje.
V senci poznih ur.
In to je poznih ur sence molitev legijon jo še peče v zrak soparen-trenotek. bodi radodaren, ker za teboj zija ločitev,
ker za teboj vse trine in neha in v jezera temna vekov se zlije, trenotek, o, naj nam zašije tvoja tolažba in uteha!
Trenotek. vesela naj pesem bo tvoja,
saj žalosti je vedno dosti, o. razveseli nas, vzradosti, pozabijenja, pijanosti, opoja
nam daj. svojim sužnjem,- trenotek, predno odpljuješ jaderno v tuja carstva in zapustiš nas brez varstva za večino.
Pozne ure senca gre z mano. I rudna luč pojemajoč mežika, vzduh strupen in težak je. kot v
sobi bolnika. O, ko bi vsaj skoro prišel na piano'
Gotovo dehtijo cvetlice na planem ter širijo mil in prijazen aroma in pomiril ji v, koraki brez doma. — Kaj pa jeeljaš misel: ostanem,
BOLNIŠKI VOZ. — Prvi bolniški vlak, sestoječ iz več vagonov, je bil napravljen za vlado Zdmženih držav v državi Maryland. Vozovi so opremljeni z najmodsrnejšimi potrebščinami.
tu ostanem, četudi je slabo? Kaj res ne moreš cvetju naproti' Saj niso zlomljene tvoje peroti — Toda pozne ure senca je s tabo Pozne ure senca vse uniči, vse zruši, razdene, potvori, opljuje S komur srre, naj se oprezno sezuje ker gorje, če se prehude nje biriei
Brezbrižen po nebu dirja mesec. In senca popelje v čude« te hip raz balkonov se trga ječanje cip in tarnanje oskrunjenih telesec.
In celo jato dišav čudovitih zavije te gorkega vetra dih. To ni vonj rož. opojnotih, to je prevpit smrad prs nagnitih
In milo ječanje, ki srce ti gane, prelije naenkrat v peklenski se smeh.
Ni več malodušja v tvojih očeh. Bolna želja zbudi se. Korak tvo; postane
in pozne ure objame te senea. — Devica te čaka zaman vsak večer v solzah. — pa poljubljaš zgubljeno hčer, ki nima ne duše. ne vere, ne venca
Pod mračno zaščito zločin se plazi nemaščevau v nedolžni larvi in gori po azumi barvi se zareže popačeni, bledi obrazi
Po uliei plač se razlije otroka. Odkod tak pozno, mati. prihajaš in kaj se oziraš in kaj postajaš lačna, nališpana m sluka?
Podobna j etični noči sovi z umazano pozdravi besedo. Popolnočne ure mimo gredo tiho, kakor pošastni strahbvi.
In zopet se plač otroka razlije po ulici, plač prestrašen in nujen Meaee poln ganjen, pol utrujen gre k počitku in se v oblak zavije.
KO JAKI, KUPUJTE LIBERTY BOKDE ZDRUZENIH DRŽAV!
Izprememba v vladah v času
vojne.
Takoj za preobratom v Rusiji prihajajo poročilu o viharnili oh lakih, ki .se zbirajo nad glavami onih, ki stoje na čelu av«tro-ogr->ke vlade. To nas spominja ara dejstvo, da ne sedi na svojem mestu -— z edino markantno izjemo — niti eden izmed državnikov, ki so .stali na čelu glavnih vlad, ko >e je pričela leta 1*)14 svetoma vojna. Ta edicia izje-.ua je nemški državni kaneelar licthmaim-lloll-\veg. Pri tem pa je treba obdržati v spominu, da je odgovoren on edinole nemškemu cesarju iu d;i ni tijogovo stališče vsled tega e-nako onim ministrskih pred.sedni-kov v drugih deželah. Opozicija proti liethmaimu pa postaja vedno večja in vse kaže, da bo izginil tudi zadnji izmed mož. ki so načelo val i vladam v onem usode -polnem avgustu 1JH4. V ozadje pa ga bodo potisnili vojni dogodki, ki se razvijajo preko kontrole posameznika ali skupine mož.
Poleg kriz v kabinetih vojskujočih se dežel so se izvršili tudi j preobrat i v vodstvu vojaških operacij, pri katerih Nemčija ni izvzeta. Moltke, načelnik generalnega štaba v avgustu 1014, je zapadel sramoti in smrti t<ir njegov naslednik Falkenhavn je moral izročiti svojo visoko čast maršalu Hindeuburgu. .Med vsemi je bila le Italija, ki je obdržala na čelu svojih armad poveljnika v prvih dneh vojne, Cadorno.
Dasiravno se nahajajo Združene države šele dva meseca v vojni, so bile vesti, prihajajoče iz Fvrope, tako vznemirljive, da so se izvršile tudi v vladi Združenih drža/v izpreme-mbe. Omeniti jc predvsem odstop državnega tajnika Brvania, ki se je moral uma k uiti Ijiinsingu radi razkritij v zadevi avstro ogrskega poslanika Dumibe.
(e pustimo na strain! Rusijo, je
v Avstro-Ogrski v novejšem času največ političnih zmed. Pred kratkim se je poročalo o resigna-eiji grofa TLsze, ogrskega mbii-strskega predsednika, na kojega me/rto je s-topil grof Andrassv. Sedaj pa kaže vse, da je popolnoma izginil v ozadje grof Buioan, ki je bil avstro-ogreki zunanji miniif»ter skozi večino vojne.
Poleg Bcthmann-IIoJlwega je bil grof TL*za edini, ki je držal v svojih rokah vajeti vlade od pričetka vojne naprej. Kljub ne pres-tani opoziciji je nasprotoval vsakemu političnemu viharju <k1 avgusta 1914 naprej. Njegov padce se smatra sza odličen udarec v lice pruski vladi v Avstro-Ogr-
pe. Bil je Ti>»'a, ki se je kljub splošnemu odporu prebivalstva zavzemal za te načrte in njegov odstop Ijo najbrž nekoliko ohladil vroče prijateljstvo med obema zavetnikoma.
Tisza je bil sicer le navaden ogrski ministrski predsednik, vendar pa j.- nadkriljeval kot individual nest, može, ki so zavze-iuali mesto avstro-ogrskega zunanjima ministra oil časa, ko se je pri»VIa vojna — Berehtolda, Bu-riana in Czernatia.
Prvi teh ministrov, grof Bereli-told. je bil po splošnem prepričanju v glavnem odgovoren za ultimatum. ki se ga je slavilo Srbiji. Nezadovoljstvo radi tega ter neuspehi avstrijske armade v prvih mcisoeih vojne so bili preveč za Benchtolda in v januarju 1915 je moral odstopiti.
Sledil mu je grof Iiurian, ki je postal dedič napadov, namenjenih njegovemu predniku v uradu. Tekom prvih mesecev njegove vlade so šle stvari precej gladko za avstro-agrsko monarhijo, kajtti dosti je oslalo lavorik, podeljenih nemškim generalom Maekensenu, Hlindonburgu in drugim, da se je okitilo tudi čelo tega ali onega avstrijskega poveljnika. Vsled splošne zadovoljnosti pa jo tudi postalo stališče Bur i ana lažje. Kmalu pa so se pričele tudi njegove težave. Brusilo v je gnal pred seboj avstro-o grške armade, pričelo je primanjkovati hrane, ljudsko ogorčenje je rastlo in avstrijski generali ter državniki so zapazili, da so njih stolci postlani z nečem drugim kot & rožami. Vsi kritika pa se je osredotočila v P.u-rianu. ki je konečno v decembru l!>lf> resigniral ter napravil mesto grofu Czerninu. Mesto tega je prevzel mesto finančnega ministra. a tudi v tej novi službi ni. bil varen pred napadi svojiii sovražnikov.
Drugi dve deželi, v katerih je opaziti največje tozadevne izpre-meinhe, sta Velika Britanija iu 'Francija. V Angliji je bil kabinet Asquitha, ki je stal na Čelu vlade, ko so ise pričele sovražnosti, kaj kmalu predmet aH cilj naj ostrejše kiitike. Dasirufvno je nosil ta kabinet ime Asquitha, ki je N bilo zelo znano in uvwževano, se ,je v prvih mesecih vojne veliko več slišalo o »njegovih dveh kolagih, Oreviuin Churchillu, kot pa o As-quit hu samem. Xapadii, vprizorje-ni na iuieiuivana dva državnika, so bili v veliki meri odgovorni za konečno usodo Asquitliovega ka-ibineta.
ski, kajti Tisza je bil naiodjičnej-| Ko se je pričala vojna, je bil ši zagovornik in pospesevatelj sir Edward Grey angleški zunamji ciljev in namenov Viljema IT. gle- minister. Celi svet se je čudil nje-de preobrazitve eentralne Evro- govim odličnim govorom in nje-j
govim energičnim odredbam. Ko
pa je potekal čas, je vstala opozicija in usede Asqukhovega kabineta je bil deležen tudi sir
Grey.
Krrtikovanje je postalo tako močno, da je oživotvoril Asqukh v maju 1915 koalicijski kabinet v prizadevanju, da si zagotovi sodelovanje nasprotnih strank. V novem kabinetu se je obdržalo Greva kot zunanjega ministra, dočirn ni bil Churchill, drugi cilj kritike in ]>rvi lord >adinirailitete; tako srečen. Pustilo se ga je nr, strani ter mu poverilo nevažno mesto kancelarja grofije Lancaster.
Po pravici ali krivici se je dol-žilo Churchilla. da je zakrivil eks-pedieijo proti Antwerpenu, poraz admirala Cradocka v pomorski bitki ob obali Chile, torpedirasnjc bojnih ladij "Abonfcir", "Cres-s> " m 4<Hogue" od strani nemških podmorskih čolnov in pred-vsem ponesrečeno ekspedicujo v DaTdanele. Zagovarjal se je <mcer z velikim Ognjem in izjavljal,, da so drugi, med njimi Kitchener in Balfour, sokrivi napak, katere se pripisuje edinole njemu, a vihar je bil .prevelik Ln izginil je v ozadje. V novembru 1915 se ga je po-gsialo tudi iz nwega mesta, nakar je odšel na fronto, dosege? čast polkovmika ter se nato vrnil v Anglijo, da vprizori par ostirih napadov na vlado.
5!ed tem časom je bil koijillieij ski kabinet Asquitha zadovoljiti javnosti in koncem leta 1916 so dozorele vesti o politični krizi. -Koncem decembra je resign iral Asquith in z njim Grey in kralj je naročil Bonar Lawu, naj sestavi kabinet. Usoda pa je ohranila najodloenejše mesto v Angliji ne Bonar Lawu, temveč Davidu Lloyd George, članu Asquitihove-ga kabineta, ki je bil še par let nazaj "najbolj sovraženi ouož Anglije", keltski odvetnik, ki se jc dvignil do politične odličnosti le v®led svojih »možnosti in svoje drznosti.
Kot v drugih evropskih deželah po tudi v Angliji trpeli vojaški poveljniki vsled političnih zmešnjav. Prvi popularni vojaki idol. katerega se je okamooialo, je bil veliki Kitchener, ki je bil ohdol-žen. da je zalasral armado v Flan-driji ts šra/pneli, mesto z visoko eksplozivnimi granatami, vsled česar so doživeli Amgleži poraz pri Neuve C h apel le. Čutilo se je. da ni Kitchener pravi mož na pravem mestu kot vrhovna glava angleške armade, dasiravno se mu je prizmavalo zmožnost organiziram ja deželnih virov za nadaljevanje vojne. Ko je poginil Kitchener na krovu križarke "Hampshire" v preteklem letu. ?e je jamo reklo, da ni njegova izguba tako akutna kot je videti, ker je že izvršil svoje delo.
Drugi vojak v Angliji v (pričet-ku vojne je bil sir John French, ki je poveljeval angleški armadi pri umikanju od Mons in v prvi bitki pri Ypres. Tudi on ni mogel preživeti kriticiama njegove laid-iministracije in koaiečno je prevzel domačo obrambo angleških otokov ter izročil poveljstvo na kontinentu sir Douglas Haigu, ki se je vzdržal do današnjega dne.
•Politične zmede v Franciji so postale resne leta 1914, še predno je prišla vojna. V oktobru dotiič-nega leta je bil Yiviaui, takratni ministrski predsednik Francije, prisiljen resignirati v prid Ari-stida Briamd-a, starega bojnega konja francoske politike, ki je bil že večkrat riiinistrski predsednik. Briandova vlada ni pomenila drugega kot neprestano intenpelira-nje v frtancoski poslanski zbornici ter zmaga Brianda, pridobljena z nasiljem, vsled česar se je vzdržal nekaj mesecev več m a površju. Nikdo bi ne moged. kaj takega dolgo prenašati ter 17. marca 1.1. se je Briamd udal in sledil mu je Aleksander Riibot, drugi politični-veteran, ki je bil v juniju 1914 en dan ministrski predsednik in tudi leta 1895, ko je bil Poincare, sedaj francoski predsednik., v njegovem kabinetu.
Ribot je pričel svojo novo vlado z močnimi govori in velikimi obljubami, a lahko si je misliti, da Briand in Viviani ne .pripisujeta dolgega življenja njegovemu kabinetu.
Vojaške zmešnjarve, ki so sle roka v roki s političnimi zmedami v Franciji, so vzbudilo večjo pozornost kot slične zmešnjave v drugih deželah, kajti imcie so za posledico umaknenje s pozonšča najodličnejše francoske vojaške postave, maršala Joffre, zmagaloka v veliki bitki pri Mame, ki si je tznal bolj kot katerikoli drugi izmed vdelenueev v sedanji vojni
Kje je letalec?
Pesem.
Anton Medved.
Kar z umom je obsezamo, I ah, to ni zdaleč večnost cela. Zaman, zaman raztezamo dolgost nje pazno del do dela od davnega počela,	*
Kjer stikata se skrajnosti po nedoglednem kolobari.
„„ . . 4 .... tam konec sveh je tajnosti, na tem anestu m to kliub, ,	, . : '
„ .-.-v . , ,,. .	Tam se snoval ie v divnem žari
političnim zapletljajem.	. , , ..
t ..... i-, ,	nastanek sledu n stvari.
tJpTlteVlt TA I »nI (r auna jm, i_
pridobiti dbčudovanje in ljubezen celega sveta. Joffre je oddal vrhovno poveljstvo v decembru leta 1916 v roke generala Nivelle ter dobil ob tej priliki naslov marša la Francije, katero dostojanstvo se je nalašč oživilo ob tej priliki.
Nivellu pa ni bilo namenjeno, da bi dolgo hodil po svetu v škor-njili Jottra. Svojo karijero kot vrhovni poveljnik je pričel s si j aj nim z o petnim zavae-tjem fort o v Vaux in Douaumaait pred Verdu nom, vendar pa Fnanoije ni zadovoljilo njegovo vodstvo francoske spomladanske kampanje. Prvi migljaj, da se bo Nivella odstranilo, je prišlo, ko se je imenovalo ime generala Petain-a. Slednji je zlomil prvi naval nemških attak na Verdun. K/malu zatem pa je prišla vest, da je bil imenovan Pe-tain vrhovnim poveljnikom francoskih čet, dočim je dobil Nivelle poveljstvo neke armadne skupine.
Tutdii Italija je imela svoja težave. odkar je bila stopil«, v vojno. Mož, ki je stal na čelu vlade v maju 1915. ko je napovedala. Italija Avstriji vojno, je bil Antonio Salamdra. Vstrajal je še nekaj nad eno leto ter <mu je 17. junija (preteklega leta sledil Paolo Boselli. Baron Sonmo, italijanski zunanji miairster v času, ko je stopila Italija v vojno, je ostal do danes vsem
V Nemčiji je bila glavna pol lična izpremenuba izza avgusta 1. 1914 ona odstopa Gottlaeba vo»i Jagow z mesta ministra za zuna-aije zadeve. Na njegovo mesto je stopil dr. Alfred Zimmerrmaiin. Državni kaneelar Bethmann-Holl-weg pa še vedno stoji tam, kjer je bil v prvih dneh avgusta 1914, ko je govoril o popravi krivic, katere se je storijo Belgiji.
Eden onili, katere se imenuje kot njegove mogoče naslednike, je mož, katerega so spravile v • spredje ponovne vojaške krize, ki so kot v ostalih evropskih deželah sprtimi j ale tudi v Nemčiji politične zapleti ja je. Ta mož je Ludendorff, molčeči, misterijozni Ludendorff, neločljivi spremljevalec Hindenburga, kiaterega smatrajo številni za duha, ki se skriva taa širokim čelom Hindenburga. Bitka pri Mame je uničila sloves in srečo Moltke-j-a, načelnika nemškega generalnega štaba ob pričetku vojne. Neuspeh pri oblegabiju Verduna je vrgel s sto-	. , w
lice njegovega naslednika, Fal-	najboljšega grozdja,
kenhavna, ki se je obvaroval sra- . Nftiboljie itaro belo vino Bie* mote, katera je doletela Maltke	10	27 do 28 gaL
ja, le s svojim sijajnim delom kot	50 £al- $27.50. Staro rdeče
poveljnik nemških in avstruskih' Zillfandel 27 do 28 galon čet v runrunski kampanji v pre-i$f^*» ^ galon $25. Lansko belo teklem poletju. Dogodki vojne pa vino 27 28 Salon 50 galon so služili le v to, da se je ojačii rde5e vino 27 do 28 galon in povečal sloves Ludendorffa, $12-50, 50 galon $22.50. — 100 kajti prišlo je do tega, da je bil Proof m<>čftn tropinjevec gaL imenovan načelnikom nemškega ^^ gal. pa $25. Pri omenjenih generalnega štaba Hindeuburg, s cenah j® vštet tudi vojni davek kojega usodo in srečo je ona T/u- T^o. dendorffa nerazdružijivo spojena. ® »poitovanjem
Če bo sledil Ludendorff Beth-'	JAGKSH.
Spočeti in porojeni v naročji tajnem hrepenenja, na zemlji smo obsojeni, da z lučjo iščemo mišljenja, namen in .vir življenja:
f
A zdaj pa zdaj ugasne nam mišljenja silnega gorečnost. Le vzdihe mil oglasne nam iz stiska v gluho noč boječnost! o svet, o smrt, o večnost!--
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočanj •▼oja	lmM
HAEAVHA YJMA
mann-Hollwegu, se bo zgodilo prvič tekom te vojne, da bo roka vojaka posegla po vajetih civilne vlade.
Kaj si tak?
Anton Medved. O lepih dvorih sanjal sem palač.
zdaj sem berač. Obetal materi sem slame dni,
zdaj v grobu spi. Umeti upal sem skrivnosti vse.
zdaj sebe ne. Na steni ura bije svoj tik-tak, pritiska prsi kamen mi težak. Šel bi nad zlobne duše, meč v rokah.
a me je strah. Na grob bi šel in se izjokal tam,
a me je-sram. V tolmun bi temni skočil v senci
vrb.
a me ie skrb. Na steni ura bije svoj +:i--tak. vprašuje me, očita: Kaj ti tak?
Box I «1
St. Helena, CaL
Pri
DALMATINSKI-CALIFORNUSKI VINARSKI ZADRUGI
40 Liberty St., New York, N. Y, Kupujejo že danes vsi oni, ki oznajo dobro naravno kapljico;
VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domačo kapljico;
VSI, ki so ozdraveli in otrebn* jejo moči;
VSI, ki jim primanjkuje krvi !a da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja.
VSI, ki poznajo naravno vino la žganje in nečejo, da se jih slepi s ponaredbami;
VSI, v splošnem, ki hočejo obdržati svoje zdravje;
VSI oni, ki še niste poskusili na* šega blaga pišite še danes na:
DALMATINSKO-CAUFORNUSKA VINARSKA ZADRUGA
40 Liberty St., New York, N. Y. Sod od 62 galon samo $26.00.
Kam in kje?
Kam se bos obrnil in kje boš dobil najboljšo pijačo v Pitts-burghu in bližnji okolici, ni to nobena uganka!
Moji rojaki so se prepričali, da je moje blago najfinejše in moje cene najnižje. Te je tudi vzrok, da postane vsak odjemalec moj prijatelj. Poskusi moj tropinjevec ali slivovko ter rdečo visko katera prodajam po $2.50, $3.00, $3.50, $4.00, $4.50, $5.00, $6.00 ter $7.00 galon. Vsako naročilo takoj odpošljem.
Ignatz Podvasntk,
WHOLESALE wines, liquors and beers
6M&—27 STATION ST., E. E. PITTSBUBGH, PA.
Nasproti East liberty postaje.





Pred vojno je po kratki bolezn v Trstu umrl A. Klodič vitez Sa btadoski, e. kr. dvorni svt^nrk \ p., odlikovan z redom železne kro ne III. razreda. Italijanski red, ki so mu ga svoj čas ponujali, je odbil ; enako srbskega: Klodič je bil avstrijski šolnik. Hil je pisatelj, pa nc samo šolski ali šolniški, marveč tudi beletrist. A zadnje izginja povsem za ogromnim delom, ki ga je šolnik Klodič opravil za uradniško pihalno mizo, rešujoč akte in izdelujoč učne načrte. — Šolnik in beMrist! Kakor orač in škrjanec! Zdi se. da na širše odjekne smrt škrjančeva nego smrt oračeva. Pač orje tudi šolnik, a ne gleda nanj sinje nebo, kakor na orača na njivi.
Porom i »o ob njegovi smrti podali ožji zeraljaki njegovi. Primorci, ker je med njimi preživet večji del svojega življenja, a drugje le starejši Slovenei. možje pokolenja Šumagovega, Pleteršni-kovega, Stritarjevega. Ne vem, če sos*> ga spomnili centralni avstrijski krogi, ki je za njih občo <»*no-vu <lunašiije šole preobraz.il v kon-
Klodič je hil rojen kot kmetski •in dne 10. novembra 1HH6. v lllo-dičih pod Ijivkoiu (Sv. Peter pri Čedadu) na Italijaruskem. Taicrat je bila Beneška še avstrijska*, zato se nam ni čuditi, da je študi ral v <»oriei na Tnrtu, kjer je pre bil maturo. I*<» dokončanih srednjih šolah podpiral ga je strie Sahladnski — je stofltl v teologijo ter jo tudi dovršil; toda izstopil je. predno je zapel novo mašo. Studirai je nato na Ihuiaju kla sično fihrlogijo. Službovati je za čel kot suplent v Spi je tu; od leta ls63 do končanega 1. semestra lMiti 7. je hil iu« tržaški oln'onski gimnaziji; takrat se je (Hl|K>vedal tej slu/bi ter po*tai profesor v <l«»rn i, kjer je 1H*>9 postal okrajni šolski nadxoruik za goriški o-kraj; novembra 1^70 je odšel v Poreč /a pokrajinskega solskegs nadzornika srednjim iu ljudskim šolani v Ktri. Septembra 1H71 je bil premeščen v <«radee, kjer mu )e bilo poverjeno nadzorstvo nad učiteljišči in ljudskimi šolami na Štajerskem nann-sto umirovljwe-ga Močnika; leta	je bil po-
klican v Tr>t. kjer je prevzel slovenske in italijanske šole v Trstu in okoliei, vse ljudske šole v Itfri slovenski* na (iortškem in učiteljišča. Izza leta 1H86 je nadzoroval tudi pouk slovenši"ine na snslnjih šolah na Primorskem. V začetku leta PMJ2. je stopil v pokoj te-r je livel v Trwtu do svoje smrti.
V posebno intimnih zvezah je bil pokojnik s Kobaridom. Kot vdovee se je poročil z Malddo. sestro pesnika Pairliaruzzija-Krila na i<i! Kohari<la. Tu se je seznani! a pesnikom Gregorčičem. Ko je pesnik Krilan umrl. je izilal Klodič prvi zvezek njegovih poezij kateremu je sledil v <*ahrščkovi "Slovanski knjižniei" 1895 še «lrugi. Naaletlnje^ra b»ta je iz<lal ravnotam tretjo knjigo Krilano-vih ubranih spinov, prozo. — Nk uvodnem mestu je orisal pesnikov rojstni kraj in Krilanov življenje pin, — Okoli 1HS7 se je mnogo govorilo o grad bi predilske železni ce; <to mu je dalo porod, da jc slišal igro v verzih "Novi svet" ki jo je pozneje predrlal in jo na slovil " Materin blagoslov". Krat ka vsebina te trodejanke je sle deča: Kobaridski kovač Peter lju bi Jelo, hčer bogatega kmeta Poti kisknika. Ker j»a ta vidi le v po stsrtvu zemlje pravo vrednost, ne v obrti, sklene Peter, oditi v svet in si prislužiti tam toliko, da bo imeto vel javo tudi pred starimi nazori Podkuknikoviuii, Pa predno je še Peter odšel, je bil Podkuk-mfc nekoč v Gorici in tam vide' 44«f*vi svet", železnico in kar je 7 njn v »vezi, ter se seznanil z dve ma iwfcenirjema. Prav ta dva inženirja sta prišla potem v Kobarid. da bi začela pripravljalna (Mt za pretiilsko železnico, ki j«i je* lada vzlea v misel; naletela «ta na Petra in njega ter o*tale ko-baridske kovače najela v svojo slwr.bo. Sicer se je doznalo, da še ni gotovo, k art era proga se bo pravcaprav izdelala ali predilatka ali železuk-a iz lJeneške čez Tolmin v **«rce »d o venske zemlje, do Ije^^jane", t<sla stari Poilkuknik se je sprijaznil z 4'novim svetom", u videl veliki pomen in plodonost obrtnega življenja ter rad privolil v zvez o Jelino in Petrovo, ki je kdKalft, "da kakor plug. časti je vredno kladivo". — Milje Klodi č«r« #*re je trški: bogat kmet. o-brtaik, zdravnik, učitelj, inženrt. To je čas močno profesorske in »arodno-polititee literature: Klo 1
Kajgr.	: -i ■ • "

Išt
Jugoslovanska
m
Katol. dfidmta
33
Lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
GOSPODARSKI ODBCB:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St, Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS NARODA".
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1 Cone-maufh, Pa.
Podpre^nik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain,
Oli -I
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely Minn Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Sali'rJa, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh,
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE, Box 105, Elv, Minn
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M'\ So. Chicago 111
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley,' Pittsburgh? p"*
POROTNIKI:
f&J;™*™*- B0X 176' hUvk	Wash.
LEONARD SLABODNTK, Bok 480 Ely Minn
JOHN RUPNIK, Box 24, S. R, Delmont, Pa *
Kaj je z občnim jezikom?
Grainmatici certant e! adhur su I) i ud ice lis est. i SJovni.*arji so v prepiru n» stvar šo sedaj ni do-gnana.) Hor. A. p 78.
Vprašanje občnega ali mednarodnega pomožnega jezika ni ve"? predmet individualnih, posameznih ui nasprotujočih si poskusov, odkar enotno, organizirano in vsled 1«*ga z velikim uspehom deluj** "Delegacija aa uvedbo med-narodnega pomožn<f^a VtV* i*Vnja»kih društev j«* oh priliki gad njo pariške svetovne raz-«tave (HMUM živo čutilo potreb«, mednarodnega jcr.ika in je tudi za Kvetovno proučevanj tegn proMetna imenovalo nekaj delegatov. Ti so v glavnih potezah sprejeli program, ki ga je sestavil dr. Leau, delegat " .Soeičt" (>hftf>-mathftwi de Paris", in 17 jann-arja 1901 jtogiaano podpisali na, sh^injo izjavo:
'Podpisani, katerim so razna ilrustva in kongresi poverila nalogo, udirati vprašanje mednarodnega pomožnega jezika, sogla--sajo v sledečih točkah:
1.	T ved« naj se mednarodni pomožni jezik, ne da bi nadomeščal »Mirodne aMome v individualnem življenju vsakega ljudstva, ampak dn bi sJužii pismenemu Ln ust nemn oltfevanju ljudi različnih niaterin.sk uli jtidkov.
2.	Da bo mednarodni jezik kos svoji nalogi, mora izpolniti te le
a) biti v stanu, služiti vsakda njun potreba«| s« k* i al nega življenja, trgovskim in prometnim namenom ter znanstvenim nalogam; ti) biti lahko iW4jiv za vsako o »obo s povprečno splošno i*-«,brazbo. zlasti za osebe evropske civilizacije; e) ne sme biti noben izmed na rodnih jezikov.
3.	Organizira naj «e delepacija, v kateri I »od o zastopani vsi tisti, ki priznavajo nujnost in možnost pomožne^ jezika ter se zanimajo
njegovo «v*«dKo. delegacija imenuj«« nanposled pododbor. čigar člani ne zajikorejo sniti za ne kaj časa.
Nal
oge tega i|w*Jndl>ora določajo naslednje točke:
4.	Pomožni jezik naj določi v prvi vrwti Mednarodna wver« akademij. v neugodnem »lučaju pa v it. točki omenjoni f>odoiH>or.
">. Pododbor naj ustanovi dru-ntvo, ki bi delovalo za splošno tired bo določenega pomožnega jezika.
6. Podpisani delegati raznih društev in kongresov se obračajo Ao vseh la'-enj^akih, trgovskih i arii*,o% sk m zvez s pronio,
d*
J»vo, una pravico j>oslati zastopnike v delegacijo.
Ta izjava zahteva le akademič-ii4> prianacije iprinoipa ter je edini ofieidni program delegacije. K »Ui je pristopilo že več kot 2fH> znanstvenih društev in obrtnih zvez vseh dežela ter šteje poleg tega «e nad 1140 vseučiliških rektorjev, dekanov in profesorjev in članov mnogobrojnih akademij akademij — pač ja.se« dokaz, da je vprašanje pomožnega jezika v resniei postalo aktualno.
-Je li it o kaj čudnega? Saj danes >h samo znanotst, umetnost in tehnika mednarodna, ampak tudi trnovimi in pronmt. V dokaz temu so številne mednarodne instituci-je. zv«se, asociacije, federacije, shodi, mnogovrstne ^rokovne or-scunitzacije itd., v katerih izast<*p-niki posameznih kulturnih narodov- skupno obravnavajo znanstvene. politične, gospodarske, ni"i\n<\ zdravstvene, industrijske, trgovske in druge zadeve. Anglija in Frmieija, Neručija in Aiuej'ika pa v najnovejšem času izmenjal vaj o vsenčiliške profesorje, da »ft vsaka .'i kulturnimi učitelji inozemskih držav dopolnjuje in izpopolnjuje vsestransko domačo izobrazbo. In kaj govori o ovirah pri tem izmenjavanju rektor l»erlmske — po pravici moramo reči — svetovne univerze in Htalni tajnik kraljevske znanstve ne akademije, doktor Herman Die's \ krasnem govoru je ta bistroumni klasični filolog izjavil da je pri izmenjavanju vseučiliških proteaorjev "različnost jcaa-ka glavna težkoča in resna nevarnost. kal era, kakor «e zdi, one-mog<»čuje vzajemno razumovanje v voč.iem olusegu". Zato pa uči nemški domoljub, "dia se bo n» raščajoca mladina na drugačen in l>oljš.i način nego mi sami pripravila /a oin-evanje in promet z inozemstvom" ter poživlja nemško ljudstvo, ifcij se "iz narodnih in-ter*-w»r mednarodno izobrazuje*'
Da. iz narodnih ozirov se med naro«lno Kobrazujemo! A pri tem. igra jezik poglavitno in najvaž nejšo uloff»>: že biblično poročil« o zidanju babilonskega stolpa nam jasno in živo predočuje, da je akupno delo docala nemogoče in s«- »pri vseh drugih danih pogo-jrito niti rtadaljevati ne poskuša, te ni skupnega, veom razumljiv oga jezika.
Toda. kateri jerik naj nam <db-majta pri tej vzvišeni nalogi? Kateri jezik naj odpravi babilonsko zmešnjavo?
"Zamenjani" (zdaj že pokoj-nfi) nemški profesor »a vsenčiii-šču Harvard v Cambridge, Mass., Hugo Mnnsterberg, je rekel, da Amerikanci zavedajo, da "živi bac?4 v njihovi krvi. Mi smo na svrt, ne « mečem, ampak te najdem. tako pravijo, da si osvojimo miroljubnim orožjem: z jezi-Nofcen drug jezik ne more
upati, da stopi v svetovno tekmo j sedaj praiv nihče več kaj slišati o z angleščino. In da bi prej m laž- stari pedantovski latinščini je dosegli jezikovni intperialize-n proti kateri so celo zastopniki pripravljajo z obilnimi sredstvi klasične filologije glasovali, ko iz bogatega žepa ' jeklenega kra- jih je francoski učenjak Jea:i Re-lja" (Cameigie) angleški pravo- ^ Aubert vprašal, kaj mislijo o pis. a ne z zaželjenim in pričako- mednarodni uporabi latinščine, vanim uspehom, ker se večina za- No, tudi za "novo", reformim-veda. tla je angleški zagonetni in no in modernizirano latinščino ni mistrriozni pravopis veliko bolj mnogo zaninrranja. Neumorni in »godovinsko-dosleden nego njiho- požrtvovalni Anglež G. J. Ilen-va izgovarjava in poprava. Sicer derson je sir-er sam napravil par pa da bi Uncle Sam iz Washing- takih poskusov in poleg njega ce-tona učil, kako naj se piše "good la vrsta bistroumnih mož. A no-english", gotovo ni po godu po- benemu teh poskusov ise-m posre nosnemu John Bullu, ki je glede;čilo pridotnti kaj več pristašev, jezikovnega gospodova albiomšči- vsled česar je misel, da bi da^a ne za, enkrat še popolnoma zado- latinščina primerno prikrojiti voljen, če mu don.i na uho povsod modernim razmeram, podala na ladjah sladka pesem "liritan- utopična.
nia rule the waves".	i Kaj torej storiti, če moramo pri
Na drugi strani pa celo II. našem vprašanju izključiti žive . hoJ1' (Ia "b<> imperialistiška in mrtve jezike? Da. ravno v toj misel dvignila glavo in Mpodbod-' smeri se bližamo rešitvi tecra tež
la c3s,tihlepne narode k svetovne- kega vprašanja; v^aj današnji mu gospodstvn Potem je jezi- takozvani osperanfcm, to je gi-kovno vprašanje seve<la n-šeno na »banje za u vred bo umetnega jezi najbolj iirfijirost način: z enot- ka esperanto, kaže, da so mnogo-mm gospod»tvom je da« tudi eno- številni privrženci najrazličnej" ten jezik. Bolj jasno in naravnostih evropskih in izvenevrnpškili govori Iv. Brtugmann. profesor in- narodnosti zadovoljni s to rešitvi-dogermanskega jezikoslovja v jo. Tudi "Delegacija za uvedbo Lipskeni: "Najbolje je odstrani- mednarodnega pomožnega jezila prometne ovire. . . v novi dobi ka" zagovarja in brani možnost mašii nemščina, ki je slovanska umetnega, narejenega jezika in se narečja med Labo in Odro popol- bo odločila najbrže za esperanto, noma uničila..."	j Teideja uraetnega jezika se
Res, zgodovina nam kaze, da so marsikomu zdi neizvedljiva, mno-»vetovni vladarji vedno vsiljevali gim pa naravnost absurdna. Je-svoj j<^zik .p.Kilotžnikom. Ravno zik — pravijo — je vendar živ. od tam, kjer so se po bibličnem orguiničen in naraven produkt sporočilu zmešali jeziki, namreč dolgoletnega razvoja ljudske du-iz Babilona, se je širil — tolik Še. ki je ustvarila pod najrazlič-ptiradokseu svetovne zgodovine nejšimi viplivi to,, kar se ne /.godi — enoten jezik in pisava ne le in se ne bo zgodilo nikdar na preko Kanaana in ( ipra ampak "fia.t" posameznika.
(Konec prihodnjič).
celo do Egipta, kakor kažejo il-nate plošče — državne listine, ki so jih 4. 1887. naš4i ika razvalinah nekdtanjega mesta Chut-Aten (sedaj Tell-el-Amarna). Na svoje bo žanstvo ponosni egiptovski kralji (zlasti AmenophLs HI. in IV. o
krog 1. 14:70. pred Kristom) so se Lord Northcliffe, največji an-poshr/evali babilonšoine kot di- gleški časnikar setlanjega časa in ploma.tnega jezika — seveda z ve- vodja angleške politike, je prišel liko težavo m z mnogimi na^>a- v Ameriko, kot posebni poslanec kami.	anirleške vlade.
Nato sta sa Aleksandrov 'meč in Northcliffe nima diplomatične-Dema«itenov jezik priborila sve- pooblastila, temveč je bil po-tovno gospodistvo, katero je delo- slan, da deluje v industrijskem h. ma — na zapadu — kmalu jwe- j sospo<larskem smislu za svojo de-vzel imperium romanum, čigar žel°- Deloval bo skupno s franco-sledov-i so še danes neizbrisljivi v skim zastopnikom And. Tardieu pravnem, političnem, upravnem katerega je pustila-francoska ko-in domačem življenju. Angleški niisija v Ameriki kot svojega za-advokati še sedaj pledirajo "ver- stopnika.
sus" (proti) k<tmu in .angleški li-	prihodu na ameriška tla se
sti se vesele, če imajo ' per an- je izrazil Northcliffe sledeče: mim" (eeloletn*..; naročnikov — Vojno ministrstvo me je po-Nemei ne morejo piti vina, ne da slaln načelnika angleške voj-
bi si želeli "promt", in tudi Slovenci še majo za klicati cesarju "vi vat".
Tisočletno goBpodstvo latinščine je podedovala francoščina, katero v trgovini in prometu nad-kriljuje angleščina, d oči m sedaj obedve po strani gledata novo vsiljivo — nemščino.
Zgodovina nam torej kaže, da so že različni narodni jeziki imeli značiirj svetovnega jezika, a so ga wgubili vfcJed nestalnih in spre-
ne komisije, da skušam doseči, da delujejo skupno vse angleške organizacije. ki so bile do sedaj v--tanovljene v Združenih državah. Te organizacije imajo namen — skrbeti za to, da se Angleška zalaga z vsemi vojnimi potrebščinami.
Predno pa ne izročim svojih listin v Washington^ toliko časa mi ni dovoljeno podati kake posebne izjave. Povedati pa moram, da me zelo veseli. <}a sem zop't enkrat v Ameriki, kjer sem bil
menljivih političnih ter drtKgil., . w A , J . , .
r^u	„	j pre.i ze tolikokrat in kier sem si
razmer. Obenem nas pa uei, da . , , ^ .	.. J
pridobil že toliko prijateljev. Ne rečem preveč, ako povem.
prestolona-
prihodnji svetovni jezik ne sme
biti odvisen od političnih in na-, , . , _ .	, , ,
rodnih zadev: po svojem bistvu f anff[eskl nar°d foboko ob" mora biti nevtralen ali mednaro- cuW prisrčni sprejem, katerega je
deu. In zato ima Delegacija po- bl1 de]ezQ.n Balfour' m P^pneani pol nam a prav, da kar a priori, od-	miSlja doSefjla pOT)°-
klanja žive, narodne jezike kakor j sredstvo proti vedno se ponavlja-' jočemu zlu jezikovnih razlionosti. Vrh lite ga je vsak izmed njih pre težko učljiv in bi zasigurafl. kot svetovni jezik dofticnemu narodu Amsterdam, 11. junija. — Bul-veliko gospodstvo, politično in ffarski car je na obisku pri bavar-kulturno premoč, tako da bi na ski' kraljevi družini v Monako-primer niti Slovenci gotovo ne bi- vem Govori se. da je to v zvezi s li jako zadovoljni m veseli, ako poroko bolgarskega prestolonasle-bi obveljal predlog nekega angle-; dnvka Borisa z najmlajšo hčerjo skega profesorja, da bodi 1 ingna bavarskega kralja Ludvika, prin-Vtaliadia — lingua universale. sezinjo Gondelindo.
Tudi latinSoina, eeprav je nev-1 Boris je star 23 let in je stotnik
Poroka bnlgarskega I	slednika.
prevzemajo prostore moških.
Na prostore, kjer so delali prej moški, ki so vstoprli sedaj v armado. so začele družbe nastavljati ženske. Northern Pacific železniška drnfcba nasraA-lja v svojih delavnicah povsod ženske kot či-stilke strojev. V St. Paulu, Minn, jih je že nastavljenili več; v MLs-souli, Mont., jih ima že zaposlenih 13.
NAZKAITILO nt ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam svojim sorodnikom in prijateljem žalostno novico, da je preminul moj ljubi soprog in oče
MARTIN K&fiftOVIČ
dne 27. aprila t. 1. Vzrok smrti razstreli)a v rudniku v Hastings, ('rilo.
friwijki je bil rojen pred 29. leti v Račici pri Novem gradu. Primorsko, kjer zatpu«ča 'mnter. enega brata in pet sester, tukaj pa enega brata nekje v državi Washington in mene z dvema malima otrokoma.
Hvf4a vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku in ki so me tolažili v bridkih urah. Ranjkega priporočam vsem v dober spomin.
Tebi, (ljubljeni soprog iu skrbni oče, pa kličemo zadnjikrat: Spa-vaj sladko v tuji tzemlji in večn i !uČ naj ti sveti!
Žalujoči ostali: Antonija Kresovič, rojena Ladič, soproga.
Anica, hčerka. Frank, sinček.
Hastings. Colo., liox
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
sedež v cleveiiaud (newburg), ohio.
URADNIKI:
Prtdsednlk: JOŽEF BLATNIK, 3582 B. 82. St, Clefelsnd. Ohio. Podpredsednik: GUST STRAJNEB, 993 E. 63. St., Cleveland, Ohio Tajnik: ANDKEW ŽAGAR, 3704 E. 78. St, Cleveland, Oblo. PodtaJnJk: ANTON GOBENC, 7728 Osage Ave., Clveland, Oblo Blapajnlk: MTKE VBČEK, 3G84 E. 78. St., Cleveland, Oblo Zsplsniksrlr*: ROZI MADEB, 3522 H. 82. SL, Clevelsnd, Oblo.
NADZORNI ODBOR:
mart gliha, 3806 E 78 St, Cleveland, Oblo. - martin martinšek, 355» e. 81. St, Cleveland, Oblo ~ frank vrček. 3684 e. 78. St., Chsreland, Ohio.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA, 7825 Burke Ave., Cleveland, Oblo. FRANCES ZABUKOVEC. 3684 E 78. SL, Cleveland, Ohio.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN. 3684 E 78. St, Cleveland, Obla
r.«!^^^ ®*delJo T me8ecu <* 9 nrl dopoldne ? Mike Plute vi dvo-rani. 3611 E. 81. St.. Cleveland, Ohio.
Velika zaloga vina in žganja. \
Belo vino, 50 galon Je..................$40.00
Rde*e vino, 50 galon Je................$30.00
Brinjevec 4 galone sodček Je..........?17.00
Drožnik, 4 galone sodček je............$13.00
Manje kakor 50 galon se mora plačati posoda. Naročilu se more priložiti denar. 8308 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, Ohio.
MARUA G&ILL, SMS St. Chlr Ave, N. R, Clevdani, Ohk
K^d il)I izvedel za naslov MARTINA REMŠAK. Doma je iz Savinjske doline, občirta Šoštanj, Štajersko. Prej j t bival v Sheboyganu, Wis., in j£daj je nekje v bližini Pittsburgh a, pa. Prosim cenjene rojake, če kd.» ve za n jegov naslov, tla ga mi naznani, ali -Ti«»j se pa sam kjtivi, ker poi-o»'-ati mu imam nekaj važnega. — Ferdinand Medved, 330, Kentucky Ave., She boygan. Wis.	(12-14—G;
PROŠNJA.
Spodaj podpirtaini se obračam do va«, dragi rojaki, za kako ma-'o pomoč v moji nesreči in za vsak najmanjši dar <se vam že naprej iskreno zahvaljujem. Mene je pdbilo dne 4. avgusta 191:] v premogorovu v .Sunnyside, Utah. Vlomilo mi je križ tako hudo, da ne bom mogel nikdar več hoditi, ker noge so postale popolnoma mrtve. Toroj, dragi rojaki, usmilite se ane siromaka, večjega siromaka s: skoro misliti ne morete kot sem jaz. V starem kraju imam ženo im tri otroke od 6 do 10 let stare. Kar sem prejel od društev, sem poslal domov in zdaj moram I*a že eno leto sann plačevati bolnišnico iii zdravila, ki jih potrebujem. Ne preostaja mi drugega, kot prositi usmiljene rojake, da mi pomagajo. Prisporočujoč se vaši usmiljenosti, se vsem že naprej iskreno zahvaljujem.
Va<š nesrečni rojak
Anton Kosec, St. Mark's Hospital,
Salt Lake City, Utah. Uradno potrdilo dr. sv. Barbare št. 282 NHZ: Duka Panian. predsednik.
Martin Paniaiu tajnik. Ivaji Žagar, računovodja. (Pečat.)	(2x 12&10—f»)
Najstarajša stoiensko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki.
Ml vam nudimo našo zalogo najlwjljsili likerjev po sledečih <tnali:
Brinjevec, zah«>j (G steklenic)..................................$
Brinjevec, zaboj <11! steklenic).............................. 15 0«
Tropin jevec, ga Iona....................
Tropinjevec, zaboj (6 steklenic)........
Tropinjevec, zaU.j (12 .steklenic)..............
Sllvovka galon......................$2.73 in
Brinevec, (posamezna stekleniea) ............
Naš slavni "66" Pure Rye Whiskey, 7 let star
zaboj (G steklenic)....................
zaboj („12 steklenic....................
$J.75 in
Concord vino, rdeče, lierel..................
Concord vino, r«lc5c, jnil lM>rela............
Pri odjemu f» in 10 galon, stane galona.........
Pri odjemu ene same galone pa..............
Bdo vino, berel ...................
Beio vino, im»1 berela............
Pri odjemu 5 ali 10 galon, stane galena ...*.**.". Pri odjemu ene same galone pa..............*
C 00 11.00
$.•{•2.00 10.00 .«K) . 1.00
38.00 1D.00 1.00
1.25
Za posodo računamo sledeče cene: za 3, 4 in 4% galone sodčke centov, za H. « in lO galon sodčke $1.00 in za 25 galon (i»l herch,, $1.50. l>«jrele j»a damo zastonj.
Z naročilom iM>šljite vedno tudi Money Order aH pa bančni ček /a vse blago jamči
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY
6102 I ST. CLAIR AVE,	CLEVELAND, OHIO.
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PHONE 24« PRODAJA vožnje listke vseh prekomor-■■	skih črt.
Zastopnik	POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in
"GLAS NAKODA'	pošteno.
82 Cortlandt Street,	UPRAVLJA vse v notarski posel spada-
New York, N. Y.	joča dela.
tmmmmmmmmmmmmmmmmmm
tralna, nima mnogo upanja v tem oziru. Profesor H. Diete se je nekdaj jako vimnl za to idejo. "Rimski imperium'*, je tpisal v članku o problemu svetovnega jezika. 44je že davno mrtev in nobena politična misel se ve>č ne snuje na njegov ponosni jebak, ki je vsled tega nevtrafeio Rporazirr.ilj i-vo sredstvo, kakor gia iii i zlepa'". " Vsisloji prebivalstva in vsi kulturni narodi bi moraild imeti hrepenenje in željo, napraviti staro vzgojil jo evropske civilizacije z* ^plo^TDo sf>orazuimljivo sredstvo, za mednarodni kulturni jezik... in jaz sam ne bom ničesar opu-<tH, kar more služiti v »priporočilo m raawirjenje tega najpreprostej-a (!) in uajTažjcga (?) med vsamd svetovnimi jeziki.'' V slovitem. govoru « "Mednarodnih nalogah vse«^4ča" p« učenjak _ _ r ^a "n® mar«
v bolgarski armadi; r>a je stara 26 let.
Gondelmda
STATE DEPARTMENT OF
IiABOB BUREAU OP INDUŠTRCB8 AND IMMIGRATION Kiti naseljene« in jim pomaga Splošni nasveti, pojatnOa in po mo2 zastonj. V vseh jeeikik. Po jaanSft, kake postati državljan iz> e državljanskih pravicah.
Pridite aH pifitel Newytwiki nmdt 280 Fifth Ave Ursd v BnflUo: 704 D. 8. Morgan Bufldinff.
Kadar se gre za postrežbo, izbor-no pivo in razne druge pijače, kakor tudi lepo vre jena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strani. x
Moja dolgoletna skušnja v nata-karstvu in sptasnem salonskem delu jamči mojim prijateljem prave domačo postrežbo.
Torej ako te muči žeja ali glad in ako je srce otožno, pridi k meni na komer in postregel te bom prav izvrstno.
John Mkovec Hotel
5400 ButUr 8t, RmtaiKFt.
■ i iii iii ihmiwii iii'iiii k k.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče).
E 3258 (Sem slovenska deklica -jr .
(Regiment po cesti gre	13 C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni bflo
(Divja rožica	I JU
E 3260 (Škrjanček poje žvrgoli -jj-(Slišala sem ptičko pet' ■ M Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jili odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpošljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kra-njske plošče s finim petjem; -pojo na obe strani
Se priporoča Vas rojak: IVAtfPAJK, 166 Chestnut St., Coiemaugh, Pa.
KAROČAJT« SE NA "OLAS VAEOBA" OOTIMID DNKVHK V ZDRUŽENIH
GLAS yATOX>A,,12. .^TUN. 1917.
Zmaga.


T
m
GlASNABO-DA. 12. JTN. 1917.
SLOVENSKO
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERTICE,
Sedež: FOREST CITY, PA.
ne 21. januarja 1902 * državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: F. 8. TAUCHER. 674 Alisay Ave.. Roek Springs, Wyo. Podpredscdulk: JAKOB DOLKNC, box 181. Brou^htoo, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, box «47. Forest City. Pa. PaoMMbil tajnik: AV<iL'8T GOSTlftA, box :»10. Forest City, Pa. Blagajnik: JOSIP MARINKI C. MUG St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Pomoini blagajnik: ANT. HOCHCVAR, RFD. No. % box 11%, Bridgeport Ohio.
NADZORNI ODBOB:
Predsednik nadx. odbora: JOSIP PETERNEL, box »5, Willolk, Pa.
1.	nadxornik: JERNEJ H A FN K R. box G3. Burdine, Pa.
2.	nadsornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN C1BREŽAN, box 72, E. Mineral, Kana.
1.	porotnik: FRANC TBROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 14C, Fort Smith, Ark,
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St.. Springfield, I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno gtasiio: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, N. T.
On jena drafitva, odroma njih nradnlki so naprošeni pošiljati vse do. plae direktno na glavnega tajnika in utkakor drugega. Denar naj se pa po-lilja edino jKrtoin postnih, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor i ki ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmer? A Miner« National Bank. Forest City, Pa.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to neumioma naznanijo uradu glav. tajnika, da •e saiuore napako popraviti.
Izseljevanje Slovencev.
(Kari Slane.)
(Konec.)
Človek mora. da se izdržuje vsa ko leto 7"» funtov beljake pojesti. Iz kvadratnega kHotnejra po ljedelske zenilje jemlje stulaj prav intenzivno proizvajanje 30C tisoč funtov beljaka in kvadratni kilometer poljedelske zemlje bi mogel ne samo 75 ampak 4000 lju di rediti. In tako bi na vsej poljedelski zemlji lahko živelo 225 miliard ljudi. Tako število pa bi aele dorašealo do leta 11000. In tedaj misli Oppenheimer, da še ni treba biti v skrbi za preživljenje ljudi. —
iSo pa tudi pripadniki Malthu-sovetra mnenja in novodobni''učenjaki. kakor učitelj narodnega gospodarstva Adolf Wagner, ki pogledujejo vprašanje preoblju-denja zemlje iz tega stališča, da ne bodo zgolj industrieLni narodi mogli vee rnzpeeavati svojih in-dustrielnih proizvodov po drugem svetu, ker bodo povsod ljudje ime li svoje industrije; vsako zboljšanje delavnih pripomočkov se hitro razširja po vsem svetu.
Malthns misli na nesoglasje me<l živili in številom ljudi. Wagner na nesoglasje med obrtnimi proizvodi in mogočnostjo prodaje istih. Wagner imenuje preohlude-nje po Malthusu absolutno, ono katero on misli, relativno preob ludetije.
Absolutno pre^bliiilenje označuje Wagner kot neozdravljivo prirodniin potom, relativno pa ozdravljivo. to je nesoglasje, ki le more nekaj časa trpeti. Ali to nesoglasja lahko vrže več milijonov delavcev iz rednega nasitetija, — preveč jih ie potem pri mizi doti ene ra uulustrielnetra naroda.
Oppenheimer ugovarja proti temu mnenju, da je proces, ki se je vršit vidno v zadnjem stoletju le nadaljevanje procesa, ki se je za čel, ko je nehalo naturalno gospodarstvo, so mesta nastala, u-peljali kmeti in meščani večjo delitev dela.
Že prvi meščanski obrtnik se je zvezal s svojim odjemalcem — kmetom v neko akupno gospodarstvo. Iz tega so nastale zveae v večjem okviru, v večjem teritoriju, in iz tega je nastala zveza do narodnega gospodarstva. Diferencirala so se posamezna dela in zopet integrirala in zdaj že do svetovnega trga, svetovnega gospodarstva.
V tem svetovnem gospodarstvu «o nekateri narodi, kakor Angleži, Francozi — Nemci ie skoraj ie meščanski obrtniki, njihova mesta postajajo grozno velika, tako da se ie reče. da so cele dežele velika mesta, to je taki <?ospodar-0ki »tvori, ki izvažujejo obrtne proizvode m uvažujejo živila.
London ie brojil leta 1877 le 35,200 prebivalcev, zdaj broji —' preko t>«t milionov ljudi.
Berlin leta 1831 230,000, uda j prevladal.
m> 4 milijone.	jstev se v
V prejšnjih časih je vsaka vojna povzročala lakoto, prejšnji mešeani so stradali, ako je v oko-, lie i kaka zima kmetu vse vzela.
^'laj je preskrbi jen je z živii — lahko. Prometna sredstva so sedaj v>led uporabe sopare, elektrike tako velikanska, da se ceneno pri peljejo živila i^ vsega pol jedel skejra sveta na bodi kak trg ko liekaj žc izobraženega ljudstva količkaj gospodarsko razvite države. Ni se še prigodilo, da je na vsej naši zemlji bila kaka huda uiina. In tedaj ni mogoče, dokler zemlja še rodi, da bi se mogla mesta s svojimi milijoni prebival cev izstradati. In dokler bo to. se bo;lo tudi obrtni proizvodi lahko prodajali po vsem svetu. _
Čira boljša postanejo prometn« sredstva, tem cenejše se lahko prodaja in konkurenca določa; to kar stane dovažanje živil ne znaš« dosti. V sedanjih časih stane voz nja stota žita iz Amerike na Nem ško manj, kakor pred sto leti vož nja iz kraja 10 urne daljave.
Danes intenzivna kmetija pro izvaja tudi po zimi. proizvaja trikrat v letu krompir, tomate, fižol. grozdje ob novem letu. Dokler je kaj premoga, da se grejf pod steklom zemlja, je to mogoče In ee se dogodi, da kaka zgolj industrielna dežela ne more več svojih obrtuih izdelkov na tujih trgih prodajati, pa zopet njene prebivalstvo postane kmet. Veli kanski kapital, ki ga je nakopiči !o zdajšnje gospodarstvo se investira potem v kmetiji in isto po vzdigne do strogo vrtnarske, ki daje pet — desetkrat več pridelkov. —
Oppenheimer je socialist in on je mnenja, da zamore na svetu le toliko meščanskih obrtnikov živeti. kolikor jih zamore kmet v rednem gos-podarstvu iz svojih pribitkov Irvil prehraniti. Kme tijstvo razširja pridelovanje živil in surovin, kakor raste meščan »tvo. ki mora vsa živila kupovati na trgu in na svetovnem trgu si držita kmet in meščan vago.
In veliko peljedalskega sveta še ni bilo pod plugom, še lahko na raščajo ljudje in ni se bati niko li takega nesoglasja med številom ljudi in živali, da bi bilo treba preventivov, ali da bi priroda sama odstranila prevečine.
Velika literatura je že narasla v razmotrivanju Malthusove teorije. Podam nekaj stavkov novejših.
John Stuart Mill (1871) pise:
— Možnost pomnožitve, ki je lastna vsemu organičnemu življe n ju. se more misliti naskončno človeško pleme ne dela v tem o-zim izjeme. Kakor marsikatero socialno zlo. vlada revščina med ljudmi tudi zaradi tega. ker človek preveč brez raasoje svojim življskim nagonom sledi Človeška družba je le mogoča, ako človek te instinkte brzda in brzdati more. Civilizacija je v vsakem njenem oziru boj proti živaljskim nagonom. Nekaj teh nagonov je človek ie množitve Ijud-ie ni retao
krotilo. Treba je razkazavati zla. ki nastajajo iz nepremišljene za-nloditve sebi in familiji in učiti lolžnost človeka v tem ozira.
In ta Mili svetuje, da se upora bal ja jo vse preventive proti — preveliki množitvi ljudi.
Anglež A. Young piše:
—	Koder se množi delo, tam se množi ljudstvo. Kamor pogleda :no. najdemo dokaze za to, da je pomnožitev in zmanjšanje števila ljudi odvisno on! pomnožitve al '.manjšanja dela. Isti, ki so za to la se naj ljudstva množijo, na. pomislijo, da vsaka pomnožitev Ljudstva, katerega ne povzroče razširjenje kmetijskega ali indu strielnega dela, ki ni povzročene do daljni množitvi bogastva, padi cV žavi v oskrbstvo, ker enostav no dežela ne more pnerejati pre večnih.
Francoski ekonomi tudi podpi rjo Malthusa in novejši nemški.
In tako tudi Italijani, ki v lasi nem narodu vidijo, kako mori prevečni njihov ljud po vsem sve ru. —
Mej optimiste pa, ki so mne nja. da razvoj človeških duševni]} moči tudi najde sredstva za pre živ j en je še toliko ljudi, šteje or iaški Friderik List. Ta ne bi raid videl, da se izgubi iz človeške lružba ljubezen med obema spo !oma, stariši. otroci, ker je vel?k< "loveške kulture pripisovati ten družitvam.
Ako se množitev ljudi tako stro ,ro* jemlje, oi preveč zavladal h itak v človeškem srcu tičeči — -gore e m še hujše. — usmiljenja n< oi bilo.
•
Tudi zdravniki so se oglašali a razmotrivanju Malt huso ve teori ie. Isti pravijo, da sc dobro re
i	en i ljudje ne zaplodevajo dosti.
Trdno delujoči, ljudje, ki imaj< Josti bojev z ohranitev življenja so plodni in tedaj pravijo:
—	V slabo prerejenih ljudstvil ie plodovitost največja, zaplodi tev na j intenzivnejša; v bogatil lobro živečih narodih ste plodo vitost in zaploditev majhni ir imanjšanje naroda je posledica t« manjše plodovitosti; v narodih katerih prereditev stoji v sredini ic število ljudstva drži.
Herbert Spencer se je posebn< orirodoslovne tozadevne teoriji >oprijel in on pride do zaključka la se zmanjšuje z rastjo duše v J ill človeških moči plodovitosi •loveka in da bo višja kultur iaralizirala pritisek množitve lju
ii	proti živilom. Dobro bi bilo la bi naši mlajši kaj o tem vjjra mnju razmišljevali, ker daje do ;ti vidikov, iz katerega se da ne toliko videti, kam hodi mali slovenski narod in kaj je sojeno — lrugemu Jugoslovanstvu.
Kaj 5 let
nauči človeka.
H. H. Von Schlicku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja, ki je s sto in sto tisočimi bolnimi v stalni zvezi in dan za dnem dobiva zahvalna pisma od onih, katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje je naš rojak Grga Zalae. 803 McClain St., Massillom, Ohio, pisal sledeče pismo:
11 Vi mene že dobro poznate, ker že pet let redovito vživam vaš Bolgarski Krvni Čaj in čutim se lahkim in močnim od njega, čeravno sem dovršil že 51 let".
Ena velika škatlja Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja 5 mescev za 1 dolar, 6 škatelj za 5 dolarjev ošlje kamorkoli
Marvel Products Company,
99 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA.
Opomba: Ako hočete pošiljatev iigotoviti, pošljite 10c. več.
MA PRODAJ
•e 180 akrov obsegajoča farma z •sem gospodarskim poslopjem in Irugo opremo. Za nadaljna poj as rila se obrnite na lastnika : Andrew Puch, Mil 1st on. Jackson Co., Wis. 4x 12,19.26 —G&3—7)
fščem svojega bratranca JOSIPA VENE, doma iz Gornjih Jesenic šl. 9, fara Št. Ruipert, Dolenjsko. Prosim cenjene rojake; če kdo ve kaj o njem, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Oblak, 804 Market St Waukegan, 111.	(9-12—6)
Novost!
Osemkotna ura zi gospode
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in z toč ni Penns.vlvaniji naznanjali o, da jih bo ob<Lsk;:il naš rojak Mr. OTTO PEZDIR, je pooblaščen pobirati (naročimo in izdajati ipravo vel javna lotrdila. Rojakom '(priporočamo, la mu gredo »na roke.
Upravništvo Glasa Naroda.
^ada bi izvedela za naslov svojega brata ANTONA T/ADIČ. I'rej se je nahajal v državi Michigan in sedanji naslov mi je ne/mam. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov,, da ga mi naznani, ali naj se ipta sam oglasi svoji nesrečni sestri Antoniji ljadič, omoženi Kresovič, Box 43. Hastings, Colo (12-14—6)_
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 30 let, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 18 do 28 let. Katero vesedd zakonski stan. naj mi piše :n priloži svojo sliko. Jaz name-a vam odpreti trgovino z mesom, sjrocerijo in tudi brivmico, aa,to se že lam seen a niti <z zmožno Sloven-vo. Na denar in na posebno lepoto se ne oziram. Naslovite takole: J. K. R., P. O. Box 13, Packers Sta.. (12-16—6) Kansas City, Kans.
s zlatom prevlečena (goldfilled case 10 let jamčen) z najboljšim kolesjem "Waltham ali Elgin, z nim popolnoma gladkim pokrovom natančno kakor slika
s 7 kamni................$12.50
15 kamni...............$15.50
17 kamni...............$17.50
S zlatom prevlečena (goldfilled case 20 let jamčen)
s 7 kamni................$14.50
s 15 kamni...............$17.50
s 17 kamni____..........$19.50
Popolnoma zlata (14 karatov)
s 7 kamni................$33.50
s 15 kamni...............$36.50
s 17 kamni...............$38.50
Važno
SAMO ZA NEKAJ ČASA
ista ura natančno kakor zgornja
slika samo okrogla s enim gladkim pokrovom in Švicarskim kolesjem, s zlatom prevlečena (goldfilled case 10 let jamčen) s 15 kamni za samo
$8.00
ali pa ista ura popolnoma zlata (14 karatov) za samo
$ 13.50.
Za vsako uro jamčim!
V. J. KUBELKA,
533 W. 145th St., New York, H. T.
Ni prepozno!
Za vas še ni prekatno, da se pridružite farmerski koloniji
v St. Heleni in pridelate lepo letino živeža za prihodnjo -žitno. Na trg so že prišli pomladan ski pridelki, kakor: pesa, repa, špinača, solata, korenje, redkvica, čebula, jagode in šparglji.
Pomisliti pa morate, da prvi večji jesenski mraz pride šele koncem novembra. To daje na&ni farmer j cm šest mescev več Časa za delo na svojih zemljiščih. Ko poberejo en pridelek, denejo zo pet drugega v zemljo. Ker morejo to storiti, zato je pa dnilweek tudi tako velik.
Stvari, katere morejo v juniju sejati in saditi, so: fižol, paradižniki (tomatoes), koruza, grah in bombaž.
V juliju morete sejati: repo kolerabo, zelje, grah, peso in irski krompir.
Ves svet zahteva živeža in zelo so v skrbeh za živež v Združenih državah za prihodnjo zimo. Ako se razumete v obdelovanju zemlje. ne morete nikdar imeti lepše prilike kot ravno sedaj, da si pridobite nekaj zemlje in takoj pričnete pridelovati živež.
Naši farmer j i so ravno končali s pošiljanje«t solate in dobili so lepe cene. Ravno zdaj skončujego razpošiljati jagode, katere so to pomlad pošiiljadi po nenavadno visoki ceni. Grah prodajajo sedaj po $3.50 baskej, pri čemur imago polovieo dobička. Ko ne bo več graha, bo krompir zrel tza na trg Seda/nja cena krompirja je $8.50 do $10 z«i sod 2 in pol bušlja.
Ali si morete želeti kaj boljšega kot to?
Za vas je zelo primerno, zlasti, ako živite na severu ali pa na za-padu, kjer je pomlad poana in se fannerji šele pripravljajo, cfta bodo obdelovali polje. Ko bodetc brali te vrstice, ipe se bodete čudili, koliko bi moglo biti resnice na tem, kar smo povedali. V St Heleni je vse tako dobro, kakor smo navedli. Ali hočete imeti svojo farmo? Ako je temu tako, zakaj ne vzamete prvega vlaka ter greste tja in si izberete zemljišče? Govorite s farmerji. ki so že dol go tam in povedali vam bodo vse pogoje.
Imamo vedno svojega zastopni ka, ki je vsak čas pripravljen iti z dvema ali več osebami, ki se za to zanimajo. Ako pa želiti iti sami. ne bodete imeli težav najti ta prostor. Tam je mnogo farmer-jev, ki bodo veseli, ako vam bode mogli kaj pojasniti, za kar jih bodete vprašali.
Pišite nam takoj. Ni prepozno da začnette.
North American Farms Asaa.
(Inc.) ^
iT Battarv Pl- Ne« York. N T
Iščem svcQoga brata JOSIPA MI-HELIČ. Doma je iz Sodevc št. 17. Čula sem, da se je ali se pa celo še z«daj nahaja v neki bolnišnici v Cincinnati, O. Tu sve dve sestri in bi radi kaj natančnejšega izvedeli o njem, zato , prosim cenjene rojake, če kateri kaj ve, da sporoči na naslov: Maria in Cilia Kure, 2311 Jackson Boulevard, Chicago, 111.	(9-15—6}
ROJAKI!
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoTt vrste Izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka korSno kdo zahteva, brez na daljnih vpraSanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St, Cleveland, Ohia
POMAGAJTE TEJ DEŽELI SEDAJ, KO VAS POTREBUJE
IN KUPITE "POSOJILO ZA SVOBODO"!
TI BONDI SO DOBITI V ZNESKIH PO $50, $100, $500, $1000 IN VEC DOLARJEV. NESEJO
t^ PO 3i/2 OBRESTI. VSAKDO NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST! Pojasnila vam dajejo razne banke, ekspresne družbe in tudi:
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y
NA PRODAJ HIŠE
za 1 do 4. do 6, do 10 družin. Vse v kraju od 55. do 79. ceste. Tudi na obroke poceni. Oglasite se pri:
Joseph Lušin, 1065 E. 66. St., Cleveland, Ohio. 8-14—6)
Iščeni svoja dva brata MIIJI DRAŽICA ini AN ENI J A MA-RIČIČA. Nahajam se v italjan-skera jetnLštvu že 10 mesecev in ne dobim pomoči od mik oder. Prosim, da se mi javita in mi kaj pošljeta. — Peter Maričič, soldato 2. eorap., prigioniero di guerra, Aquila, Abruzzi, ItaMa.
(11-13—6)
ZASLUŽITE DENAR
z gojenjem golobov v prostem času. Ponite po podrobnosti na:
Stephen Vidovič, Box 11, Kreiseherville, S. I., N. Y.
(5—6 10x 2x v t tor & čet)
DOCTOR KOLER
638 PENN AVE„
PITTSBURGH, PA
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Pr- Koler J« najaUrajli iloreiwki zdravnik. ipaeialUt t PitU-burzhtt. ki Ima 23letno prakso t zdrarljenju tajnih moftkik bolwnl.
SifilU ali snatrupljrnje krvi zdravi r irkwritia 60S. ki gm J« ■zamal dr. prof. Erlich. Ce imata noiolj« ali mahurtk* pa telesu, ▼ grlu, izpadanja las, bola2iaa v kartah, prfdft« la Mlatil Tim bo kri. Na čakaj ta. ker ta bolazen se naleze.
Semnotok, kapavec aB triper ia tudi rmm draga posledice, ki nastanejo radi taca. Ta bolezni zdravim po zadnji metodi v naj k rej I Sam Caea.
Kakor hitro opazite, da vam ponehajo molka imoiioit, no čakajte, temveč pridite in jaz vam Jo bom zopet povrnil. _ .	Sušenje cevi. ki vodi iz mehurja, ozdrav'm V k rat kam času
Hydrocelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in »icer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbta in včasih tudi pri apuičaajn ▼ode. ozdravim z rotovoetjo.
Revmatizem. trzanje, bolečine, otekline, srbečico, ikvofle in drage koSne bolezni, ki nutaoejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem (asa in ni potrebao letati. / Uradne ure: od 9. do 8, Ob nedeljah od 9. do 3.
POROTNIKI.
Vsem onim, Id ste namenjeni potovati ▼ Cleveland, posebno ako imata d rutino, bo potrebno nabaviti pohištvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago.
Ako doepete v Cleveland na postajo in se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Princeton 1381 ali pa Rosedale 1881 in jas bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljlte s St Clair karo do 62. ceste in na rogaln St. Clair Ave. Je naslov:
A. GRDINA,
6137 St Glair Ave.,	Cleveland, O.
Pri mri m lahko doM letni L.:^, m 30c. poitnife mmmk.
iftčs gm motm
sa delati v nmjuni Dabra pl» stalno dela
C. Moenseh Sons Ctmpuj, H3-—4 » 41 a« wind a N ?
POZOR ROJAKI
■ m a
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil«
' Obsega 11 raznih zemljevidov.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA OELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St.,	New York, N. V.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH _
CENAH. • • •
DELO OKUSNO.
• • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
»«t | UNUSKO ORGANIZIRANA.

VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SioveRicPuUishiiigCo.,
Cortlandt St, New York, V. T.
i. v' .
n ka	d
podp. društvo
svefe Barbare
Ir. LORENZf
Jas mm edlri riorMU srn
rafi Specialist mtitUk lnliwl v Pittsburgha, Pa.
Uradas an: tem •« a te-
poldns do a ara ante. T pel. klh od a dopoldne do a pepeL Nedeljo od IP dop. do X pepet
ZSsSSS^SSSŽte*1019
JAKOB WAHČIČf
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.