SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& fld., za pol leta S g!tl.„ za četrt leta 4 fld., zx jod»» mesec 1 $Id.40 kr. V administraciji prejeman velja. Za cele leto 18 fld., sa pol leta 6 fld., za četrt leta 8 pld., za jeden aesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 yld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) »sprejema uprav nI Str o in ekspedielja v „Katol. Tlakami", Vodnikove nliee it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo j« v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 221. V Ljubljani, v soboto 26. septembra 1896. Letnili XXIY. P. n. državnozborskim volilcem kmetskih občin v sodnih okrajih Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica in Lašče! V svesti si svoje odgovornostipolne dolžnosti in popolno prepričan o umestnosti svojega ukrepa, sklenil je „osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke v svoji seji dne 30. avgusta t. 1. priporočati gg. volilcem za kandidata dr. Ivana Šusteršiča. Zadovoljen zaključil je odbor to važno sejo, ker se je vender le doseglo popolno soglasje, kajti celo dr. Gregorič, ki se je jedini zdržal glasovanja ter je pred glasovanjem izjavil, da ne bo glasoval z a, pa tudi ne zoper, ni čisto nič oporekal soglasnemu sklepu odborovemu. — Toliko večje pa je bilo iznenadenje, ko je že drugi dan začel dr. Gregorič rušiti disciplino, rekoč, da se je spremislil, ter začel agitacijo zoper sklepe osrednjega volilnega odbora katoliško-narodne stranke. Vsled tega se je začela skrajno-silna pogubonosna agitacija mej somišljeniki naše stranke. Podpisani odbor neče proti nikomur vprizoriti kakih sumničenj, vender to si šteje v dolžnost povdariti, da taka agitacija, kakoršno razvija brezimni, „krščansko-socijalni slovenski odbor", se ne more razviti v stranki, marveč izven stranke, kar spričuje tudi koketovanje „Narodovo" s to agitacijo. Zato si podpisani odbor šteje v svojo sveto dolžnost, resno dvigniti svoj glas ter klicati vsem somišljenikom v spomin, da sloga jači, nesloga tlači. Najmočnejša stranka brez discipline je mrtva, a stranka, v kateri vlada jedinost, je močna, četudi je majhna. Katoliško-narodna stranka zahvaliti se ima za vse svoje lepe vspehe, kar jih je dosegla, jedinosti; njena smrt pa bi bila nojedinost. Zato ponavlja podpisani odbor v tem resnem času, ko so skoraj pred durmi splošno volitve v državni zbor, vsem volilcem klic: v slogi je moč! Volite na dan volitve brez izjeme moža, katerega Vam priporoča osrednji volilni odbor, moža, ki je nadarjen in učen, da se more meriti z vsakim tekmecem, moža, čegar javno življenje nam je porok o njegovem pravem verskem prepričanju in odločno narodnem mišljenju, o katerem spričujejo tudi naši liberalni nasprotniki, da je cel mož, najbolj s tom, da ga tako strastno napadajo in črtijo, volite soglasno dr. Ivana Šusteršiča! S tem klicem in s to prošnjo za slogo v zadnji uri izpolnjuje podpisani odbor svojo vestno dolžnost, ker je prepričan, da vsak, kdor dela drugače, ruši dobro stvar, katero zastopa naša stranka, in jo izpostavlja v posmeh nasprotnikom ter si vzlasti za prihodnje volitve in za bodočo katoliško-narodno organizacijo nakopuje odgovornost, katere bi si podpisani odbor ne upal nositi. Osebnosti pozabimo, druži naj nas vse skupno dobra katoliško-narodna stvar. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. LISTE Razmotrivanja mračnjakova. Saj res! Banketovali Slovenci že dolgo nismo! Ta način podpiranja malih obrtnikov, oštirjev, ima prednost, da druži z dobrim tudi prijetno : J6 se, pije in, kar tudi ni kar tako, govori se. Zadnji Svetčev banket ocenjati glede jedi in pijače, prepustimo v teh rečeh zvedenejšim gospodom iz „Narodne tiskarne". Mene zanima le govorniški del najnovejše te akcije napredne gospode v pomoč obrtnikom. Krepke besede so se čule, kakor pri zaroti na Rütliju. Samo v tem banket ni bil podoben tej gla-soviti zaroti, ker je pri banketu bil Teli, na Rütliju ga pa ni bilo. Jeden govornikov je namreč primerjal gospoda Svetca Tellu, češ, Svetec se ne uklanja Gessler-jevemu klobuku pred ljubljansko škofijo. Temu je sledilo burno odobravanje gostov, med njimi poslance? Tavčar, Majaron, Koblar, Hribar itd. Gospod Svetec pa ni potrdil te primere. Kajti, dasi Teil (I. dejanje, 1. nastop) pravi: „Mit eitler Rede wird hier nichts geschafft", je gospod Svetec vstal in govoril — „Slov. Narodu" uvoden članek proti klerikalcem. Zadela ga je seveda koj pravična kazen, kajti za njim je oglasil se k besedi g. Dragotin Hribar, ki je tudi levite bral tem klerikalnim „zaslepljen-cem". Morda jim je s tem odprl oči. Toda gospodje naj bi bili veseli, da imajo te „zaslepljence", „klerikalce" in „kapelančke". O kom bi pa sicer govorili in pisali ? Tako n. pr. dr. SlaDC „Slov. Narodu" ni imel česa poročati, pa je urno skrpal članek o obravnavi, pri kateri je bil oproščen dr. Sterbenc. Tistemu članku jedini namen je, blatiti duhovne. Morebiti pa smatra dr. Slane bralce „Narodove" kot neko novo inštanco, ker jim tako na široko razklada vse svoje od sodišča odklonjene predloge? Sedaj, v času jubilejnih banketov, bi mu bilo svetovati, da svojedobno napravi tako slavje prigo-dom stotega svojega odklonjenega predloga. Samo ne pozabi naj, povabiti k banketu kot slavnostnega govornika g. Dragotina Hribarja, ne bode mu žal. Molčimo o tem, da dotični člankar govora zagovornika dr. Šusteršiča ne omenja, le to pribijmo, da Člankar poskuša očrniti predsednika dotičnega sodnega dvora pri bralcih in drugod, trdeč, da'je ta po končani obravnavi segel dr. Sterbencu v roke. Prepričani smo, da dr. Slane, kedar bo predsednik, tega nikdar storil ne bo. Seveda se ni bati, da bi ga kedaj doletela ta čast. Včasih pa človek le doseže kako častno stopinjo, ako zna prav porabiti situvauijo. Tako je, pravi se, postal gosp. poslanec Koblar tajni svetovalec, seveda samo imaginarnega krščansko-socijalnega volilnega odbora. Za to čast se je gotovo pobrinil jedino le iz stare ljubezni do naše stvari in stranke. Nam pa je s tem sodelovanjem pokazal pot, katero hodi tu krščansko-socijalni volilni odbor in katere zadnji cilj je — „Narodna tiskarna". Le naprej, gospoda, v torek vas tam pričakujemo sigurno. „Albert". Spisal S. G. (Dalje.) „Nikakor ne, Peterček ! Kdo se ti je smejal, kadar si pravil ves jokav in navdušen o svoji ljubezni ? ... Ali na vse zadnje, — ti si vendar srečen?" r M Pred volitevjo. Prihodnji torek se zber6 volilci t Ljubljani, Litiji in Ribnici, da izberA prerano umrlemu poslancu kanoniku Klunu naslednika t državnem zboru. Kot kandidatje so nastopili v ime katoliško-na-rodne stranke dr. Ivan Susteršič, v ime brezimnega krščansko - socijalnega slovenskega odbora dr. Vinko Gregorič in v ime „Narodovcev" J. Lenarčič. O liberalnem kandidatu gospodu Lenarčiču nam ni treba mnogo govoriti, ker o njem tudi volilci niso veliko govorili in je primeroma zelo neznatno število volilnih mož, o katerih se je Čulo, da mislijo oddati svoje glasove liberalnemu kandidatu. Nekaj besedij pa nam je spregovoriti o kandidaturi dr. V. Gregoriča. Mi to kandidaturo zelo obžalujemo, zato ker je bil dr. Gregorič do zadnjega časa član osrednjega volilnega odbora kat. narodne stranke, kakor tudi podpredsednik katol. političnega društva. Dr. Gregorič se je v odboru polit, društva ustavljal z vsemi silami kandidaturi dr. Susteršiča ter precej s početka zatrdil, da nastopi on kot protikandidat zoper dr. Susteršiča, ako druzega ne bo. In tako se je tudi zgodilo. Agitacija za dr. Gregoriča se vrši zlasti s trditvijo, da ni v naši stranki nobene svobode ter da je poslancu dr. Žitniku škof prepovedal kandidovati. Temu nasproti konstatujemo, da dr. Žitnik glede te kandidature ni nobene besede spregovoril s škofom ne ustno, ne pismeno ter da je odposlancema osrednjega volilnega odbora, ki sta šla o tej zadevi poročat škofu, naročil, naj v njegovem imenu izjavita, da on ne vsprejme nobene kandidature, ako škof le najmanjšo željo izrazijo, da naj kandiduje dr. Susteršič. O kakem nasilstvu, s katerim se tako grozno agituje proti dr. Susteršiču, torej ne more biti nobenega govora. Dr. Gregorič je tudi čutil, da v stranki ne sme razviti take agitacije, zato se je odel s krščansko-socijalnim plaščem, da je iz osebnih ozirov tem ložje pobijal dr. Šusteršiča kot njegov proti-kandidat. Naj pa sodi o tej stvari kedo kakorkoli, to je gotovo, da nobena stranka ne more prenašati takih uporov proti disciplini v svoji lastni sredi. In zato jako obžalujemo, da se je dr. Gregorič tako daleč spustil ter iz osebnih ozirov v tako ozbiljno nevarnost postavil jedinost v katol.-narodni stranki. Z ozi-rom na vse to moramo odločno nasprotovati tej kandidaturi, katera sama naši stranki več škoduje, kakor celi letnik „Slov. Naroda". In to tem bolj, ker tudi nobeden nasprotnikov dr. Susteršičevih ne more proti njemu navesti nobenih stvarnih razlogov. Zato pa iskreno priporočamo kandidaturo dr. Susteršiča. Naš kandidat, kandidat katol.-narodne stranke, dr. IvanŠusteršič! To ime je sama že program. Odkar se je na Kranjskem s snovanjem ka-toliško-političnega društva pričelo odločno katoliško-narodno gibanje, ves Cas stal je dr. Susteršič v prvih vrstah. Z železno doslednostjo in občudovanja vredno neustrašenostjo zagovarjal in zastopal je vseskozi načela katoliško-narodne stranke in brezozirno trgal liberalni „narodni" kliki krinko raz obraz. Vsakemu je v živem spominu sijaj prvega slovenskega katoliškega shoda leta 1892. Sijajna izvršitev „Vsekakor, popolnoma srečen!" „To ti verjamem." In verjeti bi mu moral vsakdo, kdor bi pogledal to nedolžno, nevedno, z vsem zadovoljno osebico. „Tu je ,Hotel Lloyd'! Stanka je dejala, naj jo počakam tu v gostilni, — posetila je nekatere svoje prijateljice. Pojdi z menoj, — ona bo vesela, da te vidi, čeravno se mi zdi, da ti ni posebno simpatična ... In oprosti; jaz si tega nisem mogel nikdar razlagati." „To je prav, in niti na misel mi ne pride, da bi ji zabavljal zdaj, ko je tvoja žena ... Ali prijatelj, — kako je prišlo, da so se tiste homotije tako . . . recimo, srečno rešile ?" „Povsem naravno, kakor vidiš .. . Takoj dva dni potem, ko si ti odšel iz mesta, poprosil sem njene roke, in dragi moj, ne kesam se." „Pa takrat, na kolodvoru, si bil vendar ves razburjen." „E, to je bilo samo zunanje; a moje srce, kakor veš, zmirom jednako . . . Stanko sem rad imel, kakor prej, — ne vem, kako sem se mogel tak6 daleč spozabiti ..." tega shoda je bila v velikem delu zasluga dr. Ivana Susteršiča. V vseh volilnih borbah igral je dr. Susteršič na naši strani velevažno vlogo. Kadarkoli je bilo treba delati, kadarkoli je bila naša stranka v kakem kritičnem položaju — dr. Šusteršiča ni bilo treba iskati^ takoj je bil na mestu in je zastavil vse svoje moči za našo stvar in ji pomagal do vspeha. V živem spominu mora še biti deželnozborska volilna borba lansko jesen. Takrat je skoraj vse breme volilnega dela slonelo na dr. Susteršičevih ramenih. In zares, takrat je imela naša stranka priliko, spoznavati, kaj da ima na tem možu. Neumorno je deloval, organiziral, na shodih nauduševal — kjerkoli je bila kaka nevarna postojanka, dr. Susteršič je bil hitro tam in je storil, kar je bilo storiti mogoče. Ne rečemo preveč, če trdimo : dr. Šusteršičeva zasluga je v veliki meri, da smo priborili lansko leto vse kmetske mandate. In dr. Susteršič je deloval popolnoma nesebično, žrtvoval čas, zdravje in denar — za druge, kajti če bi bil za svojo lastno kandidaturo toliko storil, kakor za druge, bi bil gotovo zanj vspeh drugačen. Preobilo, utrudljivo in razburljivo delo je uničilo njegovo že tako ne pretrdno zdravje. Po končani volilni borbi bil je tako slab, da je moral odkloniti ponudbo, naj sprejme deželnozborski mandat, katerega mu je bil pripravljen odstopiti poslanec katoliško - narodne stranke v zanesljivem okraju. Toda tudi sedaj dr. Susteršič ni praznoval. S toliko večjo gorečnostjo lotil se je narodno-gospodarskega dela. „Zvezo kranjskih posojilnic" je osnoval lansko zimo in od tistega časa do danes je osnoval celo vrsto vrlo delujočih posojilnic po načinu Raiffeisen. Ob jednem vodi kot načelnik „Ljudsko posojilnico" v Ljubljani. Koliko časa, dela in truda ga to stane! Tukaj imamo tedaj moža, na katerega smemo biti ponosni, moža, za katerega nas nasprotna stranka zavida, občudujoč njegovo delavnost in njegove vspehe! Zato ga pa tudi nimamo moža, katerega bi liberalna narodna stranka bolj sovražila, nego ravno njega, vedoča, da ji je najbolj nevaren, nam pa najbolj koristen! Zato izliva liberalna „narodna" stranka ves svoj strup nanj, ga sumniči in obre-kuje, trosi najneumnejše in nesramnejše laži o njem, mu odreka poštenje, njemu, čegar zasebno življenje je Čisto kakor solnce, čegar značaj je kre-menit, čegar prepričanje je tako pošteno, globoko in čisto ! To vse nam je povod, da se tem odločneje, tem tesneje oklenemo svojega kandidata. Ce prav je marsikdo, slabo poučen, omahoval — dan volitve našel nas bode združene in zjedinjene na strani našega kandidata. Pamet, treznost, razsodnost in značajnost naših somišljenikov bode zid, ob katerem se bode razrušilo osebno nasprotstvo nekaternikov, in močnejša in čistejša bode izšla naša stranka iz zmešane volilne borbe zadnjih dnij. Vsakemu je jasno, kako stvari stoje, sleherni tedaj tudi pozna svojo dolžnost nasproti svojemu Bogu in svojemu narodu! „Občudujem te, Peterček; ti si v resnici zmirom jednak . . Hotel sem nekaj pristaviti, a požrl sem besedo. Greh bi bil, kakorkoli vznemirjati to srečno, mehko dušo. V tem hipu se prikaže pri steklenih vratih Stanka; Peter vstane in ji hiti nasproti. „Ali si prinesel vse? Tudi škatljo s klobukom? Kam si dejal ? . . . Ah, in tako greš in zmečkaš ! Ti kar vržeš v kakšen kot, — čemu nisi pustil, da bi šla sama?" „A Stanka, saj si rekla. . ." „Kaj sem rekla ? No, kaj sem rekla ? . . Vidiš, zdaj ne veš ničesar ? čemu torej govoriš ? Ti si grozno siten. Saj sem dejala, da bi bilo boljše, ko bi šla mamá z menoj. Ti nisi za nobeno rabo A—a, gospod Ivan, kaj Vi tukaj ? . .." „Klanjam se, milostiva . . ." „Glejte, koliko časa Vas že nisem videla. Kod ste hodili, da Vas ni bilo nič k nam v Drinje. To ni lepó, da takó pozabite na svoje prijatelje ..." Popolnoma, kakor prejšnje čase: blebetava, sitna, nemirna. Majhna glava na suhem, dolgem vratu; precej prijeten obraz s temnimi, pametnimi „Compagnia brutta." Iz Istre, dne 24. sept. Čakal sem odgovora na svoj zadnji dopis v „Slovencu" št. 180, a — zastonj. Omenjal" sem seveda v prvi vrsti primorske irrédentiste, v drugi vrsti pa tudi italijanske mlade duhovnike, ki se s prvimi iz golega sovraštva do Slovanov nekako bra-tijo. Odgovoril mi prav za prav ni ne jeden, ne drugi list. Glasilo primorskih judovskih neodrešencev, „Piccoliju" priskočiti je morala sorodna graška „Ta-gespost" na pomoč, ki je le mimogrede opomnila, da Slovenci za Italijane ne vemo drugega imena, ko le „irredenti8ti". Počasi gospôda ! Mi poznamo razun vas tudi dobre, poštene in katoliške Italijane, in jih spoštujemo. Tem ni veljal moj dopis, ampak vam, ki se vjedate. A ti so oni nestrpni ljudje po vsej Primorski, ki so v službi tržaških krivonosih framasonov, verni udje primorskih framasonskih lož. Ker mi pa ni nihče odgovoril, tedaj : „qui tacet, consentire videtur." „Amico" se je jezil nad „Edinostjo" baje zato, ker je ponatisnila moj dopis ter dodala par dobrih opazk. Tam sem iztaknil tudi moj naslov : „Com-pagnia brutta". Naša slaba tovaršija so pa po mnenju „Amico" - vem naši vrli državni in deželni poslanci, v prvi vrsti gg. Spinčic in dr. Laginja. No, jaz poznam oba, osebno sem tudi ž njima občeval, ali do danes mi še ni nikdar vest očitala, da sem zašel v slabo tovaršijo. Ce sem pa s svojim dopisom že dregnil v sršenovo framasonsko gnjezdo, tedaj naj nadaljujem, saj imam posebno sedaj dosti povedati, seveda zopet o razmerah v Istri. Ministerski predsednik grof Badeni potoval je tudi po Istri. Lahko se je tedaj osebno prepričal o surovosti, brutalnosti in nasilstvu italijanske frama-sonske gospode. Res je, da je fakinaža delala nemir, ali plašila jo je gospoda. Tega nam pač ne more utajiti. Neki pošten Italijan mi je sam dvakrat zatrdil : paga un solo, un solo, a drugi delajo, ki so lačni. — Italijanska gospôda dela tedaj, kakor nam je povedal sam dr. Laginja, po framasonskem receptu, prav to, kar sem jaz povedal z drugimi besedami v zadnjem dopisu, rekoč, da vodi vso italijansko poli* tiko na Primorskem loža. Poglejmo jih ! Kjerkoli po mestih bi moral obč. odbor pozdraviti ministerskega predsednica, ni se udeležil korporativno. V Kopru, v prvem isterskem mestu, bil je pri pozdravu pričujoč samo župan — moralično prisiljen — in še dva druga obč. odbornika ; obč. svetovalcev nismo videli, menda zato ne, ker so ravno med temi prvi irredentisti. Seveda v Istro je prišel avstrijski ministerski predsednik ! Ko bi došel kak italijanski minister, — zadostuje tudi exminister, — to bi vam bilo vse po konci ; objemanja, napitnic, še celo solzâ veselja, bi ne bilo ne konca, ne kraja I Tako je bilo povsodi. Tedaj naj židovsko-framason-ski „Piccolo," oziroma njegova prijateljica v ložinem duhu „Tagespost" še reče, da ni italijanska vladu-joča stranka na Primorskem res protiavstrijska, proti-dinastična ! Zato taki ljudje pač ne zaslužijo lepšega imena, ko „irredentisti". „Tutti e due questi galantoumini — „Agramer Tagblatt" in „Slovenec" — oziroma dopisnika — poi non trovano altro epiteto piti delator i o per gli italiani che quello očmi, iz katerih je sijal razum, čisto sam, hladen, praktičen razum. To je bila Stanka, žena Petrova. „Ob polu petih odide vlak; torej imava časa še dobro uro .. . Gospod Ivan, povejte nam, kaj 8te tačas doživeli; na potovanju se doživi zmirom kaj zanimivega, medtem ko ni v naši puščavi tam v Drinju ničesar, ali rečem Vam, prav ničesar ne. Moj mož je tako suhoparen; zmirom molči: saj ga vidite ; popolnoma tak je, kakoršen je bil. In kakšni ljudje so tam : v večnem prepiru sem ž njimi. Napadajo in opravljajo nas, kjer le morejo, — Peter se pa zato prav nič ne briga; zmirom je na polju ali v prodajalni; kadar je pa doma pri nas, se pa drži silno dolgočasno, da ga morava z materjo n& vse mogoče načine obdelavati, pa še nič ne izda.. Glejte, on bi se lahko povspel na prvo mesto v Drinju; lahko bi bil postal župan, ali nič: niti za občinskega svetnika ga niso volili, tako je zaspan in brezbrižen .... Skratka: pravi kmet in druzega nič . . „Ali Stanka, kaj hočem vendar početi; jaz res ne vem —" „To je ravno, ker nič ne veš; ti ne veš najmanjše stvarice, ali boljše: nečeš je vedeti, samo di „iredentisti". Kako ne, saj ste to pokazali oči-vidno! Bežali ste in se skrivali pred avstrijskim, te daj svojim ministerskim predsednikom, kjer je bilo le mogoče, a Slovanom, zvestim katoliškim Avstri-janom ste hoteli prikriti, in deloma tudi prikrili njegov prihod. Seveda po vaši misli naj se sam mini-sterski predsednik prepriča, da je v Istri večina prebivalcev Italijanov, Slovanov je le malo. Zakaj ste morali celo one plačati, da so sem pa tje kričali „evviva" ? Kaj ne, samo da je bilo 1 — Dasi ste nam pa hoteli prikriti prihod Badenijev v Istro, vender niste dosegli svojega namena. Ce tedaj vladujoča klika v Istri posebej res ni irredentistična, zakaj se je pa nekdo izmed italijanskih poslancev izrazil, da je njihova politika ta, d a bi C iči h o d i 1 i na K v irina 1 n a stražo, t. j. z drugimi besedami, politika irredente je, da bi Primorska odpadla od Avstrije k Italiji. Tržaški in sploh primorski irredentaši in framasoni so tudi jako neradi videli, da je ministerski predsednik grof Badeni prišel v Istro ; a ker je že prišel, igrala je pri njih najlepšo ulogo hiuavščina; in od tod plačani evviva-klici. Grof Badeni jih je pač moral spoznati z njihovim zagovornikom v Trstu na čelu. Saj ni prišel n. pr. v Poreč samo gledat vinske kleti, kakor se je baje nekje izrazil. Jaz mislim, da bi bilo najbolje, ako bi si bil dobro ogledal klet, kjer se toči peklenski strup protidinastičnega, irredentističnega mišljenja, strup, s katerim se že leta in leta napaja slepo, ubogo istrsko ljudstvo. — Ce je pa to klet dobro pregledal, ne vemo. To pa vemo, da bi bilo silno koristno za Istro in za Avstrijo, da bi to peklensko fr&masousko klet sploh zaprl, izpraznil, ako ne popolnoma podrl. To bi bilo najbolje. — Mi poštenim Italijanom pač ne želimo slabega, naj žive mirno z nami, saj so dobri ljudje. Bojevali se bomo pa vedno proti sedaj vladajoči kliki v Istri, in sploh na Primorskem. Gotovo tudi drugače ni mogoče, ako se sami ne branimo, nam pač nihče ne pomaga. Saj nas sama vlada zatira, kjer le more. Vlada je pač vedela, da pride grof Badeni na Primorsko, posebej še v Istro. Ali nam je pa kedo povedal ? Nihče, med tem ko pozitivno vemo, da so za njihov prihod vedele vse najnavadnejše podrepnice italijanske klike ! — Dobili smo brzojav od nekodi, da pride grof Badeni tod in tod. Slučajno pride brzojav v roke navadnemu agitatorju italijanske stranke. O, kako se je mož začudil, rekoč : „kaj ne veste, da pride grof Badeni v . . . ., kedaj mi to že znamo". Slovanski obč. zastopi tega niso smeli vedeti, ampak zaznali so še le drugim potom, žali Bog I precej pozno. Zakaj vse to ? Loža se boji resnice — italijanska framazonska klika je hotela tako, bala se je in se še boji, da bi na Dunaju ne spoznali naših razmer, prav kakoršne so. Čudimo se pa, da se vladi vendar enkrat ne odpro oči, kajti kjerkoli nastopa italijanska klika proti sv. veri in proti Slovanom,, nastopi ob jednem proti vladi. Judovski prijatelj, brezverec Spadoni v Trstu, se pač ni mogel bolj očitno pokazati irredentista, kakor je to storil o priliki, ko je govoril zoper slovesnost kronanja kipa žalost. Matere božje pri sv. Justu. Glejte ga predrzueža židovskega, kaj je nam Avstrijancem mari italijanski praznik 20. septembra ! da dražiš mene in mamá... O, jaz ga dobro po znim, gospod Ivan ..." Jaz nisem vedel, kaj bi dejal k vsemu temu. Peter je gledal povsem nedolžno svoji ženi v obraz in samo zdaj pa zdaj na lahko zamahnil z roko, kakor bi hotel z vso pohlevnostjo nekoliko ugovarjati in še to samó zaradi moje prisotnosti. Videlo se je, da je tacih nalivov navajen. „Gospod Ivan, posetite nas kedaj ; nas bo to zelo veselilo; saj ni daleč in časa imate tudi dovolj ... Ali Peter, midva bova morala oditi. Do kolodvora imava skoro četrt ure in zmirom je boljše, da tam čakava, kakor da zamudiva vlak. No, vzemi to seboj ; saj vidiš, da ne morem vsega nositi . . . Z Bogom, gospod Ivan". „Klanjam se . . . Pozdravite gospó mamo. Na zdravje Peter; dobro se imej." „Na zdravje ... Pa pridi gotovo, samo piši prej dopisnico, da ne odidem kam z doma." Gledal sem za njima, dokler nista izginila na cesto .. . Sililo me je na smeh . .. Ubogi Peter!... Vse tako, kakor pred dvema letoma! (Dalje sledi.) Vendar se je smel tako vjedati vpričo vladnega zastopnika, — ki mu je tudi dobro odgovoril. Sicer pa loža je internacijonalna, pomagati si morajo eden drugemu. Ker je pa italijanska gospoda dobro vedela, da se ji ne zgodi kaj slabega, tudi ako uprizori kake nerede, se je tako daleč spozabila, da je res prov-zročila nerede še celo vpričo minist. predsednika grofa Badenija, češ, saj se nam ne zgodi ničesar. Večkrat si pa skoraj ne vemo prav razlagati, je li ono divje tulenje in žvižganje veljalo samo Slovanom, ki so minist. predsednika pozdravljali z „živijo", ali celo minist. predsedniku? Sem pa tje smo opazovali, da se je plačana druhal od preganjenih ostentativno oddaljevala in se približevala kraju, kjer je imel biti blizo minist. predsednik. Mi ne vemo prav, ali smo to parkrat opazili. Kdo ve 1 Ce si pa kaj takega upajo, potem se ne smemo čuditi, da so razmere v Istri res neznosne. Je li mogoče, da se taki ljudje vzgajajo ? Mogoče. Culi smo iz verodostojnega vira, da jp neki baje zagrizen italijanski duhoven nekje učil otroke, da, ako vidijo kje sčava-duhpvna, naj le kriče in upijejo za njim I — Faktum je to! Da pa taki otroci res izpolnujejo nauk svojega učitelja, vidimo, saj to jim je največje veselje, samo, da so še plačani. Ako tedaj to vse odrast«, jih dobe irredentaši, kadarkoli hočejo, ter kupijo za vse. — To je ona fakinaža, deloma slabi rokodelci, deloma postopači, ki ti večji del dneva preieže ali presede, ter čakajo, odkod bi znal prileteti kak soldič. Da tedaj italijanski gospodi ni težko pri slehrni priložnosti to golazen kupiti in ščuvati proti Slovencem in Hrvatom, je pač očividno. Kdo bi se tedaj ne bal te divjaške, izstradane in napite druhali. Takih ljudij se je italijanska klika tudi zadnje dni povsodi posluževala, kjerkoli so bili nemiri, od Gorice do Pulja. Seveda smo-med to dru-haljo videli neke gotove osebe, — to je bil spiritus agens — a ti so nastopali in zginjaii, ker se zna)o varovati, in znajo tudi voditi. Tako je pri nas ! Neverjetno, ali resnično. Res je, da bi se temu opomoglo, ako bi le višje oblasti hotele. Ali naj si sami pomagamo ? Ne, ni mogoče. Braniti se moremo, a pomagati si ne moremo, ker pretepali se pač ne bomo, tako surov Slovan ni 1 Tedaj nam ne preostaje druzega, ko naši poslanci. Pa kaj, ko imamo samo dva, in ker je število onih, ki bi nam skupaj z našima poslancema radi pomagali, tako majhno ! Ali to število narodnih zastopnikov in zagovornikov bi se lahko povečalo, število združenih slovanskih poslancev na Dunaju bi bilo lahko večje, ako bi bilo le povsod toliko dobre volje, kakor jo je pri primorskih poslancih. Dobro vera, da to, kar pišem, morda ne oode vsakemu povšeči, toda jaz ne pišem o kranjskih domačih razmerah, ampak o istrskih, ali potreba skupnega postopanja slovensko-hrvatskih poslancev na Dunaju je posebno nam živečim ob periferiji silno velika, ta je naša gorka, vroča želja. Mi seveda upamo, da pride do združenja slovensko - hrvatskih poslancev v jednem klubu, ker smo vajeni vse upati, če se pa to res zgodi, nekako — dvomimo. Sicer pa mislim, da naši poslanci niso tako „strašni", da bi se ž njimi ne moglo skupno za blagor vsega naroda delovati, tudi če so po mnenju lističa „Amico" „compagnia brutta". — Upam, da me vsakdo razume. Lepi „Amico" nam pa sedaj lahko pove, za katero stran naj se odločimo, dasiravno nam je njegovo mnenje jako malo merodajno — naj se odločimo za njihove indirektne varovance framazonsko kliko, ali naj se odločimo in oklenemo svojih poslancev. Volitev ni težka. „Amico" trdi, da so naši poslanci „compagnia brutta", in vendar so se edini slovenski okoličanski poslanci proti brezvercu Spa-doni-ju krepko potegnili za sv. vero, za svobodo sv. katoliške cerkve; kar so pa okolič. slovenski poslanci, to so vsi drugi. Kje je tedaj „campagnia brutta", odgovori nam lepi „Amico I" Mi pričakujemo saj polovico tako dolg članek pisan proti tržaškim judom in njihovim služabnikom v zagovor svobode cerkvene, kakor ste ga napisali o priliki procesije pri kapucimh proti Slovanom. Toda bojimo se, da se bojite, ne nas, ampak judov in fra-mazonov, bojite se resnice, in vendar nas hočete učiti morale. — „Compagnia brutta" je po morali prepovedana, zapomnite si to, vi pseudo • moralisti I Župnik iz Istre. Milenijska slavnost v Zemunu. Iz Zagreba, 22. sept. Milenijski spomenik v Zemunu, o katerem sem že v jednem dopisu poročal, je odkrit 20. septembra v pravi službeni svečanosti, kakoršnih se dandanes ne manjka pri nas na Hrvatskem vsak čas, kadar le kaj takega zahtevajo v Budimpešti. Tako je tudi ta milenijski spomenik postavljen po iniciativi ogerske vlade, a zdaj obavljena svečanost po njeni odredbi in zapovedi. Prisostvovala pa mažarska vlada ni tej svečanosti; zastopal jo je hrvatski minister Josipovič, ki je izvel po dogovoru vse tako, kakor da se vsa ta stvar tiče Hrvatske, premda je spomenik postavljen le zato na hrvatskem zemljišču, da se s tem prizna podlož-nost hrvatskega naroda mažarskemu. To «pričuje tudi govor ministra Josipoviea. »Spomenik smo postavili,« pravi on, »v spomin osnovanja ogerske države po Arpadu pred tisoč leti.« Kako more kaj takega govoriti hrvatski minister na hrvatski zemlji, če tudi je član ogerskega ministerstva, mi ne moremo razumeti, a še manje prisotne poslušalce, da so njegov govor odobrili z živio. Saj je znano vsakemu iz zgodovine, da je takrat, ko je Arpad osnoval mažarsko državo, bila hrvatska država že tako jaka, ds jo j« priznal sam rimski papež za kraljevino. Kako je tedaj mogoče slaviti na hrvatskem zemljišču utemeljenje ma-žarske države pred tisoč leti, če se s tem dotičnik ne pregreši proti resničnosti zgodovinski ? To Ma-žari dobro vedo, zatorej tudi ni bilo nobenega mažarskega ministra v Zemunu, ker se niso hoteli izpostavljati, saj dobro vedu, da je to, kar so zasnovali, neresnično, a za Hrvate celo razžaljivo. Ce že kdo piše proti temu, naj bije ministra Josipoviea, ki je hrvatski minister, in pa Hrvate same, ki so prisostvovali tej svečanosti, posebej še hrvatsko vlado, kajti s tem so sami odobrili ravnanje mažarske vlade, da stoji milenijski .spomenik na hrvatski zemlji. Službena Hrvatska je s tem zares priznala največje ponižanje, dočim si neodvisna ne more pomagati zbog domače nesloge ter odločno odb>ti take sramotne pege na svojem licu. Nekaj samo more tešiti pravu domoljube v takih žalostnih časih narodnega ponižanja, da traje vsaka sila le nekaj časa, pa da se more zrušiti tudi največja moč, če nima etične podlage. Da se prikrije deloma ta mažarski šovinizem, moral je minister Josipovič omeniti tudi zasluge mažarskih junakov v borbi proti Turčinu ter omenja Ivana Hunijada kot glavnega pobornika za slo-bodo krščanstva. Minister ni račil omeniti nobenega hrvatskega junaka, katerih ima brez dvoma več nego mažarskih. Mi to razumimo, saj se je moralo tu slaviti mažarstvo, ne pa hrvatstvo. Ne razumimo pa tega, da minister v celem svojem govoru ni izustil imena Hrvatske, in vendar je on hrvatski minister, čisto krivo pa je, da on imenuje mesto kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije le ožja naša domovina naproti ogerskej širji domovini. Hrvati imajo tudi po nagodbi od leta 1868 le jedno domovino kraljevino Hrvatsko, ki je popolnoma ravno-pravna z Ogersko. Teorija o ožjej in širjej domovini je izum današnjih mažaronov, ker bi s tem radi 8amostalnost Hrvatske spodkopali ter jo potopili v mažarskem morju. S temi nazori je na-udahnjen ves službeni aparat na Hrvatskem, kar se je pokazalo tudi pri tej proslavi v Zemunu. Hrvatskega imena se boji vse ter ga v javnosti ne omenja, nego se izogiblje z besedami »naš narod», »naša domovina« itd. Tako govori sam hrvatski ban in to dokazujejo tudi telegrami, ki jih je poslal iz Ostende na slavnostni odbor v Zemunu. Le župan mesta Ze-mun se je spomnil 8 pravim imenom naše domovine, imenovavši jo kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. To je jedina izjema izmed vseh govornikov, in teh je bilo mnogo pri tej svečanosti. Skrajni čas je že, da se takemu nedostojnemu početju uprč vse domoljubno občinstvo hrvatsko, pa da strogo zahteva tudi od najvišjih do najnižjih službenih organov, da se povsodi in pri vsaki priložnosti spominja dostojno hrvatska domovina in hrvatski narod. Kjer se kaj takega v javnosti prepusti, treba to javno pokarati. Kdor živi na Hrvatskem, ta naj spoštuje tudi kraljevine hrvatske in hrvatskega naroda. Nepostavno je bilo tudi, da je pri tej svečanosti na hrvatski zemlji govoril minister Josipovič jeden del svojega govora mažarski. To je bila službena svečanost, a na Hrvatskem je po postavi, katero bi moral minister točno poznati in vršiti, službeni jezik le hrvatski. Je li potem čudno, da se nam usiljuje mažarski jezik, ¿6 to odobrava sam hrvatski minister? Sploh pa je ta svečanost za nas Hrvate 2e sama po sebi popolnoma nepostavna, pa potem ni nič čudnega, da se je vršila tudi v popolnoma nepostavnej obliki. Politični pregled. V Ljubljani, 26. septembra. Volilna reforma potrjena. Dunajski urad. list je včeraj objavil novi volilni zakon, katerega je bil cesar potrdil že 14. junija. Objavo so odlašali več ko tri mesece, ker je vlada imela mnogo težav pri sostavljanji izvršitvene naredbe. Treba je bilo za peto kurijo natančno določiti volilne okraje in volišča v vsaki kronovini. Izvršitvena naredba na-glaša, da se mora vsak nov volilec v peti kuriji, ki ni že vpisan v občinskem volilskem imenikn, najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je bil razpis volitve objavljen, zglasiti v občinskem uradu svojega bivališča ter dokazati svojo volilno pravico. Delodajalci, ki imajo pri svojih podjetjih po zakonn z dne 30. marca 1888 proti nezgodam zavarovane delavce in uradnike, kakor tudi gospodarji morajo v osmih dneh po razpisu volitve vse najmanj šest mesecev poslujoče osebe moškega spola, ki so avstrijski državljani in 24 let stari, naznaniti dotičnim županstvom. S tem zakonom dobi nad 3'/» milijona državljanov volilno pravico, število državnih poslancev se pomnoži za 72. V kratkih mesecih bodo novi vo-lilci imeli priliko izvrševati svojo pravico ; mi upamo, da bodo izvolili zastopnike, ki bodo v resnici zastopali koristi ljudstva ter tako pripravili pot boljšim časom za nižje stanove. Poslovni načrt državnega »bora. O tej točki poročajo dunajski listi nastopno: Razun domovinskega zakona in predloga dr. Bareutherja glede spremembe zakona o zlorabah pri volitvah bode rešila poslanska zbornica v tem kratkem času zasedanja še nastopne točke : državni proračun za leto 1897, dva paragrafa zakona o davčni preosnovi, katera je spremenila gospodska zbornica, novelo k borznemu davku in konečno morda tudi preosnovo uradniških plač in načrt zakona glede predpisov o nameščenju, notranji upravi in poslovnem redu za sodišča. Glede prvega zakona krožijo že sedaj zelo nepovoljne vesti. Govori se namreč, da se stranke o njem ne bodo sporazumele ter najbrže sklenile, da se vrne ves načrt odseku, da ga spremeni. Ako se to zgodi, potem ni misliti, da bode prišel domovinski zakon še jedenkrat v tem zasedanju na dnevni red in ga bo torej rešil šele prihodnji državni zbor. Tudi rešitev načrta glede preosnove uradniških plač še nikakor ni zagotovljena, kajti vlada še ni našla primernih in potrebnih virov dohodkov, s katerimi bi pokrila 17 milijonov novih stroškov. Gotovo je sedaj le to, da odobri zbornica proračun, vse drugo pa se morda prepusti novim, krepkejšim in odločnejšim silam. Anarhistični »arotniki, katere ima sedaj londonska policija deloma pod ključem, niso nameravali napada samo na ruskega carja in kraljico Viktorijo, marveč, kakor je razvidno ix raznih pisem, katere so našli pri njih, tudi na razna javna poslopja. Razrušiti so nameravali tudi razne cerkve, zbornično, borzno in razna druga poslopja. V to svrho so imeli pripravljene popolne načrte vseh poslopij, kateri se pa seveda tudi nahajajo v varnosti policijskih organov in ne morejo toraj doseči pravega namena. „Zasebni gost* kraljice Viktorije ne bode porabil svojega obiska na angleškem dvoru v politične namene. To seveda nikakor ne ugaja angleškim politikom, ki bi najraje videli, da bi pridobili carja Nikolaja popolno na svojo stran ter ga ogreli za armensko prebivalstvo, oziroma naščuvali proti sultaLU. John Buli & Comp. bi že radi podarili makari Carigrad, ako bi se kdo našel, da bi preveril ruskega carja o nasprotnem mnenju, kakor bi bil Carigrad res že v rokah sebičnih Angležev. Tedenski koledar. N e d e 1 j a , 27. sept.: 18. pobink. evang. Jezus ozdravi mrtvoudnega Mat. 9.; Kozina in Damijan m. m. P o n e d e 1 j e k , 28. sept.: Vencelj, kralj. Torek, 29. sept.: Mihael nadang. Sreda, 30. sept.: Jeronim spozn. Četrtek, 1. okt.: Remigij šk. Petek, 2. okt.: Julijan m. Sobota, 3. Kandid m. — Lunin spremin: Zadnji krajec 30. sept. ob 2. n. 56 m. zjut. — S o 1 n c e izide 1. okt. ob 6. u. 5 m. ; izide ob 5. uri 35 m. — D a n se skrči v oktobru za 1 u. 35 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. septembra. (Župnija Jesenice) je podeljena č. g. Valentinu A 1 i j a n č i č u , župniku na Dobravi pri Kropi. (Volitve volilnih mož) za dopolnilno državno-zborsko volitev so sedaj končane. Katoliško-narodna stranka sme biti z njimi zadovoljna, ker ima v vseh treh volilnih okrajih veliko večino ter je trdno upanje, da zmaga kandidat katoliško-narodne stranke, ako le volilci ostanejo stanovitni. — Volilci naj se vzlasti ne dajo zbegati nasprotnim agitatorjem, ki povsod trdijo, da drugod za-nje razmere za volitev stojč jako ugodno. (Izjava.) Prof. dr. J. E. Krek, katerega je brezimni krščansko-socijalni slovenski volilni odbor pošiljal v boj proti kandidatu katol.-narodne stranke dr. J. Šusteršiču, nam je poslal danes pismo, v katerem nas prosi objaviti sledečo njega izjavo: »Podpisani izjavlja, da ni imel pri krščansko-socijalnem volilnem oklicu nobene vdeležbe in da ni kar nič sodeloval pri zadnji številki ,Glasnika'. Dr. J. E. Krek. V pismu, v katerem nam je g. dr. Krek poslal to izjavo, pravi, da je v tem oziru tudi pisal uredniku ,Glasnika', Zillerju in Gostinčarju, a da so pisma njegova pač prišla prekasno in zato niso imela nobenega vspeha. — Ako tedaj prof. dr. Krek in odbor katol. slovenskega delavskega društva, o čemer poročamo na drugem mestu, nimata z agitacijo za dr. Gregoriča nobene zveze, tedaj je jasno, s kako pravico da si agitatorji prilastujejo kršč.-socijalni plašč 1 (Krščansko-socijalni volilni odbor??) Odbor „slovenskega katoliškega delavskega društva" v Ljubljani je na vprašanje izročil temeljem svojega sejnega sklepa z dne 19. t. m. nastopno JLa jsa v o. „Društveni odbor izjavlja, dase „slovensko katoliško delavsko d r u-„štvo kot tako ne u d e 1 e ž u j e s e d a -„njega volilnega manevra." V Ljubljani, dne 21. septembra 1896. Za odbor: Vekoslav Pele 1. r., t. č. predsednik. Josip Lapajnar 1. r., t. č. tajnik. Kje se torej „zvijačno" postopa? Katera kandidatura je zvijačna ? Pričakujemo odgovora. (Dr. Šusteršič kot dijak.) „Slovenski Narod" ter njega liberalni in „krščansko-socijalni" (?) somišljeniki posebno radi kolportirajo trditev, da je bil dr. Šusteršič kot dijak nemškega mišljenja, da je bil nemški „burš" itd. Ta trditev je nesramna laži Resnica je, da je bil dr. Šusteršič kot dijak mej narodno najodličnejšimi dijaki, kar «pričujejo zapisniki akademičnega društva „Slovenije", kojega odbornik je dr. Šusteršič bil in v katerem je vedno zastopal naj odločnejše slovansko stališče. To morajo potrditi vsi njegovi liberalni kolegi 1 (Lenarčičeva kandidatura.) Iz zanesljivega liberalnega vira čujemo, da dobd liberalni volilni možje zadnji hip povelje, da oddajo svoje glasove dr. V. Gregoriču. — Sedaj nam je jasen telegram, katerega je poslal dr. Gregorič na Svetčevo slavnost v Litijo, jasno je pa tudi, katera stranka bo zmagala, ako prodre kandidat „brezimnega krščansko-socijal-nega slovenskega odbora". (.Iz volilnega okraja.) Program dr. Šusteršič a je napravil najboljši vtis. To je program resnega dela, kakoršno je za kmeta koristno in potrebno. Tu ni nikakih praznih fraz. Kandidat kaže s svojim programom, da natanko pozna in razumeva pereča vprašanja, ki so sedaj na dnevnem redu in ki zlasti zadevajo kmetski stan. Kandidat pa je tudi sam mož resnega dela, kar je dokazal zlasti tekom zadnjih dveh let, ko je osnoval do 20 kmetskih posojilnic in več drugih kmetskemu ljudstvu koristnih zadrug. Vse to je poroštvo, da njegov program ne bo ostal le prazna beseda, ampak bo postal tudi dejanje. Ta k'poslanec je potreben kmetskemu ljudstvu in zat 6 bodemo oddali svoje glasove dr. Šusteršič u. Ne samo iz discipline, mar-več iz prepričanja, da s tem koristimo ljudstvu! (K volilni borbi) se nam piše z dežele: Velikanska in v svojih posledicah nepregledna je odgovornost, ki si jo nakopujejo tisti somišljeniki, ki hočejo sedaj, ko je postala naša stranka faktor, s katero se mora računiti, rušiti disciplino. Sedanja volitev velja le za bore tri mesece! In zaradi tega naj bi se razbila cela katoliško-narodna organizacija, cela stranka naj bi se zaradi tega porušila! Ce že ima kdo svoje pomisleke — dobro, prihrani naj si jih do splošnih volitev prihodnjo pomlad. Stranka se je iz sedanje komplikacije tudi učila — vsaka skušnja je učiteljica — in potem se bo gotovo dala prilika vsakemu somišljeniku, o pravem času varovati svoje stališče. Saj so pota zato odprta. Sedaj pa rušiti disciplino in edinost, bil bi lahkomiseln samo-m o r in cela katoliško-narodna stranka bode v posmeh liberalnim klevetnikom. Kdor ne veruje, kako daleč smo zašli, naj čita „Narod". — Tam bode videl črno na belem, na čegav mlin da oddaja vodo vsakdo, kdor hoče iz golega nasprotovanja, samo osebnega, rušiti disciplino. (Na novomeški gimnaziji) se je pričetkom šolskega leta za prvi razred oglasilo 57 učencev; vspre-jetih je bilo 47. Vseh učenceh šteje gimnazija 222. (Domača obrtnija odlikovana.) Na kmetijski in gozdarski razstavi v Oberhollabrunu pri Dunaju dobil je g. Fr. Stampiel iz Ljubljane za izdelke kočevske bišne industrije sreberno in bronasto medaljo. (Dar.) „Katoliškemu društvu za delavke" je daroval neimenovani dobrotnik 5 gld. V imenu društva se mu iskreno zahvaluje odbor. (II. mejnarodne farmacevtične razstave v Pragi,) katera je bila otvorjena dne 15. avgusta t. 1., udeležil se je tudi in ondi razstavil razne v higijeno spadajoče predmete tukajšni lekarnar, gospod G. Piccoii, katerega je razstavina komisija imenovala razsodniškim članom. Ekscelenca cesarski namestnik praški grof Coudenhove ogovoril je gosp. Piccolija, njegove izdelke pa prav pohvalno omenja strokovni list „Zeitschrift des allgem. osterr. Apo-theker-Vereines. Opozarjamo na današnji inserat pod naslovom „V udobnost" tvrdke G. Piccoii. (Povozil) je včeraj neki voznik z dežele 48 letnega učitelja v Brusnicah, gosp. Leop. Zupina , v Selenburgovih ulicah. Ponesrečenca so prepeljali v dež. bolnico ter mu bodo najbrže morali odrezati nogo, ker je popolnoma strta glavna kost. (Tatvina.) V noči od srede na četrtek so neznani tatovi odnesli trgovcu g. I. Travnu na Glin-cah pri Ljubljani do 500 gld. denarja v gotovini, dve žepni uri, tri zlate prstane itd. Na sumu sta dva Italijana. * * * (Sejmi po Slovenskem od 28. sept. do 3. okt.) Na Kranjskem: 28. sept. v Podbukovji, Borovnici, Bučki; 29. v Drnovem, na Dovjem, Rovtah, Loki, Grosupljem, Mirni peči, Novi vasi, Završih; 1. okt. v Starem Trgu. — Na Slove n. Štajerskem: 28. pri Sv. Urbanu pri Ptujem ; 29. pri sv. Barbari, St. Lovrencu, Marenbergu, Mureku, So-štajnu, Veržeji, Vildona, Pilštajnu; 3. okt. pri sv. Lovrencu v Slov. Goricah. — Na Koroškem: 28. v Smihelu, v Ukvah ; 29. v Grajfenbergu, Pu-sarnici, Redendolu, Rožeci, St. Paulu, St. Vido pri sv. Mih. — Na Primorskem: 29. v Cevdatu, na Bukovi in v Bovcu. Društva. („Katoliško društvo za delavke") vabi na zabavni večer, ki ga priredi dne 27. sept. ob uri zvečer v društveni dvorani na Zabjeku št. 8. — Vspored: 1. P. Angelik Hribar: „Društvena", poje zbor. 2. Silvester: „Križec", prednaša Marija Krištof. 3. Nedved: „Popotnik", poje zbor. 4. Dr. Krek: „Romi", prednaša Frančiška Vehar. 5. Vilhar: „Naša zvezda", poje zbor. 6. Ipavie: „Bodi zdrava domovina", poje zbor. 7. Košarica Jagod. Igrokaz v 3 dejanjih. — Vstopnina: za redne in podporne čiane 10 kr., za povabljene neude 20 kr., sedeži po 30 kr. — Cisti dohodek se porabi za podporo bolnim članom. — K obilni vdeležbi vabi odbor. (Konservativno o b r t n o d r u š t v o t Ljubljani.) Vabilo na javni obrtniški shod, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 27. sept. t. 1. ob 3. uri popoludne na pokritem vrtu pri Fer- liucu v Vodnikovi ulici. Vspored : Položaj obrtništva. Raznoterosti. Obrtnike ljubljanske vabi k temu shodu prav uljuduo odbor. (Pevsko društvo „Slavec") otvori dne 6. oktobra pevsko šolo. Vpisuje se dne 28. in 30. t. m. od 8. do 9. ure zvečer ter v nedeljo dne 4 oktobra od 2. do 3. ure popoludne v društvenih prostorih Frančiškanske ulice štev. 2, I. nadstropje (dr. Abaeičeva hiša). Pouk v petju je brezplačen. — Jutri v nedeljo je ob ugodnem vremenu popoludanski izlet na Fužine. (Vabilo k veselici,) katero priredi žeu ska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu 8 prijaznim sodelovanjem slav. peskega društva „Ljubljana" dne 27. sept. t. 1. ob "ri PnP°" ludne v prostorih gostilne Arko v Dol. Logatcu. — Vspored : 1. Slavnostni govor. Govori gosp. stud. tech. Ig. Sega. 2. Srečkanje. 3. Petje. 4. Prosta zabava. Ustopuina prosta. Pri slabem vremenu vrši se veselica v notranjih prostorih. — K obilni udeležbi najuljudueje vabi odbor. („Katoiiško-delavsko društvo" za Prevalje in okolico) ima v nedeljo dne 27. septembra po popoludanski službi božji društveni shod pri Stekl nu na Fari. Napovedani so imenitni govorniki. Krščanski slovenski delavci, pridite v prav obilnem številu 1 („Katoiiško-delavsko društvo" za Črno in okolico) ima v nedeljo dne 11. oktobra ob '/s3 uri popoludne shod v gostilni „pri Klemenu" v Črni. Slovenske delavce vabi k obilni udeležbi cdbor. („Društvo vednega češčenja" v Celovcu otvori letošnjo razstavo cerkvenih oblačil dne 13. oktobra ob 11. uri predpoludnem v domu kat. rokodelskih pomočnikov v Celovcu. Farnim pred-stojništvom se oblačila, za katera so prosila, pošljejo po 17. okt. Telegrami. Dovje, 26. septembra. Zaradi obilnega snega se blagoslovljenje triglavske kapele prestavi na prihodnje leto. Dunaj, 26. septembra. V teku včerajš-nega dne so odpotovali k otvoritvi železnih vrat: vojni minister Krieghainmer, minister-ski predsednik grof Badeni, ministri G-autsch, Gleispach, Bilinski. Welsersheimb, Glanz in Guttenberg, predsednik poslanske zbornice z več poslanci in mnogo drugih dostojanstvenikov. — Presvetli cesar je odpotoval ob polu 9. uri zvečer v spremstvu načelnika generalnega štaba. Praga, 26. sept. Stavkujoči delavci državne železniške družbe so sklenili z večino 4/5 glasov, da nadaljujejo stavko, dokler se ne ugodi vsem zahtevam. Budimpeita, 26. septembra. M in is te raki predsednik baron Banffy, ostali ministri, de-putaciji obeh zbornic ter več drugih gostov je odpotovalo s posebnim vlakom v Oršovo k otvoritvi železnih vrat. Cetinje, 26. septembra. Včeraj so pokopali umrlo princezinjo Olgo ob prisotnosti mnogoštevilnih zastopnikov raznih oblastev. Pariz, 26. septembra. Policija je odredila potrebne korake, da se natanko označijo ter nadzorujejo vse osebe, katere so si najele okna v ulicah, kjer se bo vozil ruski car s carinjo. Pariz, 26. septembra. Včerajšni minist. svet je določil vse podrobnosti za vsprejem ruskega carja. Pariz, 26. septembra. Poročila iz Nan-tesa. Bresta in Cherbourga javljajo, da, je razsajal tam v minuli noči grozen vihar. Bati se je, da je provzročil veliko škodo. Bukarešt, 2tj. septembra. Mesto se marljivo pripravlja na slovesen vsprejem avstrijskega cesarja. Pripravljajo se slavoloki, zaljšajo hiše in skrbi za razsvetljavo. Občinstva je došlo mnogobrojno iz vseh stranij. Na tretjo uro je naznanjen prihod cesarjev. Carigrad, 26. septembra. Francoskega poslanika Cambona, črnogorskega zunanjega ministra Vukovica in diplomatičnega agenta Bakiča je vsprejel sultan včeraj popoludne v avdijenci. London, 26. septembra. „Times" in „Standard" ter drugi listi ostro kritikujejo govor Gladstonov v Liverpoolu ter dokazujejo, kako brezmiselni so njegovi nazori o samostojnem postopanju Anglije proti Turčiji. Poslano. 643 3-3 Da preprečim ueubuovaiio ^uvor.co, zdi se mi umi-stno, uljtidno obvestiti slavuo p. ii. občinstvo, da je in ostane kot doslej moja staropoznata lekarna .pri zlatem orlu" (prei« zuana pod imenom Svobode lekarna) le na Prešernovem trgu št. 2 ravno nasproti železnemu Hradeckijevemu (črevljarskemii) mostu. Posebna skrb mi bode kot doslej tudi nadalje postreči z najboljšimi farmacevtlčnimi in higl-jeničnimi proizvodi. V L uhljani, v septtmbru 1896. Mr. Ph. MardetschUlger, lekarnar in zapriseženi sodni]ski veščak za Kranjsko. Pomirljivo sliz razkrajajoče in izvrstnesa okusa so antikatarallčne pastile lekarja Picoolija v Ljubljani (Dunajska cesta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljie gld. 2—. 124 t50-31) 4 Tujci. 24. septembra. Pri Slor.u: Oliva iz Pulja. — Fuchs, Wertheimer, Seib, Weiss, Seitinger, Wagner, Grünwald z Dunaja. — Beuer iz Draždan. — Kranner iz Londona. — Terni, Mandler, Luck-mann, Lincke iz Trsta. — Wiegud iz Ravensberg-». — Jeleno iz Tržiča. — Mežan iz Kanala. — Vidergar iz Št. Jurja. — Pavlin iz Podbrezja — Müller iz Crefeld-a. — Tomic iz Petrinje. — Pelz iz Zagreba. — Zeillinger iz Kirchdorf-a — Pogačnik iz Podnarta. — Ileermeyer iz Sela. Pri av8trijnlctm caru: Žitnik iz Borovnice. — Birarda z Dovjega. — Jeseršek z Gorenje Vasi. Meteorologično poročilo. V udobnost si. p. n. občinstvu omislil sem si na II mej-narodni farmacevtični razstavi v Pragi američansko ljudsko registro-valno blagajno, katero sem v svoji lekarni umestil Ta blagajna onemogoči kakeršno si bodi že zmoto pri plačanji kupljenega predmeta, ker vsakdo dobi kupon, na katerem blagajna sama mehanično zabeleži svoto, katero ima plačati kupovaleo. 670 3--1 <3r. TMccoli lekarnar v Ljubljani, Dunajska cesta. n 4 (5as opazovanja Stanje barometra v imn. Tempera-¡ tura i Vetrovi po Celziju >¡ebo J3 rt » . »S3 ü j 3 ž58' > 25 9. zvečer 7232 9-.H ¡ sr. siah. dež 26 7. zjutraj 2. popol. 720 8 723 0 8 2 I sr. sever 10'6 | si. jvzh. oblačno n 7-7 Srednja včerajšnja temperatura 9 9°, za 3'6° pod nor-malom. Potovalca za kolonijalno blago išče trgovinska hiša prve vrste. Obhoditi bi mu bilo Kranjsko ln Htvasko. Prednost ima, kdor je za enako blago v teh deželah že potoval. Znanje deželnih jezikov neobhodno potrebno. Natančne ponudbe s spričali naj se pošljejo pod imenom „Potovalec za Kranjsko" na upravništvo „Slovenca". 668 (1—1) 669 1-1 KlanjajoC se neskončni previdnosti Božji, sporočam s tužnim srcem, da so moja predraga mati Helena Tomažič roj. Vogelnik meščanska vdova danes 26. septembra 1896. ob 10. uri dopoldne po kratki bolezni, prejemši svete zakramente za umirajoče v 81. letu svoje d6be mirno v Gospodu zaspali. Pogreb bode v pondeljek, dne 28. septembra ob 8. uri zjutraj. Svete mage za dušni mir ranjce opravile se bodo v mestni župni cerkvi škofjeloški. Blaga ranjka bodi priporočena v molitev in spomin. Venci se hvaležno odklonijo. Škofja Loka, dné 26. septembra 1896. Ivan Tomažič, mestni župnik. Št. 2.6127. Razpis službe. 620 3-3 Na novo ustanovljeni mestni slovenski viSji dekliiki Soli v Ljubljani, keje prvi letnik se ima vsled sklepa občinskega sveta ljub-ljauskeea z dne 22. julija 1.1. otvoriti vsaj s 1. novembrom tekočega leta, je namestiti službo nadzorovalne dame s plačo po dogovoru. Prosilke za to službo naj vložč svoje z dokazili o usposobljenosti, rojstvu in domovinstvu opremljene prošnje do konca meseca septembra t. 1. pri podpisanem magistratu, in sicer one, ki so v kaki javni službi, potom predstojnega oblastva. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 3. septembra 1896. Ko verte s flrrao vizitnice in trgovske račune priporoča Eatol. tiskarna v Ljubljani. Trgovski pomočnik vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi sprlčali, želi dosedanjo svojo službo preineniti ter kje na Spodnjem Štajerskem ali Dolenjskem v prodajalnico stopiti. Sprejme tudi kak drug temu podoben posel. Več pove upravništvo „Slovenca". 652 3—2 v kateri je dobro obiskovana gostilna, prod& se iz proste roke. Več pove upravništvo tega lista. 653 3-3 Št. 10.210 Razpis. 666 3-1 Podpisam deželni odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem: 1. v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožia ; 2. na Brdu z letno plačo 600 gld.; 3. v Krikom z letno plačo 600 gld.; 4. v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.; 5. v Logatci z letno plačo 600 gld.; 6. v Šmariji pri I^ubljani z letno plačo 800 gld.; 7. v Velikih Laiičah z letno plačo 800 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. oktobra 1896.1 ter v njih dokažejo svojo starost, opravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanie slovenskega in nemilega jezika. Oziralo pa se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti uže službovali v kaki bolnici. Deželni odbor kranjski, Ljubljana, 19. septembra 1896. T) • - ^• „ domačih konservativnih obrtnikov in trg-ovoev, katera naj oenj. irriporociina naznaillia naši naročniki in ditatelji „81 o veno a" blagovolijo uvaževati. Odlikovana sta bila na svetovnih razstavah z diplomo in svetinjo v Bruselju (Belgija) 1888. 1 na Dunaju 1892.1. izdelovatelja orgelj v Kamnigorici (Gorenjsko) priporočata se prečast. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom v izvrševanje e T <0$0> <0$0> <»*0> #W >M # ^ se priporoča preč. duhovščini in si. oh- $ V činstvu v izdelovar.je vseh v njego ;o stroko ^ garnitur, 4 A spadajočih predmetov, kakor: : dlvanov, žimnatlh in modrocev na" peresih \ Sc itd. ter jamči za trpežno, dobro deio po W najnižji ceni — Ponudi se tudi v trpeči- ^ j ranje in dekoriranje dvoran In sob, ka- t Jf{ tere tudi špalira. Osobito se priporoča za ffr ^ delo na deželi. ^ največji izberi priporoča L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15. F It. TOMEC pozlatar v Ljubljani. Streliške ulice št. 14 P se priporoča preč. duhovščini 111 si. ob- i činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del »5 in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, r. križevih potov, podob svetnikov ud. za- i? gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. fe Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čevljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini iu si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. HENRIK ZADNIKAK Izdelovatelj oerkvene posoda v Ljubljani Sv. Petra costa št. 17. | priporoča preč. duhovščini vzglodno svojo zalogo j ; oerkvene posode, svečnikov, lestenoev, ] ; svetllnio, kadilnto itd. v raznem zlogu izvršenih. ■ ; Vsprejema tudi naročila na nove prcdinQto tor jire- ; navija staro, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljive ; kovine po nizki coni. & ^in vseh v • \, . - stroko g; spadajočih i zalogo Xvv ;trPf1,0 ,v °f i'iz" ! W / delanih p-edmetov po -^'prav nizki ceni. — Zaloga ' 1 : v Ljubljani je v Židovskiulici, zastopnik g. Kališ na Prešer- novem trgu. MMHMD "v 1 >l r 1 1 j. ','/.v m. | Zatojjra rezilnega orodja K57J © • 9 HB klrurglčnlh Instrumentov *: Ljubljana A I n i 7 i i Vsnlnn Ljubljana ff I Stari trg 6. MIUJZI| VdIIIIIU stari trg 6 g S priporoča prečastiti duhovščini in slav-| nemu občinstvu nože, škarje, britve g j itd. iz najboljšega jekla po nizki ceni. — K i Brušenje in poprave izvršuje točno. S; Franc Pavšner nasproti c. kr. gimnaziji ♦ se priporoča preč. duhovščini in si. občin- ♦ [}j stvu v naročila na duhovniško in oi- [£] n| vilno obleko po poljubnem kroju, zago- in lil tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno SJ postrežbo in kar možno nizko ceno. ¡{j GiE5HSHSH5H5E5#ESHSeSE5HSH5Ci Največja in najcenejša tvoriiica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7. II. dvorišče o X. U CÖ C 5 a s O S > 03 I LUKA VILHAR | f Vodnikove ulice 4 poleg Katol. tiskarne f priporoča svojo zalogo ^ ^ § zlatih in srebrnih žepnih ur, -nihalnih, stenskih f in ur budilnic po najnižjih cenah i l W Uf S f Poprave izvršuje natančno in točno. § p I 9 «<«^1<«<#> (««» # w>> » f JrVaaao Sox3.6air f f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91 ♦ se priporoča preč. duhovščini in si ob- Ž ^ činstvu v mestu iu na deželi v vsa v ple- t tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri g novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo » § inceno.Prenavljatuillobrahljencprcdmete. § p ¡Ml ¡rn> < »4>«»W « «M> <(M>« <0*0> * f Fr. ŠiSka ded. ^tf» I § Marije Terezije oesta št. 6 f* se priporoča v podkavanje konj in razno- » vrstnih voz, ima tudi v zalogi f raznovrstne voze in sani # f ter jih izdeluje po najnižji ceni. J # <0W! <Vieit, I. Bezirk, tefansplat; Nr. 11, Parterre. UstauovJIJono lota 1870, Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajoe za gospode, beli oluffon, gladke na pršili, brei ovratnika, broa niuiiAat, 27 vrat jedna od ¡fld. 110 do 8 70 «est „ „ 6-Í5 „ 16 — Brajos za deSke, Tlvcllkostih, sicorkakor gornje jedua od gld. 1— do 1-40 Sest „ ,, 6-76 „ 7'7S Svltloe za grospode, 6 vrat Jedno 80 lir. do gld. 1-10 Sest gld. 4-50 do gld. 7'50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 8 80. Dvanajst manšet od gld. 8-S0 do 4-60. la predlog; (Vorhemden) od gld. 8-25 do 5-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in c. in kr. mornarloo. ar Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 8 39 Praško domače zdravilo iz lekarne 2 B. 7M9««r*jn v Pragi, je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje in bolečine ter je oblajuje V lončkih po 35 kr. in 2S kr.; po poŠti 6 kr. več. — Razpošilja se sleherni dan. 46 20-15 Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno oblastveno potrieno varstveno znamko oblastveno potrjeno varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu"»Pragi. Mala strana, na vegalu Spornerjeve ulice 203. Vse stroje za poljedelstvo. Vnovič znižane cene / IG. HELLER na Dunaju 29 7 11/2 Praterstrasse 49 208 20-14 Zastopniki se iščejo! Pred ponarejanjem se je treba posebno varovati! Konjski cvet (pomnoženi restitucijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenio 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepllen, lajSn otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc>jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolneni delu. Mm mina šipa za živi, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro401et z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živlnče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazposilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 21 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Razpis službe. 5-5 Kodmiuuio €lruštvo v Cirkniei išče za svojo trgovino z mešanim blagom komij a - poslov od j o. Plača in kavcija po dogovoru. — Oglasi na Kon-sumno društvo v Cirknici pri Rakeku, Notranjsko. Restavracija Pufltsch v Zabnici, ob vznožju gore sv. Višarij. Podpisani javlja uljudno potujočemu p. n. občinstvu, da je sezidal nasproti postaje Žabnica c. kr. avstrijskih železnic novo reitsivraeijo 1 opremil z vsemi potrebščinami najbolje. — Osobito bodi romarjem, 1 ravajo obiskati slovito 465 15- božjo pot na sv. Višarjih najbolje priporočena, ker je od tu najbližnja pot do oerkve sv. Višarij. Za zanesljivo dobro kuhinjo in pijačo, istotako za pazno in uljudno postrežbo je najbolje oskrbljeno. — Točilo se bode izvrstno dobro vležano Koslerjevo marčno in založno pivo, zajamčeno pristna štajerska, tirolska in laška vina, pa tudi razne mineralne vode. — Cene se ne bodo menjavale, temveč postreglo se bode s stalnimi, zmernimi cenami ob vsakem letnem času. Ifosačl, spremljevalci, jezdni konji in tovorna živina, dalje sani za povratno vožnjo z gore bodo vselej na razpolago. V obilni obisk vabita uljudno velespoštovanjem Frano WoŽitZ, restavrater. Rudolf Pufitsch, posestnik. I I IBlt Pleskarski in lakirarski obrt tvr dlto Josip Makovec v Ljubljani = na Bregu štev. 20- se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila izvrši natančno z uporabo najboljšega materijala ter jamči za dobro deio po možno nizki ceni. 390 52—19 Valentin Accctto, zidarski mojster i6i 45-31 v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14, priporoča se slav. občinstvu in prečast. duhovščini, podjetnikom in društvom v vsa v zidarsko obrt spadajoča dela bodisi že v izvršitev novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij ali v popravljanja, prenavljanja, dozldavanja ali povečavanja starih poslopij, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega, osobito cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni, zagotavljajoč zanesljivo, strokovnjaško izvršitev z uporabo dobrega materijala. Priporoča se nadalje tudi v odjemanje vsakovrstne stavbinskein strešne opeke iz lastne opekarnice, za katere izvrstnost jamči ter oddaje po najnižji ceni. Na želio daje tudi nasvete in tudi posreduje pri nakupovanju stavbenega prostora ali vže obstoječih stavb. Vseskozi praktični načrti in proračuni na željo točno. irz, Dunajska borza. Dn6 25. septembra. Sknpni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4 %, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj, 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ C. kr. cekini........... 101 gld. 45 kr. 101 55 „ 123 30 . 101 15 . 122 05 . 99 05 „ 951 3(58 119 95 . 58 58 . 11 74 , 9 54*/,, 44 30 „ 6 W 68 „ Dn6 25. septembra. 4 h državne srečke 1. 1854, 250 gld. , . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... zadolžnice Rudolfore želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega metla....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ jutne železnice 3% . „ , južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic i% 144 gld. 50 kr. 156 50 190 — 99 20 t% 139 — 128 — 108 26 112 — 98 75 99 45 223 25 171 50 128 35 99 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 75 ir. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 142 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ - „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................70 , — _ St. Gen6is srečke, 40 gld.......VI Waldsteinove srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 155 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v, 3415 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 427 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 101 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . - Montanska družba avstr. plan.....86 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 157 Papirnih rubljev 100........127 25 75 50 ri 5 62 iKT Nakup in prodaja t1 vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. ! Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj» najmanjšega dobitka Kalantna izvršitev naročil na borzi. Manjarnična delniška družba „71 K It C 1J Wollzeile it. 10 Dunaj, MiriahilfiritrauB 74 B éé «RJT Pojasnila 'MS v vseh gospodarskih iu finančnih stvareh, j potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni « papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viioceg» jj obrestovanja pri popolni varnosti gOr naloženih glavnla. m