******■»’****** i NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. | Izhaja tri! teden. | * The on!y I h g an Tri- | * Weekly in || United | % States oi ica. f is S5«®6>IiSi ^OGLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. OFFIC1AL ORGAN OF THE SLOVENI AN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA. FORE . ^7, PA. Volume IV.—Letnik IV. ■ štev. 116. DULUTH, MINN., FRIDAY, DECEMBER 25, 1914. — PETEK, 25. DECEMBRA 1914 SVETI VEČER. Kako milo in prijetno je sedeti v zakurjeni sobici, (kadar zunaj vse zmrzuje, ko sneg škriplje pod no¬ gami, ko samotnemu popotniku buda burja brije mrzle snežinke v obraz. Malokdo si upa v takem vremenu izpod strehe, in le ta gre, katerega prižene k temu neobho- dna potreba. A vendar je eden zimski dian tako živo, ftafco veselo v vsakem m estetiku, v vsaki vasici, v vsakem še tako ubožnem stano¬ vanju, na vsaki še v taki preriji ležeči farmi. Je to dan, ko praznu¬ jemo, ko slavimo Sveti večer. Ta dan videti je na vsakem obrazu veselost, neka radost povsod in vsakdo se pripravlja na praznik rojstva Gospodovega. Sveti večer je oni 'znameniti spominski' trenu¬ tek, ko se vsakdo radaije, ko vsak bogataš, ko največji revež nekaj črniti, kar se opisati, povedati ne da. Pri večerji na sveti večer, in naj si je še tao revma, še s tako silo skupaj segnana, pri tem milem og¬ nju v peči, pri kojega preskrbije- nju pali oče morebiti še svoje žu¬ lje, pozabi se na vse tuge, na vse bolesti, j edina čut je radost, čista radost. Otroci prepevajo, ploska¬ jo s svojimi ročicami, občudujejo božično drevesce, katero se prikla¬ nja, pripogiba pod težo božičnih darov... Kaka radost, kako vese¬ lje... Otroci 'radujejo se na svoj '»aiT/i, pa Padi starcu olctc njegov« misij, njegovi spomini na srečno minula mlada leta. In ti spomini so mu tako mili ; so nekaki jesen¬ ski cvet, ki človeka sicer razvese¬ ljuje, a sadja več ne prinaša. A osrečuje, obtožuje vendar-le... Je pač v teh dneh po feb ubogih ko¬ čicah vedno še več vere v to novo¬ rojeno Dete, kakor pa v (krasnih palačah bogatašev. Polnoč se pri¬ bližuje, v vsaki katoliški cerkvici sliši se spec: “Veseli dan praznu¬ jemo ...” Mili eitatelji. V mislih hitevam čez to daleko širno morje iv svojo staro, milo slovensko 1 domovino. Tam sem preživel obilo božičnih, svetih večerov v domu očetovskem. Kako SO' bili to blaženi -treinotki, ko je oče po Ave Mariji šel okolu liiše s kadilom, pokadil vsak kraj zunaj; vsako sobo od 'znotraj. Kako se je razveselil vsakdo, ko je za¬ slišal glas pastirskih piščalk, ko so pastirji na Sveti večer hodili okoli od hiše do hiše, oznanjevali roj¬ stvo Gospodovo, vsakemu voščili vesele praznike... Oči so mi žare¬ le radosti in nepopisna blaženost razlivala se je v moji duši. Vse je minulo, vse prešlo, le te mile, Iju- beznjive sanje, le spomini so ostali . ..Škoda teh krasnih minulih ča¬ sov, škoda teh Ikraisnih navad in običajev naših prednikov. Ta no¬ vodobna razsvetljenost in napre - dek uničuje vse te krasote starih običajev, kakor mraz in slana po- koričuje- cvetlice. Prišla je polnoč, 'kako krasen pogled na razsvetlje¬ no, v nebroj Inčih se žarečo hišo 'bižjo, tako da se je marsikomu iz¬ med mais ukradla solza iz očesa, ko je odmevala po cerkvici božična: “Glej 'zvezdice božje migljajo lepo...” V tej svobodni -zemlji je tisoče in tisoče naših rojakov, ki se sve¬ tega večera veseliti ne morejo. In tam za širnim .morjem, Bog ve, ka¬ ko bodo tam praznovali sveti ve¬ čer, kako bodo tam slavili Božič? Ta nesrečna vojna, to zlo za vesolj¬ no človeštvo. Našinec se trese, ko čita novice iz listov, dasi so mnogo pretirane, ali vendar bolnišnice zunaj malm pričajo; že tam fcrkavi Ugibali so o bližnjih praznikih, in tisoče in tisoče mladeničev im mož. i možej so sklenili, da (bodo šli, ako Koliko bo ho pohabljencev, koliko | bo srenj držal, v krpljiv k polnoč- -irot, koliko zapuščenih vdov. In koliko je teh ubožcev, ki so v tujini našli prezgodnji, hladni grob, katere je smrt ugrabila na bojnem polju... Tam bode, žalo - sten sveti večer, tam se bodo vzbu¬ jali srce pretresu-joči spomini... Koliko bode tam 'revščine, koliko pomanjkanja, ko že sedaj pritiska na ljudstvo draginja, iin upanja na izboljšanje ni. Kdo je vsemu te¬ mu kriv? Misli so razne. A kar mislim jaz, so dve setvi, katere ko¬ rakajo rama ob rami: Želja po ma¬ ščevanju in nevoščljivost, in ma - men jim ipri tem še pomaga. Na to grozno vojno obrača celi svet svo¬ je oči in čaka z nepotrpež! jivostjo. kak bode konec. Taim v naši stari domovini 'jih je premnogo v kruti revščini, v krutem pomanjkanju, z vseh kotov .morda že gleda na nje glad, a njihov živitelj je da¬ leč od njih — na bojnem polju. Tam bi mogel marsikateri boga¬ taš .s svojega preobilja polno roko (deliti radost in srečo, in tem reve¬ žem pripraviti veselejši, srečnejši sveti večer. Ali njihovo srce je led in kamen. .. Ti bimogli kakor usmiljeni- Samaritan vliti olahku- jočega balzama do njihovih ran. . . Ubogo ljudstvo -pripomoglo jim je s svojimi -žulji do njihovega bo - g as tv a In blaigOst-anja, ali s posmo- tKwu,~žan?cLva-njem zfo na ičpihe in se smejejo krvavim žuljem, ro¬ ka njihova se- trdno zapira, srce njihovo je trda kovina... Kje je na sveti večer ta vse ogrevajoča lju¬ bezen, kje soeut krščanske ljube¬ zni?? Uduišili ste ga., bogataši; marn-on ne pozna sočutja, ne pozna usmiljenosti, in svetovečerni duh, ki preveva sicer vsako srce, mu je ne-kaij tujega, nekaj neznanega . .. Kaj' je 'bogatinu po ubogih, z bedo se bojujočih bhatih, kaj je lafcom- nežu na tem, da se je rodil Kristus Gospod ??.... nieam. Veliki hlapec Miha in kra- varica Lena, ki se nista dobro raz¬ umela, sta zašla pri -tem v veliko protislovje. Lena je trdovratno -silila, da bo Božič — šele v dveh -dneh iin ne pojutrišnjem, kakor je hotel Miha in z njimi tudi drugi. Miha ji je dtofcazoval na vse krip- lje, da ima prav on, številil je na prste, mahal proti nji in ji trobil Hlapec je še godrnjal nekaj časa in -skušal prezreti “tolovajski” o- braz deklin, ki se je hinavsko svi¬ tal izza varnega hrbta gospodar¬ jevega. Po jedi so odšli na skedenj vsi, razen gospodinje in otrok. Še¬ ga je bila tisti čas, da se je žito zmlatilo ipo noči in sicer je imel ta ■nalog veliki hlapec. Gledati je mo¬ ral, da je bila imlatva z Božičem 'končana in vsak je pritiskal na vso moč. Pri Ošvenu so imeli nocoj zadnje na vrsti. Ravno prav — po- lišea. Hotel se je ravno vprašati, odkod luč, ko nedaleč od tod za¬ gleda drugo, potem tretjo in v tem hipu jih 'zablešči po dolini cela vr¬ sta ... nemirnih, žarečih pičic. “Poglejte sem!” zaklical je za- divljeno. “V dolini je vse v lu¬ čeh!” Vsi so pristopili k lini in z vpra¬ šujočimi pogledi iskali čudeža. — Sprva ni nobeden -zapazil nič, a po¬ lagoma, ko so se oči privadile, so videli isto kakor Miha. mmm » ym "»>• <♦> s ZGODBA SVETE NOČI. (Spisal L. K. Vršila se je pred sto leti, ko še ni bilo toliko koledarjev in se ohra¬ nila v ljudstvu do današnjega dne. Visoko v koroških gorah, na zmerno-strmem pobočju široke pla¬ nine je stala velika lesena Ošveno- va hiša. Ošveneva kmetija je bila na samoti; daleč je 'bilo na vsako -stran, k njab-ljižlnljemu sosedu eno uro, v vas k fari več ko dve — p<> leti namreč. Po zimi je bila druga. Hoja po visokem snegu je bila tru- dapolna in Ošvenovi ljudje so po zimi le malokdaj občevali z zuna¬ njim svetom. To občevanje je -vča¬ sih za gotov čas tudi popolnoma ponehalo. Zgodilo se je, da je pa¬ dlo posebno mnogo snega, nato so prišli vetrovi, nametli so se veliki zameti in Ošvenovi prebivalci so (bili za nekaj časa popolnomg. od¬ rezani od svojih sosedov. Tako je bilo tudi neko zimo. Zelo zgodaj, še mnogo pred Božičem, je navalilo snega/ zasulo vsa po-ta zdebelimi, nepredirnim ipla-stmi in zaprl-o Oš- venovim dohod v dolino. Dolgo¬ časno so jim tekli dnevi in n-ati- hem so se skoraj bali bližajočih se •božičnih praznikov v misli, da jih bodo morali obhajati v samoti, da¬ leč od drugih. Prazniki, prejšnje čase težko zaiželjeni, so se jim letos približevali mnogo prehitro. N-ekega večera je sedela vsa Os- 85 4 8 *. 'p m * M ‘m ¥ * HeHele himene praznike in sretno Nmin leto želi nsem mmušljemknm na ušesa. Ali neverjetna dekla je trdila svoje. Tedaj je vzel Miha izza trama porumenelo deščico-, kos oglja, začel črtati po nji čudne kri¬ že in verige, ter jo zmagoslavno pomolil dekli pod nos. Dekla je zaničljivo nalmrdnila obraz in po¬ tegnila z rolko po deski, da so se črte izpremenile v velik, črn ma¬ dež. To je Miho razburilo in ljuto je mahnil z desko proti njenemu licu. .. Nedolžna dekla ni bila rav¬ no razpoložena a čudno birmanje od hlapčeve strani, umaknila se je in deščica je klofutnila le dim, ki se je mešal po sobi. “Mir!” je ukazal gospodar. — venikova družina- pri mali južini.“Božič 'bo, kadar ibo!’ tem je Božič. Gnali so do zadnje¬ ga in stara ura v družinski soibi je kazala črez deset, ko so obesili čepe na kline in se je hlapec Miha, zadovoljno sopeč, naslonil na lino in se zagledal v jasno krajino. Ne¬ kaj časa je nedoločno zrl v noč, potem je nenadoma obvisel njegov pogled doli v temnem, od gore o- -senčenem kotu doline. Nekaj svet¬ lega, migljajočega, kakor drobna lučka, ga je zbodlo v oči in postal je pozornejši. Omenjena lučka se je pojavila znova, strepetala v da¬ ljavi, skrila se in zasvetila zopet v iskrečem blesku. Miha se je ču¬ dil. Domislil se je, da na onem svetu ni nobenega človeškega biva- “To je čudno!” je menil gospo¬ dar, prevzet od neke čudne groze. “Kaj je neki?” Obrazi so se sklanjali skozi lino in s preplašenimi, neumnimi očmi bulili v noč. Kar naenkrat se od¬ tegne dekla Lena od line in vz - klikne: “Čarovnice —!” Mučen molk je sledil, le globoki, zadržani vzdihi so se šlišali. Nato je zazvenel glasen, prešeren smeh po visokem skednju : volar Tone se je smejal vraževerni Leni. On ni veroval v vraže; vojak je -bil svoje dni in lastno mnenje je imel o ta¬ kih stvareh. “Toda (kaj je sicer?” je dejala užaljena dekla boječe. “Čarovnice že ne!” je dejal To¬ ne važno. Lučiče so se vidoma premikale -proti vasi, posamezno ali v tropih in končno je bila vas videti, kakor razsvetljen, narobe obrnjen jerbas. Vmes so posebno žarele dolge črte in gledalci v lini so ugibali nati- hem, li niso to cerkvena Okna. “To je od sile”, je zamrmral go¬ spodar. Vse se mu je zdelo, kakor nerazrešljiva uganka. “Ni drugače — čarovnice so!” je dehnil Miha pretrgano. “Molči, bedak!” je pristavil To- nemraeno, -pomislil za hip, nato je stresel z glavo in dejal odločno: “Pogledat grem, kaj je!” I-n ni -pomagala ne prošnja in ne grožnja; neustrašljivi Tone si je navezal na noge -široke krplje, o- blekel ogromen kožuh in se napo¬ til v dolino. Hoja po ipolju ni bi¬ la ravno težka, sneg je bil zmrzel in držal ga je na površini. Tone je naglo prekoračil Ošvenovo po¬ lje in prišel v gozd. Drugače pa je bilo v gozdu. Površina snega ni bila enakomerna, n-aku-pičen, pol zmrzel sneg se je menjal z jamami in v-drtinami. Dolga, dolga je bila enakomerna, nakopičen, polzmr- zel -sneg se je menjal z jamami in v-drtinami. Dolga, -dolga je bila pot po gozdu in mučna, da je sicer mo¬ čan mož docela oslabljen prigazil iz gošče na piano. § ’ '•Oddahnil*se';je'. Nedaleč pred se¬ boj je zagledal med golim, rogovi¬ lastim drevje-in črne stene sosedo¬ ve hiše. Toda — kaj je to? Maj¬ hno okence v steni se sveti ... in •zdaj o polnoči! “Kaj nocoj celi svet nori?” je vzkliknil Tone in vsled neke nevz- rpljive radovednosti je pospešil -korake. Pred pragom si je odvzel krplje in jili stresel za vrata. Bi¬ la so zaklenjena. -Stopil je k oknu in pogledal sko-zi Steklo. Starega dedcec — dobro znanega hišnega deda je videl dremati pri peči. Po¬ klical ga je, spoznal ih mn odprl vrata. “Ali je že minilo, da se vra¬ čaš?” je vprašal ded dobrosrčno in se čudil. ■“Kaj minilo ...” se je čudil To¬ ne še bolj. “Prišel sem od doma.” “Škoda, boš zamudil,” je rekel -ded žalostno. “Ali si sam?” “Zamudil!... ” je zinil Tone ra¬ zočarano in strmel v starca. Neum ljiv se mu je -zdel, neumen nekako in jel je dvomiti. “'Zamudil ... kaj ? Zakaj imate luč, zakaj bedite in kje so drugi?” ga je obsul z vprašanji. Starček je odrevenel groze. Glo¬ bok, skrbi jiv v zrl ib se mu je izvil iz ust: “Tone!” ‘ ‘ Da, da! ” je hitel Tone ne vzdr¬ žljivo in silil v preplašenega de¬ da. “Povejte, razložite mi, zakaj norite?” Starec je bil uverjen s kom ima oipraviti — kratkomalo, stopil je korak nazaj, pomočil rožmarinovo vejico v posodico in mrmrajoč ne¬ razumljivo, jel 'škropiti proti To¬ netu. Tone je vztrajal dalje. Obrnil se je na mah in pustil starca samega; prepričan je bil, -da je -znorel. Pu¬ stil je krplje pred pragom in od¬ hitel po slabo zgaženi poti, ki se ie vila me-d globokim sne-go-m proti vasi. Hitel je brezmiselno dalje, le eno je hotel dognati: kaj pomeni cela zaideva. V redkih presledkih mu je zvenelo na uho ubrano zvo- ne-nje farnih zvonov in to ga je bi amil o 'do skrajnosti. Hitel je in Nadaljevanje na osmi strani. 4 sy. NARODNI VESTNIK Avstrijski cesar Fran Josip I. je baie na smrtni postelji Hude bitke se vršijo na vseh bojiščih, toda prave odločitve n RAZMERE V MEKSIKT^ ' NA ZAPADNEM BOJIŠČU SO ZAČELI ZAVEZNIKI Z US¬ PEŠNO OFENZIVO. — NA RUSKO-POLJSKEM JE POLO¬ ŽAJ NEJASEN, V GALICIJI PA ZAZNAMUJEJO AVS¬ TRIJCI PRECEJŠNJE USPEHE — FELDMARŠAL POTI- OREK PRIDE BAJE PRED VOJNO SODIŠČE, KER JE AVSTRIJSKI PORAZ V SRBIJI NJEGOVA KRIVDA. NEMŠKI LETALEC NAD MESTOM DOVER. Avstrijski cesar na smrtni postelji. Rim, Italija, 23. dec. — Tukaj se splošno govori, da avstrijski cesar Fran Josip I. umira. Poročila pravijo, da je že prejel svetotajstva za umirajoče. Položaj v Rusko-Poljski- Berolin, Nemčija, 23. dec. -— Tukaj naznanjajo uradno sledeče: “Armadno povelje generala Joffreja, ki naznanja sploš¬ no ofenzi vo, je tukaj utrdilo povsod razširjeno mnenje, da se pripravljajo zavezniki na napad. Dosedaj so se pa vsi ti poiz¬ kusi izjalovili, in položaj je malo izpremenjen. Z;armadnega glavnega stana naznanjajo, da se opera¬ cije na vzhodnem bojnem pozorišču nadaljujejo, če pa so napadi naperjeni proti ruski prednji straži ali ruski glavni armadi, ni znano. Jasnejši je položaj v zapadni Galiciji. Rusi so tam zasedli vzhodni breg Dunajeca pri Tuchovvu. Hudi boji se vršijo tam ter na črti jugovzhodno od Krosne. Klanje do skrajnega konca. Pariz, Francija, 22. dec. — Francoska vlada zasleduje samo eno politiko, in ta je, da se mora nadaljevati vojna proti Nemčiji do popolne zmage, da se zasigura mir v Evropi- Francija zasleduje to politiko v sporazumu s svojimi zavez¬ niki, in ne bode odnehala prej, dokler si ne izvojuje z orožjem v roki svojih pravic. Dokler ne združi za vse čase s silo ji odvzetih provinc, ter dokler ne dobi junaška Belgija svojih popolnih političnih in materijelnih pravic. Vojska se bode nadaljevala, dokler no bode pruski militarizem vržen ob tla, in dokler ni Evropi zasiguran trajen mir To je v kratkin besedah vsebina govora, katerega je imel ministrski predsednik Viviani pri otvoritvi posebnega zasedanja francoskega parlamenta v torek. Po komaj enour nem zasedanju je bil parlament odgoden. Potiorek pred vojno sodišče, ondon, Anglija, 21. dec. — Tukajšnja “Morning Post” objavlja pismo svojega budimpeštskega poročevalca, katerem naznanja, da pride feldmaršal Potiorek pred vojno sodišče na Dunaju, ker je zakrivil oslabitev avstrijske armade v Srbiji s odpoklicem več armadnih zborov. Njegovim nas¬ lednikom se imenuje egneral Minarelli-Fitzgerald. Pri svojem porazu v Srbiji so imeli Avstrijci 60,000 mrtvih m ranjenih, poleg tega je prišlo 30,000 mož v vojno ujetništvo. Poročevalec naznanja nadalje, da je imel ogrski minis¬ trski predsednik veliko senzacijo vzbudili govor v ogrskem parlamentu. Izjavil je, da bode našla Ogrska sredstva, pok¬ licati svoje sinove za obrambo, ako generalni štab ne more preprečiti invazije Ogrske. Baje je bil radi tega Tisza pok¬ lican na Dunaj, toda cesar njegove demisije ni hotel sprejeti. TO OUR ADVERTISERS! This issue has been delayed little on account of the change in the personel of the management, we kindly ask a little patient indulgence on the part of the advertisers and readers. The publishing may be further delayed for one or two issues, but we assure ali that we will more than make up for this in the very near future. We further announce that Mr. Joseph Koshak is no long- er connected with our com- pany and we warn ali puhlic against his solicitation of any business for our company. We shall not be responsible for any contracts made by him from this date, nor for any money collected by him on our account. PUBLISHERS OF “NARODNI VESTNIK.” POLITIČNI GLAVNEM MESTU MEKSIKE IN TUDI noit« BILO VEČ LJUDI USTRELJENIH PO PREKEM S JE ■00 .,0 ffj Pjefe li*: V, % Sa 1 si 11 ! 1 VILLAJEVE ČETE UGANJAJO GROZOVIT0ST|’ ,)U Boji s Srbijo. Iz Budimpešte brzojavljajo, da se pripravljajo v Avstri¬ ji na obračun s Srbijo. Na kak način pa se naj to zgodi, ni znano. Tukajšnji časopisi pišejo, da je francoski oficijelni ko¬ munike z dne 18. decembra neresničen. Francozi so zatrje- ali, da so zavzeli več strelskih jarkov pri Anchy, La Bassee, St. Laurent in Blanghy- Nemški glavni stan pa zagotavlja, da se nahajajo vsi ti krkaji za nemškimi postojankami. Neko francosko poročilo pravi, da so bile premenjene francoske postojanke pri Albert do žičnih ograj nemških strelskih jarkov. Glavni stan priznava, da je osemdeset Francozov prodrlo tako daleč, a zatrjuje, da so bili vsi ujeti. Tudi francosko poročila o ponesrečenih nemških napadih pri St. Hubert baje ne odgovarjajo resnici.” Nemški letalec nad mestom Dover. Nemški vojaški zrakoplovec poročnik Stephan Pron- dzynski je prišel v svojem letalnem stroju nad Dover, vrgel v mesto več bomb ter se potem srečno vrnil. Nemški cesar na fronto. London, Anglija, 23. dec. — Iz Kolina brzojavljajo, da se je podal nemški cesar z vsem svojim štabom na zapadno bojno pozor išče. Boji na vzhodnem bojišču. Berolin, Nemčija, 23. dec. — Rusi, katere je pregnala z njihovih postojank armada generala Mackensena, so se skušali ustaviti na naravno dobro utrjeni črti med Bzuro in Ravvko. Rusi skušajo te postojanke držati. Nemcem se je pa že posrečilo prodreti njihove vrste, in Rusi se bodo najbrže morali umakniti nazaj, dasi so hoteli z nasprotnim napadom ustaviti nemško prodiranje. Poročevalec “Ass. Press družbe” je videl danes popold¬ ne vzhodno od Lovica 4000 ujetnikov, ki so bili prav slabo zastraženi. Poveljujoči general mu je rekel, da je položaj za Nemce ugoden. Po njegovem mnenju se vršijo nadaljnji hudi boji, ki utegnejo trajati, dokler ne bodo Rusi prisiljeni, se umakniti za Vislo. Pri bombardiranju Lodza mesto ni veliko trpelo, toda veliko delavcev je brez vseh sredstev, ter se nahajajo v skraj¬ no slabem položaju. Rusi naznanjajo uspehe. Petrograd, Rusija, 22. dec. — V torek zvečer je izdal ruski generalni štab sledeče oficijelno poročilo: “Dne 21. decembra so se vršili na levem bregu Visle in Pilica reke strašni boji. Posebno hudi so bili na levem bregu Pilice. “V splošnem smo odbili vse sovražnikove napade, ter smo mu prizadejali težke izgube. Umaknili smo se samo z nekaterih postojank, ter se obrnili vzhodno, kjer je za nas ugodnejše.” Avstrijsko poročilo. Dunaj, Avstrija preko Amsterdama in Londona, 23. dec. — V nekem oficijelnem poročilu se naznanja, da so Rusi v Galiciji obnovili ofenzivo, a se jim ni posrečilo prodreti nas¬ protnikovih vrst. Posebno ob dolenjem Dunajecu so imeli Rusi hude izgube. Boji pri Przemyslu se nadaljujejo. AVSTRIJCI NAZNANJAJO ZMAGO NAD RUSI Dunaj, Avstrija, prelko Londona 23. dec. — Včerajšnje uradno po¬ ročilo se glasi: “V Karpatih se vojskujemo na bojišču, katero obmejujcjo ireke Nagyag, Laiorza in Uug. V Ga¬ liciji smo odbili nov naipad Rusov. Posebno olb dolenjem toku reke Dunaj ec je imel sovražnik velike izgube. Manjši‘boji se .so. vršili olb Niki in južno od Tomaževa. Pred Przemyslom se boji nadaljujejo.” GIGANTSKA BORBA. London 1 , Anglija, 23. dec. — Na 80 milj dolgi bojni črti na Rusko- Poljskem v neposredni bližini Var¬ šave je položaj zelo kočljiv. Na obali Buzre, Ravke in Pilice se vršijo !z a časno (hudi boji. Vre¬ menske razmere so zelo neugodne. V strelskih jarkih morajo vojaki veliko trpeti pod zimskim mra¬ zom. Na obeh straneh so izgube ogromne. Daši so Nemci na neka¬ terih točkah pognali Ruse nazaj, je vendar dejstvo, da držijo Rusi vse postojanke, in kakšen je stra- tegični položaj, je v tem trenutku težko povedati. NEMCI DOBIVAJO OJAČENJA. NASELNIŠKA PREDLOGA SE REŠI PO BOŽIČU. Senator Lewis iz Illinois je nazna¬ nil, da bode vložil izpremembo za to zakonsko predlogo. AVashington, D. C., 22. dec. - Glasovanje o znani naselniški pred¬ logi se bodle vršilo šele po Božiču. To se j^zg^alp v ponedeljek, ko je naznanil senator Lewis iz Illi¬ nois po konferenci s predsednikom VVilsonom, da bode vložil izpre- memibo, po kateri se črta točka o zahtevani naohraizbi naseljencev. To je imelo za posledico, da zah¬ tevajo zagovorniki predloge daljše debate v tej zaidevi. Fonmelno se El Paso, Tex., 23. dec.— Nadalj- na poročila- o številnih političnih umorih in drugih zločinih so priš¬ la preko meje. Iz mesta Meksiko naznanjajo, da je bilo tam tekom zadnjih dni ustreljenih po prekem sodu 16 oseb. Zanesljiva poročila pravijo, da je bilo v Chihuahua tekom zad¬ njega tedna umorjenih 140 ljudi. (Med temi je mnogo bivših čast¬ nikov zvezne armade itn pristašev Carranze. Ustreljeni so bili, kjer so jih dobili, na ulici, v gostilnah ■ali restavracijah, ter tudi v privat¬ nih hišah. Pred dnevi so v glavnem mestu Villa-jeve čete prijele vec mešča¬ nov, ter jih spravile! v Ohilnuahua. Njihova usoda ni znana, ali naj¬ brže so med usmrčenimi. NEVTRALNOST CHILE. BOŽIČNI DAROVI AMERIKE V EVROPI. Berolin, Nemcijia, 22. dec.— Za ogrdke otroke naimenje, ni darovi amerikamslke božične ladje “Ja- son” so prispeli v ponedeljek v Budimpešto. Treba je bilo 52 vo¬ zov, da so spravili darove v cen- WaShington, D. C., 22. dec. - Bduardo Suarez Mujiča, poslanik republike Ohile v TVashingtouu je v torek vročil tajniku Bryanu pre¬ pis odloka vlade v Ghile, ki dolo¬ čuje množino premoga, katerega ■smejo naložiti bojne ladje in trgov¬ ske ladje vojskujočih se vlasti v chilenskih pristaniščh. Odlok pos¬ tane pravomočen dne 1. januarja. Najvažnejša točka je, da smejo bojne laldje vojskujočih se vlasti ■naložiti samo toliko premoga, koli¬ kor ga potrebujejo za vožnjo do prihodnjega pristanišča. Trgov¬ ske ladje, ki bi na Ita ali oni način kršile nevtralnost, sploh ne more¬ jo dobiti premoga. TRI PARNIKE SO ANGLEŽI. USTAVILI. London, Anglija, 23. dec.— U- radno so naznanili v torek v Lon¬ donu, da so bili ustavljeni trije parniki, in sicer danski parnik “Alexandra,” ki je odplul 23. no¬ vembra iz New Yoirka v Kodanj, italijanski parnilk “San Giorgo” in norvežki “Leith”. Zadnjeiime- novana parnika sta bila ustavljena Iz Holandske prihajajo poročila, da pošiljajo Nemci nove čete z ■vzhoda na zapaid. 'Po neki amster¬ damski brzojavki se je peljalo sko- zo Aaiehen v Severni Franciji več tisoč nemških vojakov. NajbSrže nameravajo Nemci zopet začeti z ofenzivo na .zapadnem vojnem po¬ zorišču, kamor so poslali Angleži izdatno pomoč. NAPAD NA FRANCOSKI PARNIK BIL PREPREČEN. New Orleans, La., 23. dec. — Danes zvečer so tukaj aretovali štiri Nemce, pri katerih so našli peklenski stroj z vsebino 75 fun¬ tov dinamita. Peklenski stroj je bil-tako urejen, da bi eksplodiral čez nekaj dni. Nemci so hoteli razstreliti francoski parnik “Ro chambeau”, o katerem so menili, da odpluje v soboto v New York. Parnik pa je 'že 13. dec. Odplul. Bombo so hoteli položiti v skla¬ dišču ladje. Eden aretovanev je izdal načrt, ker ga je pekla vest. NEVTRALNOST ŠVICE. tiralo, kjer jih je poseben odbor v Gibraltarju. Odplula sta iz New razdeljeval. Torka dne 18. novembra. V (5 •se* <♦> <♦> •:♦> <♦> se* mmmm $3 V $3 4 K? SVETI VEČER V v * V | ■ | * n V 53 * 53 ¥ <3 V 1 I 53 . V rebrni plašč zemljo pokriva, Narava mirno spi. Veselje, radost se po njej razliva. Vse zdaj bedi. Priklanjajo se Ti drevesa, Šepečejo ljubko: “Poglej, ozri se gor v nebesa, Kjer angelji pojo...” ¥ 53 M I S 1 i 53 ¥ s? ¥ 4 ® ¥ 53 Pariz, Francija, 23. dec. — Novi zvezni predsednik Švice, Dr. Giu¬ seppe Motta, je podal bernskemu poročevalcu lista “Potit Parisien” sledečo izjavo: “Mi ne smemo biti nič drugega, kot Švicarji. To stališče je edino, katero moremo zavzemati napram položaju v Evt-opi. Ako bi bila dežela napadena, se smatra neg- lede na narodnost napadalca vsa¬ kega za sovražnika.” 4 Neštete lučice prižgane, Po hišah zdaj gore. Drevesa s srebrom posejana, v krasoti se blišče. V čarobno, tiho noč, Iz line vabijo zvonovi, Naznanjajo pojoč, Da bližajo se novi dnovi. '4 8 s? i ’4 V S 4 § '4 $3 ¥ »3 ¥ 53 ¥ 53 V 5? '4 Zvezdice nekaj so uzrle, Nebroj njih nekam zre. Pogled v hlevček so uprle, Kjer pesmi se glase. Čemu se pesmi tam glasijo? Čemu tja zvezd pogled? Povem vam: Dete tam častijo, Ki z jaslic gleda v svet... ¥ 53 $ s 53 | 9. '4 53 ¥ 53 Hm® mmmmmmmm <♦> <♦> mmm&m mmm .• ¥ 5J5 i 53 9R@t& Med temi je general Miguel Del- gado, bivši zvezni komander, ter več drugih izvoznih generalov. ‘Ne¬ kateri se nahajajo v ujetništvu kot talci. Pri aimenikanskeimi konzulu T. D. Edvvardsu je bil vložen protest radi aretacije pod sumom vohun- dtva prijetega Albert, Gonzalesa v Juarezu Aretovanec je baje ameri- kanski državljan. dva angleška 'pddanfc nakar ^ ^ ^ rflN j 0 ik ; ustreljena. Angleški^ M o tem obveščen. WasDiingtoo Dn . . Sonori je bil aretovan' podanik Percy Meaker neje na zahtevo guver^ torena zopet izpuščen nJ 1 vino 5000 pezov. Obi* vdhimstva. ... m, i<5 ield , k . AVashiington, D. C 23 a Brigadni general Bli® ^ obmejnih cet v Nato’ roča, da Ohe^ meksikainski f«* 8 pri se vedno držita svoje postoji« im da se streljanje nadaljol na amerilkanlsko stran lov poročilo ne govori Douglas, Ariz., 22. dec.— Mek- sikanca Jose Escajante in Esteban Gruz sta bila aretovana v Naco- zari pod sumom, da sta umorila Amerikanški konzul Sillima-J glavnem mestu je vročil posUJ poveljnika Villajevnik cet p n T co, Sonora, ^lantorenata lipan v °J a ricnenuu predsedniku Gutienm L eden najp«* V tej poslanici pravi Map.;* i a jšnje obč: da namerava spraviti svojTl Latere. Pac proč od amerikanske meje. 2* , 20 vembra : juje celo, da v soboto njegoin * jaki niso hoteli streljati nazaj, kg so se bali, da .padejo sto amerikansko stran. *l jjjno od Prz eI rije bil P re P ( Semkaj je prišlo poročilo 'h'razilijanškega .poslanika t aat ■ Meksiko, da se bavi Guitienai kabinet z vprašanjem splošne at nestije. H0BS0N0VA PREDLOGA ZA ENKRAT REŠENA. Zbornica je glasovala proti zahte¬ vam suhačev. — Večina je razmeroma majhna. "VMalshington, D. C., 23. dec. — Hobsonova resolucija, ki je imela namen, da bi posamezne državne legislature razpravljale o amend- merntu za splošno prohibicijo, je bila v torek v poslanski zbornici zavrnjena. Za predlotgo je glaso¬ valo 197 posdancev, proti pa 189. Za sprejetje .predloge je bila po¬ trebna dvetretinska večina. Takoj po razglasitvi izida glaso¬ vanja je bila izbornica odgodena za božične praznike. Galerije so bile nabito polne občinstva; opazi¬ ti je bilo tudi veliko žensk. Vodje suhačev naznanjajo, da so pričakovali poraz, ih da za en¬ krat ni misliti, da ibi dobila pred¬ loga potrebno dvetreitinsko večino. Slično predlogo ima rešiti tudi senat, in sicer jo je predložil sen¬ ator Sheppard iz Texas. Če se bode glasovalo o njej še pri tem zasedanju, je dvomljivo. Vodje administracije pravijo, da v očig- led izida glasovanja v poslanski zbornici tega ni pričalkovati. Za, oziroma proti Hobsonovi re¬ soluciji je glasovalo 386 poslancev, k temu številu manjka 61 glasov. Za Hobsonovo resolucijo je gla¬ sovalo 114 demokratov, 68 repub¬ likancev, 11 progvresivcev in 4 na¬ predni republikanci. PROTEST ANGLIJE. Washington, D. C., 22. dec. —- Angleški poslanik v 'W’as l hihlgtonu je objavil v torek sledečo izjavo: ^Vojaški ataše nemškega poslan¬ ištva zagovarja umor žen in otrok v Scarborough in "Whifby po nem¬ škem brodovju s tem, da je sma¬ trati ta mesita za utrjena. Dejstvo pa je, da je Scarborough letovišče, in Whitiby ribiška vas. Mesta nis ta utrjena, in Nemci so začeli bom¬ bardirati brez svarila, ter so poseb¬ no cerkve izvolili za svoj cilj.” ZA MORJENJE. _ Gloucester, M ass., 22.dec.— Ne¬ ki John Hays Hamfond je, kakor saim. zatrjuje, iznajdel novo aartil- jerijsko kroglo, ki razmeče na za¬ detem mestu razžarjeno jeklo. Vs- led tega nastalega ognja skoraj mogoče pogasiti. Nadalje naai$je krvi. Po pr ja Hamimonidl, da se Mio tega vega. orožja kmalu posluževali evropski vojni, ter da je šopi Aljaža je b ije, kjer mu j. »in domače i zvezo z vojskujočimi se dasta ,[j 0 mu je izkaza Temu še pristavlja, da preizital , _ jejo njegovo iznajdbo na S d ?jda; c _ kr Hook. ZAPLENJENO OMAMILO. Nev York, N. V, 22. d«. iCarinski uradniki so v torei i 'lenili na parniku “Adriatic White Star Line 100 ikatljit «! ti je ranjen v ia Arp.tmvflTli ie bil H6‘k i a, ^rfi2plzn a j ja. Aretovaii' je bil sltrežaj poid obtožbo utihotapL Pozneje je 'bil aretovan ja nek Japonec, v katerega stane™ ju so našli pri .preiskan i onifflii Zaplenjeno c Kakor fl T Zdn* na r °dbina 2(ia i na seve p;m P ol iu Vojs] : ' hatran « nazn ‘Prijateljem Se i e domin. . in bol, ». T (str °ievoč ROMUNSKA telj opija, ima vrednost $8,500- no, je uvažanje opij« . države prepovedano. - 4 . j j- nahajata pod jamče' mo se Bdečega kriza maju. Od kro kost le ijfcoljši postrežbi < rešiti življen je bila leva i pove uzrok si drobljenje k. sijajen p stotnik Luci ^ rojaka sta Ja »ez Čade: ®a i z g 0 '-i 1 Loki; umr vsaki na svobodi. bulgarski Petrograd, Bulgarski poslanik ' J(>n , je obvestil rusko vW a>] .stase Romunska Hobiji 1L' nar edni] t* o. razumeli glede velikega dela ozeffl J . ga po balkanski ■ Član atuar Ja > v bulgarškegf naznanja, da je 'L ^ >V- 8l v . ® ( str nosi stopa Ibrez vsais , strani Nemcij 6 a ' |. Jia , ii garska os l tane n e ' _ tal Bulgarski m ^ M torej , s0 s»’ bati. V Petrog potu* zatrjevali, da '« mo i« strahu pre« tralmost. nemški Pariz, Francij 22' coskemu m°f” j e e i t 'Sh, , i 0, pi Sa S.°tem : a riŠi o A .. N :SL i ^ Je § llC-š' . ([U Ski .podvodni .poizkusu, ® P Nižini ‘ trgovko ladD j. n< , Podvodni čoln sni' ■ |5 b č ^, '* b> 2 Nli rušilci- NARODNI vestnik sL ovensko KATOLIŠKO sTgai Z A ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. rlrano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvania. 10 K ° rP ° GLAVNI URADNI KI : rOžEF PETERNEL, Bos 95, Willock, Pa. ,, re j 9 eil“ lk: ik KAROL ZALAR, Bos 547, Forest City, Pa. i podP re ,l“nik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Sprinta, 1 . P' il-P 1 Box \ 07 , Forest City, Pa. r ,i 0 iP : i-VoHN OSOLI N, Box 492, Forest 0ity, Pa. J MARTIN imi a u *0V; 1 23 , ati ^ ta - > e en n J% °Wolž 6t .H Jeki ednik: '^H^TELBAN .: ju Aum nSOL MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. VoSI P ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: j V EC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: irNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. a i, 9 e(in ,k: ’ joHN TORNIC, Box 622, Forest City, Pa. 'l n a>l ? - or11 .’ VKANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaiigh, Pa j j oat K , A RTiN i- lil ,r poro tnlk u ' * Green: 'k?-K Ni h®, aieo. Poti Ati; ‘•J: V stra^ Stfc stran »ovori. orati &\\® a , o NTofeil porimata evrak eri tarenata Intel Gafefj®. pravi liiayy|y stavil mjUnfe sAemeje. & ■fliboto njegonH Arel38ltinwi,\s padejo streli ra m. vlito poroeiio poslanto v sate ipivi (iivliettafti uijem spl®'®' ga ognja skoraj ii ■ Nadalje naaua- a se Mo tega m- nalu posluževali t ter da je stopi t jočimi se Tlastai vlja, da preizb» znajdtbo na Sandy VO OMAMO. iV. Y, 22 . det - liki so v tord up- ik n “Adriatic" d ne 100 škaUjit /pi¬ je bil nek Mj& itožbo ntihotaplj* e bil — ^ „a(i zoruik POROTNI ODBOR: ,„ lu ik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East, Mineral, Kansas ’>I± ivef^F^D’ f— field, Detroit, Mich. ’ UPRAVNI ODBOR: rednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box 11%, Brideeoort O uavnik: ANTON DEMŠAR, Box 135 Broughton, Pa * P ’ 0 j Javnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O Box 707 t City. Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK”. fores* Iz stare domovine. 14 v bolnišni- na kranjsko. Pogreb vojaka .Na Dovjem je bil pokopan vojak Janez Peter- man, eden najpridnejših mladeni- jov tukajšnje občine, edini sin ža¬ lostne matere. Padel ja na bojišču jae 1. novembra, 12 kilometrov vzhodno od Przemysla. Pred dnevi je bil prepeljan oo Rdečega križa ‘ 1 Secession Dunaju. Od krogle mu je bila zdrobljena kost levega stegna. Pri najboljši postrežbi mu ni bilo mo¬ goče rešiti življenja. Amputirana mu je bila leva noga. ' Mrtvaški list pove uzrok smrti: slabost sr¬ en, zdrobljenje kosti in zastrup¬ ljanje krvi. Po prizadevanju žup¬ nika Aljaža je bil prepeljan v Dovje, kjer mu je številno voja- štvo in domače prebivalstvo na¬ pravilo sijajen pogreb. Zadnjo čast mu jo izkazala tudi odlična gospoda: e. kr. okr. glavar Žup- nek. stotnik Luckmann, častniki itd. Dva vojaka sta umrla v Ljub¬ ljani: Janez Čadež od 17. pešpol- sa, doma iz Gorenje vasi pri Škofji Loki; umrl je na tifusu. Inrl je ranjen vojak Peter An¬ ton iz Plzna na Češkem. Številna rodbina. Iz žužember- a zdaj na severnem in južnem ITI K> 0 edano- ' *i}(|P d jan*'® : rdi. ss- .. 22.^'- RuS#’ staEri^l lojnem polju vojskujoči se bratje k bratranci naznanjajo sorodni- iom in prijateljem, da niso mrtvi, lakor se je domnevalo, ampak so * ranjeni in bolni: Prane Kra- laršič (strojevodja), korporal, 5°lan; Izidor Kramaršig (mode- ™), četovodja, ranjen; Emanuel ^amaršie (organist), ranjen v desno lakt; Julij Wramaršič (žel. adnik), narednik, v službi; Er- ; P etr^ J eniški sukač), četovodj i;JanezKramar šič (mizar), če- (jtg^riSt^odja, doma; Janez Kramaršic, kr ' lna: ’ or ’ V L d ubl d ani ; Jo ~ (strojevodja), kor- 3 ' Pora ^ Um rl pred vojno. Ostali so- n fl-j Toniki j 1 « 1 Kramaršig (urar), četovod- ,a ' bolan; Edvard Kramaršic (že- slu- j e f w ali tro^j-sK* r # a) 0^ A. -P mf 1( ,arP l j % oted' pftu 9 'Jt so doslej še zdravi v slu¬ gah. Od mrtvih vstal je zopet eden, !r ’ ® ce r Alojzij Orel, posestnikov ,*? v Zagradcu pri Zatični. Zad- njegovo pismo so dobili dne ' av gusta. Potem ni bilo o njem a dišati. Stariši so povpraševali V8e strani, a nobeden vi vedel J- n atančnega o njem povedati. ■ ‘"kateri so trdili, da je bil težko ^Jen. Imeli so ga vsi za mrtve- , ln brala se je že tudi maša za- . is nica, A kako veselje je bilo, M v . ? oPJ j e f/^j7^ 0 .d°bili 22. novembra pismo 22’ Ji ■V * 9 U v ruske 8 a vjetništva, in sicer iz flt ifl f 4a Stavropo lv Kavkazu. ruskem vietništvu. V izkazu ^ w .,itr|Vb “ st> 32 je bil got mrtev za- P Prilik 27. pešpolka Er- A brat ljubljanskega ob- inskega svetnika Maksa Lillega. Sedaj pa uradni izkaz izgrub št. 66 poroča, da poročnik Maks Lilleg živi. Nahaja se v ruskem vojnem vjetništvu v Slobodskem, okraj Vjatka. Iz ruskega v jetništva je pisal rezervni poročnik pri 28. pešpol¬ ku Evgen Tujek. Zadnje poročilo od njega je došlo s severnega bo- jičča dne’ 3. septembra. V pismu, ki ga je prejela njegova soproga v Ljubljani in ki je datirano s 24. oktobrom, omenja, da je bil dne 8. oktobra v vojaški bolniš- niči v Kijevu operiran na nogi. Nahaja se sedaj v vojaški bolniš¬ nici v Kostromi severo vzhodno od Moskve, kjer najbrž tudi ostane ves čas svojega vjetmstva. Godi se mu dobro in bo — kakor po- ro g a — popolnoma okreval. V srbskem vjetništvu je vojaški pisatelj stotnik Adam Perme, o katerem se je začetkom vojne pi¬ salo, da je mrtev. Težko ranjenega so Srbi prepeljali v Niš, kjer je ozdravel. Pogreša se od 24. avgusta na¬ prej Ljubljančan narednik Vik¬ tor Koleša od 7. lovskega bataljo¬ na, 3. stotnija. Odšel je na sever¬ no bojišče. Po njem poizveduje njegov oče Anton Koleša, Hreno¬ va ulica 16 v Ljubljani. Kolesa je 73 let star in ima šest sinov v Pogreša se Fran Petan, 26. d-o mobranskega pešpolka, 1. stotni¬ je ki je bil izkazan kot ranjen. Po njem poizveduje Fran Petan v Stari vasi, Videm-Krško. Za pomorske aspirante so ime¬ novani absolvirani srednješolci: Vladimir Andoljček, Ivan Levec, Metod Pirc, Mirko Plemeiss, Al¬ fonz Zajc in Erih Čuber. Mehikanec. Pomotoma se je tr¬ dilo, da je Perko zadnji še zrveci Ljubljančan, ki je sluzil v Me ki. V Ljubljani živi še e. kr. nad- oficijal Avgust Pokorn, ki je tudi še služil v Mehiki. Visoke cene živil. Iz Bele K jine poročajo: Cene živil pri nas rastejo od dne do dne, ker .se je pojavilo izredno veliko prekup- cev ne samo izmed tujcev, ampak tudi med domačini. Skupljujejo krompir in žito P o izredno visoki ceni. Ako bo šlo tako naprej bo¬ do domačini trpeli pomanjkanje. Okrajno glavorstvo bl ”' ie ročiti žandarmeriji, da takim p kupcem ustavi njih posel. Umevl no je, da kmetovalec, posebno u- božni, rad proda za dobro ceno svoje pridelke; a žalibog toliko, da jih bo moral sam kupovati za visoko ceno, ko jih 1> 0 nujno po treboval. Zna se celo zgoditi, da še za seme ne bo prihranil žita. Suhih češpelj so odpeljali veg va¬ gonov. Cena kruhu je zdavnaj po¬ skočila. Žemljica za 4 vin. je ko¬ maj za enkrat v usta. Zvišanje cene petroleja. C. kr, deželna vlada za Kranjsko raz¬ glaša, spreminjajoč deloma svoj razglas z dne 6. oktobra t. L, da je določena sedaj maksimalna ce¬ na pri nadrobni prodaji petroleja v vseh ljubljanskih trgovinah li¬ ter po 50 vin. Ta cena ostane do preklica, in sicer z ozirom na o- kolnost, da so tovarne pri prodaji petroleja na debelo zopet zvišale cene pri 100 kg za 5 K. Ranjenci. Dne 19. nov. so pri¬ peljali 78 v Galiciji ranjenih vo¬ jakov v Novo mesto, kjer so oskr¬ bovani v ženski bolnišnici. Smrtna kosa. Umrl je v Rep- njah pri Vodicah dne 22. novem¬ bra Jurij Dernovšek, zlatomašnik u pokoju. Pokojnik je bil rojen 23. aprila 1834. — V Krškem na Dolenjskem je umrl Anton Ru¬ pert, posestnik in gostilničar, star 72 let. Bil je spoštovan v vseh krogih. Rajni je oče soproge davčnega upravitelja Drolla v Postojni. — Umrl je ljubljanski someščan, posestnik in gostilničar Anton Gorše v starosti 60 let. Pokojnik je bil mnogo let kanti- ner v vojašnici 27. pešpolka. Umrli so v Ljubljani: Helena Barbiš, kočarjeva žena, 54 let. — Anton Zupančič, sin železniškega sprevodnika, 20 mesecev. — An¬ tonija Zupančič, mestna uboga, uboga, 90 let. — Josip Siklusky, mizarč poljski begunec, 34 let. — Ana Vavpotič, žena mizarskega pomočnika, 24 let. — Marija Kor- bič, mestna uboga, 81 let. Zdravstveno stanje Ljubljane. V gasu od 8. do 14. nov. se je ro¬ dilo 20 otrok, mrtvorojena sta bi¬ la 2; umrlo je 18 oseb, izmed ka¬ terih je bilo 9 domačinov. Za je¬ tiko so umrle. 4 osebe, med njimi tiko so umrle 4 osebe, med njimi 3 tujci, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 3. Naznanjen je i slučaj tifuza (vojak) in 3 slučaji vratiče. Zastrupila se je v Zagrebu 29 let stara Marija Videnič, doma iz Čateža. Umrla je kmalu po zavži- tju strupa. Ponesrečili .. .so. Vlagateljica Frančiška Rozmanova je hotela v Zesehkovi tovarni za vrečice v Ljubljani iz stroja potegniti raz¬ trgan papir, a je prišla z levim kazalcem med dva valjarja teko¬ čega stroga, katera sta ji prste zmečkala. — Delavka Apolonija Kosova je prišla v ljubljanski to¬ varni za lep z desnim prstancem v stroj, ki ji ga je zmečkal. Obe sta morali zapustiti delo in iskati zdravniške pomoči. — Marko Gi- ljača, 12 let stari delavca sin v Podbrezju, se je ponesrečil; na neznani način mu je slamorezni¬ ca poškodovala desno nogo. Hlapca Franceta Ivana je v. Mo¬ šah sosedove hlapec po nesreči su¬ nil, da je z desno nogo priletel v slamoreznico in si jo nevarno po¬ škodoval. — V Zagradcu je sla¬ moreznica 7 let staremu dečku Ivanu Krek, čigar stariš i bivajo v Ameriki, na neznan način ne¬ varno počkodovala levo roko. Obsojen morilec. 44 let stari A. Lekane iz Most je prišel v noči 3. sept. v. neko kočo, ki jo je oprav¬ ljala Rozalija Selišnik, in je le-to z udarci po glavi ubil. Sodišče v Ljubljani ga je obsodilo na deset let težke ječe. Na pozovalni oddelek v dežel¬ ni bolnišnici so prepeljali v Ljub¬ ljani interniranego Jakoba Želeta s Primorskega. Tatovi. Posestniku Francu Kr- žiču v Rakitni je bila pred več dnevi iz odprte omare ukradena denarnica s 40 K, neki ženi, sta¬ nujoči v isti hiši, pa denarnica s 30 K. V Kržieevi omari je bilo dosti veg denarja, a tat je bil skromen in se je zadovolil s 40 K. Cez nekaj dni pa je tate prinesel denarnico s 30 K nazaj in jo ne¬ opazen pustil v hiši. A Zalogu pri Škofeljci je neznan tat posest¬ niku Jožefu Skubicu odnesel 300 kilogramov koruze. Konja in voz poneveril. V Ladi- nji vasi je nek mlad, neznan mo¬ ški nakupoval poljske pridelke. Ko jih je dovolj nakupil, je pro¬ sil posesnika Jožefa Piškurja, da bi mu posodil konja in voz, s ka¬ terim ho nakupljeno blago odpe¬ ljal na določen kraj. Piškur je prošnji ustregel ter neznancu po¬ sodil voz s konjem, a mu ga ta še dosedaj ni pripeljal nazaj in tudi ni upati, da to stori pozneje. Sneg. Po prav mrzlih dneh je začel padati sneg in leži v gorah že prav na visoko. Nov odvetnik. Dr. Fran Jerala, odvetnik, se je. nastanil v Škofji Loki ter ondi odprl svojo odvet¬ niško pisarno. Promocija. Dne 20. nov. je pro¬ moviral na dunajskem vseučilišču Mavricij Matjašič, starejšina dru¬ štva sv ob. slov. akad. “Sava” za doktorja vsega zdravilstva. Iz davčne službe. Davčni prak¬ tikant Ivan Kranjc je imenovna davčnim asistentom. Poroka. Edvard Grom, glan slo¬ venskega gledališča v Trstu, se je poročil z gdč. Hermo Hardt-Uster- null, bivšo članico ces. jubilejne¬ ga gledališča v Ljubljani. ŠTAJERSKO. Padel je na severnem bojišču stotnik domobranskega polka št. 27 Just Jašiček. Kot mrtvega izkazuje seznamek izgub št. 59 nadporočnika pri 36. pešpolku julija Defraneeschija. Umrl je na potu skozi Meran 17. nov. povelnjik 87. (celjskega* pešpolka polkovnik Dioniz Ra- batsch. Vnila sta se na svoje domove na bojišču ranjena: profesor dr. Ljudevit Pivko in odvetniški u- radnik Fran Painhart. S severnega bojišča sta se vrni¬ la v Gradec rezrevna kadeta Fr. Remic in Ivan Zorc, oba težko o- bolela za ravmatizmom. Kadet Zorc je bil navzoč, ko je. bil ka¬ det Ružička na smrt zadet. Samomor črnovojnika. 42 letne¬ ga infanterista 27. črnovojniške- ga polka Ivana Starca iz Rihpov- ca, občina Trebnje, katerega so pogrešali od 19. nov., so 21. nov. našli ustreljenega v Rihpovcu. Zraven njega je ležala lovska eno- eevča, s katero se je ustrelil. Sta¬ rec je bil pred tremi leti umobo- len ter je samomor najbrže izvršil v napadu blaznosti. V ruskem vjetništvu.Alojzij Finžgar, odvetniški uradnik v Ce¬ lju, je bil v bitki pri- Grodeku 9. sept. težko ranjen in si je strl ro¬ ko. Rusi so ga vjeli. Sedaj leži v bolnišnici v Kijevu. Zdravje se mu že vrača. — Iz ruskega vjet- ništva je pisal odvetniški kandi¬ date dr. Ivan Režek, da je bil 26. avg. pri. Przemyslanih ranjen in vjet. Zdaj se nahaja v Stavropolu v Kavkazu in je ozdravel. Oproščen. Te dni se je vršila pred vojaškim sodiščem v Grad¬ cu obravnava proti davčnemu u- pravitelju Alojziju Knezu radi pregrešk po ® 305. kaz. zak. Ob¬ ravnava je dokazala popolno nje¬ govo nedolžnost. Bil je oproščen in takoj izpuščen iz zapora, v ka¬ terem je bil od meseca avgusta. Obisk. Prihodnže dni obišče nadvojvoda Evgen ormoško bol¬ nišnico nemškega viteškega reda. Umrl na steklin. V Gradcu je v AVieslerjevem zavodu umrl ma riborski milijonar Jožef Iranz, lastnik paromlina in drugih indu¬ strijskih podjetij. Letošnjo po¬ mlad je Franza ugriznil njegov lasten stekel pes. Čeravno so ga čez par dni poslali na Dunaj, ven¬ dar mu je steklina prešla že v kri in ni bilo več rešitve ran j. DOMA. Piškoti k čaju. Zgneti v testo 56 dek fine, presejane moke, 25 dek sladkorja, 3 cela jajca, 6 dek surovega masla, % litra sladke sveže smetane in 5 dek jedilne so¬ de (dvojno oglijeno kislega natro- na). Zvaljaj testo in izreži z mo¬ delčki iz njega ražlične oblike, ki jih speci pečici. Te vrste pecivo se jako dolgo ohrani. Fin suhor. Mešaj pol ure 50 dek sladkorja s petimi celimi ja¬ jci, potem prideni nastrganih o- lupkov polovice limone, dve žilici vanilijevega sladkoija, eno žličico cimeta, o dek drobno zrezanega ci- tronata, 18 dek na tanke rezance zrezanih mandljev in 26 dek najfinejše pšenične moke. Zmešaj to testo in ga deni v namazano forma. Peci suhor eno uro, potem reži še cročega in ga v pečici na obeh straneh lepo rumeno opeci. American Eichange ^=8ank^^ i KG! NI A — MINN Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 3°| 0 obresti od vlog. John L. Golob glavni zastopnik National Life Insu¬ rance Co. of the U. S., se priporoča rojakom za prijaznost in naklon j e - nost. Zastopam eno naj sigurne j šili zavarovalnih družb, kjer se morete zavarovati tudi na ta način, da dobi¬ te po preteku gotovega časa izplača¬ no zavarovalnino v gotovini. Pišite po podrobnosti na naslov JOHN L. GOLOB 287-8 EXCHANGE BUILDING DULUTH, MINN. V_ i VIRGINIA BREVVING COMPANV Varitelji fine pive. Virginia Minn. - ODGODENA STAROST. Starost, pri čemur menimo stop- novalno oslabelost telesa in duha, izgubo teka. in energije, zapeko s svojimi posledicami in neprilika- mii, znani 'vsakomur, je čestokrat predčasna. Vzrok tega je v mnogih slučajih neka nepravilnost v pre¬ bavnih organih. V takem slučaju je treba rabiti Trinerjevo ameri¬ ško- zdravilno grenko vino. To iz¬ vrstno sredstvo pri takojšnji upo¬ rabi odpravi zapeko, ki je v navad nih slučajih vzrok vseh neprilik, in obenem ojači te organe. Kakor hitro le-ti pravilno delujejo, se iz¬ ognete starosti. Cena $1.00. V le¬ karnah. Joseph Triner, izdelova¬ lec, 1333-1339, So. Ashland Ave., Chicago, 111. * # * Boleče mišicein ude, oslabelo telo- je treba dobro udrgniti s Tri¬ ner’« Liniment. Cena 25 ali 50 c, s pošto 35 ali 60 e. ŠEGE NARODOV. Z veseljem naznanjamo, da je Mr. Joseph Triner iz Chicage letos zopet izdal lep koledar za 1. 1915. Kaže noše in šege mnogih naro¬ dov, le obžalovati je, da radi po¬ manjkanja prostora ni bilo mogo¬ če spraviti slike vseh narodov na koledar, kar pa se upa, da se stori s prihodnjim letom. En tak kole¬ dar se vam odpošlje, če nam po¬ šljete lOe v denarju ali znamkah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ash¬ land Ave., Chicago, 111. Koledarji se razpošiljajo po 1. decembru. (Adv. 11-18-24) Prodajam Belo vino sodček po $35.00 Rudeče “ “ “ 25.00 Tropinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, 16205 St. Clair Avenue, Collinwood Sta. CLEVELAND. OHIO. DR. B. J. STAHMAN ZOBOZDRAVNIK uraduje za stalno poleg banke, prva vrata od Kovačevega saloona. URADNE URE: Od 9. do 12. ure dopoldne. Od 2. do 5. ure popoldne. Od 7. do 8. ure zvečer. Druge ure po dogovoru. Izdeluje vsa v zobodravniško stroko spadajoča dela brez bolečin. CEHE NIZKE. L- PRIPOROČAM . , GOSTILNO, kjer imam fine sobe za PRENOČI- rojakom n \ ' ] bre7 hraNE. — Postrežba točna. Točim vedno sveže PAPSIUPIVO? prodajam fine UNIJSKE SMOTKE, kakor tudi dobro zna- no HORVATOVO ŽGANJE. Za obilen poset se najvljudneje priporoča Valentin Maci 417 VIRGINIA ST. in FIRST AVE.. MILWAUKEE, WISS. You 11 NeverRejJret Travelinft on the Soo” Courteous Trainraen,Modem Steel Framed ' m mm Trains With Every Convonience, OnTime Tc* Milwaukee and Chicago TltKET J,p SEHReY-0-P-A-DULUTH U« , r c- DULUTH-SUPERIOR ST. B, 6«AV.W. urricca jupERIOR-823TOWER AV. FIRST NATIONAL BANKf Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°|o Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. V % U' s Vif i'4 & V A Pridite in se prepričajte! p A Z BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI 72STNIK”. Vsi otroci zatrjujejo da ie naiboliši kruh iz Duluth Universal moko (Najboljša moka za kruh) Vam je nemogoče dobiti dober kruh, ako vaiš mlinar ne upo¬ rablja dobro pšenico.—Naša moka je najboljše vrste za vašo peko, iu je tudi drugačna. Prepričajte se sami MLJETA PRI DULUTH UNIVERSAL MILLING COMPANV Fitger Brevving Co. Duluth - Mino. Vičlna slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkihgiR stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. 1 ■’ " I k _ v • ... -'1 ■' \ ‘ • . { ^ ' t I • ' ‘ : - J ' •. > p' !’ i\ i v k < r \ i k NARODNI VESTNIK (NATIONAL HERALD) Ovraert and published by the SIiOTENIAN PKINTING & PUBLISHINO COMPANT a Corporation. Plače of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. NATIONAL HERALD Issued every Monday, Wednesday and Priday; subscription yearly $2.00. The best Advertising medium among Slovenians in the Northwest. Kates on application Entered as second-class matter May 11 1911 at the post Office Duluth, Minil., under the Act March 3, 1879. NARODNI VESTNIK izdaja SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA, DULUTH, MINN. Izhaja vsak ponedeljek, sreda in petek. Naročnina stane: Za Ameriko za celo leto za pol leta Za Evropo In Canado za celo leto , . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčajo. Denarne poSiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “HABOBHI VESTNIK,” 405 W. Michigan Street Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. BOŽIČ. Zopet so prišli uajlepiši prazniki, kar jih obhaja človeški rod, prija-' izni dnevi rodbinske sreče, ki jih vsakdo z veseljem pozdravlja, da- si se le malokdo zaveda, kako stari in icastitljevi, da so, in kako se je tekom dolgih stoletij predrugači, njih pomen in njih značaj. Že v pradavnih časih so narodi slovesno obhajali Božič in do naših dni se je ohranilo vse polno spomi¬ nov, pesmic in navad na tiste pa- ganske čase. Dies natalis invicti, rojstni dan nepremagljivega soln- ca, so imenovali stari Rimljani bo¬ žični dan in rojstvo, novega solnea, ki je izvor vsega življenja, so pra.z novali ta dan tako stari Slovani, kakor stari Germani. Raziskovalci slovanskih in germanskih starožit 'osti so o tem mnogo zanimivega '»■kisali in ramjki Navratil je pred ’eti v ‘ ‘ Letopisu Slovenske Mati- < izbral vse kar se je med nami , hranilo navad in pesmic izza po- i 'inskih časov. Zmagujoča kristjainiska vera se 's v mnogih ozirih spretno prila¬ godila starim ukoreninjenim na¬ badam, ker je tako najlaglje pri- lobila ljudska srca, samo da je da¬ la takim navadam drugačen po¬ men in drugačen smisel. Kakor so 'z poganskih tempeljev nastala kristjanska svetišča, iz poganskih navad fcristjanske, talko je tudi iz rojstnega dneva solnea nastal rojstni dan Iizveličarjev. Kdaj se je Kristus rodil, tega zgodovina ni natančno dognala. Šele v nekem zapisniku- fcristjanskih praznikov iz leta 354. je prvič rečeno, da je 125. december rojstni dan Kristu- Esov, pozneje pa je cesar Justinian | s posebno postavo določil, da naj j se 25. december praznuje rojstvo Izveličarjevo. Še drugo pogansko navado je žitev rojstva Izveličarjevega s sta¬ rim poganskim praznikom sol učne ga rojstva. So-lnc e je luč in življe¬ nje — Kristus je Luč sveta in sol življenja. Kako lahko so. se starih poganskih navad držeči se narodi prilagodili novi vsebini božičnega praznovanja; menda še slutili ni¬ so, da se je kaj premenilo in da je praznovanje Božiča dobilo drugo | vsebino. Še drugo pagansko navaido je cerkev izdružila z božičnimi prazni ki. Že stari Rimljani so na slove¬ sen način praznovali novo leto. V vsaki hiši je bila postavljena ta- bula f-ortunae, miza izobilja. Ta miza je 'bila bogato obložena z naj boljšim, kar je premogla hiša, in okrašena je bila z (zelenjem in s cvetjem, kajti to je pomenilo, naj bi bilo novo leto bogato in plodo¬ vito. To praznovanje novega leta je cerkev 'združila s praznovanjem rojstva Izveličarjevega na božič¬ ne dni. Tekom časa so ljudje popolno¬ ma pozabili, da so nekoč o Božiču praznovali rojstvo novega solnea in pozdravljali novo leto; hožič- čni dnevi so postali verski prazni¬ ki in kar se je ohranilo navad izza poganskih časov, vse so izgubile svoj prvotni smisel. Božični praz¬ niki so postali verska slovesnost, imeli so dolga stoletja konfesijo- malen značaj 1 in ga imajo deloma še dandanes. Narodi so božične praznike obhajali s posebno slo¬ vesnostjo, da so bile dolgo časa v navadi dramatične predstave v noči od 24. na 25. decembra. V dobi misticizma so zadobili božični prazniki svoj največji po¬ men. Takrat se je mislilo, da se vsako leto na sveti večer ponove čudeži, ki so se zgodili v noči Iz¬ veličarjevega rojstva. Mislilo se je, da vnoci od 24. na 25. decem- BOŽIČNI SEN. bra ozelenele in vzcveto in rode drevesa v gozdih in oznanjajo srečo. Iz tega zanimanja je nastala na¬ vada, ki se je v mnogih deželah in pri različnih narodih tako udoma¬ čila, da je postala v naših časih pravzaprav bistveni del božičnega slavlja. Začeli so postavljati v hi¬ še črešnjeve vejice, da bi vzcvete¬ le za božične dni. Če so vzcvetele je to pomenilo srečo. Koder so na¬ stala večja mesta in ni bilo dobiti črešnjevih vejic, so začeli postav- lj j ati v hiše Vršičke smrek in jelk in .tekom časa so se navadili, da so te vršičke in vrhove okitili s pisa¬ nimi stvarmi in obešali nanje lu- čice. Tako so drevesca v hišah vz¬ cvetela in ožarela in rodila — da¬ rila, položena pod ta drevesca. Najbolj se je udomačila ta na¬ vada obdarovanja med Angle¬ ži, kjer se sploh božični prazniki najbolj slovesno obhajajo, pa tu¬ di med Skandinavci in med Nem¬ ci, dočim je med Slovani, med Francozi in Italijani manj razšir¬ jena. Povsod pa imajo na sveti ve¬ čer kaj zelenega v hiši v znak, naj bi v novem letu vse lep-o ozelenelo, vzcvetelo in dobro rodilo in prine¬ slo hiši Srečo in blagoslov. Božični prazniki so v naših ča¬ sih izgubili precejšen del svojega konfesijonalneiga značaja. Še de¬ lajo na deželi jaslice, še hodijo ljudje k polnočnicam in sploh v cerkev, ali glavno praznovanje je vendar v največji meri omejeno na dom. Kdor ni prisiljen, ne gre na sveti večer rad z doma. Kakor je bil Božič v poganskih časih praiznik rojstva nepremagljivega solnea, kakor je bil v srednjem ve¬ ku pretežno cerkven verski praz¬ nik, proslava rojstva Gospodove¬ ga, tako postaja sedaj vse bolj praznik, rodbinskega življenj?. V' naši dobi se je vse življenje zelo predrugačilo -— nič več ni tistega rodbinskega življenja, kakor je Ibi- > nekdaj, zlasti ne v mestih, toda enkrat na letu,,v božičnih dneh, se ■zbero vsi člani rodbine na tiho praznovanje v domačem krogu, ka 'kor bi čutili potrebo, da se strnejo in da si kakor dobri -kameraJdje se¬ žejo v roke. Božični prazniki postajajo rod¬ binski prazniki, dnevi rodbinske sreče ne le kristjanom, nego tudi nekristjanom. V različnih potopi¬ sih je citati, kako se udomačuje praznovanje Božiča tudi na Japon skem in na Kitajskem, seveda le v odličnih krogih in to po vplivu fomfcaj naseljenih Angležev. Pa čemu bi hodili tako daleč, ko ima¬ mo bližje prav drastične iizglede. Kdor je kdaj živel na Dunaju, je imel priliko spoznati, da ne" pro¬ dajo nikjer toliko božičnih dre¬ vesc, kakor v Leopoldstadt, kjer stanuje največ Židov, in lahko se je prepričal, da je skor-o ni židov¬ ske rodbine, kjer bi na sveti ve¬ čer ne gorelo božično drevo. Židje so pač spoznali, kako poetično rodbinsko slavijo so božični praz- r dd in oprijeli so se ga in goje ga skoro bolj, kakor kristjani. V rodbini korenini vsak človek, rodbina je temelj vsega družabne’ ga reda, rodbina je podlaga vse¬ mu življenju in vsi sreči. Zapušče¬ ne 0 in izkoreninjemec ne občuti nikdar talko britfco svoje osamelo¬ sti, 'kakor ravno v božičnih dneh in kdor ima svoj dom in svojo rod¬ bino, ni vse leto tako .srečen, ka¬ kor o božičnih praznikih. Bila je sveta noč. Mesec, kakor bi čutil skrivnost obžične noči,, razlival je svojo srebrno svetlobo po s snegom pokriti zemlji. Zatop¬ ljen v misli sedel sem pri mesečni svetlobi v sobici, roke sklenjene k molitvi. . . Bil sem sam, v tujini, daleč od svojih; nikdo me mi po¬ znal, nikdo me ljubil. Britka 'raz¬ očaranja sem že doživel, a tudi od prihodu j osti nisem imel kaj upati in pričakovati. Želel sem si, da bi bil zopet to brezskrbno dete ko ne¬ kdaj, da bi praznoval božični praz¬ nik v otroškem veselji in nedolž¬ nosti. Pri tem sem usaml... Tu se mi je zazdelo, da sem po¬ stal zopet otrok. Alj bil sem umrl, moja duša vzela je na sebe drugo telo, ki se je bliščalo in imelo sre¬ brne peroti. Bill je božični večer in jaz sem plaval nad zemljo. Tu zaslišim (tiho, skrivnostno petje; ti¬ soči in tisoči angel jev bili so okoli mene, nadnaravna (krasota in blišč ■sta se razširjala, in v sredi tega kroga bilo je Božje dete. V levici ■je držalo svetovno obel, okrašeno s križem; z desnico je blagoslav - Ijalo. Tudi na mene položilo je Bo¬ žje dete roko in govorilo: “Pridi, bratec moj, prepevaj iz mojimi am- gelji, pojdi z menoj v stunovaUšča ljudi, in videl boš, kako srečo jim danes prinašam. ’ ’ Tako je govorilo Božje dete k meni, in v tem trenutku začeli so angelji prepevati. In kamorkoli je to dete v spremstvu angeljev prišlo, slišalo se je zvonenje zvo¬ nov, iz daljave' pa so se bliščale lu či. Prihajale so iiz 'krasnih palač in iz bornih bajtic. Povsod so priča kovali Božje dete na božični večer. — So pa bili tudi vsi vredni, da bi jih Božje dete osrečilo??. . . In slavnostno done orgije 'raz kor: “Bog je ljubezen,” in v tiso¬ čerih srcih odmeva glas: “Bog je ljubizeen. .. ” In ljudstvo pada na kolena. .. Sovražnik podaje svojo desnico v spravo sovražniku, srd, želja po maščevanju, gnjev, izginja iz nje¬ govega srca, zakaj notranji glas mu veli: “Bog je ljulbezen... ” Zgubljeni sin se vrača v očetov dom, na očetove prsi med solzami naslanja svojo iglavo in prosi od¬ puščanja. .. Vse se veseli in radu- je: “Bog je ljubezen. .. ” Prebudilo me je jutranje zvone¬ nje. Nisem vedel, sem-li v spanji ali čuječ sanjal o posetu Božjega deteta na zemljo. Ko pa so pri tretji maši' na Sveti dan zadonele besede: “In beseda je meso po¬ stala,” tedaj se je v tujini tazra- dostilo' tudi moje srce in vzklikni¬ lo: “Bog je ljubezen, in kdor osta¬ ne v ljubezni, ostane v Bogu in Bog v njem. .. . Božje dete pokazalo je z roko na kočico, ki je slonela ob skalnati šteni, kakor bi iskala- 'zavetja pred ibiirjo in viharji. Tja so hiteli an- gelijci. Bilo je tiho v kočici. Ni se raz¬ legala božična pesem, ni bilo sli¬ šati veselih lasgov. A ob postelji slonela je mati. Ležalo je tam li¬ mita joče dete, s plavimi kodri, kot 'lilija, belega obraza, s na prsi skle¬ njenimi ročicami. Mati je od ža¬ losti in truda ušniula; na njenih obrvih lesketale so se še kot biseri njene solze. K detetu je hitelo Božje dete. Nagnilo se je čez umirajoče dete, in je poljubilo. Rajski nasmeh raz¬ lil se je po obrazu umirajočega otročička, Božje dete je je pritis¬ nilo k sebi. In glej — v tem tre- notiku bil je angel j, položilo ga je B-ožje dete materi v naročje, in še¬ petal >je angelj: “Na svidenje, ma¬ mica, na svidenje. ...” In vsa bla¬ žena smehljala se je mati v snu. .. POJASNILO. Današnja izdaja se nam je zakasnila vsled neizogibnih sprememb v osobju tiskarne, zatoraj uljudno prosimo cen¬ jene čitatelje in oglašatelje za malo potrpljenja. List se mogoče še zamudi za dve ali tri številke, toda z novim le¬ tom prevzame vodstvo novo tehnično osobje in obljublja¬ mo vsem odjemalcem, da bo¬ demo potem storili vse, kar bode v naših močeh, da pov- spemo list in popravimo, kar smo primorani sedaj zaostati. Nadalje naznanjamo vsemu občinstvu, da g. Joseph Kos- hak ni več vposlen pri Narod¬ nem Vestniku in nima pri tem podjetju nič več za opraviti. Tiskovna Družba odklanja vso odgovornost za njegovo nadaljno postopanje glede ter¬ jatve dolgov ali nabiranja oglasov ali druzega dela. Če pa ima kateri rojak kakih pogodb z g. Koshakom ali naročenega kaj dela, ki se tiče tiskarne, naj to takoj spo¬ roči upravništvu lista. GE0. L. BR0ZICH, predsednik. pričajte se. — John Grahek, čev¬ ljar, Sheridan St., Ely, Minn. (Dec. 18—21)'. — Prva državna banka na Ely, Minn. naznanja tem potom cenje¬ nim rojakom v Ely in okolici, da ima v zalogi krasen stenski kole¬ dar, katerega se dobi na zahte¬ vo. Nadalje naznanjam cenjenim ro jakom glede pošiljanja denarja v staro domovino, da je denarni kurz jako nestanoviten. Cene se preminjajo skoraj vsak dan; vse je odvisno od vojnih poročil, ka tera so pa tudi zelo nezanesljiva. Zatoraj ni priporočati pošiljati velikih svot, zagotavljamo pa vsa¬ kemu, da pošiljamo denar po kar mogoče nizki ceni. Kadar pošlje¬ te, vprašajte za ceno najprej pri nas. Vse pošiljatve jamčimo pro¬ ti izgubi. Na več vprašanj glede bančnih vlog odgovarjamo, da točno iz¬ plačujemo vse vloge, kadar vlaga¬ telj zahteva. Denar Vam je pri nas popolnoma varen in dobiti >i,. kadarkoli ga rabite. Če ga pa pu¬ stite na banki do tri mesece ali več, dobite obresti od prvega dne. Danes je čas za hraniti, vsak do¬ lar prihranjen Vam prav pride, posebno še, če ga imate na banki, kjer ga lahko vsak čas dobite. Vsakakršna pojasnila Vam dva j ge volje damo na zahtevo. Ogla¬ site se toraj pri nas v popolnem | zaupanju, da bodete pošteno in točno postreženi. Svoji k svojim! &eo L. Brozich, blagajnik. (D. p). * Kašelj in prehlad] ♦ ♦ # ♦ «*- * ❖ ♦ ♦ O ❖ ♦ ❖ ♦ ❖ ♦ ❖ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ vnetje sapnika, oslovski kašelj, se pravilno zdravijo s pomočjo SEVERAS BALSAM FOR LUNGS bolnogr!o. brt„, win * ♦ sem hucTkareiri® 1 ^^ 'ES vnetje sapnika, t J? ,. do| e«raho vnetje sapnika, toda W bil dve steklen Pori - . - dv &££ 3 £ae iu zama za pljuf a v kakih? 151 i Prosim objavite dru £ i Pitali o i z bor no iti'\ (la bodo pripravkov.” JoiS|^ v H. Pa «e, S. j] [Severov Balzam za pljuča]. Je zelo uspešni pripravek kar potr¬ juje sledeče pismo, katero smo pred kratkim prejeli: Ne recite lekarnarju samo- “n mi kaj zoper kašelj". 0m ra’s Balsam for Lungs iu ne ^ nadomestitev. vze nui« Cena 23 in 50 centov. V vseh lekarnah. Za rabo v zvezi pri zdravljenju kašljev in prehladov priporočamo Severa’s Goid and Grip Tablets [Severove Tablete zoper prehlad in bripo]. Cena 25 centov v lekarnah. Ali že imate svezek Severovega Almanaha za 19155 Ako ne, dobite ga od vaše ea lekarnarja ali od i 1 nas.. W. F. Severa Co., c«,„ y Miners National Bank/^ ** EVELETH, MINN. HOMESTEAD-ZEMLJIŠČA. Kdor rojakov želi iti na farmo, naj si ogleda preje zemljišča, ka¬ tera imam jaz na razpolago po zelo nizki ceni. Zemlja je najboljše vr¬ ste. Kdor pozna lego in zemljo v gorenjem delu Minnesote, da se ■bode tudi čudil nizki ceni. — Pišite ali se zglasite osebno pri Pat J. Greaney, Greaney, Minn. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. 0 «ss [Kapitan, preostanek in delniška] odgovornost S74.000.00 0 -s « Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne Mo na vse strani sveta, pos P? 0 Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI, MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! iorthwesi o parobr Za oglase tujih in nepoznani! tvrd ne prevzame ne uredništvi ne upravništvo nobene odgovorno ti. Nekatere stvari so dobre, ven dar je boljši: drži nego lovi. Veličastno, a vendar ljubeznivo, miroljubno, a kakor v zmagoslav¬ ju oglašali so se zvonovi /e CHICAGO, ILL TRINER-JEVO ameriško zdravilno grenko vino. ktero bo redkokedaj ostalo brezuspešno. Ona je zaneslji ' 0 zdravil 0 pri prebavnih boleznih, izčisti najprvo vse drobovje ter izžene iz njega vso nesnago ter ga potem tako ojači, da za | more delovati brez vsake pomoči. veda ^alne In« To moderno zdravilo ima prijeten grenki okus ter deluje hitro in uspe«* 1 Rabiti bi ga morali, kadarkoli vas muči zapeka m ni posledice, kadar imate bolečine v trebuhu in kadai koli P te na kaki bolezni, ki je v zvezi z zapeko. DOBI SE V LEKARNAH. JOS. TRINER, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, Ne pozabite, da ima Trinerjev liniment dobre uspehe v revmatični m uh bolečinah, pri okorelosti mišic in sklepov, pri oteklinah m izvine 3 Imejte ga vedno doma pri rokah, da je lahko takoj rabite, a o je neuf 81 ' EL Var mat lnlaci tek Mi Ean ; kate •'0 °e e < C' S h ■\ NARODNI VESTNIK h 0» , 'HV ° r ov '■»fcN kil > d 1 ^- >ii ,v%. »o 1,1 l l As «8 OOHK TIP .HV>H 4 'rsfto.‘rmrsn iilkjnMMi i, j.Bb Rabite dober tobak Najboljši pridelek v Ameriki x ^»to, "■ah. ' SY ^k f' !i »IS( Cash kuponi v vsakem zavoju Kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete Vsakdo jih pozna Vsakdo jih kadi Vsakdo jih hvali Vsaki trgovec jih prodaja. Od Etoiffej* 'i$wm '.cv TTO-iut c;r;, . <0; Božič na bojnem polju Božič, sveti večer! Kaka čuv- stva navdajajo pri teh besedah člo¬ veško srce ?... Zvonovi oznanjajo staro novico: Slava Bogu na- višavah i nmi'r lju¬ dem na zemlji; po mestih in vaseh, čez hrib i ndol, ni srca, katerega ■bi ne prevlado vala srena, ginjenost. Kakor so pastirji betlehemski pri svojih čredah hrepeneli, ko so za¬ slišali angelske glasove, po Več¬ nem, po Nadnaravnem, po Božjem, talko hrepeni tudi na sveti večer človeško srce po nečem. . . Ouvstvo veselja, čuvstvo radosti se ne da zadrževati, in naj ibi bil človek še tako vdan vsakdanjim mislim, vsakdanjemu deln... Ko pride siveti večer, ko se spo¬ minjamo milih domačih slovenskih pesmij, iki so se na božični večer razlegale po mili domači cerkvici, tedaj se tudi naše srce vzradosti, z deco postanemo’ otroci, in naše morda sicer tožno razburkano sr¬ ce si izapoje ono milo domačo pe¬ sem: ^flrst National BankTl EVELETH, MINN. ^ajstarejš 3 narodna banka na Mesaba Range. kapital IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 pošilja* 110 denar v Avstrijo po najnižjih cenah. - parobrodni tisti za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. :NEM,DELAV. iANIZACIJIf EV! _; ^ IT znajti njen a krivi. - karkoli na- :o vam vsa vino. zaneslji v0 e drobovje jači> za ' usp efr°' ka > n njen« trp ; ' kadar greste v stari kraj nazaj v stari ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW YORKA PIŠITE :R. C. HAASE. Northv/estern Passenger Agent ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žeelznice do parnika. E L C O THEATRE AURORA, MINNESOTA. _ Vam vedno nudi r al boli še premikat oče slike, peti e in dra¬ matične predstave. — Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in lOc. — Zače¬ tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nedelie imamo posebne programe. NE ZAMUDITE JIH. Mi imamo naiboliše automobile za prevažanje po celem Range. Kadar se hočete peliati. vprašajte pri nas za cene. katere so nainižie. NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬ TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noč in dan. TELEON 64. ŠANDBERG (SMOLEY) BRATJE, lastniki. Slovencem in Hrvatom! se priporočamo, da nas obiščejo kadar pridejo na South Range. Naš dobro urejen SALONN je zraven “dipe”. Dobra postre¬ žba z vsakovrstno najboljšo pi jačo. — Dobrodošli! Santori Brskam Craipy SOUTH RANGE, MICH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.^ Glej 1 , zvezdice božje migljajo lepo. Odprto je danes sveto nebo. .. Bo pa li tudi leltos odmevalo to stita, Ti noč slavna, Ti si oni veliki ruejhik v dej in ah človeštva, T. si ona krasna večerna zarja nove, ve¬ lik'* dobe — prerejenja 15,-veštva v Kristovi '>eri. O. noč sveta. V A; k mostne] ‘ e ;i iihoti -><: je zgo¬ dil w jvečji. čudež sveta, jv-i fi rega Človeški T»im rukoli ne bide za- Franeoz Georges Claison je opi¬ sal ta vzvišeni trenutek. On pravi: . . .Celo noč smo streljali na tem¬ ne predmete, ki so se klatili okoli mostovih šotorov. A niso se bri¬ gali za. naše krogle. ' Komaj je bilo dosti časa, da srno si basali puške, in če to ni zadostovalo, segli smo ■po 'revolverjih. In da bi mogli pop „. :ic]) a k ,,< , r0 , e kratki glasi: boljše meriti in streljati, zapuščali , In ; , eseda j 6 . ;>c « 0 postala".. . srno tu in ta m naše skrivališče, se J!( - ž _ K . (]i0 p(> seben. kak.- padali na piano. .. /namenit ra ."uvnik, kak. aij- Tu, naenkrat bije s stolpa hliž- gočno, Ikako tajimistveno vplivaš nje cerkve v Suresnes dvanajst, gočno, kako tajilnistveno vplivaš “Polnoč, božič,” oglasil se je ne- na srce človea! Neka notranja, vse kdo iz jame, in ta glas nam je šel oživljajoča radost preveva eiove- vsem do srca. Božič... Radi bi sto- ško srce, ko se oglase polnočni pili v krog, da bi ne bili tako zelo .zvonovi, ko zadoni med bučem or- ki je naj oljša cigara na Range. VAROS In IBY so tndi dobre cigare. LOUIS AURORA TILLMAN :- MINN čutili samote.... V spominih na druge božične večere smo čutili trpljenje, samoto toliko huje. . . Melanholija se je oprijela naših src, žalost nas je napolnila, da simo stali nekaj minut kakor prihiti... Nekoliko minut, in ‘zopet je začela divja igra, streljalo se je -zopet sen: in tja. Vmes pa tuljenje topov. . . In zopet se je oglasil žalosten glas: “Božič*....” Vstal je Re- gnault in s svojim krasnim tenor¬ jem začel peti božično pesem : Mi¬ nut, ehratiens c’est 1’henre sollen- inelle. .. In glas je prodrl planjavo, radostno, božično petje? Mislimo, j prevladal bojno šumenje in vrve¬ la ne. Bojni vihar divja po miži- nje, vse je poslušalo, in ni ga bilo, nah in planinah, in mi se moremo ki bi segel po svojem orožju. Na tn v tujini le s tiho žalostjo sporni-1 naši strani — du na drugi strani, najti nasili bratov v daljni, ki ho - j vse tiho. .. Prijatelj in sovražnik do praznovali sveti večer, med gro- na bregu reke je poslušal božično men jem topov in deževanjem kro-; pesem. .. In ko je končal, bila je & e L • • i splošna tihota. Vdali smo se euv- Kaj še-le v stari domovini? Srca dvomi, katerih opisati ni mogoče.... se ne bodo rado vala. Vsaj pogre- Pobožen, a grozen molk, iz katere- ša.jo v vsaki družini, ali moža, ali ga. nas je naenkrat prebudil ognje- očeta ali sina, alli kakega drugega'™ -Mišk za štrajkarje, ter da je naša dolžnost, jih -podpirati. Ako se -kdo- ne -bi mogel te veselice ude¬ ležiti, naj se spomni s kakim da¬ rom potrebnih. Vsi darovi se bodo poslali na -dol-očen kraj. Na -svi¬ denje tedaj dne 26. decembra! Vsem zavednim rojakom in roja¬ kinjam želim vesele božične pra¬ vnike te!r srečno Novo leto, poseb¬ no delavcem. Fr. Bregar. East Palestine, O. vo s šestimi otroci, od katerih je star najstarejši 9 let, majmla-jši pa le nekaj dni. Razum tega je ©sta¬ vil tukaj dva brata, ter v stari do¬ movini dve sestri. Bil je član or- niiza-cije KSKJ, nekega angleš¬ kega -društva, in organizacije H. M. W. of America. — Lahka mu svobodno zemljica, preostalim pa naše sožalje! N>a seji društva sv. Barbare pos¬ taja štev. 23 je bil dne 6. dec. iz¬ voljen sledeči odbor za naslednje •leto: Predsednik JOhn Peternel, podpredsednik Frank Kužnik, I. tajnik Joe Golob, II. tajnik Joe Kreni, blagajnik Anton Kužnik ter nadzorniki Julius Sltanfl, John Kn- lovite in Loui-s Bučar. Vesele 'božične praznike vsem skupaj in srečno Novo leto. Joe Golob. Clinton, Ind. Frank Martinjak. Aurora, Minn. Cenejni urednik:—Uvrstite sle¬ deče vrstice v naš priljubljeni list Narodni Vestnik, da nekoliko po¬ ročam o tukajšnjih razmerah. Z delom gre j alk o slabo, in začasno obratuje le en rudnik. Pa še tam so niposleni Skoraj sami Italijani ■ter Črnogorci. Slovenca imata delo v tem rudniku samo dva. De¬ la se tudi jako slabo, in delavec je v tem poslu ničla. Za hrbtom mu zmirom stoji “boss”, ter ga naganja. Samo hitro in hitro, to so njegove 'besede, in če se delavec ne pokori, lahko pričakuje, da v kratkem dobi svojo Odslovitev.— Cenjeni urednik:— Prosim, do¬ volite mi nekoliko prostora v nam priljubljenem delavskem lištu Na¬ rodni Vestnik, da nekolika poro¬ čam iz tukajšnje naselbine. Z delavskimi razmerami se ne moremo baš pohvaliti, Iker so take, -da jih v resnici ni vredno popiso¬ vati. — Zadnji teden je zapadlo za -diva čevlja snega, in pritisnila je huda zima. Mraz je hud, iin naj¬ bolj ga seveda občutijo delavci. Poselino so na slabem štrajkalrji, ki že -delj čaisa od nikoder nimajo nobenih dohodkov. V državi Ohio štrajkajo rudarji že od -aprila me¬ seca, ker jim kapitalisti nočejo pri- poiznati njigovih opravičenih zah¬ tevi, da bi -mogel -delavec sebe in svojo družino pošteno preživljati. Kam bode šel sedaj ma zimo, kaj maj stori? To so najboljši dokazi za delavca, ki ima količkaj zaved¬ nosti v sebi, da izprevidi, kam vsa ta Stvar meri. Volite, kadar je čas iza to, iza svoje 'ljudi, ne za izkoriš¬ čevalce ! Kapitalizem, ta mas tlači, in itega bremena se moramo rešiti. Ako tukaj ni kaj prav, se za kap¬ italista poravna drugje. Denar imajo, torej moč, in delavska dolž¬ nost je, da se ta moč stre. Ne daj- Cenjeno uredništvo:— Prosim, odmerite mi nekoliko prostora v Narodnem Vestniku, da tudi jaz izrazim svoje mnenje. Z delavski¬ mi razmerami se tukaj ne moremo ■pohvaliti, ker traja štrajk že od meseca marca, da smo prizadeti od vseh strani. Naša organizacija U. M. W. of America nas sicer podpi¬ ra, toda podpora je jako pičla. Do danes -smo dobili toliko-, da bi -se človek za- silo -preživel. Podpirajo nas pa tudi naši rojaki, in poseb¬ no -morem iz-reči zahvalo društvu / Mo-on Run, Pa., ki :se nas je sipo ■ umilo, ter -nam poslalo lepo podpo¬ ro-. Žal mi je ediuo-le, da sem mo¬ ral opustiti društvo sv. Barbare, to pa' visled tegadelp, -ker nisem mogel plačevati svojih -prispevkov. Saj gre že za: življenjske potreb¬ ščine trda. Vsle-d splošno slabega pokžaja je veliko -rojakov priza¬ detih, in tudi organizacije bodo to občutile. Tega ,pa ni nik-do drugi kriv, k-ot naši izkoriščevalci. Po¬ polnoma se strinjam z Glasilom SNPJ, kije priobčilo članek, da se mora v prvi vrsti podpirati siroma¬ ke tukaj, potem šele moremo mis¬ liti na potrebne v starem kraju. Tukaj je veliko bede in trpljenja, in mi imamo svojo vojsko, v kateri se moramo kot delavci vojskovati. Kdo je kriv vsega klanja v Evro¬ pi ? Ali ne kremam magnati, ki so toliko in toliko časa kazali svoje nasprotovanje -proti vsem slovanlskkim narodom? Sedaj so jim Slovani dobri, ker jih potre¬ bujejo za -v klavnico, prej pa se ni inikd-o zmenil 'zanje. Jaz nisem proti Avstrijiin svoj rojstni kraj, pa vendar rajše vidim, da bi -zma¬ gali Srbi ali Rusi, da hi se enkrat rešili nemškega jarma. Leta in leta se je pripravljatja Nemčija za vojno, in gotovo ne za drugo, kot proti Slovanom. Kaj nam je dala Avstrija? Be¬ rač lahko postaneš, ako si z nj-o, in najboljši dokaz tega je, da ji moramo mi v tujini iskati kruha, katerega nismo dobili v svoji do¬ movini. Nam -tukaj v novi domovini se ni treba Veliko prepirati za stvari v Avstriji. Vsakdo ve, pri čem je, prva stvar pa je, d-o se brigamo v prvi vrsti za naše domače potreb¬ ne. Doli z vojno, ker delavci ne zahtevajo klanja! Vzbudimo se enkrat iiz spanja in skušajmo dobi¬ ti naše pravice, iza katere se sme¬ mo ipo vsej pravici potegovati. Pozdrav vsem čjtateljem Narod¬ nega Vestnika. da je v zadnjem času popolnoma prenehala agitacija v prid 'zdru¬ žitve. Gotova resnica je, da se -mnogo članov našega društva premalo za¬ nima za to važno akcijo, dasiravno -se je leto in dam pisarilo in govo¬ rilo o 'koristi, ki jo ‘bo prinesla 'združitev. Vendar pa ne pripa¬ da vsa -krivda članstvu, ampak se delajo ovire v prvi vrsti pri gl. od¬ boru, ki je, 'kakor je bilo že več¬ krat omenjena, po večini nasproten združitvi. Kolikor je meni 1 znano, je bilo število postaj, ki so se izrekle za združitev, -precejšnje, vendar to ni uplivalo m glavni odbor toliko, da ■bi odredil, Ida bi se pospeševalo de¬ lovanje v tem oziru. Brat gl. taj¬ nik ni dal v javnošt niti koliko postaj je bilo za- združitev, še manj pa odredil splosn-o glasovan¬ je, kakor je bilo sklenjeno ma od- borovi seji. Naravnost smešna je trditev ne¬ katerih, ki pravijo, da je večina članov naše organizacije nasproti združitvi, neglede na 'to, da je sko- ro dve tretini delegatov na zadnji konvenciji glasovalo za združitev. -Sicer sem pa mnenja, da dokler ne bode iznan rezultat splošnega glas¬ ovanja. ne more nihče trditi, da je naša organizacija nasprotna zdru¬ žitvi. Postaje, ki se avedajo važnosti, -ki jo bode prinesla združitev, naj še enkrat energično 'zahtevajo, da ise razpiše splošno glasovanje v tej izadevi. Čas, (ki je odmerjen, je pičel, in ako se ne bodemo potru¬ dili, in vstopili v vrste onih, 'ki de¬ lujejo za proevit in obstanek naših podpornih organizacij, se bode na¬ ša malomarnost še lahko mašče¬ vala. Ohas. Janc. tujem nikomur hoditi semkaj dela iskat. Tukaj' imajo prednost Mor¬ mone!, in ti so v večini. Koncem dopisa pozdravlja vse rojake ih rojakinje širom Amer¬ ike, te'r jim voščim vesele božične praznike in srečno Novo leto. Collinwood, Ohio. Castle Gate, Utah. Cenjeni urednik:— Ker se ma¬ lokdaj kaj sliši iz naše naselbine, sem se jaz namenil nekoliko poro¬ čati o tukajšnjih razmerah. Kar se tiče dela, moram pove¬ dati, da gre bolj slabo. Dela se od 4 Ido 5 dni v tedtrnu, kar nazadnje se -ne bi bilo tako slabo v očigled razmeram -drugje. Vendar ne sve- Cen jeno uredništvo:— Prosim, priobčite v glasilu sl. kat. pod. društva sv. Barbare imena uradni¬ kov postaje štev. 26 v Collinwood, Ohio, ki so 'bili izvoljeni na gl. seji dne 13. decembra 1914 za 1. 1915. Izvoljeni so bili: predsednik An¬ ton Bokal, 16011 Holmes Ave.; Frank Mar-tinak, podpredsednik, 712 E. 160th St.; Ignacij Medved, 705 E. 160th St., tajnik; Ignacij Sepič, 16011 Saranac Ud., II, taj¬ nik ; Frank Koželj, 14502 Saranac Rd., blagajnik; Mihael Anžlin, 723 E. 156th St., 'zastopnik; Matevž Pet-elimkar, 697 E. 157-th St., zapi¬ snikar. Zastaovnoše : Frank Šuš¬ taršič, Mihael Brian in Josip Ko- preve; 'gospodarski odbor: Karol Kralj, Ludovik Brešar in Josip Modic. Člane in članice prosim na tem mestu, da se v društvenih zadevah obračajo vedno le na I. tajnika. Vsem zavednim delavcem širom Amerike želim vesele božične praz¬ nike in srečno Novo leto. S S us s !fi ifi tfi ili S Podpisani priporoča cenjenim rojakom m gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice sv ■ El ° Ve UslQ- 1 . jeno in bogato založeno 0:10 kp 0 ^ grocerijsko trgovino V zalogi ima občeznano “Cremo” zalogi ima občeznano “Cremo’ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, "mrvo^* Pt ° Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila ^ jo tudi na dom. ROJAKI PODPlRAjTg e p dostav lja. Za mnogobrojen poset ln naklonjenost se uljudno M T H. V I D A s"""' slovenska trnovlna * BIVVABIK, MINN. T . . Telelc moko = dalje jeS > vse- feJ' eS JI /J# 11 cia or Ignacij Medved. ROJAKOM! Kadar pridete v Gary, Ind., ste vabljeni -stopiti v Ign. Prosenikovo GOSTILNO ki je najboljša v tem mestu. Pri¬ stna pijača in smodfke vedno na razpolago. Imam tudi usnjarsko obrt, po - pravo avtomobilov, komatov ter izdelujem ter popravljam jerme- narske in sedlarske izdelke. Priporočam se rojakom. IGNAC PROSENIK 1113 Jefferson St., GARY IND. DRUŠTVENI OGLASNIK. centralna SOBE CISTO NA NOVO OPREMLJENO TOPLO urejene po NAJBOLj°Ž° derne » Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUF iv SUPERI0R STREET W TEL EFON: MELROSE 1673 DULUTH, MINN SE PRJPOROCA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. VARNOST! Skrb, s katero se vodi Bank of Sheboygan, jam¬ či trdnost in moč Koristi vlagate¬ ljev in varnost njih vlog je pr¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BANKof SHEBOYGAN A ROLL OF HONOR BANK * 3 % INTEREST PAID ON SAVINCS 5 'o ZNAK DOBRE OBLEKE ciounnj C» DVE VELIKI TRGOVKI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka, — Obleka u motke in fante; najboljše biifc po primernih in poštenih canak i Anton Brelih. Gross, Kans. Cenjeno uredništvo:— Ravno¬ kar prihaja od brata Sitterja, predsednika pripravljalnega od¬ bora za združitev poročilo, da so se vse prizadete organizacije iz¬ rekle za združitev, ter pripravile potrebno za splošno glasovanje. Obenem pa omenja društvo sv. Barbare, da od te organizacije ni za- združitev ali ne. Dalje pravi, KIMBALL GLASOVIRJI KIMBALL SAMOIGRALNI GLASOVIRJI Glasbilo znano po vsem sveto ki je prestalo preizkušnje časa. Glasovir v hiši postane pri¬ jatelj ne samo onega, ki igra nanj, ampak tudi vseh poslu- ŠdlC6 v« Povsod je lahko dobiti me¬ sto zanj, in pri godbi morete’ dobiti vse zadoščenje, ter pozabiti otožnost kadar se vas loti. Kimbaiioy glasovirji imajo močan, a mil glas in njihova neprekosijivost jih Je P* 1 * f^;\ \\ r leer 1 n in ia; p ,. treb a s njati, P -jcrattJ' > vln( ?radi lote- Kastni« 11 ^ ]P 5 • obleke o<*P r ''ženeš ® 0, i e )0sip a i •i 0 1 ali jih P a „ ter drži na B Tudi s terp e] poženeš molj A ki P d« ■ii obleko. Če lii treba vse obraniš . kožul molji, si n- 1 imoeek: 1 ia cveta ii itinovega špii zmesi 30 gra -hrani v dobr L Preden jo ETBto steklei i premeša; m e zganjen pivn ■: sukno ali k a. te tekočine [pa na zral i ta duh. T (Drukersch’ • molji. Umi; »vse stransk ®i časniki, ■ s Pravi oble! prta kafre s časniki, za ® hladen j ^ ^ vse obl ^°> P r egan i^esom. Z a] ' ter nabriz ^strani. C ez " ll0 sobo Jr ^ ^ Po tl vedla k stotinam, in tisočim ljudi j a 3* II i (-JHW>lif7^7ri ■ r Enake cene za vsferP * meni da je cena v f akeI ^.. Kimball glasovi**!« nižja, za katero se m r prodati tako da . deti morete v naši P 1 ? jalni veliko razlovo ^ 0 d r e t 9 5 S wsi iviriev vsina^ir^BAUno- samoigralnih fllas« ve cene zadovoljuje! 0 Plačajte v na obroke. tovini al p,SI,e P» „ v .. „ oos ebne ngodno« Vprašajte za P ose " . . , a . , .i i Novi izb° rnl o ® samoigrilnih not. n beni komadi vsak meseC DULUTH W. W. KIMBALL podružnica naslov: 20 Third Ave. West, co. MINN NARODNI VESTNIK :s. gospodarstvo in gospodinjstvo. MRČESOM , varuješ stanovanje pred 1» °:lha strogo nadzirati vsa- ie nje ^eh prostorov v Jiijf f ' lul in nesnagi se namreč j-' ^ e( j e razni mrčesi, ki so 1,111 padlega v stanovanju. , a se pojavijo celo v zelo 1 molii. ščurki, NO kl '0(3, 8li • v hišo- a VENu e T «'M, Nn c *0Uiinj Co KI trgovini SUPERIOR naka. — ou«h „ »»ftoljh 10 Poštenih cenah. .L em svetu je časa. ane prt" hi 19^ h poslu* biti me- mor e,e : nball°'j 1 , |e P' 1 ' 3* vsc, "S -fS i '*% $ Zn* ?jV s ' ^ i a 1 »vin« ; .«>: > (l ’ K'«»novm* ■»»>» ^ ih s niši in podgane. Lahko se K’ Z godi, no muh po tleh. Pometi jih v sinetiščnico in jih popari. Okna pa zastri z gosto mrežo, da ne morejo zopet druge muhe v stanovanje. Poleg tega preganjaš tudi lahko muhe z vejami ter zapreš potem okna ali jih loviš v steklenice, navlašč ha to pripravljene. Love se muhe tudi na “Taglefoot,” to je z nekim lepom namazan papir; toda ta vrsta zatiranja muh je precej ostudna. — Vsekakor pa je treba muhe preganjati temeljito, ker sicer je vsako čejenje zaman in se v kuhinji kaj rado zgodi, da zaidejo celo v jedi. Še ostudnejše kot navadne muhe, so mesarske muhe, ki ležejo v me¬ so jajčeca, iz katerih se razvijejo črvi. Tako se lahko zgodi, da je košček mesa v enem ali dveh dneh ves živ črvov. Zato treba meso in druga živila zlasti poleti pokrivati, zavijati ali jih devati pod poveznik iz gosto pletene žice ali iz tula. Tudi si lahko daš narediti pri mi¬ zarju ogrodje za gajbico, katero obij s tulom ali organtinom; to gajbico obesi na kavelj, ki ga zabij v strop shrambe ali kleti in spra¬ vljaj vanjo živila. Pazi pa, da bo vedno dobro zaprta. Mravlje, ki zlasti rade pridejo k sladkorju, pokončaš lahko na sledeči način: Namoči gobo v vo¬ do, v kateri raztopi precej sladko¬ rja; ožmi gobo nekoliko in jo deni tja, kamor navadno prihajajo mravlje. Čez malo asa se bo zbralo veliko število mravelj na gobi, ki jo tedaj vrzi v krop. To ponovi večkrat. Najnadležnejša in najostudne- jša golazen v stanovanju so ste¬ nice, ki jih prinesejo ljudje z oble¬ ko ali s pohištvom v čista stano¬ vanja. Stenice se jako hitro mno- že ter je treba posebne paznosti in vztrajnosti, da jih zatreš. Ste¬ nice so zlasti rade v posteljah, v žimnicah, za okvirji slik i. t. d. V. stanovanju, kjer so stenice, tre¬ ba vsako stvar posebej rabdreti, natančno progledati in namazati vse špranje s kako te- kocino, ki umori stenice. Take tekočine so: krezolinova voda (na 1 liter vode vzemi 10 žlic krezolina), terpen- tinovo olje, solni cvet (Salzgeist) in terpentinov cvet, vsakega polo¬ vica, sok od svežih kumar i. dr. Ko si namazala z eno teh tekočin, na¬ tresi povrhu še Zacherlina. Vse to pa moraš večkrat ponoviti. Pose¬ bno pozornost obračaj na postelje, ki stoje blizu peči ali v kuhinji. Tla pomivaj z vročim ostrim lugom ali s klorovo vodo. Vse razpoke in luknjice v stenah, ob vratih in ob oknih treba globoko z nožem ispra- skati ter nanovo zamazati z a- pnom, kateremu primešaj solne kisline. Slike vzemi iz okvirjev, ki jih namaži s terpentinom. Če so zašle stenice v žimnice, zofe in mehke stole, je pag najumestnejše vse razdreti ter dobro očediti, si¬ cer se boš težko iznebila. Vsa sumljiva mesta treba dalje časa vsak dan pregledo vati in stenice pokončavati. — S kropom tudi za¬ moriš stenice; kar moreš, torej popari. Uši je najti le pri najmalo- marnejših in najbolj zanikarnih gospodinjah. Vendar pa se tudi Jajsnaž-nejšemu človeku lahko pri¬ peti, da jih dobi od drugih ljudi, n. pr. na potovanju, v tuji postelji, v šoli, v cerkvi i. dr. Uši odpraviš s skrbnim česanjem z gostim gla¬ vnikom, z umivanjem glave ter z nekim mazilom, ki ga dobiš v le¬ karni. Če so rasle uši v obleko, popari dotične stvari z lugom. Ščurki so kaj radi po kuhinjah in shrambah. Podnevi jih ni vi¬ deti, zvečer ko je že vse temno, pa prilezejo iz svojih bivališč: izpod ognjišča, iz raznih luknjic in špranj ob stenah ter oblezejo vse kuhinjsko orodje, vsa nepokrita živila, celo na stropu jih najdeš in pridejo tudi v sbo.e Nekatere gospodinje trdijo, da ščurkov ni mogoče pregnati, a to ni res. Po¬ jdi vsak večer, ko je biol povsod že nekaj časa temno, v kuhinje in shrambe, pobijaj ščurke z metlo, natresaj vsa njih bivališča na de¬ belo s Zacherlinom in pobijaj jih zopet zjutraj, ko prilezejo ščurki omamljeni od vseh strani. Pred vsem pa ne puščaj v kuhinji nič nesnažnega, zapri in poskrij vsa živila, pazi, da bodo tla vedno suha, gedno pometena in počejena. Še ne bodo imeli ščurki ničesar jesti, bodo kmalu ostavili stano¬ vanje. — Tudi fosforovo mazilo, ki ga dobiš v lekarni, je dobro sredstvo proti ščurkom. Namaži to mažilo na liste sveže solate, posi¬ paj jih še s sladkorjem in nastavi liste na različna mesta, kjer so ščurki. Ali: Zmešaj prav dobro 5 delov boraksa, 3 dele sladkorja in 2 deal pšenične moke. To raztro¬ si v majhnih koscih po tleh. Ako se ščurki te zmesi najedo, tudi po¬ ginejo. — Če so ščurki pod ognji¬ ščem, zažgi večkrat velike kose pa¬ pirja in jih potlači goreče pod ognjišče. Ker so ščurki navadno v špranjah ob steni, zamaži vse špranje z malto, kateri primešaj raztopljenega galuna. Jež je tudi dober zatiralec ščurkov. Če so prišle miši ali podgane skozi kake luknje v stanovanje ali v klet, zamaši dotične luknje z zdrobljenimi črepinjami od stekla, zapri v stanovanje lačno mačko in nastavljaj tako dolgo dobre pa¬ sti, da zatreš vse miši in podgane. Vendar devlji v nastavljeno past vsakokrat drugo vabo n. pr. sla¬ nine, masti, kosec klobase, malo oreha i. t. d. Miši so namreč jako premetene živaliee, ki liitro opazi¬ jo zvijačo. — Miši in podgane tudi lahko pokončuješ takole: Izvaljaj iz drožja male, krogljice, ki jih raztrosi v primerni množini po onih prostorih, kjer so miši ali podgane. Objednem pa nastavi polno posodo vode, da morejo miši do nje. Po povžitem drožju začne namreč miši žejati, da pijejo vodo brez konca in kraja. Drožje se v želodcu raztopi in ga končno razže- ne. Miši torej poginejo. — Tudi v lekarni je dobiti razne mišje in podganje strupe. Toda poleg ne¬ varnosti, da bi povilo ta strup tudi lahko kaka domača žival ali celo kak otrok, ima tako za- strupljenje še drugo slabo stran. Preden miši in podgane poginejo, se zarijejo v svoje luknje; tu po¬ tem segnijejo in razširjajo ostuden smrad. Kukce, ki vrtajo po lesu hišne oprave, zamoriš s terpentinom, ki ga nalij v zvrtane luknjice. Nalo zamaši te luknjice še z vročim te¬ kočim lepom. Listne, uši zamoriš z dimom o« 1 , tobaka. Tudi polonice preženo te uši; prinesi jih s polja domov in jih deni na cvetlice. — Ali: Posuši dobro končke smodk ter jih zdrobi v prah, ki potresi ž njim zjutraj rastline, dokler so še rosne. Ali pa prevri tobak v vodi in poškro¬ pi s to ohlajeno vodo sadna dre¬ vesa, svetice in druge rastline. Na ta način odpraviš vse listne uši, bolhače in drupe, rastlinam ško¬ dljive mrčese. — Bolhače preženeš tudi s pepelom od drv: potresi spo¬ mladi zjutraj in zvečer rastline s pepelom in bolhači bodo izginili. NOVI ZAKON. Borba za ženske duševne, soci¬ alne in politične pravice bo imela vsekakor še druge, dalekosežne posledice: donesla ho v življenje nedvomno tudi nov zakon. Še do nedavna so se celo jako prosvet¬ ljeni naobraženci bali izomikanih in samostojnih žen. In tako se je dogajalo in se še dogaja, da se poroče veliki učenjaki, umetniki in pisatelji z duševno povsem ne¬ znatnimi ženskami. A ko posta¬ nejo možje po preteku medenih tednov mahoma nezadovoljni, ko se začno doma dolgočasiti ter jih je v družbi parkrat prav občutno blamirala lepa, a nevedna in puhlo¬ glava ženica, tedaj izpregledajo. Nekateri se vrnejo v svoje fanto¬ vske družbe, drugi pa se vržejo v naročje kake duhovite jenske iz takoimenovanega polsveta; opro¬ ščajo jej vse prejšnje življenje, vse njene nove grehe — zaradi onih par ur prijetpe zabave, ki jim jo more dati inteligentna in naobra- žena ženska. Tesnosrčni moški, katerim je duševno obzorje jako ozko, si po iščejo ženske, ki so še manj razvi te od njih. Kajti za vsakega glupega moža živi še bolj glupa žena. Taka glupa, a sicer dobra žena ima seveda svojega moža za veliko svetlo luč ter ga vedno po¬ trjuje v njegovem tesnosrčnem ravnanju. Glupa žena je srečna, da sme služiti svojemu možu kot sužnja. Nobene svoje volje, nika- ke svoje misli nima. Vse njeno življenje je ena sama velika žrtev — najprej možu in pozneje otro¬ kom. Žena nove dobe, novega zakona pa ni taka. Ona zahteva ono, kar daje sama. Ona neče, da bi bila možu le igračica, niti tiho solnce, ki vedno le daje in razsiplje žarke na vse strani, zase pa ne potrebuje ničesar. Nova žena se je zbudila iu zna ceniti oba spola — moža in — sebe. Ona noče biti samo gospo¬ dinja s vsojimi stoterimi malenko¬ stnimi posli, neče izgubljati v tem vsega svojega duha, svežosti svo¬ jega uma, svojega življenja, svoje mladosti. Nova žena hoče s pa¬ metno in razumno uredbo prido¬ biti en del dne tudi zase, za svojo izobrazbo, za kretanje v življenju. Vse hoče razumeti, da ne bo treba kdaj otrokom odgovarjati na njih vprašanja: “Vprašajte očeta, jaz ne vem tega.” Žena novega zako¬ na pa zaradi tega ne bo nikako polmoško bitje, nego samo duše¬ vno in umstveno sveža soproga in mati, ki bo prožila svoji rodbini pravo temeljito odgojo ter ho vve- dla v hišo red in liigijeno. Ako bo treba, pa bo tudi pomagala možu služiti novce. Naravno je, da bo taka žena tudi močnejša, odločnejša, samostojne¬ jša, kot so bile dosedanje žene. Ona pričakuje od moža, ki mu je dala svoje življenje, vse, kar mu daje sama: ljubezen za ljubezen, zvestobo za zvestobo, obzirnost za obzirnost, popustljivost a po¬ pustljivost! -— Ali se more ra¬ zumen mož tega bati? Nasprotno, more in mora se le veseliti. Taka žena bo le rešitelj mladega moške¬ ga naraščaja, ker ga bo učila, da mož, ki hoče vzorno, ponosno in zvesto ženo, ne sme stopati v za¬ kon kot mlad starec ali tudi kot resničen starec, ko je že truden življenja in ljubezni! daj na mizo. Ako hočeš imeti motaj krem tako dolgo pri ognju, KUHINJA. ŠADO, KREMI, SLADKE PO¬ LIVKE ZA MOČNATE JEDI IN PENE. 727. Splošne opombe. Razmotaj (šprudlaj) tekočino: vino, odcedek, smetano i. t. d. s sladkorjem in rumenjaki v mede¬ nem (mesingastem) kotličku, — (ako ga nimaš, je dober tudi čist lonec, v katerem ne kuhaš mastnih jedi) — postavi ga na štedilniku v večjo posodo vrele vode, da se ti šado ali krem ne pripali, ter motaj tekočino tako dolgo z mo- tičem, da se ti zgosti. Potem ga mrzlega, postavi kotliček v mrzlo I vodo ali na led ter motaj krem še nekaj časa, potem ga vlij v j steklene ali lepe porcelanaste j skledice, katere postavi na mrzlo. Da prihraniš kak rumenjak, | razmotaš lahko v smetani žličio moke, ki nadomesti 2 rumenjaka. Šado in krem kakoršnekoli vrste služi tudi kot polivka za močnate jedi. Lahko napraviš bolj redkega s tem, da vzameš manj rumenja¬ kov in več druge tekočine. S tako polivčo oblij jed, ali pa jo daj na mizo posebej v skodeljiei za oma¬ ko. 728. Vinski šado. Deni na vsak rumenjak tri in ' pol žlice vina ter žlico sladkorja in motaj to pri ognju tako dolgo, da se lepo zgosti in speni. Zelo zavreti pa ne sme. Za 4 osebe potrebuješ približno 6—8 rumenjakov, 16 žlic sladkorja in 28 žlic, t. j. približno tri in pol decilitra vina. 729. Rumov šado. Naredi navaden vinski šado; mesto samega vina pa prideneš tudi lahko par žlic vode in par žlic ruma ali pa tudi kakega li¬ kerja. 730. Čajev šado. Razmotaj 2 rumenjakov, četrt litra kuhanega, holandskega čaja, 7 žlic sladkorja in limonovega ter pomarančnega soka in ruma, vse¬ ga skupaj 8 žlic. 731. Limonov šado. Odrgni 14 dek (7 žlic) sladkorja ob 2 limoni, prideni temu sladko¬ rju 7 rumenjakov, sok dveh limon in četrt litra vina ter skuhaj ša¬ do. 732. Pomarančni šado. Razmotaj 8 rumenjakov, 8 žlic vode, 8 žlic sladkorja, 14 žlic po¬ marančnega in 6 žlic limonovega soka ter napravi iz tega šado. 733. Mlečni šado. Napravi ga tako kakor vinske¬ ga, samo mesto vina vzemi mleko ali svežo sladko smetano'ter malo manj sladkorja. Za 7 rumenjakov zadostuje 4—5 žlic sladkorja. 734. Odcedkov šado. Motaj pri ognju 7 rumenjakov in 28 žlic malinovca, ribezljevega ali kateregakoli odcedka tako do¬ lgo, da se začne dvigati. Sladkorja tu ni potreba, ker je odeedak že sam na sebi zelo sladek. 735. Vanilijev krem. Skuhaj v treh osminkah litra sveže sladke smetane, kos zrezane vanilije (približno za 40 h) in pusti to stati eno uro, da se ohladi ter se smetana navzame vaniljeve- ga duha. Potem razmotaj v ko¬ tličku 6 rumenjakov, žličico moke in 4 žliee sladkorja; precedi k te¬ mu še ohlajeno sladko smetano ter da se zgosti. Nato ga vlij v skledo; ako hočeš imeti mrzlega, ga mo¬ taj še na hladu nekaj časa. 736. Šokoladni krem. Skuhaj v osminki litra mleka, Id dek nastrgane šokolade in 5 žlic- sladkorja. Ko je to lepo gladko, prideni približno 3 osminke litra mrzle sveže sladke smetane, v ka¬ teri razmotaj 6—8 rumenjakov ter motaj krem tako dolgo pri ognju, da se zgosti. 737. Krem iz žganega sladkorja (Caramel- Creme). Stresi v kotliček 4 žlice sladko¬ rja ter ga pusti, da se temno za¬ rumeni. Prilij nato par žlic vode in počakaj, da zavre. Nato odstavi kotliček; ko se. sladkor ohladi, pri¬ mešaj 6—8 rumenjakov, 3 osmin¬ ke litra sveže sladke smetane in še sladkorja, kolikor ugaja tvo¬ jemu okusu ter skuhaj krem. 738. Mlečni krem. Razmotaj v kotličku ali globo¬ kem loncu 6 rumenjakov, žličio moke, 3 osminke litra mleka aTT sveže sladke smetane, 4 žlice sla¬ dkorja in nastrganih limonovih olupkov. To motaj tako dolgo pri ognja, da se zgosti v krem, odsta¬ vi ga, motaj še nekaj šaša; potem ga vlij v skledo. SLOVENSKO MLADENIŠKO DRUŠTVO “SLOVENEC’ ŠT. 114, J. S. K. J., NA EI.Y, MINK. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 popoldan, v Gleason- ovi dvorani. Pristopnina za moške stane $4.00, pristopnina za ženske, če hočejo biti zavarovane poleg smrtne podpore, tudi za bolniško podporo, $4.00 samo za smrtnino pa le $2.00. Društveni odbor za leto 1915: LEONARD SLOBORNIK, predsednik JOHN B. SMREKAR, tajnik, FRANK VERANT, blagajnik, JACOB PRESH1REN, zastopnik. Ker Je društvo vstanovljeno Izklju¬ čno le za mladeniče, zato se vabijo var oni mladeniči, ki še niso pri nikakem, društvu, da vstopijo v našo sredino ter se poleg tega, da bodo zavarovani za slu¬ čaj bolezni in smrti, tudi lahko izobra¬ zijo v marsičem, kajti naše društvo de¬ luje nato, da se člani kolikor mogoče* tudi izobražujejo. BOLNIŠKI NADZORNIKI SO: Za mesto:—JOHN SOMRAK, Za Ohandler location: — JERNI JANEZICH, Za Pioneer, Zenith in Savoy: — VINCENC MARKOVICH. Vsak član, kadar zboli, mora nemu¬ doma javiti se enemu teh nadzornikov, če hoče popolno izplačilo za čas svoje bolezni. Vsa korespondenca naj se po ¬ šilja na društvenega tajnika JOHN B. SMREKAR, ELY, MINN. GOSTILNO rojaka JOŽETA ŠUŠTAR 201 East Northern Ave., PUEBLO, COLO. se priporoča vsem rojakom radi prijazne postrežbe z izvrstno pija¬ čo in smodkami. DOBRI ČASI PRIDEJO POGLEJTE NAPREDEK GARY Slpošno slabi položaj se spravlja skupaj v zvezo s politiko in sedanjo evropsko vojno, toda v nekaj dneh more biti, da bode vsaka tovarna obratovala, da se bode delalo v rudnikih noč in dan, in v delavnicah na Steel Plant s polnim parom. Trgovske in delavske razmere v Gary=Duluth se vedno izboljšujejo, veliko število mož je uposlenih, da dogotcvijo veliko jeklarsko napravo, kjer bode dobilo eelo okoli meseca julija ali avguste od 4,000 do 5,000 moz. Sedaj je še dobiti lote zarzmerne cene, posebno priporočljivo za ljudi, ki morejo pričakovati delo pri jeklarni. Najlepša prilika naložiti denar v enem ali dveh lotih v Gar^Enluth, kar pomenja lepo bodočnost v dveh ali treh letih. GARY LAND COM PANY, Inc., DULUTH, - Palladio Building - MINNESOTA. 8 J .in NARODNi VESTNIK _ (F POT ZA RAZPOTJEM. Roman. — Spisal Dr. Ivo Šorli. “ Na vetke ibofdi hvaljen!” je odgovoril župnik s trdim, težkim po¬ udarkom in ne da hi trenil z očesom. Oni je »trepetal in se zardel. A takoj se je otresel zadrege in na¬ daljeval : “Dovolite, da se vam predstavim kot novi 'kaplan, gospod žup¬ nik!”— Župnik se je zdaj dostojanstveno dvignil s svojega sedeža in iz - tegnil roko. • 1 Bodite sprejeti in dobro došli v imenu božjem v imoji hiši! ” je iz pregovoril počasi. Ribnika je ta stroga ceremonijadnost zopet zbegala, a zdaj mu je pomagal župnik. “Izvolite, 'gospod kaplan!” mu je rekel prijazneje in inu ponudil stol. “Zajtrkovali ste seveda že, preden ste odšli gor? Ali ste prenočili noeoj v Šentjanžu?” “Da, gospod župnik, pri svojem stricu, gospodu sodniku.” Kaj?” je vprašal župnik presenečen, “sodnik ic vaš stric? To me na res veseli!” Kaplan se je priklonil z zadovoljnim nasmehom. “No. če imate takega strica, upam, da bova tudi midva izhajala kot dobra prijatelja,” je pristavil župnik s povsem izpreinenjenim, to¬ plim, ,'jresrčnini glasom. “Nekoliko potrpljenja z mojo mladostjo in neizkušenostjo bo pač treba, gospod župnik, a 'dobre volje mi ne bo manjkalo!” se je priklo¬ nil Ribnik vnovič, in tudi njegov glas je bil ves iskren, in gorka sirnpa- tiga do tega resnobnega moža je naenkrat zaplata v njegovem sren. “Kar se tiče tega” — župnik je rekel te besede počasi in s poseb¬ nim povdarlkoim — “bodite brez skrbi. Samo dobre volje je treba, a dobre volje je treba mnogo v našem stanu. Težak je boj, in težka je zmaga. Sicer pa zdaj še ne smeva modrovati. .. Vais bo predvsem gotovo zanimal vaš novi dom, ker sem videl, da ste prišli naravnost k meni. In spodobi se seveda, da vas uvedem vanj. Če dovolite, vas to 'rej spremim in pokažem kaplauijo.” “Ta hiša!” je .rekel župnik, ko sta 'bila že zunaj, in pokazal peto hišo v vrsti na levi strani, majhno, a čedno, belo stavbo. Ribnik je zadovoljno pokimal ter odhitel potem k sestri, ki je sto pila v tem hipu na prag. V kaplaniji je bilo že vse urejeno. Šli so skozi vse sobe, in kapla¬ nu je prihajalo laže id laže pri srcu. Dotlej še ni imel svojega doma in zato je občutil sladko' zadovolj¬ nost, da je bilo vse tako svetlo, vedro in novo okrog njega in oprem¬ ljeno vse tako, kakor si je bil izbral sam. Tudi župnik je bil z vsem zadovoljen, samo v spodnji sobi na cesto se je ustavil in zmajal z glavo. “Tega pa sestra ni uredila prav,” je 'rekel. ‘‘Kaj, tukaj hočete imeti svojo delavnico? Vzemite si rajše sobo zadaj na. polje; in bolj udobno si jo napravite. To je prvo, da ima človek veselo sobico in vso zložnost; potem je stokrat bolj nave¬ zan na. dom. Kaj hočete s cesto? Tam pa vam pricvete naravnost pred mizo, in še pozimi jevsneg na polju nekaj drugega nego na cesti. Člo¬ veku se kar duša očisti. Tako, tako napravite, pa se že privadite po¬ časi. .. No, saj vidite, da se da živeti tudi tu gori. Moja knjižnica vam je recimo tudi na uporabo, in našli boste marsikaj, kar vas ;bo zani¬ malo. Včasih pridete k imeni, včasih se pomenite Ika.j z učiteljem, ki je zelo vrl mož. In v kmetu samem najdete še največ. Tu imamo nam¬ reč še pristno blago.” “Da, to sem 'si mislil že sam, da bi se dalo napraviti tu marsikaj... Ako bi na primer ustanovil tukaj pevski zbor ali-” Župniku se je naenkrat stemnil obraz in nekaj časa je molčal. Po¬ tem -pa je rekel počasi in s poudarkom: “Doslej je pela vsa cerkev; in to je tudi najlepše. Toda, ako vas veseli, bi lahko izbrali nekaj fantov in deklet. .. Za slovesne maše o praznikih bi bilo celo dobro. .. 'Gre se namreč samo zato, da ne stopi človek z ljudmi v le preozke zveze,” je pristavil naenkrat hitro in bolj prijazno. “Moj prednik je bil človek, ki je vzel ljudstvu skoraj vso vero v duhovnika, in jaz sem rabil leta in leta, da sem zopet sezidal, kar je bil oni podrl. Ni treba sicer, da je duhovnik ljudstvu čarovnik in višjo bitje, toda oddaljen mu mora biti in človek, ki ima drugo pot. No, vi boste že znali zadeti pravo, bi rekel,” se je nasmehnil resnobno in s hitrim pogledom premeril kaplana, kakor bi ga hotel pretehtati Še enkrat in še bolj pazljivo. “Seveda. .. to se ume je samo po sebi, da človek z ljudstvom ne sme postati preintimen, ” je prikimal kaplan .vendar nekoliko Zbegan spričo prvotne župnikove nevolje. “ Drugače izgubi ves vpliv pri njem in je zaman ves poizkus, da bi ga poučil in izobrazil. In tu je menda še. toliko hvaležnega polja in hi se dalo še toliko doseči.” Umolknil je naglo in začutil, da župniku, ki je stal ob oknu in si nervozno gladil čelo, zopet nekaj ni po volji. . . In naenkrat je umel, da neče slišati župnik o vsem tem najlbrže sploh ničesar. Tedaj se je Orel naglo obrnil proti njemu in ga pogledal izpod cela. - Kaplan je pričakoval razburjenih besed, toda on ga je vprašal s popolnoma mirnim glasom: “In kaj hočete doseči? Recimo, kaj hočete doseči tu gori na Poljanah, kjer še trden kmet, ki se tu rodi in tu umre in ki mu ni treba nikdar po svetu za kruhom? S kako novostjo hočete osrečiti to zadovoljno, varčno, marljivo, nravno in pobožno ljudstvo, česa mu hočete še prinesti, ko ne zahteva ničesar več, nego kar že ima? In ali ste se že spomnili kdaj, da hi si bili frazo o izbrazbi, napredku in kar je temu podobnega, ogledali res natanko in jo preiskali do dna ? ’ ’ Stal je naslonjen ob zid in gledal skoraj jezno v kaplana, kakor, da pričakuje odgovora. “Seveda.človek mora biti zelo oprezen,” je rekel Ribnik tiho in negotovo, da bi se oprostil teh trdih pogledov. “Oprezen -— in kako oprezen! Kakor s strupom, ki je obenem zdravilo, in z zdravilom, ki je obenem strup. In po čemer kriči bolan organizem in kar zato tudi prenese, tega ne prenese morebiti zdrav organizem. In ker je tu še vse zdravo, krepko, pristno in naravno, zato je blaznost, naravnost zločin, usiljevati temu ljudstvu nekaj, česar, hvala Bogu še ne pozna in še bolj hvala Bogu, česar nikakor ne potrebuje.” Ustavil se je, stopil počasi k stolu, sedel in se naslonil nazaj. “Treba je da se pomeniva tudi o tem,” je rekel mirno in čudno vdano, kakor da je sicer že sila sit, govoriti o tem, a vendar čuti, da je potrebno. “Morda me boste imeli tudi vi za silnega nazadnjaka in mračnja¬ ka, za človeka, ki je zaostal neverjetno daleč za svojim vekom, na¬ ravnost za blazneža, ki grabi mogočno in zmagonosno dalje in dalje hiteče kolo časa — zato me namreč tudi imajo vsi verni in nejeverni kristjani, menda z edino izjemo vašega strica — ali to me ne more oplašiti, ker vem, da molijo verni in nejeverni kristjani enako strastno vsak svoje bogove, ne da bi mnogo razmišljali o njih božanstvu. Davni bog nejevernih kristjanov pa je — omika, napredek, prosveta, zobrazba, ali kakor se že glase vsa ta imena za eno in isto. Da me pa le boste umeli krivo: jaz ne čutim proti teinu bogu one mračne aržnje, kakrssno čuti marsikdo, ki ga imenuje po trikrat na dan, i se mu pokori pa samo zato, ker je bog, in ker je zato velik in mogočen in ker se ga boji, oziroma se boji njegovih vernikov; ne, jaz se ne hlinim kakor oni: Jaz resnično ljubim tega boga in se mu klanjam radovoljno, saj se imam zahval j ati baš njemu za sladko vsebino one čaše, ki sem jo prejel od svojega stvarnika -— toda jaz pišem vendarle tega boga z malo začetnico in se mu ne strašim gledati naravnost v obraz, in nisem se pomišljal niti za hip, ko me je prijelo, da bi ga vrgel na tehtnico svojega razuma ter si razeležil njegovo težo. In zato se zdaj tudi ne plašim — obteževati mu prost prihod tu gor v svoje malo kraljestvo; ali bolje: dovoliti mu ga samo z gotovimi pogoji. Kakor stražnik na meji ga sprejmen ter si ga ogle¬ dam, kaj nosi pod pazduho s seboj, ter ga do dobra izprašam, s kakim (Dalje prihodnjič). ; r ZGODBA SVETE NOČI. (Nadaljevanje prve strani.) hitel... Koračno je dospel v vas. Cerkvena okna so žarela v polnem sijaju in med hišami je odmevala godba cerkvenih oregl... Planil je proti cerkvi. V tem trenoitku ®o se odprla cer¬ kvena vrata in iz hiše božje so se jele valiti temne, zavite postave. Že so prihajali do njega prvi. Po¬ gledal je natančnejše... sami 'zna¬ ni olbrazi, navdahnjeni svečane, ti¬ he sreče... Tone se je postavil pred prvega, stresel ga 'za rame in proseče šep¬ nil : “Prijatelj! povej mi, 'zakaj si šel v cerkev. .. ?” Nagovorjeni se je ustrašil, nag ni! se je nazaj in se potem sklonil k Tonetu. “ .. .Človek... ali ne veš, da je nocoj sveti večer... ” Tone je omahnil. .. Ko se je zdramil, je videl cel trg ljudstva, molče se gibajočega po vasi... foaklje in treske so se za¬ svetile med gručami, goreče s ikra snimi, velikimi plameni, kakor na veliki dan, košati šopi isker so se trgali od njih in padali na »rebrast blesteč sneg... Sveta noč velikega, nadzemelj¬ skega rojstva. . . in pri Ošvenu so se zmotili za en dan. Naznanilo in priporočilo. Pri nas dobite vedno do¬ bro blago, ter bodete vedno točno postreženi, V zalogi imamo zmiraj sveže blago, kakor grocerije, zelenjave i. t. d. prodajemo vedno izvrst¬ ne smotke, ter vzakovrstnega tobaka. Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1915, želiva vsem Slovencem in Hrvatom YENKO & MERTEL trgovina z grocerijo ELY, MINN. □ □ □ □ Najmodernejša slovenska tiskarna v Ameriki Tiskarna Narodni V estni^ 405 West Michigan Str., Dululhjij lln ' Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spada' ' stvari lično, ceno in točno. Tiskovine društva v eni ali več barvah naša posebno^ Pismeni papir in kuverte izdelujemo okusno. Poskusite naše delo. Mi zadovoljnost. ... jako jamčimo Unijska tiskarna. Mestna hranilnica ljubilanska V LJUBLJANI, PREŠIRNOVA ULICA ŠTEV. 3 - KRANJSKO NAJVEČJA IN NAJVARNEJŠA SLOVENSKA HRANILNICA. Prometa koncem leta 1912 700.5 milijonov kron. — Stanje hranilnih vlog 42 5 milijonov t zervm zaklad hranilnice j ,330.000 krom ’ r ° u obrestuje po \\% brez odbitka. === vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna očina ljubljanska z vsem svojim premožei ' i davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr deželna vlad ? Za vso ! .s Smešnice. SSSSSSSiSSSitSSSSSSSSSSSSS.-', Naši otroci. Oče: “Ivan, ali imaš ;ned sošolci mnogo prijateljev ?”J Ivan: Ne, niti jednega ne. — Oče: Kako to? — Ivan: E veš, tistih, ki mene tepejo, jaz ne maram, tisti, katere jaz tepem, pa ne marajo mene. Prošnja. Prosim vas, gospod sodnik, ne sodite me tako strogo, saj se imate vi baš nam. hudo¬ delcem zahvaliti, da imate službo, ker če bi nas ne bilo, bi sodnikov tudi ne bilo. Dreto vleče. Mah Ivauček si je ogledoval svinjak ter je dejal ma¬ mi: Svinje pa ravnotako govorijo, kakor naš atek v spanju. Oče—največja kamela. V mena- žeriji je bilo več kamel velikih in malih in Mirko vpraša: Kaj ne a- tek, te male kamele so otročič te velike pa oče in mati. Oče: Da, res je. — Lizika: Katera kamela pa je mati in katera oče? — Mirko: Oj Lizika, kaj še tega ne veš, da je oči — največja kamela. Hura! V oknu v neki ulici v Ljubljani je neka stranka izobe¬ sila napis: “Tukaj se proda gra¬ mofon! — Za pol ure je visel v oknu na nasprotni strani velik na¬ pis: Hvala Bogu! Hura! V vojski. Major: “Čudim se vztrajnosti te čete — petkrat so bili nazaj pahnjeni, a vselej so zo¬ pet nazaj prišli. — “Ne čudite se — to je bila četa, sestavljena iz samih trgovskih agentov.” S sodnije. Zagovornik: Ker je obtoženec bluhonem, prosim, da se razprava preloži in da se priho¬ dih;; prizvame za tolmača učitelja gluhonemih. — Sodnik obtožene¬ mu : Ali imate k predlogu svojega zagovornika kaj pripomniti? Letovišče. “Zakaj pa ti ne pojdeš v Alpe na letovišče?” — Ne grem, ker mi je doma dovolj uži¬ tka. Xe se z ženo skregava imam — alpksi viharž če jej ne izpolnim kake želje, postane trdoglava in nedostopna kakor alpske skale ter hladna kakor alpski ledenik; če ji pa kupim novo obleko ih nov klo¬ buk, tedaj mi pa zasije alpski žar njenega srca in zaslišim veselo jo¬ dlanje pranineev. Zahvala in priporočilo. K O W A L L & SO N. EIy, Minn. SLOVENSKA TRGOVINA Z GROCERIJO, IN MANI- FAKTURNEGA BLAGA Ely, Minn. lem potom se zahvalujemo vsem našim odjemalcan za naklonjenost, katero so nam izkazali v letu 1914, ter se bodoče leto 1915. V zalogi imamo vsakovrstne delikates¬ no blago, kakor tudi obuvala za moške, ženske, in otroke ter vsako-vrstne reči, katere potrebujejo vsi. Stane vas nič, če pridete in se osebno prepričate. Vesele božične praznike, in srečno Novo leto želimo vsem KO w ALL & SON. lada krauj; Denar posojajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se V;m '' le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani m ne v kako drugo manjvarno “šparkašoJ takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov pišite razločno 1:1 natanhio ** Izključena je vsaka špekulacijam izguba vloženega denarja. ZAHVALA IN PRIPOROČILO JOSEPH MANTEL. ELY, MINN., in KUKAR & MAN¬ TEL, GILBERT, MINN. Slovenska trgoveva želez¬ nine in pohištva se zahvalju¬ jeva vsem odjemalcem za nji bovo naklonjenost v letu 1914 ter se priporočava za prihod¬ nje leto 1915. Pri nas bodete vedno točno postreženi, ter dobite vse bla¬ go po naj nižjih cenah. Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1915. Zahvala in priporočilo. AGNICH, STEFAN & CO. EIy, Minn. Zastopniki domačega Tow- er piva, katero prodajamo na drobno in debelo; poleg tega imamo v zalogi najboljših vrst likerjev, vina, in vsakovrstne smotke. Zahvalujemo se vsem Slo¬ vencem in Hrvatom za nak¬ lonjenost, katero so nam iz¬ kazali v kmalu minulem letom 1914, ter se priporočamo za bodoče leto 1915. Postregli Vam bodemo z izvrstnimi pi¬ jačami, Pridite in prepričajte se. Želimo vesele božične praz¬ nike, in srečno Novo leto vsem na ELY, in OKOLICI. STEPAH AGNICH & CO. MOČ IN ČILOST se pojavljata v zdravem telesu sa¬ mo. Ako ste slabotni, lahko iščete vzrok v želodcu. Uživajte Severov elodčni grenčec (Severa’s Stomacli Bitters) v časih, da si obdržite zdravo slast, moč in čilost. Stori¬ te kakor je storil g. Joe Dočekal iz Clutier, Iovva, ki piše: Po po- rabljenju ene steklenice Severo- vega elodčnega grenčeca sem imel boljšo slast in ko sem porabil drugo steklenico, sem o'zdravel.” -— Zoper zapeko, neprebavo, slabo prebavo, zgubo slasti, ponavljajo¬ čo mrzlico — rabite Severov Že¬ lodčni grenčec. V lekarnah cena 50 centov in $1.00. Zahtevajte Se- verovega. Ako vas lekarnar ne more založiti, vas bomo mi. W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. IlMtl m M ij "-'(p-c' ilPai ®Sadit lH Jsl ‘-i 1 .“I • y|U'A dpi Pazite na ta ovitek! Ničvredne pona¬ redbe slavnega Pain - Expeller-ja dobite često, ako niste pazni. Pazite na sidro in ime P. Ad. Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih F. AD. RICHTER & CO. 74-80 Washington Street NEW YORK, N. Y Stoj Jože! Kje si p a ne roš kje? Ril sem v ■ in mesnici ANTON STIMAC-4 na South Range. On ima najboljšo grocerijo in svež Pa tudi v saloon ima najboljšo pijačo. — 1 roča se Slovencem in Hn v obilen obisk. STENSKI KOLEDAR. Vsem v Ameriki bivajočim Sloven¬ cem naznanjam, da imam letos zopet na razpolago osem tisoč Stenskih Koledar¬ jev, katere bom razdelil med odjemalce, kakor sem to storil dosedaj vsako leto. Lansko leto sem poslal v staro domo¬ vino nad en tisoč Koledarjev. Upam, da se bodo rojaki tudi letos pravočasno oglasili, posebno oni, kateri ga hočejo poslati znancem in prijateljem v stari domovini. Pošljite nam natančni naslov, še isti dan, ko dobimo naročilo, vam Koledar odpošljemo. S poštnino vred stane 14 centov. Najboljše je, če mi pošljete to svoto v znamkah. Koledar je velik 19X25 inčev ter je okrašen z različnimi slikami, kakor ka¬ kor z različnimi slikami, kakor napri- venska šola sv. Vida” itd. Ob vsakem mer “Cleveland Public Square”, “Slo- meseeu so različne slike, ki predstavlja¬ jo predmete, katere imamo v naši trgo¬ vini v zalogi, že iz slik je razvidno ka¬ kšno je blago, katerega se lahko na roči. JOSIAH COLLINS *E3 k kvirjev za slike, SO. EANGE. T£ Tel. št. 766 J. Priporoča se Slov« in Hrvatom, kadar potrebujejoj *, grebnika, ali če potrebujejo okv| ' l steklo za sliko. Postrežba točna ifl dovoljiva» Cene nižje kod drugodj ' \l IŠČE SE. Rad zfbiviedel za natančni nas¬ lov Stefana Jakše-ta, doma iz Se¬ miča na Dolenjskem. Bred leti se je nahajal (blizu Denver, Colo. v Staefcholm (klavnici. Za njegov naslov bi raid 'zvedel Maltih Jakše, Ely, Minn. Box 281. IŠČE SE. Rad 'bi izvedel za natančni nas lov Leopold Podgorška, ki je bival pred nekaj časom na Brovvnsville, Wis. Prosim eeinjene ; čit atelje, da ga opozorijo o tem, ali naj se mi pa sam javi. FRANK SKALAR. Box 593, Ely, Minn. naročila se naj- Probate Gourt Notices. .Order to Examine Final Account, Ete. State of Minnesota, County of St. Louis. ss. IN PROBATE COURT. In the Matter of the Estate of Math. Agnich, also known as Matija Agnieh, also known as Matt. Agnich, Decedent. THE PETITION of Steve Agnich, as representative of the above na - med decedent, together with his final account of the administration of said estate, having been filed in this court, representing, among other things that he has fully administered said estate, and praying that said final account of said administration he examined, adju- sted and allowed by the Court, and that the Court make and enter its tinal de- cree of distribution of the residue of the estate of the estate of said decedent to the persons entitled thereto, and for the discharge of the representative and the sureties on his bond. IT IS ORDERED, That said petition be heard, and said final account exa- mined, adjusted and allowed by the Court, at the Probate Court Eooms in the Court JJouse, in the City of Du- 7 luth in said County, on Monday the 4th day of Januarv 1915, at ten 0 'clock A. M., and aiJ nerš* n s in + ■ prl- in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER. That this or¬ der be served by publication in the ‘Narodni Vestnik”. and by mailing a copy thereof to each heir or interestet party at last fourteen days before the day of hearing. Dated, Duluth, Minn., December llth, 1914. By the Court, S. W. GILPIN, Judgre of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Probate. Seal. Probate Court, St. Louis Co.. Minn. Leo A. Bali, Attorney for Administrator N. V. Dec. 11, 18, 25, ’14. Za prijaznost In topleje priporočam. ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnik. 6127 St. Clair Ave., Cleveland. O. 9—30 z (Advr.) POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoj* zdravila serialno številko, da so zdravil* prava in koristna. Po dolgem čakanju se mi je posr« čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po mado proti izpadanju las, kakoršne S dosedaj ni bilo na svetu, od katere me škim in ženskam gosti in dolgi lasje ret nično popolno zrastejo, n'e bodo več iz padali in ne osiveli. — Ravno tako zra stejo moškim v šstih tednih krasn brki popolnoma. Revmatizem v roka! in nogah ter križicah v 8. dneh popol noma ozdravim; kurja očesa, brada?! ce, potne noge in ozebline se popolno ma odstranijo. Da je to resnica, jam čim s $500. Pišite po cenik, kateregi pošljem zastonj. — JAKOB WAHOIC 1092 E. 64 th St. f Cleveland, Ohio. Slovensko-AmeriM KOLEDA za leto 1915 izvanredno zanimljiv ter med drugim številnim čtivom f znamenito raizpravo naoelniisj ne službe Združenih držav amama J. Flynna: “Črna roka in nje delovanji Ker je vsled uvedbe pakete J, šte poštnina za Koledar razi* veljajo za posamezne države j deče cene: Koledar stane 30 centov s p»l no vred za sledeče drža H Connecticut, Rhode 'j lavva.re, District of Co1 ^^ i ryland, Massachusetts, * sev, *New York, New HatePj Ohio, Pennsylvamia, Verro “i Koledar stane 35 L e;] no vred za sledeče Al albama, gia, A rkansas Louisiana, Iowa tucky, Kansas šota, Missišsippi) Dakota, South Dakota, rolina, South Carohna Ar' st Vi , Tennessee, Virginia, nia, VViseonsin. . ^ Za še bolj oddaljene dr ^ Califorma, gon Nevada, AnZOn > ( - t J n°; l "l Idabo. v . . Frank j V naši H kser, 6104 St. 0 land,0,pnB*‘ ,,j Maine, Flori • Illinois, Oklaho«*; Michigan Montana, -'i KMeda7 P o 30 centov^.. Kdor naroči Ko1 ^ žira na te cene. - ^ SLOVENK PUBU ^ 82 Codtlandt St., Ne