Katolišk cerkven list. V Ljubljani 21. rožnika 185S. i Asi 13. Tef aj VI. Misijona v Telhorvn in IVolfsbergn. 1z Št.-Andreja na Koroškim. 15. rozn. Od 17. do 21. vel. travna smo tukaj duhovne vaje imeli, klere no vodili časi. g. O. Frane Kosmače k, rektor 00. re-demptoristov \ l.cobnu, v našo oheno zadovoljnost in spodbudo. Prevdarke (kon/.idaraeije) pa, kakor tudi začetni in skoucavni govor so imeli sami naš Milostljivi knez in skof, v kterim poslednjim so tudi omenili, de se eksercieije za duhovne mende poslednjikrat v tej škofovski cerkvi obhajajo. iu so s kaj milo besedo od svojih koraških duhovnov slovo vzeli. Zbranih nas jc bilo z vsimi «0 duhovnov. 21 vel. travna na večer pa so se pripeljali iz l.cobna še 1 OO. redemptoristi. med njimi tudi en Slovenec, »Štajercam že dobro znani gosp. O. Franc Oje vir, rojen Krajnec. 22. vel. travua so se podali Milostljivi knez in škof, spremljani od teh 5 Očetov in še od nekterih drugih domačih duhovnov, v sv. misijon v mesto Vclkovec, kjer so nas še en O. redemptorist pričakovali, pridni iz Pusulenga, blizo Verone ua Laškim, kjer so redemptoristi po visoki doorot-Ijivosti svojiga posebuiga dobrotnika, svitliga nadvojvoda M a k s i ni i I i aua novi samostan vtemelili. Lepo in častitljivo sprejeti od domačih in bližnjih duhovnikov, c. k. uradnikov, mestujauov in verniga ljudstva smo se podali v mestno cerkev , kjer smo nar poprej z združenim glasam sv. Duha v pomoč poklicali. Potem so preč. gosp. Lorenc Velčič. infulirani prošt vclkovškiga kolegiatniga kapitclna. kteri pa v Tinjah (Tainaeh) kakor tamošiiji dekan iu fajmošter prebivajo, v nemški in slovenski besedi nagovorili misijonarje in verno ljudstvo, ter so po rokah Njih Milosti misijonski križ iu štolo O. provincialu redemptoristov. kakor vodniku nemškiga misijona izročili. In zdajci sla se začela dva misijona «»l> enim: v cerkvi nemški misijon. in vvodni govor so imeli O. proviiicial. in na prostim zunaj cerkve slovenski misijou. in govorili so pervo besedo O. Oje-vic, sicer so bili pa voditel slovenskiga misijona sami Milostljivi knez in škof. Pri nemškim misijonu je delalo 5. pri slovenskim pa t) misijonskih pridigarjev. Ker smo pa veliko spovednikov potrebovali in so sosednji duhovni tudi prav radi pomagali, nas je bilo večidel okoli 30 duhovnov zbranih. Nemški misijon se je obhajal v mestni farni cerkvi sv. Magdalene, slovenski pa v predmestni farni cerkvi sv. Huperta. pa tako, de kakor jc po okolišiuah bolj kazalo, smo nektere slovenske pridige tudi na prostim zunaj mestne cerkve, in nektere tudi v mestni ceikvi imeli. Vse to. se ve de, nam je veliko več truda prizadjalo. pa ljudje so kaj radi v vsih rečeh vbogali in kakor pohlevne ovčice šli, kamor koli smo jih peljali. Smemo reci vpričo Boga, de je padla misijonska beseda tukaj ua dobro in prav dobro zemljo in zaupamo, de bo rodila tudi dober sad. Bili so v resnici sveti iu veseli binkoštni prazniki, ter so nas spominjali na une presvete binkošti, kadar so bili aposteljni svoj sv. misijon začeli. Zakaj ljudi iz bližnjih iu daljnih krajev ni prišlo na sto in sto. temne na tavžente in tavžente. in ker Slovenci lukaj skoraj v vsaki fari mnogo drugaee besedo zavijajo. tako de jc nektere težko umeti. smemo reci. de seje tudi lukaj v raznih jezikih beseda llozja ozuaiiovala in slava sv. kriza prepevala. Ko je odstopil s pri/.nicc pridigar nemški, jc -topil na njo slovenski, iti kadar -o netiiskc pesmi iu molitve potihnile, so Slovenci svoje pobožne glasove povzdignili. Vsili pa je bilo eno serce iu ena poboz-uost; vsi so z glasnim jokam svoje grehe obžalovali in klect pri spovednicah nas vpra -ali. kaj de jim ie zdaj storiti ' V praznik sv. Trojice, ko so imenovani prošt inluliraiio sv mašo imeli, v tem ko so jo Milostljivi knez na priznici v slovenskim jeziku razlagali, iu ko >o govorili k sklepu pred sv. Rešnjim telesam pii misijonih navadno prošnjo za odpu-satije vsih grehov , s klerimi duhovni in ljudstvo ljubiga Jezusa v presv. Zakramentu žalimo. jc bila gnječa v cerkvi tolika in jok tako silovit, de ni bilo več mogoče v veliki in prostorni cerkvi miru ohraniti in pridige nadaljevati Še bolj ginl|ivo pa je bilo v ponedeljik potem, ko smo sv. misijon skončali in so spet Njih milost besedo povzeli. Dokler so nemško marnovali ( govorili). so bili \etnci po koncu in so glasno jokali, Slovenci pa so mirno sedeli iu na tihim zdihovali. Ko pa slovensko spregovorijo. >e vzdignejo Slovenci in jok in zdihovanje vstane še glasneje. Tudi tukaj so omenili Njih Milost, de se je približala ura. ko jih kliče Bog. de naj zapustijo koroško deželo za vselej iu svoje koroške ovcice zročč drugimi« višimii pastirju. S koliko žalostjo de je to oznanilo višimu pastirju toliko vdane ovcice napolnilo, bravci lahko sprevidijo. Kako za ljubo pa de so verni ta sv. misijon sprejeli in koliko velja prieujocnost iu zgled višiga pastirja, ako sami pastirsko palico visoko povzdignejo in verne zakličejo k svetimu misijonu. je pričala /.lasti tukaj nepričakovana množica ljudstva in obhajanih veliko število, \koravno namreč nemška fara v mestu le 1177 duš in slovenska predmestna lara le 153« dus šteje, jc bilo pri misijonu vender še nad *4 v llartumu kmal po svojim prihodu umeri. .Milo jc potožil takrat gosp. Jož. Gostner v listu do mene. iu otožno rekel, naj bi ga Bog za bratam poklical, ako jc Njegova volja; zdaj se je spolnilo. (■ostner je bil pet vi zmed Tirolcov, ki se jc v ta misijon podal. 27. vel. -erpana je s 5 druži mi duhovni iz Tersta odrinil. Gosp. Provikar ga je od Alck.-andiijc vedno pri sebi imel iu lahko spoznaval njegove zmoziiosii. in o prihodu v lian um -i ga jc general - vikarja ali svojiga velikiga namestnika izvolil; taki je bil namreč v vsakim misijonu, ker je bil č. gosp. Knoble- h e r skorej zmirej na popotvanji. V tako kratkim času njegovima neutrudljiviga in serčniga djanja pa ga ježe Gospod na plačilo poklical. Bog mu daj večni mir in pokoj! Ako bi bil se kje kdo. ki premalo spozna minljivost v siga časniga, mu podam k temu le majhin odšipck iz svojiga zapisnika od popotvanja skoz Egipt I. 1853. 22. vinotoka (oktob.) po noči smo prišli v Asvan, ki je poslednje mesto v Egiptu. V tem mestu barke zastanejo. in mora se roba po velblndih dalje prenesti, kake pol ure deleč, de se zopet na vodu gic: torej je bilo tukaj več dni postanka. V Asvanu me je sprejel človekoljubni grek Mihael Khajal s svojo usmiljeno žlahtnico v svojo hišo. in jc neizrečeno lepo z menoj delal. d; bi se ozdravil t Bog jima daj pravo spoznanje za to ljubezen . ako sta morebiti ločenca — ne vem prav), pa bilo je vse zastonj! 30. me ic ranjki gosp. I.ap z vsilili ss. zakramenti za umirajoče previdil. Vsih vernih duš dati, 2. listopada. sim se nazaj na pot proti kairi odpravil, de bi se tamkej ozdravil. potlej v .Sirijo, ali pa v Evropo po novo odpravo šel. Sel je z menoj gosp. Kobilica in en čern kuhar na posebni ladii. ki sojo bili ranjki gosp. Provikar za 1.000 piastrov (šestič) do Kaire najeli. Ves ginjeu sim bil, ko sim vidil. de zame tolikanj lepo skerbe. desiravno sim se mogel od svojih ljubih tovaršev ločiti. Kar pa mislim zmed vsiga posebno povzdigniti. je tole: Ko sim takrat v barko šel. sta me gg. Gost-ii e t in Ko h I za roke peljala in gosp. Provikar so zravno šli Vsi trije so bili terdni, mladi, zdravi, veseli. K temu sta bila še gg. Lap in Haller. sicer nekoliko šibkejši, vender pri zdravji. pri robi v Selalu. Tedaj zraven mene, /.a smert oslabljeuiga, pet zdravih duhovnov. Iu zdaj — v tako kratkim času — čez 5 let — ni ne eniga zmed njih več med živimi. Samo mene je Božja previdnost umaknila, ali sim se sam umaknil, zoper njeno voljo, ne vem prav* line Gospodovo bodi češeuo! J. Mz Mnttije. Iz lista parskih nun iz Bankipora v Indii do častite gospe Alojzije 1»etrič, ki je že po njeni smerii dospel, posnamemo nekoliko za slovensko občinstvo. Častitljiva gospa prednica! Prav vstregli mi bote, ako blagovolite priloženi list dalje odpraviti; pisan je do mojih sester, pošljem ga pa nalaš do Vas, de tudi enkrat kaj od nas slišite. Zares velika težava je, de pisma od tod ne gredo varno; še le v kratkim se je velika barka pred Cejlonam razsula: vsa roba iu denarji je potopljeno, ljudje so pa vender vsi oteti, hvala Bogu! V. č. škof iz Agre. ki so se podali v Evropo, za svoj misijon pomočkov zbirat, ker sojini puntarji cerkve, sole m vse naprave razderli. so bili tudi z uniini nesrečnimi. Neki duhoven i/. Cejlon-a. ki so poznejši tu prišli, so pravili, de so mogli uiil. škof 12 milj deleč bosi iti... Naši dnevi tukaj so res dnevi popotvanja, brez varnosti in polni skerbi in žalosti! Zmiraj smo ua pot pripravljene kakor Izraelci: vsaka ima culico pripravljeno z nar potrebnišimi rečiui, ako bi prišlo, de bi mogle zopet bežati. Vender se srečne čutimo, iu se tudi potlej veselimo prestane stiske. Morebiti pride moje pismo še do Vašiga godu itd. ( Iz pri-lozeniga pisma.) Drage sestre! Moje poslednje pisanje iz Serampor-a mora že pri vas biti. Naše popotvanje od tam hc je hitro razločilo; naš v. c. skof so nam namreč naznanili, de se je mir precej dobro povernil, de se zamoremo brez strahu domu (v Patno) napraviti, ako hočemo. Ker je sploh človek rajši doma, smo se hitro na popotvanje na-pravljale: — tudi druge angleške deržinc so bile že domu šle. Iz zaklade za bežnike v Kalkuti. ki jc napravljen iz cvropejskih milovšin. smo k sreči dobile popotuino, 1.700 gold 3. sušca smo svoje popotvanje po vodi ua parobrodu nastopile iu še le čez 18 dni smo svoj namen dosegle. Reka Ganges je bila na več krajih tako plitva. de se je barka le z velikim trudarn zamogla dalje spraviti: nektere krati je bilo po pol dni opraviti, de so jo z nasipni dalje zagnali, na ktere se je vsedala; to pa nas ni Mrašilo, ker je navadno. razun deževja, ki se v sredi rožnika zopet prične. Zdaj v delujejo vroti vetrovi, torej morajo vrata cele ti ni za-perte biti, ako uočeiuo na pesti prahu požirali. Celi dan morajo nektere z miz in stolov prah brisati. K temu delu obernemo domačinske otroke, klerih število »e je do 15 naraslo odkar srno se poveruile. To so pravi eerni ueverski otroci, ktere duhovni ali za denar kupijo, ali pa sieer dobijo. Poslednji teden je prišel voz I h taeih otrok. Taki otroci se jeniljo v posebno napravo, ki jo misijon ohrani. Pri tem dobrini delu se v deležu je tudi katolišk major, ki svoje vojake izpošilja. de uboge sirote za denar odkupujejo. Edin poslednjih otrok, ki v stanovanji v e. skuta prenočujejo, je prišel k duhovnu beračit. De bi «ra pridobil, mu «la prav dosti jesti — ker to je njih poglavitna rcc potem ga pošlje, de naj še več svojih tovaršev pripelje, in kmalo jih je bilo kak ducet skupaj, ki so jih hitro na primerili krat dalje odpravili. — Dalje popisuje veliko nevarnost. v kteri se zopet znajdejo, ker se vnovič puntarji na okrog /.hirajo. Pravi pa. tre! ako se kaka dobrotna roka za ua^ misijon odpre, zaveruite jo do v. c. škofijskiga kaplana Miiller-ia v Monakoviiit (Munchcn): ta dobri Gospod nam sem ter t je kako inilov-šino pošljejo. Prosim za ubožce Kristusove: 'aki mili darovi rodijo sati za nebeško kraljestvo! — Iz Bankipora v Patni. 27. mal. travna IH5K Angela, p r e d n i e a. Vvettica perviga «r. Mthajiia. Neka gospodičina, B. Camms. v Parizu je ravno obhajala dan perviga sv. Obhajila, ko pride prav uboga vdova k nji. ki je veliko slišala od njene pobožnosti in dobrotnosti Začne ji prav milo praviti iu živo popisovati, kako de jc njeni otroci kruha prosijo, pa jim ga nikakor ne more dati. Prosi jo pomoči in konča z besedami: „Ali ne bole danes radodarni tlo nas. ko je Jezus Kristus tlo v a- tolikanj radodaren bil". Te besede so dekle globoko giuile. bila je pretresena v svojim ziiotraujim. pomisli nekoliko iu reče: ,,Ravno zdaj vam pač nimam s čem pomagati, počakajte pa malo v mojim stanovanji, bom kmal spel prišla, iu morebiti mi sreča nanese, de vam revsino polajsam**. Teče v slanico k svojimu očetu. kteri jo je prav pri-serčno ljubil, in začne prav ginljivo govoriti: ,,0 moj oee. že tolikrat ste pokazali, kako me zlo ljubite in radi imaie; tlans pa mi zamorete svojo ljubezen še bolj pokazati, kakor kdaj popred. ako mi mojo prošnjo spolnitc, ker del m .je sreče je na tem zastavljen". - „„Kaj povej mi na- ravnost!-" ji reče oee z veliko ljubeznijo. ^Sc bojim"4. „„_\e boj se. moj otrok, sej govoriš vender s predobrim očetani, kteri ti ni še nikoli kej odrekel. Kaj bi rada"' le povej mi."" — „Zdaj-le mi privolite*4 -- spet obmolkne. rr)Kaj?u- vpraša oče. — „ Let ni h sto tolarjev verh dole. ktera me čaka". — rj,Kakti? letnih sto tolarjev za vse /.iv-I jen je! In to. praviš, bo k tvoji sreči pomagalo? Ne bom ti odrekel tega majhuiga zneska; ali kaj te je nagnilo, de tega prosiš? Sej mende vender pri meni vsiga dosti imaš. Vse. kar je moje. jc tvoje, dosihmal smo imeli vse eden z drugim, čimu želiš, de bi se zdaj menjalo r Ima m temu vzrok", odgovori deklica. ..kteriga zdaj se ne morem povedati, pa je tako sila, de se moje serce ne more ustavljati. Ne odrecite mi moje prošnje, prav lepo vas prosim pri ljubezni, ki ste jo vselej do mene imeli, pri ljubezni, ki jo bom vselej jest do vas imela, in ako (o ni zado-ti. naj vas moje solze omečijo". Pri tih besedah se je žarela jokati. Tudi očeta so solze polile, ki otroka objame in inu obljubi, de bo prošnjo spolnil. Berž ko to zasliši. veselja vsa zvon sebe zbeži v stanico. kjer je bila prežaljeno vdovo zapustila. Pelje jo pred očeta, ga objame, ter razveseljeua in ginjena reče: „Od tega svojiga tako dobriga in usiniljeniga očeta bom vsako leto sto tolarjev dobivala, dam jih vain in vašim nesrečnim otrokam: dobro sim obernila to tako lepo jutro4. S tem je bila očetu skrivnost odkrita. Vidil je. de je bila ljubezen do bližnjiga vzrok njene prošnje, iu ker je bil tudi on saiu vselej dobrotljiv. ga je to lepo djanje njegove hčere z neizrečenim veseljem navdalo. Razodel ji je. de je z njo zadovoljiti in jo je »pomnil. de naj tako lepo usmiljenje do ubozih . kakor ga zdaj ima. vse dni svojiga življenja ohrani. lrboga vdova je bila veselja vsa omotična. Povsod je naznanovala to posebno dobroto, in je le toliko priserčno in ginljivo govorila od gospodične B. Camms-ove. in ta gin-Ijivi zgled te mlade pomočnice ji je kmal veliko novih dobrotnikov pridobit. Dan perviga »v. Obhajila je zares silo imeniten za vse življenje; na njim je velikrat zastavljeno večno zveličanje ali pa veeuo pogubljenje. Torej bi mogli Marši in učeniki prav posebno na ta dau svoje oko obračati, in vsako leto bi se mogel ta dan praznično obhajati ter se obhajauec spra-sati. ee je zvest .lezu-u. če ga še tako priserčno ljubi, če ga prejema večkrat med letam, če se varuje nar bolj skerbno pregreh, ktere ho Jezusu nar bolj zoperne: nečistosti. klet-vinje itd? Ce ima *e nar lepši zaklad nedolžnosti? \a Svabskim je navada, de se k pervimu sv. Obhajilu nese s cvetlicami ozalisana sveča. Jest jo še zdaj hranim t pravi pisavec !\I. T. v Missionsbl. 1857). In velikrat že poznejši leta v tihi stanici pokleknem, premišljujem to svečo z njenimi cvetlicami in svoje življenje z njegovim *a-dam. In ako se kaciga greha spomnim, se mi vselej zdi. kakor de bi bila ena cvetica pri sveči zvenela. In kadar sveča svitlo gori. prav velikrat Namiga sebe vprašam : .,Ali svetiš tudi ti cisto in svitlo s svojim življenjem in dobrimi deli? Iii težka solza in globok zdihljej je večidel odgovor". Moko čudno Je neki kralj v JMagor-n prave rere i h hal, V nekim popisovanji O. Piinenda. ki pripoveduje do-godbe v kraljestvu Magor-u krog leta 1610. se bere, kako je kralj Khebar, gospodar te zemlje, hotel novo vero napravili. Khebar je bil kralj bolj znajdeniga uma. zraven tega pa zlo prevzetin in razuzdan. in začne si vmišljevati. de bi novo postavo, novo božjo službo, sploh, de bi vero napravil, po kteri bi njega samiga kakor Boga molili. Perva poskušnja z novo vero je bila ta . de je dal 30 dojenčkov, ki niso mogli še nobene besede spregovoriti, v hišo zapreti in terdo zavarovati, de niso mogli nikoli nobene besede slišati. ko bi bili odrasli, je hotel vero tistiga ljudstva za svojo izvoliti, kakor bi ti otroci govorili, ker ta vera. je mislil. mora zanesljivo nar bolji biti. Ta skušnja pa se mu je skazila, ker nikoli niso otroci kaj razločniga iu zvezaniga govorili. Ker * le m pomockam ni nič dosegel, je poskusil drugo pot. ki ni bila nič manj smešna od poprejšnje. I)a naiiircč vse vere iu postave, od kterih koli j»» slišal, na listike zapisati: Vero Mojzesa in hebrejcov . Mahomeda in turkov . Kamisov in japoneov . Kristusa in kristjanov itd. Vse lističe v posodo dene. in da te lističe venkaj vleči po neki prav prebri-ani opici, ki se je v vsih rečeh tako umetno obnašala. kot tU* bi bila s pametjo obdarovana. Reče tedaj opici: Potegni mi listek in pokaži mi pravo postavo! Bili so pa pri dogodbi naj imenitiiiši gospodje kraljestva iu njih sinovi pričujoči. Pervi listek, ki ga je opica iztekla, se je glasil: Vera in postava Mahomeda inturkov! Opica ga pod nos nese. in kakor de bi imel okužljiv duh, ga s tacami sterga, zažene in z nogami potapta. Na drugim listu je bila vera Bonzov. in je z njim ravno tako storila. Na to je izlekla postavo Mojzesovo; ta listek opica spusti na zemljo, čisto nič obraza ne skremži in nikakoršniga zaničevanja ne razodene. Poslednjič potegne tudi list, na kterim je bila postava Kristusova. Ta listek nese k ustam, kakor de bi ga hotla kuševati in počastiti; začne veliko veselje kazati in ga da kralju z obrazam, ki je hotel naznaniti: Gospod, to je prava postava, ki jo spolnuj! Kralj pa je hotel to poskušnjo ponoviti in je ukazal ravno tiste listike še enkrat spisati in v posodo vreči. Eden gospodov, ki «o bili pričujoči, je vzel listek s keršansko vero in ga je skril, de opica ni nič vidila. Opica z ravno takim kremženjem in merdanjem zaporedama liste vleče kakor poprej; ko pa lističa s keršansko postavo ne najde, je bila kakor v stermenje in globoke misli zatopljena, prevdarja tako rekoč kaj bi bilo storiti in si kremplje grize. Pričujoči pa ji žugajo in terdo z besedami zasekujejo. zakaj de ne dokonča in ne poda lističa nar boljši vere kakor poprej. Opica pa se češe po glavi, z nogami v tla bije in kaže grenko zamerzo in nejevoljo, de se en listek pogreša. Xa to očisti nos. gre in voha zaporedama pričujoče gospode; in ko k tistimu pride, ki je listek skrival, prime svojiga vodnika z desnico in ga k unimu gospodu pelje, tudi njega prime in ga inerdaje za papir prosi. Ko ga tivii res da. ga opica z velikim veseljem kralju nese, kakor poprej. Kralj silo stermi zastran te reči; vender keršanstva ne sprejme, razuzdancam se namreč čisto keršanstvo nar manj pri leže. Bil je pa odsihmal dober do katoliške vere in ni več branil, je v njegovim kraljestvu razširjati. «,Kdo je dal petelinu um?u klice sv. Job. Nikoli se ue zmoti ta tič ko dan oznanuje, in preseka nočno tišino, de- bližnje soince naznanuje. Ravno tako bi človek tukaj z Jobam zaklical: Kdo je dal ti čudoviti opici spoznanje? Gotovo žival ni vedila. kaj dela; temuč vikši moč je delala po nji in je pokazala temu neverskimu kralju pravo postavo življenja, ki bi mu bila v zveličanje. ako bi jo bil sprejel. Sploh pa pri uevernikih razuzdano in nečisto življenje zaduši znotranji glas vesti: neukrotljivost počutkov. mnogo-ženstvo. hudobne navade in zastarane pregrehe jih ogluše. de tudi naj jasuiših vabil k resnici nočejo poslušati, de bi sprejeli pravo zveličavno postavo Kristusovo. Pri kristjanih pa ravno tako ostudno življenje, ako se mu vdajo, zaduši njih vero. ktero že od otročnosti imajo, in so terdi, neo-mečljivi, divjaški kakor nejeverniki. (Forschungen aus d. alt. und neuen Gesch. VVien 1833. 1. zv., str. 141.) Maj bi zamogla ,, WBatiica*' svetovati v ozir letasnjiga vročiga poletja t Zoper strelo in točo se svetova. naj se zavarovajo pohištva in poljski pridelki. Pa ne le samo pohis-tvain in polju, ampak tudi človeški mu življenju ob vročim poletji mnogotere nesreče prote. Tako so se n. pr. v tukajšnji loški okolici v kratkim času štiri nesreče pri-godile pri človeškim življenji. Dan sv. Antona Padvana popoldan je bila deklica iz soriške fare od gada pičena in je ze drugi dan umerla: 18. dan t. m. popoldan je v Bitnji (vasi med l.oko in Kranjem) dve dekle in cniga mladenča ob enim strela ubila. Kaj bi torej za m ogla ..Danica" svetovati v o z i r I e I a š n j i g a v r o č i g a poletja in tacih žalostnih pri godb? Da naj ta svet. de naj bo vsak za smert pripravljen, to je, v gnadi Božji; naj torej saj nobedin v sinertnim grehu brez skerbi tje v en dan ne živi: zakaj, kaj hi bilo, če bi njega strela zadela v takim nesrečnim stanu? Sreča, velika sreča je bila za gori omenjene mlade ljudi, de so bili, kakor upamo, za smert pripravljeni, ker so bili dobre duše (od dveh se za gotovo ve, de ste malo pred sv. zakramente prejele); ali kaj pa jeza taciga, kteriga smert nepripravljeniga. v stanu smertniga greha najde? Oh groza! pri ti priči je pogubljen na vekomaj! Ne zastonj nas torej Kristus opominja, rekoč: „Čujte, ker ne veste ne ure ne d ve v a-, kdaj de namreč smert po vas pride. J. K. Zastran MLnobteherfeviga spominka so nam k poprejšnjim naslednji glasi dospeli: Iz Št.-Andreja. De bi K n o b le h e r j e v o truplo se prepeljalo, ali se mu saj spominek postavil, nam je tudi tukaj prav všeč. Darovi pozneje. K. S Turjaka, 18. rožn. De bi ranjki v. č. gospod Knobleher v Ljubljani počival in ondi spominek imel, tudi tukaj vsak želi, s komur le govorim. I*. 8 Podlipe. Naj vam pišem knialo. kakošne misli so o zadevi čast. ranjciga gosp. Knobleherja v naši dekanii. Zdi se nam, de za našo stran nam je zadosti. kamnati spominek v večji ali manjši meri z vsi mi imeni naših rojakov v Afriki, in pa pri sv. Krištofu, sedanjim navadnim pokopališu. Kar pa bi darovi rodoljubov (ali prav za prav. vnetih katoličanov, zakaj ne vpraša se toliko za narod, kolikor za vero) več znesli, naj se oberne v prid afrikanskiga misijona, bodi si v zrejo malih zamurčkov, ali v podporo misijonarjev, ali v zidanje kake cerkve v Afriki, po imenu sv. Ignacja, sploh pa kot stoječa naredba „K n o b I e h e r j e-va zaloga" (Knoblehersstiftung). ne ko memgredoča izdaja. II i c i n g e r. Iz Reke. Neizrečeno nas je razveselil klic na povabilo za Knobleherjev spominek, ker tacih misel smo bili koj v začetku. To nam je pač očitna priča, de domovina spozna njegove velike zasluge za Cerkev, in de ga želi še po smerti v svoje naročje sprejeti. Pač bomo tu le preveč zasluženo dolžnost spolnih, če vsak po svoji moči za njegov spominek darujemo: to bo spet očitno znamnje. de tudi Slovenci svoje slavne može poznajo in po vrednosti cenijo, posebno take. ki so bili Gospodovi vojšaki, kar je dandanašnje tolikanj veči pozornosti vredno. Spominek pa naj bi se po mojih mislih postavil zanj in za njegove verle tovarše v šenklavški cerkvi, ki je mati ljubljanske škofije, v kakim primernim kraji, ker tu bi se lože obvaroval, in bi ga vedno pred očmi imeli. Vender zdaj je le eno potrebno, to je, obilno darov. Bog! J. B. Iz Ipavskiga, 19. rožn. Na tvoj v poslednji „Da-nici" (ktera, škoda škoda de le vsaki drugi četertik izhaja) natisnjeni poziv sim v naši ipavski dolini nekaj denarja nabral za prezgodej umerliga našiga Knobleherja. Klerus in ljudstvo v ipavski dolini želi svojiga rojaka v svoji domačij imeti, in zlo zlo dopade misel, de bi se vdolble na spominku Knobleherjevim imena druzih naših rojakov ki v daljni Afriki počivajo. Kako pa, ali bi ne bilo boljši, de bi se ostanki Knobleherja, ne pri sv. Krištofu (ker to jc preveč od rok), temuč morebiti v stolni cerkvi v žarku hranili, in lep spominek tudi morebiti v stolni cerkvi ali pa na „Schulplatzu na očitiu kraj postavil, saj tudi spominki druzih slavnih mož se na nar očitniši kraje postavljajo, drugim v zgled in spodbudo. — Na pokopaiiše le malokdo gre. in kteri ptujic se bo potrudil tje ven zunej mesta spominek gledat iti9 .1. II. Ogieti po Slovenskim in dopisi. Iz Ljublj a ne. V nedeljo. 13. t. m. jc bil po prev-zvišenim našim dcželinim poglavarji grofu C h o r i ii s k i m visokočastitimu gospodu Janezu Nep. s laka** ju. vodju ljubljanskih normalnih šol viteški križ Franc-Jožcfoviga reda izročen, s kterim so svitli cesar mnogozaslužuiga gospoda ovenčati blagovolili. — V torik. 15. t. in. so bili po 10. sv. maši od Njih milosti visokočastiti gospod Juri Vole za cesarskiga korarja vmestcui. — Duhovske svete vaje ali eksercicije. ki jih bo tudi letaš vodil visokočastiti 0. Janez Stoger, S. J., se bodo začele v ponedeljia, 30 vel. serpana popoldne ob 5, in bodo dokončane v petik. 3 kini. ob 9. zjutraj. Bolj natanko v vis. škofijskim razpis«. Iz Ljubljane. Tukajšnje častite MM. Cršulinarice. ki so za ranjco gospo materjo tolikanj žalovale, so si 16. 1. m. vpričo Njih milosti, prečastitiga našiga škofa, izvolile prav izverstno. pobožno in preblago namestnico za ranjco. namreč: Prečastito Mater Jo ha no. barone s njo iz Zicrheimb-a. K temu po veljavnim viru pristavimo. de ni resnično, kar je v „l.aib. Ztg.-' in „\ov.- rečeno zastran števila glasov i kar sicer tudi ne gre med občinstvo). in v r\ov.u tudi od strank in vročine. Glasi se namreč brez kaciga dogovarjanja ali pogajanja. brez nasprotne vednosti oddajajo: torej pri duhovnih {kanonskih) volitvah kej taciga ni in ne more biti. Toliko v pojasnilo, de si ne bo kdo krivih zapopadkov delal. — Ob enim opomnimo, de je že napravljen odbor ljubljanskih gospa, ki bo radovoljne darove za spodobin spominek v. č. ranjcc prednice Alojzije Petri če ve pobiral. Iz Ljubljane. De se molitev za spreobernjenje ločenih grekov pri nas še zmiraj razširja, naj priča to. de smo ravno zopet 278 imen za družbo ss. Cirila in Metoda v Celje poslali zapisat. In ker so nam bile podobice pošle, so nam jih visokočastiti opat. gosp Matija Vodu še k. zopet 1.000 blagovolili poslati s pristavkam: „l.jubo nam je. darove prejemati za materno cerkev bratovšinc ss. Cirila in Metoda, kakor smo vnovič sprejeli z vašim prijaznim dopisani od 16. t. m. 11 gold. 48 kr.: pa še bolj ljubo nam je, sprejemati družnikov te slavne bratovšine. kakor smo jih vnovič od vas iz Krajnskiga svojih 278 imen prejeli, kar je lepo znamnje pobožniga ljudstva in skerbnih duhovnih pastirjev" itd. Kdor tedaj želi podobic za to bratovšino. jih zamore dobiti, kolikor hoče, in kdor se želi zapisati, m« ni druziga treba, razun de vredništvu „Zg. Danice" svoje imč, primek in stan pošlje. O ti priliki zamoremo v misel vzeti. de so nam tudi nov natis podobic za Marijno bratovšino že zdavno na Dunaji obljubili, in smo tudi že poznejši zanje vprašali: pa jih še dozdaj ni. — Tudi za podobe sv. Detinstva nam je prišlo vprašanje: mislimo, de jih v Celji imajo: prosimo, de bi jih nam nekoliko poslali, kjer jih imajo. Z Dolenskiga zastran toče še tole slišimo: Toča je 14 dni v dragah ležala, in na Perbiši. sim bil včeraj, je tako zbila, de po drevji ni ne en list ostal. Šla je od Mehovi ga proti Planini. Cernoinlju na Prcšivico v Adlešiče in Preloko, kakih 10 ur na kolo in pol do poldruge ure na široko. Iz Čiri i, v Savinski dolini. D. G. — Za griško faro je bil 16. dan vel. travna prav vesel, zakaj visokočastiti gosp. Matija Vodušek, opat v Celji. *o posvetili ta dan novo monštranco, za ktero so dobre duše v treh mescih 400 gold. sreb. zložile. Kovana je iz čistiga srebra in prav lepo izdelana od gosp. Kainerja na Dunaji. Po blago-slovljenji inonštrance je bila procesija s sv. Kešnjim telesam. potem peta sv. maša z lepim ogovoram. ki so ga sami mnogo spoštovani gosp. opat imeli, ter so govorili od trojne hišice, v kteri Jezus na zemlji prebiva Ta trojna hišica je: 1.) monštranca, razložili so njene dele in podobe na nji; 2.) t a b e r ii a k e I j , kteri sc pripodobuje skrinji zaveze pri Izraelcih. 3.) hišica je. o kristjan! tvoje serce. D de bi bilo vedno čisto, kakor ic monštranca. vlila i/ «i-tiga srebra! — Pač hvale vredni so fartnani kakor ii. ki svojiga gosp fajmoštra tako radi v bo gaj o in se ne natelitajo za Božjo čast denarja dajati; vsako Ido kaj m»*iga svoji cerkvi napravijo. I.cta 1855 so napravili nove baudcra /a 390 gold.; 18M» nov ciborij za 180 gold.: nov sreb. kelih za 160 golil.; in to leto novo monštraiico za 100 gold. Tudi šolarčki nočejo pooslajati. ker tudi oni so zložili 50 gold. za lepo banderce. r>0 gold pa za podobo sv- Alojzja. Ako Bog gosp. fajmoštru Felicianu G lobolniku zdravje ohrani, iu če Grižani še zanaprej enaciga keršanskiga duha ostanejo, bo farna cerkev sv. Ponkraca gotovo tudi nove zvonove dobila. Iz Podlipe. Naj v en dopis spravim mnozib reči. Pervo naj povem, kaj sim vesel našel malo čez Krajnsko mejo, v Cerkni na Goriškim. Pred nekoliko časam sim v tem listu nekoliko omenil cerkvene oblačila, in sicer potrebo. tiste napravljati bolj po cerkveni postavi; imenoval sim mašne plajše. s kterih je v novih časih zginila podoba sv. križa na zadnjim delu. V Cerkni tedaj mi čast. gosp. dekan Anton Zbona skazujejo precej veliko, in za-do-ti o/.aljšano farno cerkev sv. Ane. ki je bila sozidana I. 1714 namesti prejšnje farne sv. Jerneja: beseda je bila. de je tukaj že I. 1530 lastili duhovni pastir bil. Dalje pa mi pokažejo lepih cerkvenih posod. med kterimi je tudi zala gotiška moiištranca. in obilno zalih, večidel novih cerkvenih oblaeil: med temi tedaj sini vidil mašili plajs. nov. svilen. s cvetam in zlatarn olepšan, na sredi pa s podobo <4 v. kri/, a. Blago za zadnji del je nalaš tako delano. de daje iz cvetličnih zvezkov podobo križa, in na -redi je Jezusovo ime v posebnim cvetečim vencu; ol»-robki ali porte zlate so našite tako. de se podoba križa med rt|imi lepše kaze. Blago take podobe se dobi na Dunaju Povrni to. ce je komu mar. tvojo cerkev prav po postavi ozaljšati. Drugo. Pritožujejo se \ časnikih «ol vee strani, de je pii njih vse merzlo. de se nič m- obhaja Mariiua pobožno** mesca majnika. Kar sim si jez mislil, menim, de še marsikdo z menoj vred. Ne tožiti, ne tožiti Mamo. in s tem grajati svojiga kraja: temuč začeti pobožnost lepo. in bo vse prav. Ne srne se misliti, de se bodo take pobožnosti od /.gor. po višjih zapovedovale; katoliška Cerkev nima navade. ukazovati prostovoljne pobožnosti; če pa kdo željo ima po kaki posebni pobožnosti. mu rada dovoli, kar se kaze pravo, in doda rada -e odpustkov. Tako je pobožnost mesca majnika začel neki pobožiu jezuit proti I. 1700 na Italijanskim v svoji šoli; za njim so jo posneli njegovi tovarsi. in od (od se je razširila scasama po vsih hišah Jezusoviga reda, iu dalje po vsi Italii. prišla je na Francosko in tudi na Nemško; še le 1.1815 je papež Pij VII. posebno poterdil to pobožnost. in ji pristavil lastne odpustke. Na Kra|ii*kim. kolikor vem. se je Mariiua pobožnost obhajala naj poprej I. 1854 v llorjulju. po gorečnosti gosp. Jan. Vol« m a: \ Ljubljani se je začela I. |H."»t» v škofijski cerkvi iu pri (Ml. frančiškanih. Tako naj se začne ludi drugod; se ve samo. de je prav . tak početek naznaniti visokovr. škofij-tvu. Tretje, kar je omenil uui pot čast. gosp. fajmoster l.uka Do lin ar zastran starjih svetih pesem. Boljši stare svete pesmi je zbral gosp. Matija Maj ar v svojo cerkveno pesmarico; kar jih je zmed ti* pesem bolj pripravnih, jih je predelal gosp. BI. Potočnik, na pr. Križev pol. Sv. Jezusovo serce. Meni ne ostaja toliko: povem pa, de nabiram boljši cerkvene iu domače stare pesmi, in po priložnosti popravljam: nektere lake je že prinesla rDanicau. Ce črto. Po farnih arkivih naj bi se pac stare pisma in listine bolj čislale iu pregledovale, za zgodovino našo bi mnogo r»e na-lo. I nidan mi je čast. gosp. fujiuošter iz Stari g« terga pri l.ozu, gosp. Juri Križaj, pokazal 22 starih pergametiov. naj siarjiga iz I. 1343. druziga za njim iz I. 1393. in poslednji me je prav razveselil; našel sim ondi Obloško faro ze I. 13113; enako Kočevsko faro. ktere sitn ze davno iskal, iu fajmoštra oudašnjiga, Hermana, tudi I. 13*13. Hicinger. Iz Valenja. na štirskim. 12. rožnika. J. V. — Draga r Danica- ! Dolgo že nisi zvedila iz naših krajev kaj; naj ti zapišem toraj danes nekoliko verstic. Redka dogodba seje pripetila pretekliga mesca v Št.-Jan ž a ua Vinski gori, ki stoji uru hoda od Valenja na prijaznim, precej ster- mim hribcu. Bila je namreč keršena 13letna deklica Matilda Satler, 31. vel. travna t. I. ob šestih zjutraj. Bila je že popred pri sv. birmi in pri sv. Obhajilu, vender se ui vedilo. ali je keršena ali ne. Se le, ko je kerstniga lista potrebovala, je prišlo na dan. de ni gotovo, ali je zakrament sv. kersta prejela, kajti nikjer ui zaznamovana. Čast. gosp. župnik, vcrli domorodec, M. Sodia. so toraj popraševali za njenim kerstam na vse strani, pa nikdo t.i vedil povedati, je Ii keršena. Poslednjič so to reč visokimu škofijstvu na znanje dali, iu ono je določilo 5. vel. travna t. I. kerst pogodbe. Zato opravilo so za namestnika naš prevzvišeni gosp. knezoškof Anton Martin izvolili čast. gosp. korarja in dekana gr. Miklavž i na. Čast. g župnik so mi pisali ti tem sv. obredu sledeče: „Ob šestih zjutraj se je kerst pričel; ljudi se je zbralo polno cerkev Govorili so naš gosp. upravnik ginljive, mile besede, ki so nas prestavljale v blažene čase pervili kristjanov, kadar so hodili v škofovo prebivališč nauk katehumenov inovincov) iz ust svojiga pastirja sprejemat. Tako je hodila tudi Matilda k gosp. korarju in dekanu, namestniku Milostljiviga knezoškofa. se za sv. kerst pripravljat, in sedaj stoji na pragu za prerojenje sv. Duha. Ze jo čujemo iskreno odgovarjati ua dajane vprašanja — serčne želje so ji brati na njenim resnim obličji. Sedaj stopa v vežo Božjo, z rijo molimo Veio. Očcnaš in Cešeno Marijo, potem se podamo k kcrstiiimu kamnu. Sedaj se prikaže bela oblečica nedolžnosti, venec deviški. Sv. maziljenjc se zveršuje iu zvoljena prejme belo oblačilce nedolžnosti. Solziec so igrale v očeh pričujočih. posebno odrašenih deklin, ktere spominovaje se blažili «1 tii delečje nedolžnosti, bi mende za ves svet rade zamenjale sedajnost za nekdajnost! Potem sledi sv. Obhajilo iiovokeršcne in njenih botrov. — Bila je Matilda hči neke sebitne natakarice v Celji. rojena pod milim iiebam pri Sa-vini. Po svoji znanki pride čez dve leti v roke kmeta Lo-rcnca Nato p lica. ki jo je zredil, in ni mislil, de bi ne bila še keršena. — Omenim še cerkveniga ropa vSt.- An-drežu. pri Oljski gori, ki seje tudi konec pretekliga mesca zgodil. Cerkev ima pod streho neko okno brez omrežja, in skoz to se je tat zmuznil. K sreči ni cerkvena založnica. bojde. več premogla, kot 15 gold. sr. Z Bogam! Od Soče se piše „Slov. Prijat.u: Lansko leto si ti, dragi slovenski prijatel! razglasil pismo, ktero je bil tebi poslal Fil. Jakob Kafol s Pariza 7. kimovca 1857. Od tiste dobe je nastopila nekaka tihota o njegovim življenji, kar na enkrat je dospelo obširno pismo, dano 11. vel trav 185t* j/ mesta l.oreto ua Rimskim do ujegoviga prijatla D. P. v T. — Častiti gosp. misijonar iz reda Lazaristov popisuje prav živo. kako de se je v Parizu in tudi na svojih sprehodih pogosto spominjal svojih domačih krajev na Tmiu.skim iu svojih zvestih prijatlov. rPrišel sim. piše nadepolni gosp. misijonar v Celji na Štajerskim, 24. vel. serpaua 1857 v Pariz, in bival sim v oiidotnim seinenišu Lazaristov do 19. mal. travna 1858u. ..Moje bivanje v tem svetnim mestu mi je donašalo kmalo prijetnih, kmalo otožnih ur, kakor se vsakimu uiner-Ijivimu navadno godi. Moji nadzorniki so prav prizanašljivo z menoj ravnali, iu mi marsikaj dopustili, česar ni bilo drugim dovoljeno. Vzrok tega spregleda je bilo nekoliko moje oiuahajoče zdravje, nekoliko že priletna starost. Cesar sim prosil, se ve de. le pripušenih reči, mi niso viikli s; nikant odgovorili. Vsled tega miliga spregleda sim se pogosto po Parizu sprehajal, in tudi utegnil bližnje zale kraje ogledovati. Nar težavuiši zame jc bilo, de sim mogel že precej po treh mescih v francoskim jeziku konfcrencije imeti, kar mi jc v začetku veliko truda stalo. Sedaj sim izurjen novic. — 19. mal. travna 1858 sim Pariz zapustil in se napotil s svojim tovaršem. ki je bil nekdaj duhovni oče v seinenišu v Pečuhu ( Fiinfkirchen) na Ogcrskim, po suhim in mokrim čez Riin v svojo domačijo na Avstrijansko, kjer bom dela misijonstva vdeler.il. Prišla sva iz Marsela po morju iz Civita vecehia v Rim v god sv. Marka zvečer, in bivala sva v hiši bratov našiga reda do 6. vel. travna. Ta kratki čas sva se mudila ogledovaje osebnosti tega večniga mesta, obiskovala 7 glavnih cerkev sv. Petra, sv. Pavla. sv. Boštjana, sv. I.orenca, sv. Joana v Lateranu. prečiste Marije Device pri jaslicah in sv. križa v Jeruzalemu; podala sva se v bližnje kraje in mesta, vidit čudo-polne starine. Pač zares, prijatel moj! Rim mora viditi. kdor hoče le količkaj zapopasti, kako se je godilo perve tri stoletja keršanske vere. Riin mora viditi. kdor želi od po-dobarij in spominkov vredno govoriti: Rim mora viditi. kdor hrepeni vnet in iskren katoličan biti. D sveti občutljeji! viditi mizo. pri kteri se je zadnja večerja obhajala: altar. na kterim jc sv. Peter maševal; tri kose sv. križa, en že-belj, kteri je presvete roke Ci. N. J. K. prebodel, dva terna krone Kristusove itd. Dvakrat sim sv. Očeta vidil. Pervikrat v god znaj-denja sv. križa v cerkvi sv. križa, kjer so s Kristusovim križem sv. blagoslov vernim delili. Do dna serca mi jc segalo, viditi Kristusoviga namestnika s svetim križem v roci. — Drugič sim vidil sv. Očeta 4. vel. travna, ko sva bila pred Njih svetost postavljena. Ta dan bo nar srečnejši v mojim spominu. Ob 10. uri sva se v Vatikan vzdignila, veliko stanic in izban, ktere so bile vse s stražo obvarovane, sva za seboj pustila, dokler nisva prišla v za duhovne namenjeno izbo, kjer se čaka. Tukaj sva do dveh popoldne čakala: kajti ta dan je bilo veliko kardinalov, škofov in visokih oseh sprejetih. — Sedaj stopiva noter v sobo, kjer so sv. Oče v beli volnati obleki na stolu sedeli. Jez stopim pervi tje pred Njih svetost. Sv. Oče stegnejo nogo, jez pokleknem, in poljubim čevelj in rečem: Sv. Oče, namestnik Kristusov! kleče pred Vašimi nogami prosim z nar veči ponižnostjo svetiga blagoslova zase in za vse moje sobrate. kteri so ali bodo poslani za misijonarje med slovanski narod". Sv. Oče odgovorijo: „Ti dain prav prav obilen žegen; kajti čutim veliko potrebo misijonarjev v Sloveniji". — Na to so me blagoslovili in ponudili roko. de jo poljubim. Sim kušnil perstan, in ostanem kleče na kolenih. Sedaj so me vprašali: Od kod de sim? kaj sim bil? in kam de pojdem? Po ponižnih odgovorih na vse te vprašanja sim sv. Očetu še enkrat ponujeno roko, to jc. perstan poljubil, in poklonivši se odmaknil, de je moj tovarš pristopil. — Po ti opravljeni šegi so se Njih svetost prav po očetovo z nama pogovarjali, in zlo obžalovali premišljevaje, de veči del neštevilniga slovanskiga ljudstva se v temi raz-kolništva ali staroverstva znajde. Še enkrat poklekneva, sv. blagoslov sprejmeva, poljubiva nogo in odpraviva se; sv. Oče mi pa zopet roko podajo, de perstan poljubim, iu mi rečejo: „Vi ste tedaj slovan itd." S sv. Očetam je ložej govoriti, kakor z marsikterim drugim predpostavljenim. r„Slovane priserčno ljubijo, in so zlo zlo skcrbni za njih dušni blagor"u. O de bi pač vsi Slovani resnico spoznali, in se v naročje in barko edino zveličavne rimsko - katoliške Cerkve precej precej vernili. — Podpiraj, pomagaj ti.obra-tovšina ss. Cirila in Metoda! — t». vel. travna t. I. sva jo iz Rima v J.oreto potegnila <1 kako veselo je prebivati v hišici Matere Božje! kamnito, železno, jekleno mora biti scrcc. ako se tukaj sol/, ne raz-joče. O kako dobro jc tukaj biti! Veselil sim se. ko so mi rekli: V hišo Oospodovo pojdciuo**. Psa I ni 121 Iz Št.- Andreja. 15. rožn. — Danes, jutro m po-luteršnjim se obhaja tukaj v škofovim dvoru izpraševanje tarniga konkurza. pri kterim se je II duhovnov mišIo. -..Drobtinice** utegnejo % kratkim dogotovljene biti. Kazffieit po keršamtkhn *re!n. \j apost. veličanstvo »o izvolili dr. Mih lla a s-a, šolskiga svetnika in opata. satmarskiga škofa. — „Schztg u oravi.de se bo poskerbelo, de bo svetimu misijonu v llartumu Don - Mazzova naprava v Veroni m propaganda v Rimu pod roke segla. — V Solnigradu je g. misijonar Olivieri v 3 dneh dobil 1165 gold. pomočkov za svoje pobožno delo. — Poslednjo nedeljo po vel. noči se je tukaj nek protest jetnik po dolgi poskušnji pokatoličil. - V Hoiter-u ste 24. tnal. travna dve protest, gospe v kal. Cerkev prestopili. — Zmed več kot 400.000 prebivavcov v protestanškim Bc r-linu jih le 20.000 v cerkve hodi. se piše v „Hiobs drei Frdea. — V Potsdam-u je 4. u. m. eden zmed baronov Belovv-ov v katoliško Cerkev prestopil. — Nekiga zani-kerniga n ožica na Nemškim vprašajo pred nekaj časam v nedeljo zjutraj, če ne bo vender dansi v cerkev šel. „0. cerkev terdno stoji, mi ne bo ubczalau. jim odherka stari malovrednež. Popoldan pri kofetu mu začne slabo prihajati, in neprevidama culi. de bo konec z njim. .Oh. ko bi mogel še enkrat v cerkev iti!-' zdihne. iu umvrje. Bila mu je tedaj vender le res cerkev ušla, ki ni maral za njo ne tisto, ne druge uedelje. — Na Švedskim je 6 zen iz dežele pregnanih in po deželinih postavah jim je premoženje po-ropano. ker so se pokatoličile. -- V Parizu so -e šmarni ce v 50 cerkvah obhajale, v Turinu v 12. „Armoniau pristavi, de so se šiuarnice na vse strani razširile, odkar ie Marijini tieomade/ano spočetje razglašeno, ktero je bilo po vsim svetu z velikim veseljem sprejeto. Zavoljo velike množice ljudstva so se mogle po nekterih mestih nal.aškim šinarnice po dvakrat na dan obhajati. — Koliko de premorejo darovi za misijone. priča družba sv. Frančiška K-na Francoskim, vstanovljeita I. 1822. Z njenimi darovi je 160 škofij in apostoljskih namestnij napravljenih, na milijone duš rešenih: v enim samim letu so nad 150.000 otrok smerti odkupili. V Avstralii jc že nad 180.000 spreobernjen-cov, in njih življenje po več krajih spominja na euda v Pa-ragvaji. Sto indijanskih narodov, ki sosedo tistihmal vedno na pokončanje vojskovali, je I. 1852 svoje smert ue gorjače pod križem pokopalo. in pri prebivavstvu 2.000 spreober-njeneov (koliko far je pri nas vetih:) jih po 500 ob nedeljah k Božji mizi pristopi. — r|'niversu, francoski časnik pravi, de anglikanstvo bo tisti dau svoj konec našlo, ko bo jenjalo deržavna vera biti, in de se ta dan hitro bliža. — Poslednjič je k nam prestopil tudi neki lord Nor rev s, vnuk jorskiga protest, nadškofa.— Iz Neapelna pišejo od v. c. gosp. Anastazija Ha rt man na. škofa v Indii. ki somu bili pred nekaj časam zdravniki povernitev v Indijo zavoljo bolezni prepovedali, de se je zdaj popolnama ozdrav il in se misli čez nekaj meseov v Bombaj (Bomb«'-) podati. — V Jeruzalemu je že zdavno znani O. Alfons Marija Rutin bon od turkov za visoko cei.o odkupil podertine tisti ga stebrovja, kjer je bi! nekdaj Pilat našiga ljubiga Zve-licarja judam pokazal, rekoč: „Olejte. človek!*" je ob znožji tega mostovža naredil moliše. in je imel veselje, de je pervi tamkej sv. mašo bral. V Srnini i je liudstvo z izverstnimi postnimi govori čast. kapucinarja. O. B«na-ve n t ura. tako pretreseno, de so se v hudobii zastaram grešniki spreobračali. več protestantov ne pripravlja k prestopu, in dve deklici ste se že pokatoličile — V. c. škof v Pat ni pišejo do severiiiskc družbe, de so poslanih *JOO gld ravno tačas prejeli, ko so sirotišnico spet pričenjali. Od poslednjiga pisma Njih milosti do severiiiskc družbe so 11 otrok, uevernikov ici turkov, med 6. in 1«v letam kerstili. Večkrat jim pošiljajo protestanti ubozih sirot. de bi >e |ih znebili, ki jih v naši sv. veri učijo in odrejajo. Beg ubozih nun v K >lk lito in nazaj v Pat nt* je siai do I.imhi golti Sicer je Pat na zopet v nevarnosti zaslrao punlarjev kakor ie bila mesca vel serpana JkroMiMr* I Od .lezusoviga presv Serca j \ sak vernik, kteri koli n spodobno pripravo (»hiše podobo Jezusoviga pre-v. Serca v cerkvi, pri altarji. ali kier koli je k oči tu i mu če-šenju izpostavljena, in tamkej nekaj časa moli v namen sv Očeta, zadobi 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov, ki jih zamore tudi dušam v vicah darovati. To so privolili Papež Pij VI. 2 sveč. 1799. kaj je pobožnost sv. Alojzja? Kteri sv. Alojzja časte in ga hočejo posebno počastiti, si zvolijo 6 nedelj zapored v letu. iu vsako tih nedelj zakramenta sv. pokore in sv. Rešnjiga telesa vredno prejmejo, in molijo po namenu sv. Očeta vsakikrat HOčenašev, Cešenamarij in Čast bodi... Zamore se opravljati nar bolje pred ali po tem prazniku, pa tudi kadar si bodi skoz leto. Ta pobožnost se je začela v liiiuu precej ko je bil sv. Alojzi za svetnika razglašen in se je hitro deleč po svetu razširila. Papež Klemen \ll. so za vsih 6 nedelj popoluama odpustke obhajan-carn te pobožnost! podelili. Mora se za vsak teden posebna čednost sv. Alojzja v premišljevanje in pobožno vajo od'očiti. Kar je še potrebuo, ti bodo tvoj spovednik povedali. Ad s. srripturae S. F. studium auditorihus meis facilius reddendum, nec mm nt ad istud pro-movendum, e.\positionein trium priorum evangeli-oruiii ex optimis cum antiquis, tuin recentioribus interpretibus a me coiicinnataiii, ope artis liihogra-phicae imprimeiidam curavi. Cum tamen expusiti«» haec maximam partem formam paraphraseos prae se ferat, liaud parvam utilitatem et illis eam praehi-turam esse e\istimo, qui examen pro obtinendis beuefiriis curaiis ex paraplirasi s. suhituri sunt. Si quis igitur ejusmodi exemplar quoddam habere de-sideret, istud sibi apud infrascriptum emere potest. Dr. Leouardus Kloiutar. stud. bibl. N. V. professor p o. V cerkvi. O milo, prečastitljivo zavetje ki nam nebeške misli navdihuje. Od kodar vernih molja ino petje Se gori prot' nebeški tron vzdiguje.' ki bil je dan zaverženim na svetu. Oe bi odrešil nas pogube večne. Se tu daruje *v»jimu Očetu . z Bogato opravlja grešnike uearečnr. Tolaži tukaj na«, kroti pregreske življenja tekovecniga Beseda; Odpro učem se trata :u nebeške — Telo medli in duh v nebesa gleda. J. T -c JI iti darovi. Za afrikanski misij on: Iz Trebevniga 1 gold. 40 kr. sr. — Iz Griža 3 gold. 2 kr. — Dajmo in se nam bo dalo 1 gold. — Iz Teržiča bratov, denara 15 gold. -- G. V. 1 gold. — Dobra duša 1 gold. Za misijon gosp. Olivieri-a: Dobrotnira I gold. — Dajmo in se nam bo dalo 1 gl. Za .S e m i č a n e: Marija II. 5 gold. — Devica 3« kr. — Keršcnica 15 kr. — G. A. Z. 1 gold. — V. č. g. kor. J. V. 5 gold. -S Turjaka 1 gold. — Dajmo in se nam ho dalo 2 gold. frepriiieno zakasnjeni popravek. V pesmi od ..čudežev* v 10. I. beri v 2. v. 2. odst.: „Ko čudež zve omenjen'*4 itd. V 1. v. 3. odst.: „Ko dovoljenje od maiereu ild. Pervi versti 5. odst.: .,1'otem pa kaj vesel ostali popoldan — Preteka polje, hrib inoa itd. Za dr. Knobieherfer spominek. Gospod J. Grabrijan »» V. J. ?» C. B. m košir y> Nakus n Lampe _ Pečar Stupar koder yt Brence yt Valjavec n Jereb n Šrey n Poženel n kopitar * Lesjak T» kožuh BolVtetter n žl. Abramspcrg n Žitnik n Alb. Zaje ,, Jož. Ferjančič n kratoclivvill L. Klegel K. Slegel SSaup * Urban Nflli 6 gold. 1 „ 1 * 6 „ TI t n 5 „ 5 * 5 n 2 . 3 * 3 n 2 n 3 * 3 n 2 , 3 * 5 * 2 „ - kr Matija Ozbič Janez Uršič Jur Pcllian Andrej Rovan Andrej Bizjak Jože Bizjak Lipe Premru Anton Bizjak Andrej Pelrovčič Marko Premru Anton Smerdu Anton Pregcl Anton kaucič Janez Habe Maksi Zgur Andrej Bencina France Teran ' ...... Gosp. Adr. Zamejc . ......... „ Peter Biringer S Turjaka............. Duhoven I ees cekin .... • • G. H.............. Dajte in se vam bo dalo...... . . Blagor jim. kteri v Gospodu umerjo. njih dela pojdejo za njimi: rimski cekin (škud) od Pija IX. . Gosp. Kr. Pellian. fajmošter .... . . Pretner ...... „ M. Kotnik, bogoslovec....... 20 _ 30 30 30 30 36 30 24 1 o 2 gold. 1 „ 2 n 2 * 5 „ kr. Skupej . 2 cekina in 113 IMtkovske zadeve. 50 V ljubljanski škofii. Gosp. Blaž Petrič, duh pom. v Št.-Jurji. pride za ekspozita v Lozice. G. Anton F i u c. obiicmoženec v Škofji loki, na uniga mesto. Gosp Prim. Pel cr I i n. duh. pom. pri sv. Duhu, za duh. poni. v Boštanj. Gosp. Jožef Žurbi, duh. pom. na Rakah, je 15. t. m. za kozami umeri. R. L P.! Spremembe v lavantinski škofii. Gosp. And. L e n a r č i č. fajmošter v Pilštanji, pride po prostovoljni prošnji za lokalkaplaua v Stranice; gosp. Franc Burja, za lokal-kaplaua v Bele vode; gosp. Štefan Vnuk, za kaplana v Ročico; gosp. Jožef Vilfan, za kaplana v šen-Peter na medvedovinskim seli. —Cmeri je gosp. Blaž Ratej, kaplan na spodnji Polskavi. v 40. letu svoje starosti. R. I. P.? Odgovorni v red ni k: Luka Jer&O — Založnik: Joief BlAZIlii-