SLOVENCI NA ŠVEDSKEM: KRAJŠA STATISTIČNA OBRAVNAVA (2001) Avguština Budja COBISS 1.01 UVOD Priseljenska politika na Švedskem zelo poredko obravnava manjše priseljenske skupine. Zato lahko rečemo, da so te vrste skupine na Švedskem nekoliko odrinjene oziroma marginalizirane. Kakšen vpliv imajo manjše ali večje skupine na politično življenje na Švedskem, je med drugim mogoče zaznati tako, da opazujemo razne aktivnosti, ki zadosti jasno pokažejo dejansko stanje. S tem mislimo predvsem na aktivnosti obrobnih (majhnih) in/ali centralnih (velikih) skupin v društvu. Po dosedanjih izkušnjah in po tem, kar o priseljenskih znanstvenih raziskavah trdijo nekateri znanstveniki, je večina znanstvenih obravnav o priseljencih na Švedskem obarvanih beha-vioristično.1 Raziskave o priseljencih največkrat obravnavajo vprašanja, kot so: • zaposlenost/nezaposlenost • zdravstveno stanje/bolezni priseljencev • frekvence kriminalnih dejanj med priseljenci • znanje/neznanje švedskega jezika • stopnja izobrazbe • število naturalizacij • itd. Resda se že vsaj dve desetletji vrstijo številne znanstvene razprave na opisanih področjih o priseljencih na Švedskem. Raziskave o priseljencih delajo predvsem Švedi v obliki raznih časovno omejenih in od države financiranih projektov, ki so vključeni v različne društvene ali znanstvene inštitucije. Na Švedskem je po nekaterih podatkih okrog 160 večjih ali manjših jezikovnih oziroma priseljenskih skupin. Skupina slovenskih priseljencev na Švedskem spada med manjše, poleg tega pa imajo Slovenci to smolo, da jih Švedi še vedno prištevajo med tako imenovano jugoslovansko priseljensko skupino. Namen moje študije O SLOVENCIH NA ŠVEDSKEM je bil predvsem pridobiti in ponuditi bralcu nekaj več okvirnega znanja o Slovencih in predvsem o slovenski priseljenski skupini na Švedskem. To znanje sem glede nekaterih statističnih podatkov o Slovencih na Švedskem delno iskala v sodelovanju s švedskim državnim uradom za statistiko. Predvsem so bila to vprašanja in odgovori o letu rojstev, spolu in letu priselitve. Med svojim delom sem bila večkrat primorana zaviti s poti prvotno 1 Henry Back, 1989, str. 1-2. Dve domovini • Two Homelands 13 • 2001, 165-184 zamišljene študije, saj seje pokazalo, da o Slovencih na Švedskem v dosedanjih raziskovalnih delih ni doslej napisanega prav ničesar; morala sem torej zaorati ledino. Pred nami je pravo pionirsko delo, ki se nanaša na sedanji položaj predvsem prve generacije Slovencev na Švedskem. Moje raziskovalno delo je bilo zaradi sodelovanja državnega statističnega biroja povezano z nekaterimi neizbežnimi ekonomskimi izdatki - na tem področju me je podprlo slovensko pevsko društvo Orfeum iz Land-skrone, katerega članica sem. Pričujočo študijo o Slovencih na Švedskem sem februarja 2001 najprej napisala v švedskem jeziku kot manjšo magistrsko nalogo. Želela sem osvetliti nekatera področja, da bi tako prišla do rezultatov, ki bi koristili meni in v daljši časovni perspektivi predvsem širši javnosti, in sicer v praktičnem in pedagoškem smislu. Za uspešno izpeljavo tovrstne študije je potrebno najti izhodišče s posebno teoretično predstavo o dejanskem stanju Slovencev na Švedskem, sploh če pri tem upoštevamo še perspektivo preteklosti, sedanjosti in morda tudi prihodnosti. Na Švedskem lahko najdemo kar nekaj informacij o Sloveniji in razmerah v njej. Prav tako so v zvezi z dopolnilnim poukom na Švedskem dosegljivi tudi podatki o slovenskem jeziku. Slovenci pa so kot priseljenska skupina običajno (še vedno) obravnavani kot del celote jugoslovanskih priseljencev ali celo kot nepomemben delček celotne priseljenske mase na Švedskem. To postaja za ohranitev identitete Slovencev na Švedskem seveda vse bolj usodno. Slovensko vprašanje na Švedskem doslej še ni našlo prave poti v javnost, zato postaja problem etničnega vprašanja, jezika in lastne identitete pri Slovencih vse težji. Predstavitev rezultatov statistične raziskave v slovenskem jeziku, ki jo dragi bralec pravkar držiš v rokah, je prevod in nekoliko skrajšan in spremenjen dela moje magistrske naloge. V pričujočem prispevku se dotikam predvsem dveh problematičnih področij pri Slovencih: 1 števila slovenskih priseljencev na Švedskem 2 časa priseljevanja Slovencev na Švedsko, spola in približne starosti. Podatki, ki so se doslej pojavljali v literaturi in razpravah, so se vrteli predvsem med številom 68 in 5.000 do 7.000 Slovencev prve generacije na Švedskem. Po intuiciji in izkušnjah bi prej pritrdila številu 7.000 kot pa 68.2 Moj glavni problem in rdeča nit pri raziskovalnem deluje bilo vprašanje, kako priti do verodostojnejših podatkov o dejanskem številu Slovencev na Švedskem. Bilo je nepričakovano naporno, vendar pa tudi nadvse zanimivo raziskovati in najti odgovore na prvotno zastavljena vprašanja. Naporno zato, ker doslej še nihče ni dokumentiral položaja Slovencev na Švedskem in nisem mogla računati na pomoč prejšnjih znanstvenih raziskav; zanimivo pa predvsem zato, ker sem s svojo študijo prišla do rezultatov, s katerimi bom zapolnila obstoječo znanstveno vrzel in tako doprinesla svoj delež k zgodovinskemu pregledu Slovencev na Švedskem. Podatki, ki so plod moje študije, kažejo, daje bilo 31. 12. 1999 na Švedskem prijavljenih 5.098 2 Med drugim sem bila devet let tajnica pri Slovenski zvezi na Švedskem, 1991-2000, kjer je bilo letno dokumentirano včlanjenih okrog 1.300 Slovencev, kar je približno 10 % od skupnega števila Slovencev na Švedskem. ljudi, ki so bili rojeni v Sloveniji. K temu po nekaterih statističnih podatkih o drugih priseljenskih skupinah lahko dodamo vsaj še enkrat tolikšno število potomcev druge generacije, raje nekoliko več,3 in že se giblje število Slovencev na Švedskem med 10.000 in 14.000. Na Švedskem sta v teh petih desetletjih priseljevanja Slovencev (v povojni dobi) na poti že tudi tretja in četrta generacija. Večina Slovencev, pripadnikov druge generacije, seje najčešče poročala z neslovenskimi partnerji (mešani zakoni), nekateri pa živijo v mešanih razmerjih in gospodinjstvih. Zato je tretjo in četrto generacijo otrok iz teh razmerij veliko težje identificirati kot etnične Slovence. Tudi znanje slovenskega jezika ni prav zadovoljivo, kar sicer ni povsem odločilno za etnično pripadnost. Vnuki in pravnuki prve generacije Slovencev na Švedskem se bodo nekoč sami še najlažje odločali o lastni etnični pripadnosti. Vsekakor sem si z raziskovalnim delom o Slovencih na Švedskem pridobila koristne izkušnje, obilico novega znanja, predvsem pa sem prišla do novih, do sedaj nepoznanih dejstev, ki jih želim posredovati tudi vam, dragi bralci. Slovensko poreklo Neprestano izobraževanje je pojem, ki v današnji družbi dobiva vse večji pomen. Težave, kijih povzroča nezadostno znanje komunikacijskega jezika večinske družbe, so nepredvidena ovira, da bi se ljudje mogli vključevati v politično življenje in vplivati na lastno usodo. Mnogim ljudem pomeni dosmrtno izobraževanje nove možnosti za samousposabljanje, mnogim pa pomeni trpljenje in občutek negotovosti, saj so se zaradi pomanjkljivega jezikovnega znanja znašli zunaj neke skupnosti z občutkom manjvrednosti in nesposobnosti, da bi obvladovali zahtevne študijske programe. Znan švedski pregovor pravi: »Če si neviden, ne obstajaš!« Slovenci bi morda rekli: »Daleč od oči - daleč od srca!« Hočem reči, da so Slovenci na Švedskem ena takšnih priseljenskih skupin, o kateri se niti ne bere, ni je videti pa tudi slišati je ni skoraj nikoli. Slovence obravnava javnost še vedno kot nekakšne Jugoslovane. Švedska družba želi majhne priseljenske skupine odriniti čisto na obrobje, kjer nato tvorijo nekakšno nejasno gmoto raznih priseljencev na Švedskem. Moje slovensko poreklo me sili, da poskušam osvetliti dejanski položaj Slovencev na Švedskem vsaj nekaterim družbenim krogom. Teorije in metode dela Ker sem iskala nekatere statistične podatke o Slovencih, sem uporabljala kvantitativno metodo, s pomočjo kvalitativne metode pa sem nato posamezne dele svoje 3 Več zato, ker nekateri statistični viri na Švedskem kažejo, da se v priseljenskih družinah povprečno rodi več kot troje otrok. študije povezala v celoto. Moja izhodiščna teorija je bila, da živi na Švedskem med 6.000 in 7.000 Slovencev prve generacije. Otroci teh so etnično gledano tudi Slovenci, saj so njihovi starši v največ odstotkih Slovenci. Tako moj prispevek s podnaslovom Slovenska izseljenska književnost v Evropi po letu 1945: Švedska (1999, Ljubljana) v zbirki Slovenske monografije z naslovom SLOVENSKA IZSELJENSKA KNJIŽEVNOST (Del 1/3), urednica Janja Žitnik, govori o skupno 14.000 Slovencih prve in druge generacije.4 Odziv na ta prispevek je bil dokaj skeptičen ali pa je povsem izostal. Vodja redakcije glasila slovenskih društev na Švedskem NAŠ GLAS je v eni izmed številk te revije5 objavil naslednje vrstice: P. S.: Na sestanku Slovenske zveze smo razpravljali tudi o številu Slovencev na Švedskem in morebitnih pogojih, da bi lahko ponovno zahtevali slovensko oddajo na švedskem radiu. Nekateri so trdili, da na Švedskem živi 14.000 Slovencev. Nekaj dni kasneje, 19. oktobra, sem v večerniku Stockholm News prebral daljšo reportažo o položaju priseljenk. Med 511.897 priseljenkami, so navedli, je 296 Slovenk. Alije 13.704 Slovencev potemtakem moških? Ali pa bo morda treba to astronomsko številko 14.000 končno realistično zasidrati? Moja dosedanja teoretična izhodišča so bila torej gledana z neke vrste skepticizmom. Tako so me sprejeli Slovenci in Švedi ter tudi nekatere švedske znanstvene inštitucije. Podatki, ki sem jih dobivala v roke, so se sukali od števila 68 (tabelo mi je predložil moj sedanji profesor na višji pedagoški šoli v univerzitetnem mestu Malmo, dr. Lars Berggren) tja do 647 Slovencev - od tega 297 žensk in 350 moških (tabela Befolkningsregister, 2000). Takšni in podobni podatki in trditve so vzbudile v meni upor in željo po zadoščenju. Nikoli nisem trdila, daje moja domneva o številu 14.000 Slovencev pravilna, ampak sem podčrtala, daje to le domneva, ki je nadgradnja nekaterih predhodnih znanih dejstev in nadaljnjega logičnega sklepanja. Težave pri delu Že samo število slovenskega članstva v Slovenski zvezi (okrog 1.300) je dajalo slutiti, daje resnično število Slovencev na Švedskem znatno večje. Saj je v članstvo društev od skupnega prebivalstva navadno vključenih le kakšnih 10 % ljudi. To je po mojem mnenju veljalo tudi za Slovence na Švedskem. Tudi nekateri podatki izpred 20 in 30 let6 govorijo o skupnem številu Jugoslovanov (prve generacije) na Švedskem (74.000), od teh naj bi bilo blizu 10 % Slovencev. Vse to sem zasledila in spremljala vrsto let in si ustvarila nekakšno lastno teoretično podobo, med drugim tudi o številu Slovencev na Švedskem. Uvidela sem, da je edini način, da podkrepim ali ovržem 4 Avguština Budja, 1999. 5 Adi Golčman. 2000. NAŠ GLAS, št. 165, leto 27, str. 7. 6 Tommy Holm, 1984, str. 391. svojo domnevo o številu Slovencev na Švedskem ta, da se znanstveno lotim raziskav tega vprašanja. V svojo raziskavo sem po dokaj obširnih predpripravah uspela vključiti švedski Državni biro za statistiko, Oddelek za statistiko prebivalstva (Avdelning for Befolk-ningsstatistik). Sprva mi niso hoteli pomagati, saj so statistični podatki načeloma tajni in nedostopni za zunanje uporabnike. Tako sem morala izkristalizirati interesno območje v zvezi s svojo raziskavo; nisem pa iskala osebnih podatkov ali kakšnih drugih občutljivih informacij o posameznikih. Moja poizvedovanja in zbiranja podatkov so puščala detajle raziskovalnega objekta nedotaknjene in ljudi kot posameznike anonimne. Pod temi pogoji sem k sodelovanju pridobila Oddelek za statistiko prebivalstva. Povedali so mi, da njihovo sodelovanje ne bo brezplačno in bom morala pokriti stroške dela, ki bodo odvisni od posredovanih podatkov. Takoj sem začela iskati morebitno švedsko ali slovensko institucijo, ki bi mi bila pripravljena priskočiti na pomoč - ekonomsko in moralno. Trkala sem na številna vrata, vendar več ali manj brez uspeha, dokler me ni podprlo domače pevsko društvo Orfeum s celotnim zneskom dejanskih stroškov, 7.500 SEK.7 Medtem sem iskala pomoč tudi na Ministrstvu za kulturo v Sloveniji, na učiteljišču, višji pedagoški šoli v mestu Malmo, pri slovenski ambasadi v Stockholmu in ne nazadnje tudi pri Slovenski zvezi na Švedskem.8 Povezala sem se še z nekaterimi institucijami in ustanovami, vendar ni bilo uspeha, vse dokler me ni podprlo domače pevsko društvo. Utemeljitve za zavrnitev moje prošnje so zvenele približno enako - denar v ta namen je za tekoče leto že porabljen. Z Biroja za statistiko so mi odgovorili, da mi ne morejo pomagati, ker na Švedskem obstaja še veliko podobnih priseljenskih skupin, ki bi v bližnji prihodnosti potrebovale podobne usluge za utemeljevanje lastnega obstoja in porekla na Švedskem.9 Vsi taki projekti bi bili za švedsko državo predragi. Upravni odbor Slovenske zveze na Švedskem je mojo prošnjo zavrnil z obrazložitvijo, da Slovenski zvezi podatki o številu Slovencev prav nič ne pomenijo, ker so kot člani dobrodošle tudi osebe drugih narodov in narodnosti, ne samo Slovenci. Prošnjo A. Budja za pomoč pri projektu o Slovencih na Švedskem - plačilo za iskanje podatkov na SCB (SCB = Centralni statistični biro, moj prevod) -je večina navzočih po dolgi in deloma burni debati, med katero je predsednik prečital tudi pismo predsednice društva France Prešeren v Goteborgu, zavrnila z utemeljitvijo, da ti podatki SZ (SZ = Slovenska zveza) prav nič ne koristijo. SZ združuje v svojih društvih člane ne glede na etnično pripadnost. Tudi dotacijo dobiva na podlagi števila članov in ne na podlagi števila Slovencev v SCB.10 7 1 SEK = 23 SIT;7.500 SEK = 172.500 SIT. 8 Na slovenski ambasadi v Stockholmu so mi svetovali, naj zaprosim še na Oddelku za Slovence po svetu pri ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani. To sem tudi storila, potem ko sem že skoraj obupala nad tem vprašanjem. Junija 2001 sem nato tudi dobila pozitiven odgovor; ekonomsko me bodo podprli, ko bo študija o Slovencih na Švedskem končana. 9 Le kot primer naj omenim države bivše Sovjetske zveze, narode bivše Jugoslavije ter Čehe, Slovake in druge. Način, kako je bil zapisnik formuliran, razumem po svoje - kot popolno nenaklonjenost vsem aktivnostim, ki so bile povezane z izvedbo projekta o Slovencih na Švedskem. Zapisnik je bil nato poslan vsem slovenskim društvom na Švedskem. Nihče od prejemnikov ni protestiral ali komentiral odločitve Slovenske zveze. Na sestanku, kjer so člani upravnega odbora obravnavali mojo prošnjo za dotacijo, je vodstvo Slovenske zveze menilo, da takšen raziskovalni projekt morda celo škoduje Slovencem na Švedskem, saj bi posameznikom lahko skalil njihovo osebno integriteto. Nekdo je celo izrazil bojazen pred zlorabo podatkov o številu Slovencev na Švedskem za odmero cerkvenega davka katoliške cerkve na Švedskem, katere podaljšana roka sem morda jaz, ki želim izvesti ta projekt." Kot že rečeno, ni bilo misliti, da bi me zvezna organizacija Slovencev, ki povezuje slovenska društva na Švedskem, pri mojem delu podpirala - ne moralno, še manj pa ekonomsko. Vendar sem bila trdno odločena, da bom to študijo o Slovencih na Švedskem vsekakor izvedla. RAZISKOVALNI DEL Potek sodelovanja s švedskim Centralnim statističnim birojem (SCB) Po vseh nevšečnih preizkušnjah z iskanjem stikov in moralne ter ekonomske opore od zunaj sem bila bolj kot kdajkoli prej odločena, da se lotim dela in zaorjem v to čudno zakrknjeno ledino na področju podatkov o Slovencih na Švedskem. Izkoristila sem svoj študij ob delu na višji pedagoški šoli ter za svoj namen pridobila profesorja, ki mi je odobril raziskovalno temo o Slovencih na Švedskem. Glede virov in literature o Slovencih sva kmalu ugotovila, daje iskanje zaman. Profesor dr. Berggren mi je ob tej priložnosti tudi pokazal tabelo izpred nekaj let, kije prikazovala, daje na Švedskem 68 Slovencev. Tudi on mi ni vedel svetovati, na kakšen način naj pridem do zanesljivejših podatkov. Po telefonu sem brez uspeha poklicala nekaj inštitucij in uradnikov (med drugim tudi Inštitut za priseljenska vprašanja in Inštitut za migracije) ter tako končno prišla do prijaznega uradnika na Oddelku za demografijo, ki seje bil z menoj pripravljen pogovarjati in mi svetovati.12 Zamenjala sva elektronske naslove in nato nadaljevala najine pogovore po internetu. Moj prvi dopis seje glasil približno takole:13 Pozdravljeni! Zanima me, če obstajajo kakšni statistični podatki o Sloven- 10 Glej zapisnik sestanka Slovenske zveze 11. in 12. novembra 2000. Zapisnikarica Rada Pišler, Stockholm. Arhiv Slovenske zveze na Švedskem, 1991-2000. " Original pisma Erike Jacobson iz Goteborgaje priložen zapisniku sestanka Slovenske zveze, 11. in 12. nov. 2000; omenja ga tudi zapisnikarica R. Pišler v zapisniku SZ in se nahaja v arhivu Slovenske zveze na Švedskem. 12 Ake Nilsson, 2000/01. Državni statistični biro na Švedskem (SCB), Oddelek za demografijo; Orebro. 13 Odlomki izpišem, ki sledijo, so dokumentirani v mojem zasebnem arhivu. Landskrona-Orebro, 2000/01. cih na Švedskem. Slovenci so prišli na Švedsko po drugi svetovni vojni; zanimajo me vprašanja: koliko se jih je priselilo, koliko izselilo, mož, žena in otrok, koliko Slovencev seje rodilo na Švedskem in koliko jih je doslej umrlo. Izobrazba, delovno razmerje in socialni položaj ter kulturno življenje in delovanje v društvih so še vprašanja, ki me zanimajo. V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam AB (Avguština Budja). Odgovor uradnika po imenu Ake Nilsson je bil naslednji: Pozdravljena Budja! Žal, izbrala si napačno državo, o kateri imamo zelo malo statističnih podatkov. Tvoj profesor bi to moral vedeti. Statistika se nanaša na državljanstvo in na državo rojstev. Zelo malo Slovencev se je priselilo na Švedsko, potem ko je Slovenija postala samostojna. Nekaj posameznikov, ki so prišli na Švedsko pred osamosvojitvijo Slovenije, seje oglasilo na našem lokalnem davčnem uradu in zamenjalo podatke o Jugoslaviji kot njihovi državi rojstva za Slovenijo. To lahko ugotoviš na podlagi priložene tabele.14 Na žalost ti ne morem pomagati z drugimi podatki. Pozdrav Nilsson. Takoj sem mu odgovorila, predvsem zato, da bi zadržala stike z njim: Hvala za tvoje naglo posredovanje. Tvoj odgovor potrjuje, kar sem o statističnih podatkih za slovensko priseljensko skupino na Švedskem mislila že pred tem. Moje etnično poreklo je slovensko, na Švedsko sem prišla leta 1964. Zato me še prav posebno zanima, če obstaja kak način, s katerim bi mogla predrugačiti to žalostno dejstvo, da Slovenci na Švedskem statistično skoraj ne obstajajo. Mogoče bi mi lahko pomagal s kakšnim nasvetom, kaj naj storim, da bi prišla do potrebnih podatkov. Po mojih neuradnih podatkih živi na Švedskem nekje med 12.000 do 15.000 Slovencev, vštevši prvo in drugo generacijo. Pomagaj mi, če je mogoče in hvala za vso tvojo prijaznost doslej. Pozdrav AB. Odgovor, kije prispel, je vseboval naslednje: Obstaja nekaj načinov, s pomočjo katerih se dajo izvesti nekatere spremembe glede na doslej začrtane meje. En način je, da se vsi posamezniki, ki prihajajo iz dežel, katerih državne meje so se spremenile, oglasijo na lokalnem matičnem/davčnem uradu v kraju, kjer živijo, z zahtevo, da uslužbenec korigira/popravi zapis v registru prebivalstva. (Najbrž nemogoče!) Drugi način je, da mi s pomočjo rojstnega kraja spremenimo kodo države rojstva. To je zelo obsežno delo, za katerega ne morem obljubiti, da bi ga SCB lahko izvedel. To se ne tiče samo oseb, rojenih v bivši Jugoslaviji, ampak zajema več držav, kot so bivša Sovjetska zveza, Češkoslovaška in druge. Pozdrav Nilsson. Fantastično! sem si rekla. Pomeni, da obstaja način, ki omogoča dostop do prav takšnih podatkov, kot jih iščem. Malo sem razmišljala in mu odpisala: 14 Govori o tabeli, ki kaže število 647 Slovencev, živečih na Švedskem. Hvala, da mi odgovarjaš. Zanima me potemtakem, če je možno dobiti podatke, ki se nanašajo na vprašanje, od kod prihajajo osebe iz bivše Jugoslavije -mislim, iz katerega kraja, mesta in podobno. Pripravljena sem se osebno spoprijeti z nalogo, če bi imela na razpolago te podatke - cel register - za časovno obdobje od leta 1945 do danes, torej vseh oseb, ki so se priselile oziroma izselile na Švedsko iz bivše Jugoslavije. Obstaja sploh kakšna možnost zame, da dobim v roke takšne vrste register in ali tak register sploh obstaja? S pomočjo zemljevidov in drugih pripomočkov bi nato našla odgovore, ki jih iščem. Mi lahko pomagaš še tako, da preveriš, če obstaja možnost približati se in morda celo razrešiti ta problem? Ti delaš vsekakor veliko bližje osnovnim virom kot pa jaz. V pričakovanju odgovora AB. Odgovor seje glasil: Pozdravljena Avguština! Sam ti ne morem dati takšnega dovoljenja; za register o prebivalcih je odgovorna Anna Wilen. Poslal ji bom kopijo tvojega pisma. Anna bo odločila o tvoji prošnji. Obstaja nekaj več kot 18.000 različnih imen rojstnih krajev za teh nekaj več kot 70.000 Jugoslovanov, ki so živeli na Švedskem ob koncu lanskega leta (1999). Pisava za imena nekaterih krajev je različna, napisana so na več različnih načinov, tako da je število krajev v resnici nekoliko manjše; za katera mesta točno gre in za koliko le-teh to velja, o tem nimam pojma... zdaj ti pa nimam zares ničesar več ponuditi. Pozdrav Nilsson Odpisala sem mu: Ne morem razumeti, da mi nimaš ničesar več dati. Doslej sva se vendar tako krasno o vsem tem pogovarjala in sporazumela; zares upam, da se še kdaj slišiva. Hvala za vse in če slučajno zveš še kaj več zanimivega o Slovencih na Švedskem, mi prosim napiši. Pozdrav AB Moj korespondent mi je nato odgovoril: Avguština, obrneš se lahko na Anno Wilen, kije šef za statistiko prebivalcev (Befolkningsstatistiken).15 Poizvedi pri njej, če lahko dobiš izpisek rojstnih krajev za osebe iz bivše Jugoslavije. Pozdrav Nilsson Nato seje vključila v ta zanimivi raziskovalni proces še nova oseba. Margareta Lars-son iz SCB (Centralnega statističnega biroja)16 mi je 22. septembra 2000 napisala naslednje vrstice: Pozdravljena! Na Švedskem je leta 1998 živelo 581 ljudi s slovenskim državljanstvom, od teh je bilo 559 rojenih v Sloveniji; 309 oseb slovenskega porekla je bilo v letu 1998 »naturaliziranih« (vzeli so švedsko državljanstvo, moj prevod), postali so švedski državljani. Leta 1999 seje iz Švedske vrnilo 223 oseb z jugoslovanskim državljanstvom. Nobenih podatkov o Slovencih ni zraven... Zgornji podatki so vzeti iz statistike o prebivalstvu = 15 Anna Wilen. 2000/01. Državni biro za statistiko. Oddelek za prebivalstvo; Orebro. 16 Margareta Larsson. 2000/01. Uslužbenka; Državni biro za statistiko. Oddelek za prebivalstvo; Orebro. SCB, Befolkningsstatistik, Del 1-2, 1999, tab. 1.16 samt Del 3, 1998, tab. 2.6,2.8,2.10. Pismo gospe Margarete meje seveda še bolj prepričalo o pomembnosti moje naloge in me vzpodbudilo k nadaljnjemu iskanju podatkov. Kmalu sem dobila tudi zvezo z gospo Anno Wilen, kije končno pozitivno odgovorila na mojo prošnjo o sodelovanju in posredovanju podatkov. Prav tako me je obvestila o predvidenem predračunu za pokritje stroškov in mi določila kontaktno osebo. Po posredovanju Anne Wilen je nato dne 2.10.2000 prišlo pismo Susanne Dahllof, zaposlene pri SCB,17 z naslednjo vsebino: Pozdravljena Avguština, pošiljam ti osnutek predračuna. Če bo plačnik tvoja univerza, ne bo treba plačati tudi državnega davka, ki ga sicer moraš plačati, če boš sama poravnala račun. Oglasi se, če te zadeva še vedno zanima in če želiš raziskavo nadaljevati. Sporoči mi tudi ime univerze ali inštituta, ki bo plačal nastale stroške ter njihov naslov. Predvidevam, da želiš dobiti podatke o tem, koliko Slovencev - po tvoji definiciji so bazirani na podatkih o rojstnem kraju - je živelo in bilo registriranih na Švedskem dne 31. 12. 1999. Pomeni, da niso všteti Slovenci, ki so prišli na Švedsko iz Slovenije po letu 1991, pa tudi ne tisti, ki so se izselili ali umrli na Švedskem pred 31. 12. 1999. Pozdrav Susanne. Zaradi preobširnosti celotne korespondence s SCB sem povzela in prevedla le vsebino tistih dopisov, ki so bili po mojem mnenju najbolj pomembni za dosego mojega cilja, ki naj bi me pripeljal do dokončnega dogovora o sodelovanju SCB pri mojih raziskavah. DOGOVOR Slovenci na Švedskem (Program za statistiko prebivalstva) Prevod pogodbe V zvezi z Vašim povpraševanjem in pogovori Vam SCB z zadovoljstvom istočasno s predračunom za svoje opravljeno delo predlaga tudi program dela - dogovor - glede raziskave o številu oseb na Švedskem, ki so bile rojene v Sloveniji. Naloga SCB: Po Vašem naročilu naredi SCB izvleček iz registra celotnega prebivalstva (RTB) za osebe, ki so bile 31. 12. 1999 registrirane in vodene na Švedskem in ki so ob prihodu kot državo rojstva navedle Jugoslavijo. Za te osebe bomo izoblikovali posebno datoteko. Vključene bodo le osebe, pri katerih je bil podatek o rojstnem kraju v domovini čitljivo vpisan. 17 Susanne Dahllof. 2000/01. Kontaktna oseba na uradu za statistiko prebivalstva. Državni biro za statistiko; Orebro. Nadaljnji potek dela predlagamo v treh fazah: Faza 1 SCB Vam bo poslal datoteko v Excelu, ki bo vsebovala vse obstoječe variante imen rojstnih krajev za celotno število (70.464 oseb) z rojstno državo Jugoslavijo. Datoteka vsebuje 18.666 imen krajev. Približno 400 oseb je brez podatkov o rojstnem kraju. Vaša naloga bo, da zreducirate vsebino tako, da bodo ostali samo tisti kraji, kijih lahko locirate v Slovenijo. Ob vsakem napačno napisanem kraju pod črko B napišite pravilno ime. Tak primer Vam tudi pošiljamo kot vzorec. Faza 2 Ko bo datoteka dokončno preoblikovana, jo pošljite za stike določeni osebi Susanne. Naš urad bo potem datoteko izpopolnil tako, da bo dodal še preostale podatke in ugotovil skupno število ljudi v izbranih krajih rojstva ter število ljudi glede na spremenljivke: spol, starost in obdobje priselitve. Izročitev dokončne datoteke: Takoj ko boste podpisali in potrdili vsebino tega predračuna in programa dela, bo naš dogovor začel veljati in delo lahko začnemo. Leveranca oziroma predaja izpopolnjene datoteke bo z naše strani nato opravljena v štirih delovnih dneh po Vaši predaji prvotnih podatkov po dogovoru z našo kontaktno osebo. Cena in pogoji za plačilo: tarifa SCB za to vrsto delaje 5.000 kron. Državnega davka ne bo.18 Po opravljeni nalogi morate poravnati celo vsoto. Rok plačila je 30 dni po prejemu računa. To je moj prevod in povzetek dogovora s SCB. Na koncu dopisa sta sledila ime in podpis Anne Wilen. Dogovor sem potrdila in ga podpisanega poslala nazaj. Sprva sem bila prepričana, da bom nosila stroške za delo SCB sama, a se je nato na mojo veliko radost izkazalo, da sem se glede tega zmotila. Kot sem že omenila, mi pevsko društvo Orfeum moralno in ekonomsko stoji ob strani. Prvi korak po dogovoru je bil, da mi Oddelek za statistiko prebivalstva SCB pripravi kompleten izpisek vseh krajev bivše Jugoslavije, od koder so državljani Jugoslavije v povojni dobi prihajali na Švedsko. Nato je bila moja naloga, da zaznamujem imena vseh krajev, ki se nahajajo znotraj meja republike Slovenije, tako da iz celotnega teksta izključim neslovenske kraje.19 V nadaljevanju je nato Oddelek za statistiko prebivalstva sestavil tabelo, ki je vsebovala število priseljencev na Švedskem, rojenih v izbranih krajih. Izbrano skupino priseljencev sama poimenujem za Slovence prve generacije. 18 Pripomniti je treba, daje bila dokončna cena za delo SCB nekoliko višja kot v prvotnem dogovoru, in sicer 6.000 kron in državni davek 1.500 kron. 19 Slovenske kraje v skupnem spisku krajev bivše Jugoslavije sem ugotavljala s pomočjo Atlasa Slovenije, Ljubljana 1985. Spisek slovenskih krajev za svojo študijo sem iskala tudi v Sloveniji, med drugim na Inštitutu za geografijo ter pri SIM v Ljubljani. Spiska ali odgovora na mojo prošnjo vse do danes še nisem prejela. Navsezadnje pa sem ugotovila, daje Atlas Slovenije iz leta 1985 za moj namen idealen. Vsebuje namreč imena krajev, kakršna so veljala v Sloveniji skozi vso povojno dobo; šele po osamosvojitvi Republike Slovenije so nekateri slovenski kraji spet dobili nazaj stara krajevna imena. Domnevam, da so Slovenci, ki so na Švedsko prihajali v Dejali smo že, da so bile pri obliki pisav nekaterih krajev težave, ker so bila imena različno napisana. Na primer: Ljubljana je bila napisana takole:20 LJUBJANA LJUBLANA LJUBLANKA LJUBLIANA LJUBLIJANA LJUBLJANA LJUBLJANA JUGOSLAVIEN LJUBLJANA MOSTE POLJE LJUBLJANA SLOVENIEN LJUBLJANA SLOVENIJA LJUBLJANA, BEŽIGRAD LJUBLJANA, SLOVENIEN LJUBLJANA, SO LJUBLJ LJUBTJANA LJUDLJANA V datoteki je bilo še nekaj takšnih ali drugačnih različic imen za mesto Ljubljana, med drugim tudi ime Laibah. Tako je bilo tudi pri nekaterih drugih večjih krajih: Mariboru, Celju, Ptuju, Kopru in drugih. Moja naloga ni bila le, da ugotovim, katera mesta so slovenska, ampak tudi, da ugotovim, katere različice imen vseh krajev se nanašajo na slovenske kraje. Velikokrat sem morala iskati po zemljevidu bivše Jugoslavije, da bi ugotovila, če se kakšno ime kraja morda nanaša na katero drugih republik.21 Kar nekaj težav je bilo tudi s krajevnim imenom Bistrica, ker je več krajev z enakim imenom tudi na Hrvaškem. Le upam lahko, da ni bilo veliko priseljencev, ki so prišli na Švedsko iz katere od Bistric. Moja definicija kraja Bistrica, kjer sem izločila približno vsako drugo različico tega imena, domnevajoč, da je hrvaška (bile so vsega štiri različice), tako morda ne bo preveč usodno vplivala na dokončni rezultat mojega dela. Ime Slovenska Bistrica ali druge Bistrice s kombiniranim imenom na srečo ne sovpadajo s to problematiko. Vzrokov za tako različne variante pisanja nekaterih krajevnih imen je lahko več. Ljudje so morali ob prihodu na Švedsko ime rojstnega kraja napisati ročno; uslužbenec, kije imel nalogo ime prepisati v arhiv, je imel težave pri branju rokopisov, ali pa so ljudje površno zapisovali imena rojstnih krajev ali pa se je dogajalo tudi oboje. povojnih letih, gotovo navajali za tisto dobo veljavna krajevna imena, ko so uradno dajali izjave o svojem rojstnem kraju. “Datoteka z več kot 18.000 krajevnimi imeni iz celotnega področja bivše Jugoslavije. 2000/01. Državni centralni biro za statistiko. Oddelek za prebivalstvo. Orebro. 21 Pri tem raziskovalnem delu mi je z nasveti pomagal moj mož Zvonko Bencek ter kontaktna oseba SCB. REZULTAT Število krajevnih imen Število krajevnih imen v Sloveniji, od koder so Slovenci prihajali na Švedsko, je po končanem delu pristalo na 1.399. Število imen vseh krajev bivše Jugoslavije v registru SCB pa je bilo 18.666. Iz opisa problematike različic krajevnih imen je razvidno, da v resnici ne gre za tako veliko število slovenskih krajev in tudi ne krajev bivše Jugoslavije, kot so kazali prvotni podatki, ki so vsebovali še vse različice krajevnih imen. Delo, ki bi ga na primer na podlagi doslej izvedene raziskave lahko še opravili, je določitev števila ljudi iz posameznih krajev s spremenljivkami - spol, rojstvo in čas prihoda na Švedsko. Zame je to manj pomembno, zato zaenkrat ne nameravam nadaljevati v tej smeri. Tudi račun za delo SCB bi bil spet vsaj tako visok kot že pri prvem delu, kar je zame gotovo tudi večja ovira za nadaljnje delo. Število Slovencev na Švedskem Naposled se je približal čas, ko bomo izvedeli za število Slovencev na Švedskem. Na podlagi statističnih podatkov, to je števila slovenskih krajevnih imen, ki so jih slovenski priseljenci ob prihodu na Švedsko navajali kot kraj rojstva, je nato SCB izračunal in mi poslal odgovor na vprašanje, koliko ljudi, rojenih v Sloveniji, seje v povojni dobi priselilo na Švedsko, oziroma koliko Slovencev (moja definicija po kraju rojstva) je bilo 31. 12. 1999 še živečih in registriranih na Švedskem. Pokazalo seje, daje bilo takrat na Švedskem 5.098 Slovencev. Priložene tabele prikazujejo število rojenih v Sloveniji, razdeljenih na leto rojstva v petletnih intervalih ter na spol in leto priselitve, vse to tudi v petletnih intervalih. Prva tabela prikazuje število moških na Švedskem, naslednja število žensk in zadnja, tretja tabela, skupno število Slovencev na Švedskem. Skupno število Slovencev na Švedskem na dan 31. 12. 1999 je torej 5.098. To število sem pričakovala, mislila sem celo, da bo nekoliko večje, čeprav povratniki in doslej na Švedskem umrli posamezniki, ki jih je bilo po mojem mnenju do leta 1999 že kar blizu 1.000, niso bili upoštevani. Na podlagi tabel o številu Slovencev na Švedskem, kolikor jih je bilo registriranih 31. 12. 1999, je mogoče pozneje izračunati približno starost posameznikov ter obdobje priselitve na Švedsko. To so naloge, ki jih prepuščam času in morda celo komu drugemu, da izračuna povprečno starost slovenskih priseljencev na Švedskem v času priselitve in povprečno starost danes. Tudi moja domneva, da je na Švedskem vsaj še enkrat toliko Slovencev druge generacije, bo morala počakati na podkrepitev z znanstvenim delom koga drugega ali morda celo na moje delo enkrat v prihodnosti. Tabela 1: Število moških, rojenih v Sloveniji. (Stanje po matični knjigi 31. 12.1999.) Skupaj 45 CN 403 825 337 CN 87 120 462 ^r oo 2657 1995-99 - - CN ■^r On On On 33 47 ON OO lo oo On 'O 65 vo 87 ^r oo oo ON in 43 r- r- On r- r-~ On »n in in m 20 99 J=S 'd' O r- On O oo 30 36 93 03 > •*—< c On NO •O NO ON 32 29 t> rr 55 24 165 jES 'S NO O NO On in O 76 35 r- oo 25 64 m 243 i in > > 1955-59 - 22 in ON o m - 57 in 203 -4-* C/) 'o1 Vh O > ^r ON — (N 144 261 43 ON o O in 513 m »o m On ’ 1 - 109 162 28 O CN ON OO CN 342 vi1 m •o m On 26 57 67 24 T—' CN in m 195 -1929 23 32 O m in CN 134 Leto priselitve Neznano -1949 1950-1959 1960-1964 1965-1969 1970-1974 1975-1979 1980-1984 1985-1989 1990-1994 1995-1999 Skupno Skupno 1995-1999 1990-1994 1985-1989 1980-1984 1975-1979 1970-1974 1965-1969 1960-1964 1950-1959 -1949 Neznano priselitve Leto 183 OS 27 OS OJ SO OJ 43 36 20 -1929 155 £ O to to SO OO 58 34 O 'O OJ t-n OJ 248 - Ort OJ Ort 38 OJ 43 O Oj M3 OJ on OJ 293 OS o Os os to 53 154 38 OJ On "O o -O. 4^. 271 Os SO -O OO Os OS 139 to tsj 1945-49 r CD O crt 299 £ 35 S to 30 64 S ort Oj 1950-54 241 to 48 23 Ort OJ -O- 46 to - Oj 1955-59 < < ort i 232 E 75 20 23 Os 24 59 O •^4 sO Os O as CD 3 Hr 183 24 65 SO Os Os 38 24 SO as OTl ON SO "O CD < p OO O 23 35 so to O 1970-74 or 68 SO 37 Os to 4^ SO -0 -o 58 to sO OO