Politični ogled. D e 1 e g a c i j e so se 26. nov. slovesno v Peštu odprle. Predsednik Hopfeu je nagovoril cesarja in cesar je predsedniku odgovoril in med dinginii tudi rekel, da se ni zmanj šala važnost, ki je bila vzrok, da so sc sklicale delegacije, teuiuč da so še zdaj prišli novejši in resnejši dogodki na dnevni red. Cesar pravi, da se nadja da bodo delegacije Btorile, kar tirja pravo doinoljubje in med seboj nerazločljive koristi obeh oddelkov monarbije. — Na interpelacijo ustavovernib delegatov, kaj boče vlada storiti, da pri turško-ruskem vprašanjn reši Avstriji potreben inir, je odgovaril Beust, da ni nič opustil, kar bi nioglo braniti čast Avstrije in napotiti mirao rešenje tega vprašanja. Volil se je tudi že fiuančni odsek. Določilo se je tudi, da pridejo najprej vojaške finaucne zadeve na posvetovanje. Seje se bodo morebiti še le začele čez 14 dni. Dunajska ministerska kriza je zdaj stopila na najvišo stopDJo. Če premislimo, kako strašno so bili napadeni ministri pri adresnih debatab v obeb zbornicab, se temu celo ni čuditi. Pravi se, da so ministri taki po adresni debati v zbornici poslancev inieli posvetovanje, in da ro cesarju ustmeno rekli, da želijo odstopiti, in da cesar še tedaj odstopa ni sprejel. 27. novembra je vendar cesar v Peštu pi smeno prošnjo ministerstva sprejel in odstop ministrov odobril. Uradoi časpiki znajo povedati, do ima Potocki nalogo, sestaviti novo ministerstvo iz takib parlamentarnih moči, ki bodo novemu ministerstvu porok za to, da bode imelo v državnem zboru večino za se. V novi vladni program se mora sprejeti pogodba, ktero je Potocki že pred nekterimi luesci dogovoril 8 Poljaki. Eaka pa je ta pogodba , to se celo ne \€. Pravi se tudi, da so je Potocki pogovarjal z Rechbauer-jem in Grocbolskim; kaj , to se še ne ve. Kdo pa bode spet za kake raesece stopil v ministerstvo , se se celo ne vč, in če ravoo se pravi, da se na Dunaju nabajajo ministerski krugi, ki imajo trdno roljo , da uredijo Avstrijo federalističco, še vendar zdaj ni upati, da bi že zdaj prišli v ministerstvo taki možje, ki bi res federalizem vpeIjali, drugi pa gotovo ne bodo spet dolgo ministrovali. Vzhoduo vprašanje še zmirom dela mnogo brupa po celi Evropi, če ravno jc ruska vlada na vprašanje drugib vlad zastran pariške pogodbe 1. 1856 prav pomirljivo odgovorila, in če ravno je Pruska storila prijatelski korak, da bi se naj rusko-turško vprašanje rešilo prav inirno, ker pri vsem tem še nikdo noče prav verovati na mirno rešenje tega važ Dega vprasanja, in vse vlasti se pripravljajo na boj. G. K u b n , mini8ter skupnih vojnih zadev je v Peštu v delegatnem krogu rekel, da Cis- in Translantanija labko spravi v 25 dneh 555,000 vojakov na noge. B i s m a r k je predložil vladam , naj bi se sklical zastran vzhodnega vprašanja kongres v Carigrad.