lM
Preiemova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-inveetei
D INVEST d
.0.0.
Podjetji za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
> Izdelava projektne dokumentacije za vse vrste objektov
^ Tehnično svetovanje
nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 20. julija 2012
letnik LXV • št. 57 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8«98,E*ICn3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NAJ MEDICINSKA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Poiščite glasovalni kupon v n
Ormož • Kam
je izginil denar za smeti?!
O Stran 2
Štajerski
Šport Nogomet •
V dresu Aluminija tudi Marko Dreven-šek in Almir Sulej-manovic
O Stran 11
Ptuj • Poletni festivali vabijo
Vsi kontinenti sveta združeni v našem mestu
Poletno dogajanje v našem mestu je v polnem zamahu. Prejšnji teden so se pričeli dogodki v sklopu Terasafesta, od srede naprej se odvija festival Art Stays, ki bo združil umetnike z vseh koncev sveta, danes pa se pričenja še festival Arsana. Koncerti, delavnice, predavanja, video umetnost, instalacije, performansi, druženja, pogovori z umetniki in še in še.
Vse to bo vsakodnevno dogajanje, ki bo najstarejšemu slovenskemu mestu dalo novo noto in ga, upajmo, postavilo na kulturni zemljevid najpomembnejših evropskih mest.
Organizatorji različnih dogodkov se že vrsto let borijo, da ulice Ptuja ne bi samevale, in letos bo dogodkov še posebej veliko. Vsi bodo namreč izpeljani s pomočjo zavoda Evropska prestolnica kulture Maribor 2012. Samo v okviru desetega festivala Art Stays, ki se je pričel v sredo, bo v našem mestu več kot 300 umetnikov. Danes bo svoje festivalsko dogajanje pričelo tudi društvo Arsana, ki bo na otvoritvenem večeru gostilo Donavsko filharmonijo, Janeza Lotriča, Miho Rogino, Boruta Zagoranskega in Alexeia Kornienka. Nesporno dejstvo je, da bo dogodkov vse do konca avgusta izjemno veliko, vsak pa si bo izbral tiste, ki mu bodo najbolj všeč.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • V podjetništvu in obrtništvu vse boj kritično
Pogubna deregulacija poklicev
Država ne deluje v smeri spodbujanja podjetništva in obrti, ugotavljajo v Obrtno-podje-tniški zbornici Slovenije. Obrtništvo bije plat zvona, stanje je iz dneva v dan bolj kritično, še posebej to velja za področje gradbeništva oz. zaključnih del v gradbeništvu.
Zaradi spodbud države in stečajev se enormno povečuje število tistih, ki se samoza-poslujejo na področju gradbeništva, saj je deregulativa poklicev prispevala k temu,
da lahko s to dejavnostjo kot tudi z dejavnostjo sliko-pleskarstva prične vsakdo, kdor ima vsaj kanček ročnih spretnosti, ne potrebuje pa nobene formalne izobrazbe. To se dogaja kljub temu, da
dela ni, saj velikih investicij že nekaj časa ni. Od nekaj več kot 1640 članov OOZ Ptuj jih že četrtino predstavljajo obrtniki in podjetniki s področja gradbeništva oziroma zaključnih del v gradbeništvu

ter slikopleskarji. Prvih je okrog 300, drugih pa okrog 100, kar je za območje, na katerem živi blizu 80 tisoč prebivalcev, veliko preveč glede na trenutne gospodarske in finančne razmere. Samo v slikopleskarski dejavnosti je na Ptujskem v zadnjem času zabeleženo več kot 100-od-stotno povečanje; število se je s 50 povečalo na 100. Sicer pa se tudi število ostalih obrtnikov in podjetnikov na Ptujskem povečuje. Konec poletja oz. jeseni pričakujejo nov priliv članov glede na
dodelitev novih sredstev za samozaposlitev. V tem trenutku na porast bolj vpliva sezonskost nekaterih del, kot so gradbena, in iskanje izhoda iz krize: številne gradbene firme so propadle, izkušnje so, ljudje znajo delati, v veliki večini gre za ljudji, ki jim manjka le malo let do upokojitve, zato je samozaposlitev zanje najboljša rešitev, da leto ali dve, kolikor jim manjka do upokojitve, delajo kot s. p.-ji, pove Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj.
MG
M O
^j^arodno ^^abavne Kv lasbe
Perutnina Ptuj
ri*©«
Ptuj 2012
Minoritski samostan, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
c i 1 t i n a
V»E»T»N
Štajerski
TEDNIK
RADIOPTUJ
'	89,i 98,2 104,3
4. GLASBENI FESTIVAL
ARSANA
S tem kupončkom lahko nabavite vstopnice za vse koncerte POLETNEGA FESTIVALA z 10% popustom.
www.artptuj.si
MARIB0R2012
Evropska prestolnica kulture
Ormož • Še ena maratonska seja občinskega sveta
Kam je šel denar za smeti?!
Zadnja seja občinskega sveta v Ormožu je spet postregla s časovnim presežkom. Svetniki so v sejni dvorani sedeli še malo pred polnočjo, kljub temu, da so z delom pričeli ob štirih popoldne. Seznanili so se z inšpekcijskim nadzorom socialne inšpekcije v Centru starejših občanov Ormož, ki je ugotavljala nepravilnosti v dvajseti točki prijave, za katero se svetniki niso mogli zediniti, ali je bila anonimna ali ne.
Inšpekcijski nadzor sicer večjih nepravilnosti ni pokazal, ponovno pa so svetniki izpostavili slabe odnose med zaposlenimi in vodstvom, ki se vlečejo že vrsto let. Predsednik nadzornega odbora Boris Skok je svetnike seznanil s poročilom o opravljenem nadzoru zbiranja in namenski porabi sredstev za komunalne odpadke. Pojasnil je, da glede na ugotovitve nadzora občina v obdobju od 2007 do 2010 ni porabila 2.410.522 milijona evrov zbranih namenskih sredstev za ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov. Ta sredstva bi morala biti porabljena za zagotavljanje pogojev za pridobitev okoljevarstvene-ga dovoljenja. Kam so šla zbrana sredstva, sicer nadzorni odbor ni ugotavljal. Svetniki so zaključke nadzornega odbora zavrnili, za kar Skok pravi, da je kršitev 42. člena statuta, saj občinski svet ni predložil no-
Uvodnik
benega dokumenta, s katerim bi ovrgel ugotovitve nadzornega odbora.
Hardeško šumo na referendum?
Nekaj po 23. uri pa so se svetniki lotili še obravnave predloga za razpis naknadnega referenduma o predlogu odloka o ustanovitvi javnega podjetja Hardeška šuma, d. o. o. Predlog so podali člani občinskega sveta Stanko Pod-gorelec, Nives Petek, Boštjan Štefančič in Vili Trofenik. Kot so pojasnili v obrazložitvi, je odlok za Ormož škodljiv, saj je pripravljen brez potrebnih strokovnih podlag in ne rešuje problema zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov na Dobravi in ureditve problema odlaganja odpadkov. Kot so zapisali, bo to imelo negativne posledice na stroške zbiranja in odlaganja komunalnih
Ne-ekoistka
Vse bio in eko postaja vedno bolj reklamirano. Ker je menda zdravo in ker z bio ali eko izdelki in pridelki ohranjamo naravo bolj zdravo, manj zastrupljeno. Celo evropska kmetijska politika za prihodnje obdobje napoveduje, da bo finančno najbolj stimulirala prav eko kmetijstvo.
Se strinjam in sploh nimam nič proti temu; celo pozdravljam kmete, ki se upajo lotiti tovrstne pridelave. In pozdravljam tiste, ki zagovarjajo vse eko. Ne maram pa agresivne reklame, pritiskanja, kričanja in prepričevanja, da je eko edino pravilno in dobro za nas. Še posebej ne od tistih, ki na vsepretege razglašajo, kako zelo so že ekološko osveščeni, saj kupujejo le bio hrano, pa bio pralne praške, ker morajo oprati vsaj tri žehte dnevno, pa bio pripravke proti komarjem in tako naprej vse v smeri, da sami sebe razglašajo za rešitelje Zemlje.
Potem pa, ko jih poslušam še naprej, znajo povedati, kako se, na primer, najbolj splača kupovati posodo in pohištvo v avstrijski Ikei, kamor se vozakajo s čisto nič eko avtomobili na čisto nič eko bencinski pogon in to vsak mesec nekajkrat. In nadalje, kako prijeten sobotni ali nedeljski dan so preživeli ob morju, do tja in nazaj pa je bilo seveda treba prevoziti nekaj 100 kilometrov. Ali pa so se zapeljali na dvourni sprehod na Bled. Zraven k temu po navadi še kritično pripomnijo, da so kolone prav neznosne in se hudujejo, ko zjutraj zamujajo v službo, ker so pač obstali pred kakšnim pokvarjenim semaforjem.
Sama nisem niti približno tako strastna ekoistka; pač kupujem neeko pralne praške in detergente, tudi v mojem hladilniku je večina hrane neeko. Pravzaprav je še najbližje eko prehrani tisto, kar odnesem z maminega vrta... Se pa nikakor ne vozim na dvourni izlet na Bled in ne perem treh pralnih strojev dnevno, pa tudi enodnevni ogled morske plaže me ne mika. In se mi zdi, da takšni neekoisti naredimo več za ohranjanje čiste narave, čeprav brez reklame.
Takšnih eko zagovornikov, ki bi se odrekali vsemu ugodju, da bi rešili planet, pa je v našem okolju očitno bore malo. Verjetno zato, ker je eko usmeritev trenutno pač veliko bolj modni hit kot način življenja.
Simona Meznarič
odpadkov. Med drugim trdijo tudi, da bo Mestna občina Maribor s proizvodnjo električne in toplotne energije deležna pozitivnih učinkov sežigalnice, v Ormožu pa bo le odlagališče nevarnega pepela. Prav tako so prepričani, da z odlokom o ustanovitvi Harde-ške šume domačemu izvajalcu odlaganja komunalnih odpadkov jemljejo možnost, da si ponovno pridobi koncesijo in ohrani delovna mesta. Župan Alojz Sok je v odgovor na obrazložitev Boštjana Štefančiča pojasnil, da ne ve, če sežigalnica sploh bo, saj je vse odvisno od državne odločitve. Dodal je, da je Komunalno podjetje Ormož zasebno podjetje, zato ga tudi ni zapisanega v odloku, lahko pa bo tudi to podjetje pristopilo, če bo prispevalo določena sredstva. Seveda, če bo do tega sploh kdaj prišlo, saj je dejal: „Če in ko bo prišlo do realizacije tega, takrat ne bo več ne mene v Ormožu in ne Kanglerja v Mariboru."
Vili Trofenik je v razpravi dejal, da s Hardeško šumo
jemljejo delo delavcem Komunalnega podjetja in dodal: „Ustanavljate javno podjetje, za katerega si domišljate, da bo lahko to opravljalo. Ne vidim realne možnosti, da bi lahko zbrali sredstva, potrebna za to, da bi javno podjetje usposobi-
li za dejavnost." Dodal je, da v Ormožu ne bo odlagališča nenevarnih odpadkov, ampak odlagališče pepela, kar pa je po njegovih besedah nevarni odpadek. „Naš predlog je, da se ljudje o tem opredelijo. Seveda nismo naivni, da bi mislili, da boste vi to sprejeli. Smo pa opravili svojo dolžnost do ljudi s tem, da smo dali to možnost," je pojasnil in dodal, da zainteresirani niso uspeli zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma.
Ostri so bili tudi drugi svetniki. Simon Kolmanič je dejal, da pobudniki za razpis referenduma niso slišali ničesar novega, Emil Trstenjak pa je pobudnikom očital, da so v opoziciji že pred časom dali pobudo za sklic izredne seje,
na kateri bi razrešili problematiko odlagališča na Dobravi, zdaj pa jim ni uspelo zbrati niti dvesto podpisov podpore občanov za razpis referenduma. Meni pa, da je v interesu vseh, da se problematika odlagališča čim prej razreši. Zlatan Fafulič je na to podal proceduralni predlog, da o tej tematiki več ne razpravljajo, saj tretja razprava o Hardeški šumi ni več potrebna, ampak naj se takoj opredelijo o pobudi za referendum. Župan je njegov predlog upošteval in dal predlog na glasovanje. Od štirinajstih svetnikov so pobudo za referendum podprli trije, enajst jih je bilo proti. Referenduma o Hardeški šumi tako ne bo.
Natalija Škrlec
Svetnik Boštjan Štefančič (na posnetku) s somišljeniki ni zadovoljen z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja Hardeška šuma, saj naj bi bil za občino škodljiv.
Slovenija • V OZS ogorčeni nad stanjem v državi
Slovenija dopušča propad podjetnikov in obrtnikov zaradi propadlih dolžnikov
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ogorčena nad stanjem v državi, saj ta ne deluje v smeri spodbujanja podjetnikov in obrtnikov. V zadnjih nekaj letih je propadlo kar nekaj podjetnikov in obrtnikov, ki so poslovali s poslovnimi partnerji neplačniki. Ker bi lahko svojo obveznost iz DDV zmanjšali šele po prisilni poravnavi ali stečaju njihovih dolžnikov, sami pa so zaradi likvidnostnih težav prenehali poslovati že pred njihovimi dolžniki, sedaj po mnenju DURS-a in Upravnega sodišča nimajo pravice do vračila DDV-ja, ki so ga državi plačali zaradi poslov s svojimi propadlimi dolžniki.
Davčni zavezanec lahko zmanjša znesek obračunanega DDV-ja, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni delno ali v celoti poplačan. Če pa upnik kot poslovni subjekt propade pred svojim insolventnim dolžnikom, bi imel možnost zaprositi za vračilo DDV-ja le kot fizična oseba, in sicer po prenehanju njegove identifikacije za DDV. Po mnenju DURS-a in naše sodne prakse davčni zavezanec v tem primeru nima pravice do vračila DDV, saj je to predvideno le za tiste zavezance, ki so identificirani za DDV. Slednje pa nikakor ni v skladu z osnovnimi načeli zako-
na o DDV. »Čeprav je na tem področju trenutno pravna praznina, to ne pomeni, da že sama uporaba osnovnih načel sistema DDV-ja ne bi omogočala pristojnim organom, da bi ravnali v duhu davčne nevtralnosti tudi po prenehanju identifikacije za DDV in denar nekdanjim davčnim zavezancem enostavno vrnili. To potrjuje tudi novejša praksa pristojnih organov, ki davčnim zavezancem omogoča odbitek DDV-ja, ki so ga plačali pred identifikacijo za DDV,« opozarjajo na OZS.
Smiselna zakonska rešitev po mnenju OZS bi bila, da ne bi bilo nobenih ovir za vračilo ali doplačilo DDV-ja, četudi po prenehanju identifikacije. Na velik pomen načela davčne
nevtralnosti v sistemu DDV-ja kaže tudi ravnanje OECD, ki letos prvič pripravlja smernice za obdavčitev s posrednimi davki (do sedaj je pripravljala le smernice za neposredne davke) in je kot svoje izhodiščno načelo na področju DDV-ja povzela načelo nevtralnosti obdavčitve.
Iztok Mohorič iz Svetovalnega centra OZS opozarja, da ni potrebna nobena sprememba ZDDV, zakon je treba zgolj pravilno izvajati, saj takšno izvajanje terja sodna praksa Sodišča evropskih skupnosti, ki pa je naše Upravno sodišče žal niti ne pozna niti ne spremlja. Ne sme se dogajati, da je slovenska rešitev v nasprotju s prakso EU. Toda večji problem kot nevračilo
DDV je nezmožnost evidentiranja popravka oz. odpisa neplačanih terjatev. Tu je nujno zakon spremeniti, ker to ureja slovenski ZDDPO, ki pa je nedvomno napačen, ker ne omogoča oslabitve neplačane terjatve, dokler nad dolžnikom ni zaključen insolventni postopek.
»Zaradi ozkih razlag predpisov s področja DDV imajo številni nekdanji poslovni subjekti, ki so kot upniki propadli zaradi svojih dolžnikov, dodatno in nepotrebno finančno škodo, ki bi se jo dalo z zdravorazumskim ravnanjem pristojnih preprečiti,« pa je prepričana Božena Macarol iz Svetovalnega centra OZS. Mira Črešnar, vodja odnosov z javnostmi pri OZS
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: NS
Ptuj • V obrtništvu in podjetništvu vse bolj kritično
Deregulacija poklicev - pogubna za obrtništvo in družbo nasploh
Država ne deluje v smeri spodbujanja podjetništva in obrti, ugotavljajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Obrtništvo bije plat zvona, stanje je iz dneva v dan bolj kritično, še posebej to velja za področje gradbeništva oziroma zaključnih del v gradbeništvu.
Foto: Črtomir Goznik
Franjo Tolic
Zaradi spodbud države in stečajev se enormno povečuje število tistih, ki se samoza-poslujejo na področju gradbeništva, saj je deregulativa poklicev prispevala k temu, da lahko s to dejavnostjo kot tudi z dejavnostjo slikople-skarstva prične vsakdo, kdor ima vsaj kanček ročnih spretnosti, ne potrebuje pa nobene formalne izobrazbe. To se dogaja kljub temu, da dela ni, saj velikih investicij že nekaj časa ni. Od nekaj več kot 1640 članov OOZ Ptuj jih že četrtino predstavljajo obrtniki in podjetniki s področja gradbeništva oziroma zaključnih del v gradbeništvu ter slikopleskarji. Prvih je okrog 300, drugih pa okrog 100, kar je za območje, na katerem živi blizu 80 tisoč prebivalcev, veliko preveč glede na trenutne gospodarske in finančne razmere. Samo v slikopleskarski dejavnosti je na Ptujskem v zadnjem času zabeleženo več kot 100-od-stotno povečanje; število se je s 50 povečalo na 100. Sicer pa se tudi število ostalih obrtnikov in podjetnikov na Ptujskem povečuje. Konec poletja oziroma jeseni pričakujejo nov priliv članov glede na dodelitev novih sredstev za samozaposlitev. V tem trenutku na porast bolj vpliva sezonskost nekaterih del, kot so gradbena, in iskanje izhoda iz krize: številne gradbene firme so propadle, izkušnje so, ljudje znajo delati, v veliki večini gre za ljudji, ki jim manjka le malo let do upokojitve, zato je samoza-poslitev zanje najboljša rešitev, da leto ali dve, kolikor jim manjka do upokojitve, delajo kot s. p.-ji, pove Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj.
Trenutne razmere v državi obrtnike s stažem nastala situacija močno tepe, opozarja Franjo Tolic, s. p. slikopleskarstva in izolater-stva, ki ima obratovalnico v Medribniku (občina Cirkula-ne) in podpredsednik sliko-pleskarske sekcije pri OOZ Ptuj. »Naša strokovnost in izkušnje so izgubile na veljavi. Danes je pomembna samo cena oziroma, kako se kdo znajde. Tudi mojstrski izpiti, ki so bili v preteklosti uvedeni kot pogoj za opravljanje dejavnosti, več nič ne pomenijo. Vsi, ki smo jih opravili, se sedaj čutimo malo izigrane. Mojstrski izpiti sicer niso ukinjeni, niso pa več pogoj za registracijo dejavnosti. Če bi jih ponovno uvedli, zagotovo takšnega navala pri registraciji določenih dejavnosti, kot smo mu priča danes, ne bi bilo. Spodbujajo ga tudi že omenjene državne spodbude za samozaposlitve, prav tako pa tudi nekatera podjetja, ki si s tem, ko silijo zaposlene v samozaposlovanje zmanjšujejo stroške poslovanja, ker
sodelavcem ni treba plačevati malice, potnih stroškov, regresa za letni dopust, bolniške in podobno. Plačajo jim samo tisto, kar naredijo, kar je na nek način nepravično,« pravi Franjo Tolic. Kaotične razmere v obrti in podjetništvu so vidne že na zunaj. Zrcalijo se tudi pri izvedbi fasad oziroma tudi njihovi barvi. Nobeden ne spoštuje več nobenih zakonitosti in pravil igre, barve so takšne, kot si jih nekdo izmisli, čeprav ima vsaka stavba svojega arhitekta in tudi »določeno« barvo. Velik problem je tudi študentsko delo. V večji meri bi ga bilo treba ukiniti, ker bi s tem ubili več muh na en mah: pridobila bi pokojninska in zdravstvena blagajna, študent, ki sedaj dela prek študentskega servisa pa bi imel kakšno leto delovne dobe več. Vse delo bi moralo biti enako obremenjeno, tudi študentsko delo bi moralo biti obdavčeno v isti višini, kot so obdavčene plače. Trg bo slabše izločil, je bilo poudarjeno ob odloči-
tvi za deregulacijo poklicev v času, ko je bil Andrej Vizjak minister za gospodarstvo, na žalost pa danes trg izloča vse tiste, ki so na njem že deset, dvajset let in ki so že imeli neko ime, zato ker zaposlujejo ljudi in imajo obveznosti, in ker s cenami ne morejo konkurirati tistim, ki so se odločili za samozaposlitev z minimalnimi dajatvami. Obnova večstanovanjskih objektov, ki jih spodbuja država, je dobrodošla, saj gre na nek način za krpanje praznine v gradbeništvu. Ker ni novogradenj, je koristno, da prihaja do izvajanja toplotne izolacije stavb.
Nizka cena -znak za alarm
Žal pa je tudi pri tem delu cena za večino stanovalcev v objektih edino merilo, ki odloča o izvedbi oziroma pridobitvi dela. Nič ne pomagajo popisi potrebnih del upravljavcev stavb in njihova opozorila o nujnosti strokovne izvedbe fasad, zlasti če želijo za izvedbo pridobiti nepovratna sredstva Eko sklada, pri čemer se od nedavnega postavlja zahteva, da se morajo pri naložbah v toplotno izolacijo fasad starejših stanovanjskih stavb vgrajevati certificirani fasadni sistemi, ki imajo tudi evropsko tehnično soglasje. Zato je potrebno na ponudbe, predračune in račune, ki jih izvajalci izdajajo naročnikom storitev, natančno napisati ime proizvajalca kot tudi naziv fasadnega sistema, ki je predmet vgradnje. Ljudje, ki se odločajo za izvedbo tovrstnih projektov po cenah, ki
ne vzdržijo nobene presoje, bi se morali vprašati, zakaj so cene tako nizke, kaj to pomeni, ali se vgrajuje manjvreden oziroma neustrezen, neatestiran material, preskoči kakšna faza v delu, ali na projektu delajo ljudje, ki niso prijavljeni, se zanje ne plačujejo prispevki, nimajo izpitov iz varstva pri delu in podobno. Ker so problemi na terenu veliki, so se pri Eko skladu odločili za ostrejši in nenapovedan nadzor. Kot sta povedala Tolic in Repič, njihovi predstavniki nenapovedano preverjajo, kakšni materiali se vgrajujejo in kako so vgrajeni. V primeru, da bodo ugotovili, da delo ni izvedeno po normativih proizvajalcev fasadnih sistemov, subvencije ne bo. Nekdo bo moral plačati tudi takšno fasado, kako se bodo v vseh teh primerih dogovorili izvajalci in naročniki, pa je vprašanje. Da bi se izognili problemom, bi morali ljudje, ki bivajo v večstanovanjskih objektih in se odločajo za toplotne izolacije stavb, upoštevati vse podatke iz ponudb, tj. kaj vse za določeno ceno dobijo in ne samo cene na koncu. Ni dovolj, da nekdo reče, da bo naredil izolacijsko fasado, debeline te in te, ne opiše pa sistema, ki je zelo pomemben že zaradi faktorjev toplotne prevodnosti, ker jih kva-zi sistemi, sestavljeni iz madžarskega stiropora, doma izdelanega lepila, kitajske mreže, nimajo. V vseh takih primerih vlaganja ne bodo prinesla želenega učinka, ker fasada ne bo učinkovita. „Nekaj smo želeli pridobiti, učinka pa ni, ker smo znova varčevali tam, kjer ne bi sme-
li," je opozoril Franjo Tolic, ki je tudi sodni izvedenec na slikopleskarskem področju. Ljudje so pogosto razočarani, ko po opravljenem delu uvidijo, da niso dobili tistega, kar so pričakovali, da dela niso opravljena strokovno, da fasada ni ravna, da odstopajo zaključni sloji, zgodi se, da odstopijo tudi cele stene, jezijo se na zakonodajo, na državo, čeprav so se sami nepravilno odločili, ker jih je zavedla cena, četudi so jim na voljo vse informacije o normativih in informativni ceniki. Če nekdo s ceno odstopa za 50 odstotkov, je to znak za alarm. Največji problem je v tem, pove, da izvajalce najpogosteje izbirajo sami stanovalci ne pa upravljavci, ker jih stanovalci enostavno preglasujejo in ker iščejo bližnjice pri svojih znancih in prijateljih, ki so cenejši predvsem zato, ker izolacije ne izvedejo po vseh pravilih. Zato je treba zelo paziti že pri izbiri upravljavca. Zelo pomembna je tudi funkcija nadzornika pri izvedbi tovrstnih del kot tudi funkcija nadzornika pri proizvajalcu sistemov toplotne izolacije fasad. Kot sodni izvedenec je Tolic vedno na strani stroke, ker pri tem bližnjic ni in ker napak ni mogoče spregledati. V 90-odstot-kih ugotovljenih napak pride do neke vrste mediacije, ker bi se sodni postopki vlekli predolgo. Na koncu »plačata« tako ena in druga stran, izvajalec in naročnik, eden zato, ker je podcenil stroko, drugi, ker je kupil poceni. Problematika pa ni tako enostavna, ampak je posledica sistema, ki dopušča luknje skoraj na vseh področjih, ki se v gradbeništvu oziroma zaključnih delih v gradbeništvu kažejo najpogosteje že v sami barvi objekta oziroma fasade, ki je mimo pravil stroke. Tudi v barvni skladnosti naselja se kaže harmonija nekega okolja, odnos oziroma odgovornost do okolja, ki ga pri nas ni, ker bi sicer ljudje vedeli, da fasada ni stvar vsakega posameznika, čeprav je hiša njegova last, ampak je fasada skupna zadeva, ki sodi v celo naselje.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Problemov zaradi nekvalitetno izvedenih toplotnih izloacij fasad je veliko. Fotografija je ilustrativna.
Ptuj • Gradnja kongresno-kulturne dvorane
Se 31. oktober odmika?
Z arheološkimi raziskavami ob obnovi dominikanskega samostana, katerih naročnik je Ministrstvo za kulturo RS, izvajalec pa Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Center za preventivno arheologijo Ljubljana, vodi jih arheolog Evgen Lazar, so pričeli že novembra lani, januarja letos so jih prekinili zaradi gradbenih del, marca pa ponovno nadaljevali. Raziskave bolj ali manj potekajo po planu, načrti se spreminjajo toliko, da se prilagajajo načelom varovanja dediščine, kar pomeni, da se je na nekaterih delih izkop nekoliko zmanjšal, v zakristiji pa se je malo povečal.
Foto: Črtomir Goznik
Z izkopavanja v baročni zakristiji samostana
Ekipo na terenu, ki raziskuje, sestavljata dva arheologa, trije arhivski tehniki in deset delavcev - študentov. Predvidoma naj bi z arheološkimi raziskavami v celoti zaključili konec avgusta: julija v cerkveni ladji oziroma notranjosti objekta, na katerem se izvajajo dela, do konca avgusta pa zunaj objekta. Arheološke ostaline naj bi očistili in zaščitili, da se bodo lahko nadaljevala konstrukcijska in restavratorska dela. Glede na to, da so sredstva za te namene zagotovljena, naj bi bilo v roku 14 dni izvedeno javno naročilo, ki mu bo sledil usklajevalni sestanek o terminskem planu izvedbe del med izvajalci, arheologi in konservatorji. Do tega sestanka je rok za izgradnjo kongresno-kulturne
dvorane v cerkveni ladji dominikanskega samostana še vedno 31. oktober letos.
Ko smo v začetku julija obiskali delovišče kongre-sno-kulturne dvorane, ker naj bi našli kripto gospodov Ptujskih, kar pa še ni potrjeno, so povedali, da so pri odpiranju današnjih tal naleteli na poznogotski nivo iz konca 15. in začetka 16. stoletja, v katerem so odkrili vkopane grobnice. Še posebej zanimiva je večja, ki so jo odkrili v ladji cerkve, čisto na prehodu v gotski prezbi-terij. Grobnica ni bila znana; ima bogat okrašen nagrobnik, ki pa ni v celoti ohranjen in je zagotovo pripadal nekemu pomembnežu tistega časa. Ob baročni prenovi cerkve konec 17. stoletja je bil deloma uničen; v tem
Foto: Črtomir Goznik
Arheološke najdbe - grobnice in poznogotski nivo - bodo restavri-rali in konservirali ter razstavili, tako da bodo vidne tudi po ureditvi kongresno-kulturne dvorane, za katero še vedno velja, da naj bi bila zgrajena do konca oktobra letos, je pa ta datum zelo dvomljiv.
času naj bi ga tudi prestavili iz vzhodnega dela cerkvene ladje v zahodni del. Šele ko bodo pričeli z odkrivanjem nasutij v skrajnem vzhodnem delu cerkvene ladje, ko bodo opravili raziskave pod prezbiterijem, najsvetejšim delom, kjer so bili pokopani najpomembnejši ljudje, naj bi bilo bolj jasno, kje, če sploh, so umeščene kripte gospodov Ptujskih. Tudi iz pisnih virov izhaja, da bi tam morale biti grobnice. Kot so povedali v Mestni hiši na Ptuju, bodo grobnice in poznogotski hodni nivo restavrirali in konservirali ter razstavili na mestu najdbe, pod tribunami dvorane, da bodo arheološke najdbe vidne tudi po ureditvi kon-gresno-kulturne dvorane.
Danes se bo sestala tudi strokovna komisija. Podala naj bi mnenje o nadaljnjem raziskovanju v cerkveni ladji. Trenutno najbolj pereče vprašanje je izvedba temeljev za tribune kongresno-kulturne dvorane. Predvsem je problem velika prostorska omejitev zaradi arheologije. Te dni bodo izvedli tudi sondažo tal, da bi pridobili podatke o nosilnosti tal in skupaj z arheologi poiskali optimalno rešitev. Vrednost gradbene pogodbe s selitvijo lapidarija je 3.175.822 evrov. Kot pravi vodja investicije Mojca Horvat iz MO Ptuj, se dodatna dela in manjša dela trenutno pokrivajo, saj se
projekt nenehno spreminja in prilagaja. Zaradi arheoloških najdb se je zmanjšalo tudi število sedežev v novi kongresno-kulturni dvorani, in sicer s prvotnih 420 na 378. Šestnajstega julija so predstavniki Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo za operacijo Dominikanski samostan - kongresno-kul-turna dvorana Ptuj izvedli administrativno kontrolo na terenu glede na pogodbo o sofinanciranju. V ta namen so morali v MO Ptuj pripraviti celotno dokumentacijo oddaje javnega naročila gradnje, originalno pogodbo o gradnji, dokazila o uvedbi izvajalca del v posel, gradbeno knjigo, gradbeni dnevnik ter varnostni načrt. Ogledali pa so si tudi izvajanje del na terenu. V okviru priprav na šesti poziv so ptujski mestni svetniki na 20. seji razpravljali tudi o predlogu sklepa o potrditvi DllP-a za dominikanski samostan - druga faza, ki zadeva prenovo strehe in ostrešja, protipotresno sanacijo vseh nosilnih zidov samostana brez cerkvene ladje, saj je želja MO Ptuj, da bi kongresno-kulturna dvorana lahko nemoteno obratovala tudi med večjimi posegi v preostali del dominikanskega samostana, ki bodo sledili v bodočnosti.
MG
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Zlata poroka
V soboto, 23. junija 2012, sta 50 let skupnega življenja obeležila zlatoporočenca Gabrijela in Ivan Osterc iz Središča ob Dravi. Zlatoporočenca sta se poročila 19. januarja 1962 v Štrigovi na Hrvaškem. Družino in lep dom sta si ustvarila v Središču ob Dravi. V zakonu sta se jima rodili hčerki Biserka in Metka. Danes ju razveseljuje vnuk Borut ter vnukinji Eva in Lucija. Ivan je bil do upokojitve zaposlen na železnici. Njegova ljubezen je poleg železnice veliko let bila glasba, še danes pa rad zapoje v pevskem zboru društva upokojencev. Gabrijela je ves čas delala doma na kmetiji in skrbela za družino. Bila je tudi zaposlena in si tako prislužila pokojnino. Gabrijela in Ivan si na jesen življenja rada vzameta nekaj časa zase, za družino in za druženje s prijatelji, saj dolgočasja ne poznata. Še vedno sta čila in optimistična in stvari večkrat rada obrneta na šaljivo stran. Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let in da se zopet srečajo na biserni poroki.
MM
Zavre • Diamantna poroka
V	soboto, 30. junija 2012, sta poseben jubilej -diamantno poroko, praznovala zakonca Šešek iz Goričaka 58, Zavrč. Diamantnoporočenca sta pred oltar prvič stopila pred petinšestdesetimi leti, v soboto, 18. januarja 1947 v Cirkulanah. Življenje sta si ustvarila na ženinovi kmetiji v Goričaku, kije bila zelo napredna za svoje čase in vedno zgledno urejena. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri, Danica in Milica. Danica s svojo družino živi z njima na kmetiji, Milica pa nedaleč stran v Pestikah. Na diamantni poroki je bilo prisotnih vseh sedem vnukov, najstarejši vnukinji sta bili tudi poročni priči babici in dedku, ter vseh devet pravnukov, od katerih jih najstarejša šteje petnajst, najmlajša pa je stara komaj 4 mesece. Med obredom diamantne maše je gospod župnik opravil še obred svetega krsta najmlajšepravnukinje Kaje.
Marjana Logar Kelc
Petrijanec • 21. tek Ane Hagemann
V	hrvaškem Petri-jancu so gostoljubni domačini že 21. leto zapored organizirali Hagemannov tek. Tek je dobil ime po legendi hrvaškega maratona in ultramaratona Ani Hagemann in je znan po tem, da se večkrat teče po veliki vročini. Tako je bilo tudi letos, ko je termometer v času maratona pokazal kar 33 stopinj Celzija, a to tekmovalcev ni odvrnilo od teka. Vedno pa se kot odlični gostitelji izkažejo tudi domačini, ki so tudi letos obložili mize z dobrotami v gasilskem domu Družbinec tako, da so se kar šibile. Prvo mesto med ženskami na osrednji progi, dolgi 11 kilometrov, je letos osvojila Slovenka Jožica Antolič (na fotografiji desno skupaj z Ano Hagemann) iz ekipe Zavecsport.
Stanko Zavec
Foto: Stanko Zavec
Foto: MM
Foto: MLK
Ptuj • Neprimerni prostori uprave Vrtca?
79 stopnic do cilja
Tisti, ki so kadarkoli obiskali upravo Vrtca Ptuj in se z otrokom v rokah povzpeli po 79 stopnicah do vrha tretjega nadstropja, vedo, da so prostori povsem neprimerni. Posebej v poletnem času, ko temperatura preseže normalne vrednosti in doseže v notranjosti stavbe tudi 40 stopinj Celzija.
„Nekoč sem prišla v službo in pred vstopom v stavbo v hodniku videla voziček, v katerem sta ležala dvojčka. Sama, brez matere. Hitro sem se povzpela gor in spraševala, kdo je pustil otroka. Nato je prišla mati, ki je v upravi urejala stvari in mi razložila, da je otroka morala pustiti spodaj. V rokah je držala še enega starejšega otroka. Pojasnila je, da ni bilo možnosti, da bi vse tri nesla po vseh teh stopnicah. Dejala sem ji, da to ni prav in letela dol ter počakala, da je mati uredila stvari. Bilo me je zelo strah, saj sem premišljevala, kaj vse bi se lahko zgodilo v tem času. Kdo bi ji lahko otroka tudi ukradel," se svoje izkušnje spominja ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž.
Takšnih in podobnih zgodb pa je še več. Prostori, v katerih je uprava Vrtca Ptuj, so namreč povsem neprimerni. Dostop z otroškim vozičkom do njih je nemogoč, saj ni ne dvigala ne nobene druge možnosti lažjega dostopa. Prav tako ni dostopa za invalide. „Če imamo kak tak primer,
Do prostorov uprave Vrtca je 79 stopnic.
gredo naše zaposlene dol in uredijo stvari v hodniku," pojasnjuje ravnateljica.
Dejstvo, da je stavba izjemno stara in da v določenih pisarnah strop dobesedno odpada, je ob vsem tem zanemarljivo. „Ne morem se pritoževati, imamo velike prostore, kvadratura je izjemna, ampak ko vidim mamo, ki enega otroka nese v naročju, drugega vleče za roko, tretjega pa ima v trebuhu, mi postane težko pri srcu. Ne zdi se mi prav in zaradi tega mora iti uprava ven iz sedanjih prostorov, v katerih je 28 let. Ko smo prostore na Potrčevi morali žrtvovati za to, da smo ustrezno sanirali kuhinjo, smo se v edini prostor, ki je bil na razpolago, morali preseliti sem po sklepu izvršnega sklepa občine Ptuj. To je bilo mišljeno kot začasna rešitev. Zdaj je od tega že 28 let," pojasnjuje Bratuževa.
Kot dodaja, ni problem v tem, da je vse staro, da je pohištvo dotrajano, ne v tem, da zaposleni poleti ob neznosni vročini v teh pogojih težko delajo. Največja težava je v tem, da so prostori neustrezni z vidika uporabnikov. „Zaradi tega so novi upravni prostori nujno potrebni. To sedaj niso ustrezni pogoji za vpisovanje otrok in urejanje ostalih stvari, ki jih starši morajo opraviti pri nas," še dodaja ravnateljica.
Ob vsem tem je treba upoštevati še neznosno vročino, ki je v poletnih dneh v prostorih, ki niso klimatizirani, ne-
normalna. V to se lahko prepriča vsak, ki obišče upravo. Zaposleni delajo na prepihu, z več ventilatorji, saj temperature presežejo tudi 40 stopinj.
Da naj bi uprava Vrtca dobila nove prostore, se je sicer govorilo že več let. Najverjetnejša opcija je, da se bo to zgodilo, ko bodo gradili novo enoto Mačice. A ker so to letos sanirali in zaenkrat tega ni pričakovati, smo župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana vprašali, kakšne rešitve so trenutno na vidiku.
„Strinjam se z vami, da uprava ni na pravi lokaciji in niti v ustreznih prostorih. V naših načrtih imamo predvideno možno selitev na dve lokaciji, ki pa sta odvisni od tega, kdaj bomo lahko začeli z nadome-
stno gradnjo vrtca Mačice. Trenutno potekajo vsi postopki za prenos lastništva nekdanjih prostorov kovinarske šole iz države na občino. Ti postopki bi po naših predvidevanjih morali biti zaključeni do konca letošnjega leta. Hkrati se pripravlja projektna dokumentacija za gradnjo, ki bi jo v najboljšem primeru lahko začeli v drugi polovici 2013 in jo končali v 2014. Medtem pa razmišljamo tudi o začasnih nadomestnih prostorih za upravo vrtca. Upam, da bomo v kratkem našli ustrezno rešitev," je pojasnil Čelan.
Katerokoli nadomestno ali stalno lokacijo bodo izbrali, bo v vsakem primeru ustreznejša od sedanje.
Dženana Kmetec
Brez komentarja...
Foto: DK
Slovenija • Delovanje določenih zavodov vprašljivo
Država tudi invalidom vzela del kolača
Varčevalni ukrepi so očitno udarili tudi sistem, ki ščiti eno najranljivejših populacij: invalide. Velik izpad dohodka, ki se pojavlja zaradi protikriznih ukrepov, pod vprašaj postavlja celo delovanje določenih zavodov - predvsem koncesijskih. V velikih finančnih težavah so tudi bivalne enote, ki so marsikateremu invalidu omogočile, da zaživi novo, boljše življenje.
Kot pojasnjujejo v Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije, ki izvaja social-novarstveno storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, so se znašli v zelo težki situaciji. Kot izvajalci javne službe so namreč po uvedbi varčevalnih ukrepov za javni sektor ostali brez precejšnjega deleža sredstev. S tem je onemogočeno izvajanje storitev in financiranje zakonsko določenih obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati.
Težava pa se ni pojavila le zato, ker je v prihodnje treba varčevati, ampak predvsem zato, ker vlada zahteva poračun za nazaj oziroma znižanje stroškov v zadnjih mesecih.
„Zavedamo se, da so zaradi poslabšanja gospodarskih razmer uvedeni protikrizni ukrepi in z razumevanjem sprejemamo zakonsko določene varčevalne ukrepe, ne zmoremo pa financirati poračuna za obdobje od novembra 2011 do junija 2012 niti zmanjševanja stroškov za blago in storitve, ki so zmanjšani tudi za 50 % in jih je Ministrstvo za delo, družino in socialne
Varstveno-delovni centri imajo zaradi varčevalnih ukrepov velik izpad dohodka.
zadeve dolžno financirati. Z vso odgovornostjo zatrjujemo, da smo že doslej delovali na podlagi minimalnih materialnih standardov in na izjemno težko situacijo neprestano opozarjali ministrstvo. Menimo, da je nedopustno, da se z varčevalnimi ukrepi posega v samo izvedbo storitve, kar neposredno posega v pravice in-
validov," so v izjavi za javnost zapisali v Skupnosti varstveno-delovnih centrov Slovenije.
12 odstotkov manj - bodo morali zavode zapirati?
Na podlagi ukrepov, ki izhajajo iz Zakona o uravnoteže-
nju javnih financ in rebalansa proračuna so sredstva za delovanje varstveno-delovnim centrom zmanjšana za eno dvanajstino. Za manjše centre to pomeni velik izpad dohodka. „Še zlasti zaradi opravljenega poračuna za izdatke za blago in storitve za nazaj (od 1. 12. 2011), kar pomeni, da bomo morali v času od 1. 6.
do 30. 11. 2012 privarčevati za eno dvanajstino," pojasnjuje mag. Srečko Šalamun, vodja Varstveno-delovnega centra in bivalne enote Sožitje Ptuj.
V Sloveniji je 12 koncesio-narjev, od tega je najbolj ogroženo delovanje Centra za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo Zarja v Ljubljani.
„Obstoj našega VDC trenutno ni ogrožen in bomo ob že maksimalno racionalnem poslovanju še zaostrili varčevalne ukrepe in nekako poskušali preživeti," pa pomirja Šalamun.
Kar se tiče bivalnih enot, pojasnjuje, da te niso financirane iz proračuna države, ampak iz sredstev uporabnikov ter doplačila občin, za zdravstvene storitve pa še jih financira ZZZS. „Tam, kjer so bivalne enote polne, se ob upoštevanju varčevalnih ukrepov stvar izteče. Težje je tam, kjer zasedenost bivalnih enot ni v obsegu razpoložljive kapacitete. Tudi naša enota spada med te, zaradi česar se ustvarja izguba," pojasnjuje Šalamun.
Sicer pa so z aneksom k Pogodbi o financiranju storitve
vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji sredstva za VDC Sožitje Ptuj za leto 2012 znižana v višini 9,22 odstotka.
S težavami, ki so posledica varčevalnih ukrepov in ki tarejo omenjene zavode, pa so koncesionarji minuli teden seznanili tudi predstavnike Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ministra mag. Andreja Vizjaka na sestanku ni bilo, udeležil pa se ga je generalni direktor direk-torata za socialne zadeve Davor Dominkuš. „Zaključek sestanka je bil, da v tem tednu z MDDSZ prejmemo izhodišča, ki so bila upoštevana za izdelavo aneksa, obrazložitev le-teh in navodila. Nato bomo imeli možnost podati utemeljen ugovor na posamezne postavke, ki bi naj bile upoštevane z jesenskim aneksom. Oblikovala pa naj bi se delovna skupina, ki se bo poglobila v pripravo oblikovanja cene. Ta naj bi se v prihodnje razlikovala po zahtevnosti uporabnikov," še dodaja Šalamun.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Zavrč m Slovesno odprtje krožišča
Naložba, vredna 1,4 milijona evrov
V petek, 13. julija, so v Zavrču namenu slovesno predali novozgrajeno kro-žišče, ki so ga uredili na mestu, kjer se križata regionalna cesta Spuhlja - Zavrč in lokalna cesta Zavrč - Drenovec.
Zunanji premer novega krožišča je 32 metrov, vozni pas je širine osem metrov. Ob izgradnji krožišča so bili zgrajeni elektro- in telekomunikacijski vodi, tri nova avtobusna postajališča, pločniki in javna razsvetljava, uredilo pa se je tudi odvodnjavanje. Investicijska vrednost projekta znaša 1,4 milijona evrov, pretežni del stroškov predstavljajo stroški pridobitve zemljišč in objektov, ki jih je bilo za izgradnjo krožišča treba porušiti.
Krožišču v Zavrču so dodali tudi lokalno zanimivost. Vanj so postavili granitne tablice z napisi vseh naselij v občini in skulpturo haloškega putarja, ki ga je oblikoval akademski kipar Franc Tobias.
Petkove otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni gostje. Med njimi poslanec državnega zbora Branko Ma-rinič, direktor Direkcije RS za ceste (DRSC) mag. Gregor Fic-ko, župan občine Zavrč Miran Vuk in župan sosednje občine
Cirkulane Janez Jurgec. V imenu občine Zavrč je navzoče na prireditvi pozdravil podžupan Janko Lorbek in med drugim povedal: »Gradnja tega krožišča je skupni projekt Ministrstva za infrastrukturo, DRSC-ja in občine Zavrč. Za njegovo izvedbo smo se začeli pogovarjati že v času, ko je potekala širitev mednarodnega mejnega prehoda. Država je takrat prisluhnila našim predlogom in tako smo s skupnimi močmi ter prizadevanji
Slavnostni prerez otvoritvenega traku. Z leve na fotografiji: poslanec DZ RS Branko Marinič, direktor DRSC mag. Gregor Ficko, direktorica uprave občine Zavrč Evelin Makoter Jabločnik in župan občine Zavrč Miran Vuk.
prišli do želenega cilja. Izgradnja tega krožišča je za našo občino izrednega pomena. Z njegovo izvedbo se je povečala pretočnost prometa, našim občanom pa v času povečanega tovornega prometa na mejnem prehodu omogoča
Polenšak m 6. tradicionalna košnja
Letos rekordno število koscev
V ponedeljek, 25. junija, na dan državnosti, so člani Turističnega društva Polenšak priredili že 6. tradicionalno košnjo trave na star način. S tem so obudili eno izmed starodavnih kmečkih opravil, ki v današnjem času vse bolj tonejo v pozabo in izginjajo ter se umikajo modernemu, sodobnemu ter lažjemu načinu življenja na vasi.
lažje vključevanje iz lokalne na regionalno cesto. Krožišče predstavlja ukrep za umirjanje hitrosti, tako da se je na tem mestu povečala tudi varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. Eden izmed osnovnih namenov izgradnje krož-išča pa bo navezava na most čez reko Dravo do Ormoža in bodoče hitre ceste Ptuj-Or-mož.«
Mag. Gregor Ficko, direktor DRSC-ja, je odprtje novega završkega krožišča pospremil z besedami: »Danes je tudi za Direkcijo velik dan. Vsak projekt, ki ga uspemo zaključiti na državnih cestah, je za nas pomemben. Zakaj? S takšnimi objekti namreč skrbimo za svoje osnovno poslanstvo - da
izboljšujemo varnost na slovenskih cestah. In tudi s tem objektom smo poleg ureditve kraja in spremembe okolice poskrbeli za to, da bo promet tukaj potekal bolj varno.«
Kulturni utrinek na petkovi otvoritveni svečanosti so pripravili harmonikar Primož Zver in učenci OŠ Cirkulane -Zavrč. Slednji so se predstavili z recitali in folklornimi plesi, še posebej zanimiv pa je bil skeč v narečju med haloški-ma Hanzekom in Miciko. Po odprtju krožišča je sledil še blagoslov kapelice svetega Miklavža, zavetnika splavarjev, ki stoji neposredno ob krožišču. Blagoslov je opravil dekan Emil Drev.
Mojca Zemljane
Ob svitu prebujajočega sončnega dneva, okrog 5. ure zjutraj, se je pred turističnim domom Polenšak zbralo okrog 75 koscev in spremljajočih grabljic, oblečenih v starodavna kmečka oblačila. Razen domačinov se je dogodka udeležilo še veliko število koscev iz sosednjih društev, in sicer iz Podgorcev, Zasadov, Juršincev, Dornave. Dornavčani in kosci iz Zasadov so se pripeljali kar z »lojtrskimi« vozovi. Obilo odobravanja je požel tudi prvi kosec, domačin Anton Mernik, ki je na prizorišče prišel že ob pol štirih zjutraj.
Vse udeležence so pred domom pričakali veseli »mu-zikanti« ter jih pozdravljali s
pesmijo in vriskanjem. Organizator košnje, predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec, je vsem navzočim zaželel prisrčno dobrodošlico. Sledilo je pripenjanje ličnih »pušeljcev« na moške klobuke, kot je bilo nekoč v navadi. Za vse kosce jih je pripravila domačinka Elizabeta Krampelj.
Kot je običaj zahteval, je še vsak kosec srknil požirek žganega, nato pa so se vsi skupaj, v spremstvu godcev in petja odpravili na travnik. Kosci so vihteli dobro »sklepane« ostre kose, grabljice pa so za njimi sproti pridno »raztepavale« plaste. Med košnjo so jih domače gospodinje razvajale s
pijačo, da jim ni bilo prevroče. Za »južino« so jim postregle z »opolenki«. Zaradi velikega števila koscev je bilo delo hitro opravljeno.
Po končani košnji so se kosci vrnili v turistični dom, kjer jih je čakal še »gasilski« posnetek za spomin in svečana podelitev pokalov, priznanj ter zahval za uspešno izvedeno košnjo.
Po prijetnem in veselem druženju ob dobri gobovi juhi z ajdovimi žganci so se udeleženci košnje počasi poslovili z željo in obljubo, da se naslednje leto spet snidejo in nadaljujejo to tradicijo ljudskega izročila.
Jožica Vajda
Foto: Uroš Mlakar
Letos se je ročne košnje na Polenšaku udeležilo kar 75 domačinov!
Foto: MZ
Od tod in tam
Videm • Zlata poroka Mlakarjevih
Franc in Erna Mlakar iz Sp. Leskovca sta minulo soboto z drugim, zlatim da, potrdila svojo zaobljubo izpred 50 let, ko sta stopila na skupno življenjsko pot.
Franc je vse do upokojitve delal v gradbenem podjetju Drava, Erna pa je gospodinjila na kmetiji s petimi hektarji. V zakonu sta se jima rodila sin in hči, danes pa ju razveseljujejo trije vnuki. Zlatporočenca sta izjemno čilega zdravja in še danes postorita vsa dela na kmetiji; Franc še vedno pridno skrbi za vinograde in za živino v hlevu, prav tako se loti dela v gozdu in na njivah, Erna pa mu pri vsem pomaga, gospodinji in obdeluje še vrt, še vedno pa iz domače kuhinje velikokrat zadiši po domačem kruhu. Oba sta člana društva upokojencev, za kaj več pa jima pri vsem delu že zmanjkuje časa. Civilni obred zlate poroke je v občinski dvorani opravil videmski župan Friderik Bračič, ki jima je zaželel še veliko tako zdravih in srečnih let ter jima podelil posebno priznanje in praktično darilo, cerkveni obred zlate poroke pa se je nato odvil v cerkvi v Leskovcu. Zbrana družba z zlatoporočencema seje nato veselila še pozno v sobotno noč.
SM
Prvenci • Tradicionalna žetev
Prosvetno društvo Prvenci - Strelci, ki ga od letos vodi predsednik Ivan Golob, je v soboto, 7. julija, pripravilo tradicionalno prireditev Od setve do peke, na kateri so prikazali star običaj žetve. V vročem sobotnem popoldnevu so se žanjci in žanjice zbrali na kmečkem dvorišču, pri gospodarju in gospodinji. V vlogi gospodinje in gospodarja sta jih pozdravila Jerica in Ivan Golob. Žanjcem sta ponudila okrepčilo, nato pa sta se jim tudi zahvalila, da so se odzvali gospodarjevi prošnji za pomoč pri delu na njivi. V nadaljevanju sta gospodar in gospodinja žanjce pospremila na njivo in žetev se je pričela. Žanjcev je bilo kar nekaj, prišli pa so iz vseh devetih vasi markovske občine. Tudi letos je delo na njivi potekalo na ustaljen način. Moški so kosili oziroma želi žito, ženske so za njimi pobirale žitno klasje in ga vezale v snope ter spletale povresla. Snope so nato povezali in postavili »razstave«. Po zaključenem delu je sledila še malica, nato pa skozi popoldan in ves večer še zabava pod šotorom z ansamblom Osvajalci.
MZ
Mala Nedelja • 2. poletni tabor otrok
Po lanskoletni uspešni izvedbi gusarskega tabora v termalnem kopališču Bioterme Mala Nedelja se je športno društvo Juhuhu odločilo, da bo tudi letos v času šolskih počitnic pripravilo številne športnore-kreativne aktivnosti za otroke v starosti od 6 do 12 let. Odziv je bil množičen, mladi obiskovalci tabora pa so v petih dneh aktivnega obdobja prostega časa zlasti spoznavali gusar-ski način življenja z značilnimi gusarskimi oblačili, iskanjem zakladov in bojem za ozemlje. Taborjenje je temeljilo na številnih športnih vsebinah, tesno povezanih z bivanjem v naravi, saj so udeleženci v primeru lepega vremena, ki ga je tokrat bilo na pretek, prenočevali v šotorih. Ob gusarskih dejavnostih se je veliko aktivnosti odvijalo na bazenih termalnega kopališča, največje doživetje za vse pa je bil enodnevni obisk boksarskega šampiona Dejana Zavca (na posnetku).	nŠ
Foto: SM
Foto: MZ
Foto: NS
Tržec, Brunšvik • Rajska ali smrtna „plaža"?
Kopanje v gramoznih jamah smrtno nevarno
V zadnjem času so gramozne jame privabljale vedno več kopalcev, ki pa se na nevarnosti niso kaj pretirano ozirali. Nesreča 21-letnega mladeniča s smrtnim izidom v Tržcu pa je marsikoga opomnila, da je narava nepredvidljiva in daje kopanje na neurejenih črnih „kopališčih" lahko izjemno nevarno.
Foto: SM
Gramozne jame so lahko zelo nevarne, v Tržcu (na posnetku) je zahtevala mlado življenje.
Zadnji tedni, ko vročina ni pojenjala in je dosegala izjemno visoke temperature, so gramozne jame postale velika kopališča. Ponekod so te postavljene v zelene oaze in zato izjemno lepe in mamljive. Ker gre za neokrnjeno naravo in vodo, ki je obenem precej čista in na površju tudi topla, je marsikdo prepričan, da večjih nevarnosti ni. A je narava pred nekaj dnevi že pokazala svojo moč. V gramozni jami, ki sicer v zadnjem času ni tako priljubljena kot tista v Brunšviku, se je skupina mladeničev odpravila na kopanje. Za enega se je končalo s smrtnim izidom. Šlo naj bi za prvo letošnje kopanje v omenjeni jami. Velika gramoznica v občini
Kidričevo je bolj obiskana. Dnevno se tam kopa tudi po več deset kopalcev, ki si na ta način brezplačno privoščijo oddih in ohladitev. Po nesreči in nekoliko nižjih temperaturah te dni, je kopalcev sicer bistveno manj, a še vedno se najdejo pogumneži, ki se odločijo in za nekaj minut kopanja na kocko postavijo lastno življenje.
Čeprav gramozne jame delujejo dokaj „nenevarno", so izjemno nepredvidljive. Kopanje v njih je sicer prepovedano, a kljub tablam, ki jih postavljajo upravljavci, precej pogosto.
Tako v Tržcu, kjer se je pripetila zadnja nesreča, kot v Brunšviku je postavljena tabla, ki prepoveduje kopanje
in vožnjo s plovili. A to predvsem mladih ne ustavi.
Kopanje na črnih ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih in v rekah je nevarno iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker tam ni organiziranih služb za reševanje iz vod, niti upravljavcev, ki bi skrbeli za red in varnost. Tudi različne ravni gladine in vodnih vrtincev predstavljajo dodatno nevarnost. Nekatere gramoznice, napolnjene z vodo, so lahko zelo globoke. Čeprav naj bi uradno gramoznica v Brunšviku bila globoka 8 metrov, je po nekaterih ocenah še vsaj štiri metre globlja. Ker je zelo težko oceniti, kakšna je dejanska globina vode, lahko hitro pride tudi do utopitve.
Biš • Gasilci še z enim novim vozilom
V garaži je se nov kombi
Gasilci PGD Biš se letos, potem ko so lani dobili novo gasilsko vozilo za gašenje, veselijo še drugič. V garaže so namreč že pripeljali nov kombi znamke Peugeot Boxer 2.2 hdi.
»Nov kombi z nadgradnjo je stal skupno nekaj manj kot 36.000 evrov. Nadgradnjo nam je izdelalo podjetje Gasilska vozila Pušnik iz Slovenske Bistrice. Čeprav je že varno spravljeno v naši garaži, bomo vozilo uradno predali namenu šele oktobra v času občinskega praznika v Trnovski vasi, ko na osrednji prireditvi pričakujemo tudi ministra za obrambo,« je o novi pridobitvi biškega gasilskega društva povedal predsednik PGD Biš
PGD Biš z novim vozilom
Foto: SM
Kidričevo v tej jami vidi priložnost
Da so table, ki prepovedujejo kopanje, jasno postavljene, pa pojasnjuje tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Kot pravi, občina kot lastnik gramozne jame v Brunšviku drugih pristojnosti kot to, da ljudi opozarja, dejansko nima. Upravljavci - ti so trije - so že postavili jasne table, da je kopanje prepovedano.
„V prostorskem planu je že načrtovana sprememba. Tam, kjer je sedaj gramozna jama, bi radi uredili športno-rekreacijsko središče. V sklopu tega bi naredili kopališče, vlečnico, športe na vodi. O tem že potekajo resni pogovori. Gramoznica je nastala, zato je prav, da ljudi, ali pre-ženemo ali pa prostor uredimo in jih privabljamo. Nenazadnje je res, da je ta jama zelena oaza in da ponuja mnogo možnosti," pojasnjuje župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Investitorjev, ki bi naj bili pripravljeni vlagati v omenjen projekt naj bi bilo več. Po besedah Leskovarja so zainteresirani tako sedanji upravljavci kot tudi investitorji iz tujine. Brunšviška jama, v kateri je trenutno 40 hektarjev vode, je dolga 1 kilometer, v enem delu pa široka kar 600 metrov. Lastnik, občina Kidričevo, bo, v kolikor bo sprejet prostorski načrt, sklenila pogodbo z investitorjem, ki bi tam uredil nov športno-rekreacijski prostor. Urejen naj bi bil po principu gramoznice v Avstriji, kjer je že urejeno priljubljeno kopališče. „To bi se lahko zgodilo v roku 2 ali 3 let," še pojasnjuje Leskovar.
Takrat bo omenjena jama tudi varna, dotlej pa za kopanje ni primerna. Za to, da bo tudi dejansko tako in da tam ne bo več kopalcev, pa bodo tudi v prihodnje, zagotavlja Leskovar, skrbeli z različnimi ukrepi. Pomagala naj bi jim tudi policija.
Dženana Kmetec
Sandi Lah in še dodal: »Seveda smo popolnoma prenovljenega avtoparka izjemno veseli, hkrati pa nam je tudi zaveza, da bomo svoje gasilsko poslanstvo še naprej opravljali po najboljših močeh.«
Naj spomnimo: biški gasilci so lani po kar 14 letih čakanja dobili novo vozilo GVC 18/25 z 2500-litrsko cisterno. Skupna vrednost tega vozila z nadgradnjo je znašala kar 230.000 evrov, pri čemer je občina Trnovska vas zagotovila 60 odstotkov potrebnega denarja, preostanek pa so zbrali člani PGD in občani sami. Peugeot Boxer 2.2 hdi, ki so ga gasilci pripeljali pred kratkim pa je nadomestil prav tako dotrajan, skoraj 15 let star kombi GVM za prevoz moštva s kapaciteto osem oseb.
SM
Gorišnica • 60 let PGD Zamušani in 16 let Gasilske zveze
Gasilci med redkimi,
■	■	■ ■ ■ v ■
se imajo socialni cut
V okvir letošnjih prireditev ob 17. prazniku občine Gorišnica je spadala tudi proslava ob 60-letnici Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Zamušani in 16. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Gorišnica.
Praznovanje se je začelo že minuli petek, ko so zamušan-ski gasilci pripravili srečanje veteranov ter izvedli operativno taktično vajo, petkov večer pa so, tako kot tudi nedeljski, zaključili z veselico ob zvokih ansamblov D'kwaschen reta-shy, Pajdaši in Zreška pomlad.
Osrednja gasilska slovesnost pa je bila na vrsti v nedeljo popoldne. Začela se je s častnim ešalonom, v katerem so para-dirala vsa gasilska društva iz domače in številnih sosednjih občin ter pobratena društva, med njimi pa je bil tudi ešalon šestdesetih praporščakov, ki so ponazarjali 60 let obstoja PGD Zamušani.
Po pozdravnem nagovoru je številne zbrane najprej nagovoril predsednik PGD Zamušani Janko Kostanjevec, ki je povzel najpomembnejše prelomnice delovanja društva od leta 1952 do danes in zaključil: „Danes ima PGD Zamušani 85 članov, 25 pionirjev in 20 mladincev. Želim si, da bi naše društvo raslo in se razvijalo še mnogo let!"
Predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša pa je med drugim povedal, da ima gasilstvo v Sloveniji najdaljšo tradicijo, na kar so lahko še posebej ponosni: „Tudi pri nas, tako kot drugje, so gasilska društva nastala
zaradi potreb ljudi, krajanov in njim še danes služijo. Žal pa nekateri tega ne znajo ceniti oz. delo gasilcev začno ceniti šele takrat, ko nas potrebujejo. Gasilci smo tisti, ki moramo biti vsak trenutek pripravljeni pomagati sočloveku, saj je to naše osnovno poslanstvo. V GZ si vedno prizadevamo zagotoviti čim boljše pogoje za delovanje naših društev in zagotoviti tudi boljšo požarno varnost na ravni občine. Mislim, da smo v tem uspešni. Mnogi morda mislijo,
da nas je preveč. A ob velikih naravnih katastrofah in požarih lahko vidimo, da tudi številno članstvo ni dovolj, saj vsi čakajo na našo pomoč. Za požarno varnost je v prvi vrsti odgovoren župan, ki pa se mora ravnati po navodilih vlade. Žal pa taista vlada ne poskrbi, da bi gasilci dobili status, ki si ga zaslužijo. A vendar se trudimo, ne glede na vse težave, ki nas pestijo." Bra-tuša je nato povzel še številne druge aktivnosti gasilcev - od tekmovanj, vaj, izobraževanj
gasilci eni redkih, ki še premorete socialni čut. Živimo v kriznih časih, v letošnjem letu so v naša življenja zarezale tudi številne reforme, ki jih Slovenija želi izpeljati za finančno stabilnost naše države. V času in okolju, v katerem prevladuje želja po materialnem bogastvu in kjer so vedno bolj redki tisti, ki želijo pomagati človeku, so gasilci s svojim poslanstvom še kako pomembni. Biti gasilec pomeni odzvati se klicu na pomoč brez vsakega vprašanja ali pomisleka. Gasilstvo je v naših krajih globoko zakoreninjeno med ljudmi, ki se zavedajo pomena tega poslanstva. Že mladi, ki šele stopajo v gasilske vrste, se zavedajo odgovornosti za nadaljevanje gasilskega poslanstva. Naloga starejših pa je uvajati mlade v gasilstvo tako, da bodo sposobni sprejeti in izvajati vse zadolžitve ter spoštovati gasilski kodeks." Kokot je v nadaljevanju še povedal, da se je z osamosvojitvijo spremenila tudi politika na področju varstva pred naravnimi nesrečami, da se je s tem gasilstvo formiralo kot obvezna lokalna javna služba, ki z občinami prek pogodb določa obseg in oblike izvajanja te dejavnosti:
„Vsi se moramo zavedati, da je denar za gasilstvo denar davkoplačevalcev, zato je z njim treba ravnati gospodarno. Menim, da je pri nas tako, saj je občini s pomočjo gasilcev v zadnjih letih uspelo prenoviti kar nekaj gasilskih domov in tako bomo tudi nadaljevali. Nabavili smo tudi kar nekaj gasilskih vozil, v planu pa je še eno novo GVC 16/25. Prav je, da se občani ob tovrstnih praznikih in jubilejih spomnimo na poslanstvo gasilcev in na to, kako nepogrešljivi so za vse nas! Iskrene čestitke PGD Zamušani za okroglo 60-letnico delovanja!"
V imenu gostov je zbrane pozdravil častni predsednik GZ Slovenije Ernest Eory, ki je najprej prav tako čestital zamu-šanskim gasilcem, nato po poudaril, da je gasilstvo v Podravju nasploh odlično organizirano, požarno varnost v Gorišnici pa je označil kot odlično.
Slovesnost se je nato zaključila s podelitvijo gasilskih priznanj vsem društvom in domačim organizacijam, za kulturno noto uradnega dela prireditve pa sta poskrbela ženski gasilski pevski zbor GZ Gorišnica in gasilska godba na pihala KUD Sp. Polskava.
SM
Osrednja slovesnost ob 60-letnici PGD Zamušani se je začela s slavnostno parado, v kateri je bil tudi ešalon 60 praporščakov.
in nenazadnje do organizacije družabnih dogodkov, ki so še kako pomembni za kvaliteto življenja. Ob koncu je Bratuša vsem čestital za jubilejno leto ter se zahvalil vsem, ki kakorkoli pomagajo gasilskim društvom pri doseganju njihovih ciljev.
Kot slavnostni govornik je nastopil župan Jože Kokot: „Navkljub nevzdržnim razmeram, ki vladajo v naši državi, kjer ni več nobenega zaupanja in kjer tradicionalne vrednote vse bolj izgubljajo veljavo, ste
Predsednik GZ Gorišnica Jože Bratuša je med drugim povedal, da gasilcev ni in ne more biti nikoli preveč, ampak jih je ob nesrečah kvečjemu vedno premalo ...
ČS Grajena • 12. krajevni praznik
Praznični dogodki - priložnost za druženje in povezovanje
V ČS Grajena letos praznujejo že 12. krajevni praznik. S prazničnimi dnevi so v tej ptujski četrtni skupnosti pričeli leta 2001. Za praznični dan so si izbrali 26. julij, ko so tudi položili temeljni kamen za novo grajensko osnovno šolo, ki so jo svečano odprli pred desetimi leti. Ob letošnjem prazniku so pripravili več prireditev na kulturnem, športnem in družabnem področju. Vabila so poslali v vsa gospodinjstva, saj si želijo, da bi jih obiskalo čim več krajanov, saj so praznični dogodki v prvi vrsti priložnost za druženje in povezovanje krajanov.
Prva prireditev bo že danes, ko se bo ob 17. uri v Domu krajanov Grajena pričelo 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev, ki ga pripravljajo ljudski pevci DU, sekcije KD Grajena, pod vodstvom Albina Kram-bergerja. Letos pričakujejo rekordno število skupin, kar 19, ki ohranjajo in negujejo slovensko ljudsko pesem. Ob tej priložnosti se bodo s skupno pesmijo V dolini tihi spomnili legendarnega Lojzeta Slaka. Jutri, 21. julija, k množični udeležbi vabijo športne prireditve. Zjutraj bodo izvedli že tradicionalni kolesarski trim po naseljih ČS Grajena, v Športnem parku Grajena pa se bodo ponovno zbrali ob 15. uri, ko bodo začeli s športnimi igrami zaselkov. Udeleženci se bodo pomerili v malem nogometu, tudi letos bodo med krajani iskali najposkočnejše oziroma tiste, ki bodo z mesta skočili
Foto: Črtomir Goznik
Konec junija letos je bil zgrajen prizidek pri Domu krajanov. Naložba iz proračuna MO Ptuj je stala 22 tisoč evrov.
najdlje, na programu pa sta tudi vleka vrvi in tek v vrečah. Osrednje dogajanje letošnjega 12. praznika ČS Grajena pa bo 28. julija, ko bodo najzaslužnejšim podelili priznanja ČS Grajena za leto 2012. Plaketo bodo podelili ŠD Grajena, ki letos praznuje 40-letnico uspe-
šnega delovanja, priznanji pa Milanu Bračku in Andreju Re-bernišku, krajanoma, ki sta s svojim dosedanjim aktivnim delom na različnih področjih trajno zaznamovala razvoj tega dela MO Ptuj. Praznične aktivnosti bodo sklenili 4. avgusta, ko bodo že tradicionalno na
šolskem posestvu na Grajen-ščaku postavili klopotec in ga povezali s pohodom po poteh klopotčevanja.
Kot je povedal predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajn-berger, so letošnje aktivnosti v ČS v glavnem usmerjene v pridobivanje soglasij za uporabo zemljišč pri izvajanju cestnega programa oziroma modernizacije cest. Na območju ČS Grajena čaka na modernizacijo še okrog 16 km cest. V okviru prioritetnega programa za leto 2012 bodo v kratkem pričeli z modernizacijo cestnega odseka v dolžini 600 metrov na relaciji Mestni vrh 100-Lozin-šek. Razširitev ceste in položitev asfalta naj bi stala okrog 40 tisoč evrov. Drugi letošnji cestni odcep, ki naj bi ga asfaltirali, je povezovalna cesta Grajenščak-Orešje v dolžini 620 metrov. Gre za naložbo v višini okrog 36 tisoč evrov, ki
jo bodo izvedli v sodelovanju s ČS Panorama. Prizadevajo pa si tudi za modernizacijo obnove ceste Mestni Vrh-Grajenščak v dolžini 3 km, ki je potrebna temeljite obnove glede na veliko število ugreznih jam na njej, zaradi katerih je vožnja po tej cesti zelo nevarna. Zgolj zalivanje teh lukenj pa bi bilo brez pomena. Pri Domu krajanov načrtujejo še obnovo ometa
pri vhodu, ki ga je načela vlaga. Ureditev kuhinje pa bodo po vsej verjetnosti vključili v plan dela za leto 2013, pravi Vajn-berger. Še letos pa načrtujejo pridobitev dokumentacije za uporabno dovoljenje za objekt športnega društva in dokončanje dela na parkirišču pri športnem objektu v Športnem parku Grajena.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Urejanje parkirišča v športnem parku
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Prvi „specializiran" razpis za prašičerejce
Pričakujejo okoli 30 vlog kmetij
Potem ko so slovenski prašičerejci že dolgo bili plat zvona in opozarjali, da bo slovenske prašičereje kmalu konec, če ne bo nobene pomoči zanje, je zadnje dni junija kmetijsko ministrstvo objavilo prvi specializiran razpis v zgodovini za sofinancira-
■	■	■■■■	■■	am
nje investicij v tej panogi.
Sicer en sam razpis stanja v prašičereji, kjer je samooskrba padla že na borih 30 %, gotovo ne bo izboljšal situacije, lahko pa vsaj pomaga, da se za nekaj časa obdrži „status quo", oziroma da do nekaj denarja pridejo vsaj tisti rejci, ki se nameravajo s to panogo resno ukvarjati tudi vnaprej.
Skupni fond razpisa znaša štiri milijone evrov, interesenti pa lahko vloge za sofinanciranje oddajo do zadnjega avgusta letos.
„Razpis je zaprte narave, kar pomeni, da vrstni red vlog ni pomemben, ampak se bodo pregledale vse v roku dospele vloge. Vstopno število točk je 18. Razpis je res pisan, kot pravimo, 'na kožo' rejcem. Prvega januarja 2013 namreč stopa v veljavo popolno izpolnjevanje standardov dobrega počutja živali. Zato je ta razpis namenjen predvsem temu, da kmetije preuredijo hleve v skladu z zahtevanimi standardi. V glavnem gre pri nas za to, da se v plemenskih rejah uvede
skupinska reja namesto individualne (v času brejosti) in menjava rešetk, kjer je to še problematično. Prednost razpisa je tudi v tem, da se bo v stroške investicije upoštevalo 30 % vloženega dela članov kmetije, najsi gre za ročno delo ali strojne ure, upoštevan bo recimo lahko tudi lasten les za material. Ta vložek v investicijo se bo posebej ovrednotil," je o razpisu najprej povedal strokovnjak za prašičerejo Peter Pribožič s ptujskega KGZ.
Minimalna naložbena vrednost bo morala znašati 3500 evrov, lastnega dela pa bo lahko na enega človeka do največ 14.000 evrov, če gre seveda za precej večje naložbe. Glavni omejevalni dejavnik pri lastnem delu je omenjenih 30 %. Pribožič pričakuje, da bo največ naložb oziroma vlog v vrednosti med 20 in 50.000 evrov, na razpis pa se lahko prijavijo tako fizične osebe kot podjetja.
„Res je, da ne pričakujemo, da se bosta na ta razpis
Peter Pribožič s ptujskega KGZ, ki tudi sam pomaga pri risanju načrtov za preureditve svinjskih hlevov, pričakuje, da se bo na razpis prijavilo okoli 30 kmetij.
prijavili dve še obstoječi veliki farmi oziroma podjetji, gre za farme Ihan in Panvi-to, kjer so plemensko rejo tako in tako opustili. Tako pričakujemo, da se bodo na razpis prijavljale predvsem kmetije. Manj bo teh, ki za naložbe nimajo pripravljenih gradbenih dovoljenj, saj so ta potrebna. Gotovo pa bo več vlagateljev tistih kmetov, ki se bodo odločali za posege
v hleve, v notranje preureditve, kjer gradbeno dovoljenje ni potrebno. Za tovrstne preureditve je dovolj projektna dokumentacija in dovoljenje na gradbeni enoti. Med te naložbe štejejo tudi menjava notranje opreme, menjava tehnologije, menjava kritine, če je še kje azbestna, tudi sprememba tehnologije prehrane živali z mobilno opremo v hlevu, tudi postavitev
silosov za skladiščenje krme, ureditev skladišč ipd. V naštetih primerih in pa v primeru, da se kmetija odloča za preusmeritev v ekološko prirejo, ni treba dokazovati oziroma zagotavljati 25 % povečanja proizvodnje ob koncu naložbe. Za vse graditelje novih hlevov pa velja, da morajo upoštevati zahtevo po 25 % povečanju reje."
Interesentov za novogradnje hlevov bo verjetno manj kot ostalih vlagateljev, po besedah Pribožiča pa je gotovo že eden iz Lenarta, ki se bo tega podviga lotil: „V vseh naših izpostavah na Ptuju, v Ormožu, Lenartu in Slovenski Bistrici smo že izvedli predstavitve razpisa in moram reči, da je bilo izkazanega kar precej interesa, obisk
je bil dober. Nekateri si zdaj že urejajo dokumentacijo in realno ocenjujem, da bo v našem zavodu izpolnjenih vsaj 30 vlog za ta razpis. Glede na to, da je za odobritev treba doseči le 28 točk, mislim, da ne bi smelo biti težav."
Prašičerejci - vlagatelji bodo upravičeni do sofinanciranja v višini 40 %, če živijo na območju izven OMD, če živijo na območju OMD, se delež nepovratnih sredstev dvigne na 50 %, če je vlagatelj mladi prevzemnik kmetije na OMD, je sofinanciranje 60-odstotno, če pa kmetija izkazuje še energetsko učinkovitost objektov, lahko dobi tudi 70 % nepovratnih sredstev.
Sicer pa, kot je še povedal Pribožič, mora kmetija kot pogoj za prijavo na razpis dokazovati, da ima vsaj 30 % dohodka iz naslova prašičereje, tako da kmetije z nekaj glavami prašičev (za domačo porabo) odpadejo: „Dejstvo je, da je situacija v prašičereji kritična in za marsikoga je razpis že prepozen. Gotovo pa je dobrodošel za tiste kmetije, kjer še stavijo na prašičerejo tudi v prihodnje."
SM

'.sloga.si V Slogi je moč
ODKUPUJEMO žita: JEČMEN, OUNO OGRSCICO, PŠENICO, KORUZO, živino in ostalo...
ODKUP CIRKOVCE 031 572 616.
Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga, z.o.o., Šuceva ulica 27,4000 Kranj
Slovenija • Turistične kmetije vabijo
Se vedno (pre)malo nočitev na kmetijah
Število turističnih kmetij v Sloveniji se iz leta v leto nekoliko povečuje; po podatkih registra dopolnilnih dejavnosti iz leta 2011 je registriranih 371 turističnih kmetij z nastanitvijo, 412 izletniških kmetij in 123 vinotočev.
Turistične kmetje iz celotne Slovenije se od leta 1997, ko je bilo ustanovljeno, povezujejo v Združenje turističnih kmetij Slovenije. Danes Združenje povezuje 395 turističnih kmetij, člani pa imajo na voljo 2.550 ležišč in 11.700 sedežev.
Turistične kmetije z nastanitvijo danes ustvarijo okoli 84.000 prenočitev, kar po-
meni 1 odstotek prenočitev na ravni države, in so v povprečju letno zasedene 75 dni. V prihodnje bi število zasedenih dni želeli povečati na 100 dni ter izboljšati kakovost turističnih storitev in ponudbe. V prid razvoju turizma na podeželju je sprejeta tudi nova, nedavno sprejeta strategija razvoja slovenskega turizma do leta 2016 s
podnaslovom Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma, ki temelji na trajno-stnem razvoju turizma kot uspešne gospodarske panoge. Pomemben del turistične ponudbe bodo v prihodnje tako predstavljala doživetja v naravi in s tem povezan razvoj turizma in turističnih kmetij. Turistična dejavnost na kmetiji je v Sloveniji sicer
Po podatkih registra dopolnilnih dejavnosti iz leta 2011 je registriranih 371 turističnih kmetij z nastanitvijo.
opredeljena kot zahtevnejša dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki jo opredeljujeta Zakon o kmetijstvu in Zakon o gostinstvu. Kmetija mora biti urejena, privlačna in zagotavljati mora dovolj surovin za ponudbo domače hrane in pijače. Turizem na kmetiji precej spremeni način življenja in dela na kmetiji ter zahteva precej spretnosti pri organizaciji dela.
Kaj pomenijo jabolka
Za označevanje kategorije kmetij z nastanitvijo se uporablja simbol jabolka, s katerim se označuje kakovost ponudbe z enim, dvema, tremi ali štirimi jabolki, odvisno od obsega in kakovostne ravni opremljenosti in storitev posamezne turistične kmetije. Več jabolk zagotavlja višjo kakovost in večji obseg storitev. Oznaka z enim jabolkom označuje kmetijo, ki ponuja preprosto opremljene sobe s skupno kopalnico in straniščem, dve jabolki ima kmetija, ki ponuja preprosto opremljene sobe (vsaj polovica sob pa mora imeti kopalnico in stranišče). Kmetija s tremi jabolki zagotavlja večino sob
z lastno kopalnico in straniščem, kmetija s štirimi jabolki pa je že komfortno urejena kmetija. Na število jabolk vpliva tudi splošna urejenost kmetije, igrala za otroke, izbira hrane, urejene rekreacijske površine itd.
Opisani kategorizaciji kmetije lahko sledi specializacija, ki pomeni zagotavljanje dodatne ponudbe in opremljenosti za posamezne ciljne skupine gostov. V Sloveniji je vse več kmetij, ki se odločajo za razvoj specializirane ponudbe, s katero želijo izpolniti počitniške želje gostov in jim pomagati pri izbiri. Znak specializacije turistične kmetije, ki izpolnjuje zahtevane pogoje za to in je pridobila ustrezno odločbo, podeljuje Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije, lahko pa ga dobijo le kmetije z najmanj dvema jabolkoma. Turistična kmetija z nastanitvijo lahko pridobi največ tri različne znake za specializirano ponudbo, na primer: ekološka turistična kmetija, družinam prijazna turistična kmetija, kolesarjem prijazna turistična kmetija, invalidom prijazna turistična kmetija, vinogradniška ipd.).
Tušar: Turizem na kmetiji - priložnost za dodaten zaslužek
Z dejavnostjo turistične kmetije se ukvarja tudi predsednik Zveze turističnih kmetij Slovenije Venčeslav Tušar, ki pravi tako: »Turizem na kmetiji pomeni dvoje: prvič, da kmetija lahko svoje izdelke proda doma, drugič pa, da gostje naših kmetij lahko doživijo res pravo gostoljubje in okusijo našo pristno kuli-nariko, ki je po vsej Sloveniji v vsakem kraju drugačna, a povsod izvrstna. Združenje turističnih kmetij Slovenije s pomočjo Slovenske turistične organizacije vsako drugo leto izda katalog s ponudbo naših kmetij. Dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji je izvrstna priložnost za mlade gospodarje, saj dodaten dohodek pomeni lažje investiranje v nadaljnji razvoj kmetije. Pomembno je, da hrano v največji možni meri pridelamo doma in jo prodamo na krožniku, prav tako pa tudi, da izkoristimo različne potenciale kmetije.« Sicer pa Tušar še dodaja, da bo tudi na področju turizma na kmetijah moralo priti do določenih zakonskih sprememb: »Kar nekaj težav imamo s kmetijami, ki so prerasle sedanji okvir turistične kmetije. V prihodnje bomo morali z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo poiskati primerne rešitve tudi zanje.«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Prlekija • Grossmannov festival
Pisan filmski teden
V prleški prestolnici ta teden poteka letošnji že osmi tradicionalni Grossmannov festivala fantastičnega filma in vina. Festival se je začel v ponedeljek, 16. junija, in se bo zaključil v soboto, 21. julija, program pa zajema prikaz okoli 35 celovečernih in 40 kratkih filmov.
Udeležbo je napovedalo več kot 30 posebnih gostov, organizatorji pa obljubljajo v Ljutomeru najbolj pisan »konec sveta«. Častni gost letošnjega festivala je srbski filmski in dramski ustvarjalec, 65-letni Goran Markovič, sin znamenitih igralcev Olivere in Radeta Markoviča. Za življenjsko delo kot avtorju filmov, mu bo podeljena nagrada Hudi stari maček. Kot že običajno so po mestu pripravljena štiri festivalska prizorišča. Filme si gledalci lahko ogledujejo na Glavnem trgu v Ljutomeru in v atriju mestne
Foto: internet
Grossmanov festival v Ljutomeru se vedno zaključi s parado zom-bijev.
hiše, projekcije pa se predvajajo tudi v domu kulture in v Klub baru, kjer poteka tudi ce-lotedenski glasbeni spored.
Ob koncertih je spremljevalni program letos prvič ponudil delavnico posebnih učinkov ter igralske delavnice, ki jih vodi Žiga Čamernik. V sklop festivala sodijo tudi male delavnice groze, z novimi filmskimi produkti, med katerimi bo najboljši tudi nagrajen.
Že tradicionalno bo festival sklenila parada zombijev, zaključek pa bo namenjen podeljevanju nagrad. Nagrado Hudi maček bo prejel najboljši celovečerni film, izbrala ga bo mednarodna žirija, ki ji bo predsedoval znan srbski režiser Slobodan Šijan. Kratki filmi se bodo potegovali za nagrade Slakov hudi maček, glasbeni dokumentarci pa za hrupnega mačka. Vinski šampion hudi maček bo prejelo eno od šestih nominiranih vin, ki so tokrat prvič bila izbrana na podlagi mednarodnega razpisa.
NŠ
Majšperk • Sprejem pri županji
Za vse generacije športnikov
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je na sprejem povabila ekipe oziroma skupine, ki so dosegle vidne rezultate na regijskem oziroma državnem nivoju.
Gostili smo ekipo članic 112 iz Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk, ki so postale državne prvakinje na
državnem članskem gasilskem tekmovanju.
Ker mora občina zagotavljati potrebno prvo pomoč, smo
se na 17. regijsko tekmovanje ekip prve pomoči podali kar z dvema ekipama, ki sta dosegli odlično 2. in 3. mesto.
Sprejem
Drugo leto zapored je mlada obetavna gledališka skupina Društva Smoteater sodelovala na regijskem srečanju gledaliških skupin ter se uvrstila na Linhartovo srečanje v Postojni, ki bo v mesecu septembru 2012.
Člani Nogometnega kluba Majšperk so se z zmago na kvalifikaciji uvrstili v prvo ligo MNZ Ptuj, ki bo potekala v organizaciji MNZ Ptuj. S svojo uvrstitvijo pa so še uspeli člani in članice Društva upokojencev Ptujska Gora v ruskem kegljanju. Na regijskem tekmovanju so tako z moško ekipo zasedli 1. mesto, z žensko pa 2. mesto.
Nataša Letonja
Ljutomer • Ob 200-letnici Miklošičevega rojstva
Občina razglasila 2013 za Miklošičevo leto
Ljutomerska gimnazija Franca Miklošiča je na občinski svet občine Ljutomer podala pisno pobudo, da se v čast Francu vitezu pl. Miklošiču, slovenskemu filologu, jezikoslovcu in slavistu, rojenemu 20. novembra 1813 v Rado-merščaku pri Ljutomeru, prihodnje leto ob praznovanju 200-letnice njegovega rojstva, razglasi za Miklošičevo leto. Na minuli seji so občinski svetniki pobudo tudi soglasno sprejeli.
Predlagateljeva pobuda temelji na dejstvu, da Prlekija sodi v eno od tistih slovenskih geografskih območij, ki so s svojimi vidnimi, znanstvenimi in filozofskimi osebnostmi zalagale v slovensko kulturno zakladnico najboljše, kar je v tem prostoru zraslo.Vzhodna Štajerska je namreč gospodarsko gledano sodila v sam vrh razvoja v takratni Avstro-Ogrski monarhiji. Zato ne preseneča, da so že takrat posamezniki študirali v evropskih univerzitetnih središčih, kar jim je omogočala ustrezna razporeditev šol-
ske mreže. Kultiviranje mater-nega jezika je bil temeljni cilj v smeri potrjevanja slovenske identitete in lastne prepoznavnosti nasploh. Pri Miklošiču je bil odziv nadnacionalen, in sicer v smeri prizadevanja za jezikoslovno znanost. Miklošič je znanstveni predhodnik moderne ideje medkulturnega dialoga, v okviru slovenske jezikovne kulture pa je dobilo posebno mesto njegovo domače prleško narečje. Leta 1848 je postal predsednik dunajske Slovenije, že naslednjo leto pa se je po njegovi zaslugi
na dunajski univerzi ustanovila slavistična katedra, kar je ob študiju starocerkvenoslovan-skega jezika pomenilo študij jezikov in literatur večine slovanskih narodov. Bil je dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze in član številnih evropskih znanstvenih akademij. Miklošič je poučeval romunščino, albanščino, novo grščino in celo ciganski jezik. Daleč pred drugimi je ponesel slovensko kulturo v Evropo. Z njim smo, ob še nekaterih drugih slovenskih znanstvenikih, Slovenci nav-
Tednikova knjigarnica
Počitniške urice
Med počitnicami je dolgočasje nezaželeno in med poletno vročino se je lepo zateči v tiste prostore, kjer je prijetno, skoraj hladno in sveže. Seveda pri tem nimam v mislih dobro klimatiziranih trgovin, marveč bi vas rada, dragi bralci Knjigarnice, opozorila na tri zgradbe, kjer lahko uživate ob kulturnih vsebinah. Priporočam vam, da se v poletnih dneh zatečete v bližnji muzej ali v galerijo, če le-ta ne sodi med novodobne, z obilico stekla obložene umotvore. O obisku muzeja lepo pripoveduje in mlade obiskovalce napeljuje slikanica iz zbirke Zvedavček, ki izhaja pri Pomurski založbi. Obiščimo muzej (Florence Ducatteau in Chantal Peten. Prevedla Urška Kaloper. Murska Sobota: Pomurska založba, 2011) vodi mladega bralca s pomočjo Klare in Nejca skozi muzej in muzejsko dejavnost. Knjiga opisuje osnove muzeologije na zanimiv, otrokom primeren, preprost, a ravno dovolj informativen in pregleden način, hkrati opozarja na primerno vedenje med častitljivimi stenami, razgrinja temeljne načine postavitve gradiva, razloži vrste muzejskih zbirk. Avtorja motivirata mlade bralce, da tudi sami uredijo svoj muzejček ali ljubiteljsko zbirko, celo svojo malo galerijo in razstavo lahko pripravijo. Muzeji so, vsaj pri nas, običajno zvečer zaprti, razen ko je muzejska noč, jasno. Takrat, v večernih urah, pa je lepo posedeti v hladni dvorani, na mehkem sedežu in v uri in pol, včasih, pa ne tako redko, v dveh urah doživeti cela življenja, dolga popotovanja, nenavadne dogodke in prigode ... V mislih imam Mestni kino, ki tudi na Ptuju ponuja odličen filmski program. Ne, ne, »pravega, velikega platna« ne more zamenjani noben, še tako dober TV-ekran, da o računalniškem monitorju sploh ne zgubljam besed. Obisk kina je počitniška odlična izbira!
In seveda, na tem mestu še priporočam obisk knjižnice, ki je odprta po poletnem delovnem času, kakor je navada v vseh slovenskih splošnih knjižnicah. Ptujska je odprta julijske in avgustovske ponedeljke popoldan, od dvanajste do devetnajste ure, ostale delovne dni pa od osme do petnajste ure, ob sobotah pa je knjižnica zaprta. V tem počitniškem času vabimo osnovnošolce in njihove prijatelje na Počitniške urice: od 15- julija do 15 - avgusta, ko so vsak torek in četrtek ob 10. uri v pravljični sobici pripravljene pestre in zanimive bibliopedagoške dejavnosti, ali enostavneje, mladinski knjižničarji pripovedujejo in predstavljajo zanimive in nove knjige, tudi take, ki si jih ni mogoče izposoditi na dom (knjigrice, zvočnice, postavljanke ...). Obiskovalci Počitniških uric se lahko kratkočasijo z izbranimi didaktičnimi in družabnimi igrami, rešujejo literarne uganke, oblikujejo svoje bralno znamenje, preizkušajo svoje ročne, jezikovne in jezične spretnosti, pa tudi motorične veščine. Otroci se bodo lahko preizkusili v znanju tujih jezikov, v poznavanju tujih dežel.
Kot vabilo k prijetnemu druženju v knjižnici pa je tu še počitniška pesmica: KNJIGA MIGA NA VSE STRANI, V KNJIŽNICI PAČ DOLGČAS NI, ZA OBISKOVALCE MALE IN VELIKE, SO V KNJIGAH NAJLEPŠE SLIKE. Počitniške urice so brezplačne, le copati so zaželeni in upoštevanje knjižničnega reda.
Liljana Klemencic
zoči v samem vrhu evropskih znanstvenih prizadevanj. Miklošičeva velika vloga je v tem, da je znanstveno anticipiral realizacijo osvobajanj posameznih slovanskih narodov po 1. svetovni vojni. Obravnavati ga velja v kontekstu kontinuitete, nacionalne in internacionalne naravnanosti. Prleško naselje Radomerščak kot rojstni kraj Franca Miklošiča postaja vse bolj romarska točka širokega kulturnega kroga. In ljutomerska gimnazija, ki nosi njegovo ime, s svojimi rezultati tako v državnem kot meddržavnem
merilu dokazuje, da je vredna imena velikega jezikoslovca. V Miklošičevem letu bo visok jubilej - pet desetletij delovanja praznovala tudi gimnazija.
Šolsko leto 1963/64 namreč pomeni pričetek srednješolskega izobraževanja v prleški prestolnici.
NŠ
Kip Franca Miklošiča pred zgradbo ljutomerske gimnazije
Foto: NL
Foto: NS
Padalstvo
Peter Balta zmagovalec tekme za svetovni pokal Stran 12
Rokomet
Uspešni nastopi mladih reprezentantov
Stran 12
Kajak sprint
Vidovič tekmoval z izposojenim kajakom ...
Stran 13
Namizni tenis
Prijetno tekmovanje v Cirkovcah
Stran 13
Boris Sambolec
V naslednji sezoni Zavrč proti Aluminiju v 1. ligi
Stran 14 Odbojka na mivki
Zagode jo lahko le vreme ...
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
V dresu Aluminija tudi Drevenšek in Sulejmanovič
V soboto se bo tudi za nogometaše Aluminija uradno pričela tekmovalna sezona 2012/13. Po dolgih letih nastopanja v 2. ligi bo letošnja še posebej zanimiva, saj se bo klub iz Kidričevega s člansko ekipo meril v 1. ligi (mladinci, kadeti in ekipa U-14 že dalj časa tekmujejo v najvišjih slovenskih ligah).
Kidričani so imeli po dolgi sezoni v 2. ligi malo časa za premor, že po dobrih 14 dneh počitka so pod vodstvom Bojana Flisa pričeli s pripravami na novo sezono. Največjo težavo so vodstvu NK Aluminij predstavljali odhodi Borisa Sam-bolca (Zavrč), Alena Ploja (iz posoje se je vrnil v Maribor) in Žana Majerja (Domžale). Že od prvega dne priprav so poskušali najti enakovredne zamenjave za omenjeno trojico, zato se je na preizkušnji zvrstilo precej igralcev, ki so poskušali dokazati svoje kvalitete. Vodstvo kluba je hitro našlo skupni jezik s tremi obetavnimi nogometaši Simer Šampiona, Tomažem Kočarjem, Tadejem Žagarjem in Blažem Doli-narjem. Pripravljalne tekme so Kidričani odigrali z močnimi tujimi ekipami, ki so se v Sloveniji nahajali na pripravah. Na teh so večinoma nudili odličen odpor tekmecem, čeprav so bile vidne nekatere slabosti. V zadnji vrsti jih bo večinoma poskušal zakrpati izkušeni 34-letni Almir Sulejmanovič, ki ima za sabo že bogato nogometno kariero.
Vesel vrnitve na slovensko prvoligaško sceno
»Nazadnje sem pred časom (od avgusta 2010 do januarja 2012, op. a.) igral v Albaniji, a sem se želel vrniti v Slovenijo. Krka se je pokazala kot zanimiva ambiciozna sredina, a je nekako to splahnelo. Pokazala se je priložnost v Kidričevem, kjer so potrebovali izkušenega branilca in tako sem pristal pri Aluminiju. Vesel sem, da sem po dveh letih znova na slovenski prvoligaški sceni in upam, da bom pomagal Aluminiju do čim boljših rezultatov,« je povedal Sulejmanovič, ki bo v obrambni vrsti igral na mestu centralnega branilca. »Prvi občutki v dresu Aluminija so dobri, z ekipo sem odigral tudi nekaj pripravljalnih tekem, se spoznal s soigralci - zaenkrat je vse v redu. Srečanje z Dobom nam sicer ni najbolje uspelo, a smo si po srečanju odkrito povedali določene stvari, jih razčistili in gremo pripravljeni naprej.«
»Prišel je čas za menjavo sredine«
Da bodo navijači Aluminija novo sezono pričakali še bolj optimistični, pa je v zadnjem tednu poskrbelo vodstvo NK Aluminij z novico, da je v svoje vrste privabilo Marka Dre-venška! Tega igralca iz Gere-čje vasi ljubiteljem nogometa na Štajerskem ni treba posebej predstavljati, saj so ga pobliže
Novinci Aluminija pred sezono 2012/13: Marko Drevenšek
10. 9. 1987
Dosedanji klubi: Maribor, Drava, Domžale
Almir Sulejmanovič
26. 1. 1978
Dosedanji klubi: Celje, Genk (Belgija), Mura, Zorya Lugansk (Ukrajina), Rudar Velenje, KF Elbasani, Skenderbeu Korce (oba Albanija), Krka Novo mesto
Blaž Dolinar
14. 10. 1986
Dosedanja kluba: Simer Šampion, Nafta
Tadej Žagar
12. 8. 1991
Dosedanji klub: Simer Šampion
Tomaž Kožar
2. 6. 1988
Dosedanji klubi: Celje, Simer šampion
Foto: Črtomir Goznik
1. SNL, 2. krog: Triglav Kranj - Aluminij, nedelja, 22. 7., ob 18.00 v Športnem centru Kranj
Dva Marka, Drevenšek in Kmetec, bosta v nedeljo začela novi zgodbi na svoji nogometni poti: prvi je največja okrepitev Aluminija pred premierno prvoligaško sezono, drugi pa se na slovenske prvoliga-ške zelenice podaja v dresu domačega Aluminija prvič.
igre, sem se kljub veljavni pogodbi odločil za odhod in podpis pogodbe z Aluminijem.«
Tega je zagotovo najbolj vesel trener Bojan Flis, ki Marka pozna še iz časov, ko ga je treniral v mlajših selekcijah Maribora. »Zame je izjemen igralec, eden najboljših vezistov v Sloveniji, z izjemnim pregledom nad igro. Zelo sem vesel, da sva se znova srečala tukaj v Kidričevem.«
spoznavali v prvoligaških sezonah, ko je nosil dres ptujske Drave. Od tam ga je poklicna kariera nogometaša odnesla v Domžale, kjer je nastopal zadnje tri sezone. V tem času je v dresu Domžal odigral 96 tekem, na katerih je dosegel 12 zadetkov, s soigralci pa se je v tem času veselil tudi pokalne lovorike (2010/11) in osvojitve superpokala (2011).
»V teh letih sem se v Domžalah počutil odlično, veliko mi pomenita tudi osvojitvi dveh lovorik. Mislim, da sem v tem času napredoval tudi v nogometnem smislu. Po treh letih
je prišel čas za menjavo sredine: vesel sem, da sem se vrnil v domače okolje in da bom zaigral za Aluminij. Zelo si želim, da bi to sezono ostal zdrav in da bi lahko pokazal kar znam. Če bo tako, potem se ne bojim ničesar,« je optimističen Dre-venšek, ki se seveda želi domačemu občinstvu predstaviti v najboljši luči. »Čeprav sem v zaključku lanske sezone zaradi poškodbe izpustil pet tekem, sem pred letošnjo sezono redno treniral in z Domžalami odigral eno prijateljsko tekmo. Ker trener Mojsilovič v meni ni videl igralca za njegov sistem
NK Aluminij	
Seznam igralcev	s stal-
nimi številkami za	sezono
2012/13 (št. dresa,	ime in
priimek, letnica rojstva):	
1. Tomaž Murko	1979
2. Blaž Dolinar	1986
3. Denis Topolovec	1983
4. Klemen Bingo	1980
5. David Lonzarič	1992
6. Nejc Pečovnik	1992
7. Robert Kurež	1991
8. Timotej Petek	1992
9. Marko Kmetec	1976
10. Gregor Režonja	1981
11. Tadej Žagar	1991
12. Kristian Lipovac	1989
13. Luka Kirič	1994
14. Žiga Vraničar	1990
15. Semir Spahic	1991
16. Denis Rešek	1990
17. Marko Drevenšek	1987
18. Aljaž Medved	1987
19. Tomaž Kožar	1988
20. Sergej Krajnc	1990
22. Uroš Poljanec	1991
24. Marcel Vindiš	1992
25. Boštjan Strel	1993
26. Blaž Cesar	1993
27. Almir Sulejmanovič 1987	
Pozitivna bilanca s Triglavom
Kidričani tako kljub slabši predstavi na generalki z Do-bom optimistično pričakujejo nedeljsko srečanje s Triglavom, ki se bo v Kranju pričelo ob 18. uri. Triglav je prvoligaš od
sezone 2009/10, ko je v 2. ligi osvojil 2. mesto, le točko pred Aluminijem (Primorje 55, Triglav 47, Aluminij 46 ...). V omenjeni sezoni sta tekmeca v 2. ligi odigrala tri medsebojna srečanja: na prvem je bilo v Kranju 3:3 (Kmetec 2, Pu-rišič), na preostalih dveh je v Kidričevem zmagal Aluminij, 1:0 (Bingo) in 6:1 (Krajcer, Režonja, Vračko, Krajnc, Toplak, Kmetec)! Se bo serija pozitivnih rezultatov za Aluminij med tekmecema nadaljevala in bodo Murko, Režonja, Kmetec, Drevenšek, Topolovec, Bingo in druščina zapuščali Kranj prešerne volje?
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Almir Sulejmanovič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Dolinar
Tadej Žagar
Tomaž Kožar
Padalstvo • Svetovni pokal
Peter Balta zmagovalec tekme
za svetovni pokal v Nemčiji
Minuli vikend je bil za ptujsko padalsko ekipo ponovno v znamenju uspehov. Tokrat so se fantje borili v nemškem Altenstadtu za točke svetovnega pokala.
Kislo in skrajno nestanovitno vreme skozi cel vikend je sicer grozilo, da tudi na tej tekmi organizatorjem ne bo uspelo izpeljati minimuma - štirih izpeljanih serij za regularnost tekme, a se jih je nebo vendarle usmililo. Sicer je močan veter tudi tokrat od tekmovalcev zahteval dodatne kazenske centimetre, a to je pomenilo le več centimetrov, vrhunski igralci pa so vendarle ostajali vrhunski.
In vrhunski so bili tudi Slovenci. Ob koncu tekme je leška ekipa Elan (Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodi-šek) kraljevala na 1. mestu. Za seboj so pustili vedno odlične Nemce in Italijane. Druga leška ekipa tokrat ni imela sreče, saj so pristali šele na 17. mestu. So bili pa v ekipi toliko bolj veseli drugega mesta Maje Sajovic v ženski konkurenci.
Fantje ptujske amaterske padalske ekipe pa so se prerinili med elito profesionalcev in doskočili na čudovito 6. mesto! S tem so dosegli zadani cilj - vedno namreč upajo na uvrstitev med četrtim in osmim mestom. Tokrat so ekipo sestavljali fantje, ki smo jih najbolj vajeni: Peter Balta, Boris Janžekovič, Gorazd Vin-
Peter Balta, presrečni zmagovalec tekme za svetovni pokal v nemškem Altenstadtu
diš, Matej Kostanjevec in Aleksander Čuš. Očitno jim je takšna postavitev povsem ustrezala, saj si je Peter Balta med posamezniki prislužil nič manj in nič več kot samo zlato! Matej Kostanjevec je dosko-čil na odlično deseto mesto, Boris Janžekovič na 20., Aleksander Čuš na 39., Gorazd Vindiš pa je imel nekoliko smole zaradi zdravstvenih težav in je pristal na 111. mestu.
V goste k Avstrijcem sta šla Tonček Gregorič (71. mesto) in mladinec Matevž Cestnik. Ta je ponovno dokazal, da se v njem skriva pravi talent, saj je med mladinci dosegel odlično 6. mesto.
Ptujčani so se torej tudi tokrat vrnili domov presrečni. Med njimi je prav gotovo še posebej lahko zadovoljen Peter Balta, ki nam je že na minuli tekmi v Prijedorju pokazal, da
je letos res v vrhunski formi, ob tokratni zmagi pa nam je povedal: »Moram priznati, da sem pričakoval dobro uvrstitev, a na tekmah za svetovni pokal je konkurenca vedno huda, zato mi zmaga še toliko več pomeni. Seveda pa sem ponosen tudi na našo celotno ekipo. Doseženo šesto mesto je res uvrstitev, ki smo si jo tako želeli kot zaslužili.«
Vesna Osterc
Rokomet • Reprezentanca Slovenije
Uspešni nastopi mladih reprezentantov
Najmlajše slovenske rokometne reprezentance, letniki 1996 (U-16) in 1998 (U-14), so v Zrečah proti Katarju odigrale štiri pripravljalne tekme. Arabski predstavnik je namreč nastop na Eurofestu v Izoli združil še z desetdnevnimi pripravami v Zrečah. Ka-tarci so na vseh srečanjih igrali z letniki 1996 in 1997.
Slovenija (U-16) -Katar (U-16) 2:0
Reprezentanca Slovenije U-16 je bila razdeljena na dva dela, na Zahod (trener Uroš Krstič) in Vzhod (trener Saša Prapotnik). Skupaj se je na dveh srečanjih predstavilo 45 mladih rokometašev. Zahod je bil od Katarja uspešnejši z rezultatom 45:38, Vzhod pa z izidom 52:32.
Barve reprezentance Vzhoda so zastopali tudi rokome-taši iz našega konca, Ormoža, Velike Nedelje, Gorišnice in Ptuja. Vratar Tomaž Cvetko (Jeruzalem) je zbral 6 obramb, njegov brat Rok Cvetko (Jeruzalem) je poleg odlične igre v obrambi mrežo nasprotnika zatresel štirikrat. Iz vrst Jeruzalema sta se izkazala še Miha Kolmančič in Matic Topo-lovec. Kolmančič je odlično asistiral soigralcem, ob tem pa dosegel štiri točke. Topolovec
Rok Cvetko (RK Jeruzalem Ormož, oranžni dres) - standardni član reprezentance pri letnikih 1996
se je izkazal z igro v obrambi, v napadu pa je mrežo nasprotnikov zatresel trikrat. Veliko Nedeljo je zastopal levičar Gregor Hojžar, ki je bil natančen dvakrat. Največ treme in tudi potenciala je pokazal Gašper Vesenjak, ki se je med strelce vpisal enkrat, uspešen je bil iz sedemmetrovke. Iz vrst ptujske Drave sta levičarja, Nejc Kra-bonja in Nejc Lukežič, skupaj dosegla tri zadetke.
Slovenija (U-14) -Katar (U-16) 0:2
Tudi letniki 1998 so bili razdeljeni v dve skupini, vendar se skupini nista delili na Vzhod in Zahod. Prva skupina, v kateri so zaigrali Dominik Ozmec, Gašper Horvat (oba Jeruza-
lem) in Saš Serdinšek Ekart
(Drava), je v zaključku tekme morala priznati premoč Ka-tarcem, ki so zmagali z izidom 49:43. Trener Marjan Potokar je priložnost za igro ponudil vsem igralcem, slovenski upi pa so bili starejšim in telesno močnejšim tekmecem enakovredni vse do 69. minute. V lepi luči sta se predstavila oba člana Jeruzalema. Ozmec (2 zadetka) je bil po tradiciji med najboljšimi v obrambi, Horvat (4 zadetke) pa v napadu; Ser-dinšek Ekart je dosegel eno točko. Zelo blizu uspeha je bila druga skupina, v kateri sta za Slovenijo nastopila Tilen Kosi in Boštjan Žižek Cvetko (oba Jeruzalem). Arabci so zmagali z izidom 47:46. Zmagoviti zade-
tek so dosegli po izteku igralnega časa po prostem metu iz devetih metrov. Dobrih 20 sekund pred koncem so pri izidu 46:46 Slovenci zapravili protinapad za vodstvo. Kosi se je izkazal z organizacijo igre, ob tem pa dosegel štiri točke. Levoroki in 185 cm visok Žižek Cvetko je mrežo nasprotnikov zadel trikrat.
Ob nadaljevanju dobrega dela po klubih bi v prihodnosti barve Slovenije tudi na ožjih seznamih lahko krasilo lepo število igralcev iz našega okolja. Toda prihaja čas, ko fantom ne bo več dovolj talent in fizična moč, ampak le delo, delo in še enkrat delo.
Uroš Krstič
Dominik Ozmec (RK Jeruzalem Ormož, beli dres) - odlična igra v obrambi in 2 zadetka
Nogomet
Erdzan Beciri priznal sodelovanje pri prirejanju tekme Drava - Nafta
Slovenski nogometaš Erdžan Beciri je na mariborskem sodišču v petek, 13. julija, priznal, da je sodeloval pri prirejanju tekme med Dravo in Nafto. Kazen bo odslužil s 480 urami prostovoljnega dela. Na dogodek se je odzvala tudi Nogometna zveza Slovenije.
Nekdanji nogometaš Maribora, Livarja, Nafte, hrvaškega prvoligaša Zadra in avstrijskega drugoligaša Vienne je na mariborskem okrožnem sodišču priznal, da se je na
tekmi med Dravo in Nafto, ki se je 11. aprila 2009 končala z rezultatom 4:1 v korist Drave, v nasprotju z zakonom in spoštovanjem športnega ferpleja okoristil za 10.000 evrov. Bečiri je takrat igral v dresu Nafte, za plačilo pa se je dogovoril z organizatorji stav na Hrvaškem. Pri tem početju bi naj sodeloval tudi s soigralcem, Srbom Dušanom Bogda-novičem, vendar ta ni prišel na sodišče.
sta
NZS - izjava za javnost
»Na Nogometni zvezi Slovenije smo že večkrat poudarili, da se zavzemamo za to, da bi bile vsakršne stave prepovedane za vse, ki smo kakorkoli vključeni v slovenski nogomet, torej igralce, trenerje, funkcionarje in druge, zato je bil na zadnji seji Izvršnega odbora NZS, 20. junija 2012, tudi spremenjen in dopolnjen disciplinski pravilnik NZS. Najostreje obsojamo vsakršne aktivnosti, ki so povezane s prirejanjem rezultatov posameznih tekem, do tovrstnih dejanj na NZS velja ničelna toleranca, vsa dejanja bomo tudi ostro sankcionirali. V konkretnem primeru Erdžana Bečirija bomo proti nogometašu ukrepali skladno z disciplinskim pravilnikom NZS, o zaključku primera pa bomo obvestili tudi Evropsko (UEFA) in Mednardono nogometno zvezo (FIFA), ter zainteresirano javnost,« so na NZS zapisali v izjavi za javnost.
z lepo
Nogomet
V Sarajevo popotnico
Kvalifikacije za Ligo prvakov: Maribor -Zeljeznicar 4:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Adilovič (15.), 1:1 Berič (48.), 2:1 Mezga (68., 11-m.), 3:1 Berič (75.), 4:1 Tavares (90.).
MARIBOR: Handanovič, Mejač, Mezga (od 81. Lesjak), Tavares, Ibraimi, Cvijanovič, Trajkovski, Rajčevič, Berič (od 90. Velikonja), Arghus, Mertelj (od 72. Filipovič). Trener: Darko Milanič
Nogometaši Maribora so v prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov v
Nogomet
Kako dolgo brez Lonzarica?
Ljudskem vrtu premagali Želje-zničar s 4:1 (0:1). Povratna tekma v Sarajevu bo na sporedu prihodnji torek ob 21. uri.
Mariborčani so proti bosanskim prvakom nastopili brez poškodovanih Mitje Vilerja, Martina Milca in Rajka Repa ter Nikole Komazca, ki še ni dobil dovoljenja za nastop. Odsotnost omenjenih se je poznala v hitrosti igre, hiter zadetek gostov pa jih je dodatno obremenil. Vendar se vijoličasti niso predali, gostom so v drugem polčasu vsilili svojo igro in se veselili pomembne zmage.
sta
David Lonzarič je v minuli sezoni v 2. ligi odigral pomembno vlogo v ekipi Aluminija, saj je nastopil na 19 tekmah. Tudi pred novo, prvoligaško sezono, je 20-letni David dobro pričel s pripravami, vendar z igranjem - vsaj za nekaj časa - ne bo nič. Po opravljenem zdravniškem pregledu so mu namreč zdravniki trenutno odsvetovali igranje. »Najmanj sem si misli, da bom moral zaradi zdravja nekaj časa mirovati ter opraviti še dodatne preglede. Upam na vse najbolje in da bi se čim prej vrnil v trenažni proces. Fantom na prvem srečanju v Kranju pa bom seveda držal pesti,« je kratko dejal mladi nogometaš Aluminija David Lonzarič,
Foto: Črtomir Goznik
David Lonzarič (Aluminij)
sicer tudi mladi reprezentant v selekciji U-20.
DK
Rokomet • RK Drava
Drava za začetek z Železniki
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Matjašič bo tudi v naslednji sezoni vodil rokometaše Drave.
Po dolgi in naporni sezoni so v teh dneh na dopustu tudi rokometaši ptujske Drave. Kar nekaj mladcev se je na dopust odpravilo šele ta teden, saj so šele v ponedeljek dobili rezultate mature. Podobno mrtvilo kot pri akterjih na parketu vlada tudi v klubskih pisarnah, toda vendarle smo uspeli izvedeti, da so Ptujčani blizu dogovora s krožnim napadalcem in tudi vratarjem, njunih imen pa nam zaenkrat ni uspelo izvedeti. Izključen bojda ni tudi kakšen odhod, v vsakem primeru pa bo okostje ekipe ostalo isto tudi v sezoni 2012/13. Mlada ekipa se je v pretekli sezoni namreč več kot izkazala, v spomladanskem delu sezone je doživela le en poraz in dosegla en remi. Na tem želijo v taboru modrih graditi tudi v bodoče in v primeru, da se bo moštvo resnično še nekoliko okrepilo, bodo želje in cilji Drave povezani z najvišjimi mesti v 2. ligi.
Sicer pa je za prvi dan priprav na novo sezono predviden
Fotozapis
6. avgust, ko bo igralski kader že dokončno znan, že sedaj pa je jasno, da bo mlado ptujsko ekipo tudi v novi sezoni vodil Tomi Matjašič. Mladi absolvent Fakultete za šport obljublja pestre priprave s številnimi prijateljskimi srečanji, kajti prihajajoča sezona bo izjemno dolga in naporna. V prihajajočem tekmovalnem letu 2012/13 bo v 2. ligi nastopalo kar 14 ekip, ki bodo tako kot lani igrale po dvo-krožnem sistemu. Poleg Drave bodo v ligi nastopali še Loka 2012, Radovljica, Arcont Radgona, Pomurje, Brežice, Črnomelj, Nova Gorica, Alples Železniki, Mitol Sežana, Col, Ajdovščina, Radeče in Rudar iz Trbovlja. Po besedah ptujskega stratega se obeta sila izenačeno prvenstvo, ne gre pa pričakovati, da bi letos kdo izstopal tako, kot je lani Slovenj Gradec. Prvenstvo se bo sicer pričelo 22./23. septembra, v 1. krogu pa bodo modri gostili ekipo Alplesa iz Železnikov.
tp
Trije kampi FC Barcelone v Sloveniji
O priljubljenosti španske Barcelone med slovenskimi navijači, posebno mladimi, ni treba posebej govoriti. Da se njihovo število vztrajno veča, pripomorejo tudi njihovi vsakoletni kampi (letos so bili izvedeni v Kopru, Radomljah in na Pohorju) za nogometaše od
7. do 16. leta starosti. Teh se je doslej po vsem svetu udeležilo prek 20.000 otrok. Med njimi sta bila tudi Tibor Knaus in Domen Zajšek (na fotografiji, oba člana NK Aluminij), ki smo ju ujeli po končanem kampu pod Pohorjem.
Danilo Klajnšek
Kajak sprint • EP za mladince in mlajše člane
Vidovič tekmoval z izposojenim kajakom ...
Eden izmed tekmovalnih vrhuncev leta 2012 za Tilna Vidoviča je bil prav gotovo nastop na evropskem prvenstvu za mladince in mlajše člane do 23. leta starosti v kajak sprintu na mirnih vodah. Na Portugalskem je član Brodarskega društva Ranca Ptuj nastopil v najkrajši disciplini, sprintu na 200 metrov.
V tej ekspresno hitri kajakaški sprinterski panogi odločajo zares malenkosti, a žal je bil naš mladi kajakaš že na startu zelo prikrajšan, saj je nastopil z izposojenim kajakom! Žal za njegov čoln ni bilo več prostora na prevoznem sredstvu slovenske reprezentance, tako da se je moral Vidovič pognati v boj s tekmeci vidno oslabljen. Kljub tem težavam je svojo nalogo po dolgih in napornih pripravah na Madžarskem (tam je treniral skupaj s svojim glavnim trenerjem Stje-panom Janicem, ki tam za nastop na OI pripravlja Špelo Ponomarenko Janic, op. a.) opravil dobro.
Prvi nastop je opravil ru-tinirano, medtem ko ga je v polfinalu nekoliko oviral veter in rahli valovi v samem zaključku, v zadnjih petdesetih metrih proge. Za uvrstitev v finale A so odločale malenkosti, saj so bili tekmovalci zelo izenačeni, Tilen je na žalost potegnil krajšo in se uvrstil v finale B. Tam se je zgodila zanimiva stvar, saj so bili tekmovalci očitno na startu zelo
Foto: Črtomir Goznik
Tilen Vidovič: »Kljub vsemu sem z rezultatom na EP kar zadovoljen, saj je bila konkurenca zares močna.«
živčni, tako da so kar trikrat prehitro štartali. Vidovič je zato naslednji start malo »zaspal«, prav tako pa mu je v samem zaključku dirke nekoliko zmanjkalo moči, tako da
je osvojil 7. mesto. To je na koncu pomenilo osvojitev 16. mesta.
Mladi ptujski kajakaš je kljub navidezno nekoliko slabši uvrstitvi v tej sezoni ponovno
Rezultati, 200 m:
1.	Viktor Zavolski (Rus)
2.	Denis Ambroziak (Pol)
3.	Carlos Lopez (Špa)
16. Tilen Vidovič (Slo - BD Ranca Ptuj)
O svojem nastopu in 16. mestu med mlajšimi člani v Evropi je Tilen Vidovič povedal: »Moram reči, da so bili razmere na tekmovanju za mene zares zelo težke, ker nisem imel svojega kajaka. Drugače pa lahko rečem, da sem se sam v redu počutil in sem s svojim rezultatom kar zadovoljen, saj je bila na Portugalskem zares močna konkurenca. V sprintu na 200 metrov so odločale malenkosti in z malo več sreče v polfinalu bi lahko prišel tudi precej višje, tam nekje do petega mesta.«
naredil kar velik korak naprej proti najboljšim kajak sprinter-jem v Evropi. Na tekmovanju na Portugalskem je bil pri vrhu Rus Viktor Zavolski, sledila sta Poljak Denis Ambroziak in Španec Carlos Lopez. Tilen Vido-vič se je iz EP vrnil z novo pomembno izkušnjo na njegovi tekmovalni poti, ki bo letos še dodatno označena z nastopom na državnem prvenstvu za člane v kajak sprintu na mirnih vodah v sredini meseca avgusta na ptujskem jezeru.
David Breznik
Namizni tenis • Mlajše selekcije
Prijetno tekmovanje v Cirkovcah
V športni dvorani Cirkovce so izvedli turnir občine Kidričevo v namiznem tenisu, ki je bil zelo dobro obiskan. To je še en pokazatelj, da je ta šport med občani izredno
priljubljen. Tekmovalci so bili razporejeni v več kategorij, od najmlajših do najstarejših.
Uvrstitve:
od 1. do 5. razreda: 1. Ina
Unger, 2. Lovro Lozinšek, 3. Niko Belaj;
od 5. do 9. razreda: 1. Jernej Toplak Masten, 2. Jernej Vršič, 3. Jaka Lozinšek; občani: 1. Anton Leskovar,
2. Damjan Napast, 3. Igor Pre-mužič;
absolutna kategorija: 1. Žan Napast, 2. Silvo Slaček, 3. Jernej Šilak.
Danilo Klajnšek
Udeleženci turnirja v Cirkovcah
Foto: DK
Nogomet • Boris Sambolec, NK Zavrč
V naslednji sezoni Zavrč proti Aluminiju v 1. ligi
Boris Sambolec, »otrok« Aluminija, se je pred letom in pol po kar sedmih letih igranja v Avstriji vrnil nazaj v matični klub. Letos je se je skupaj s soigralci veselil uvrstitve v 1. ligo, toda kljub temu se je odločil, da bo kariero nadaljeval drugje. Svojo srečo bo izkušeni 32-letnik poskušal pri ambicioznem Zavrču, ki ima letos v prvi sezoni med drugoligaši visoke, prvoligaške ambicije. Tudi Boris Sambolec goji visoke cilje, obenem pa poseduje veliko kvalitete in izkušenj, zato se v sezoni, ki je pred nami, pričakuje, da bo vodil obrambo Zavrča, seveda s ciljem prejeti čim manj zadetkov.
Po tem, ko ste se vrnili v Aluminij, ste z njim dosegli velik uspeh - naslov prvaka in uvrstitev v 1. ligo. Kako ste vi videli preteklo sezono?
B. Sambolec: »V vsakem primeru je za nami odlična sezona, saj smo na koncu imeli kar dvajset točk prednosti pred zasledovalci. Vse se nam je poklopilo in dobri izidi so bili skupek vsega: dobrih iger in odličnega vzdušja v slačilnici.«
Kljub uvrstitvi v 1. ligo pa ste se odločili za menjavo okolja in odšli v bližnji Zavrč. Zakaj?
B. Sambolec: »Z vodstvom kluba (Aluminij op. a.) sem skušal najti skupni jezik, kar pa na koncu ni bilo dovolj, zato smo se korektno razšli. Za Za-vrč sem se odločil, ker gre za ambiciozno sredino, ki ima pr-voligaške cilje in je povrh vsega še urejen klub. V tej zgodbi sem se videl in zato sem se odločil za Zavrč.«
Zavrč se v zadnjem obdobju strahovito vzpenja. Ste, preden ste postali član, spremljali igre Zavrča?
B. Sambolec: »Seveda sem spremljal igre mojega novega kluba. Zaradi svojih klubskih obveznosti ga sicer nisem gledal, vsekakor pa sem na računalniku in v časopisu spremljal uspehe Zavrča. Gre za podobno zgodbo, kot je bila naša z Aluminijem, s tem da so Zavr-čani imeli še večjo prednost pred tekmeci. Vse to je dokaz da se v Zavrču dobro dela.«
Večino soigralcev poznate že od prej. Kako pa so
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec: »Menim, da se bodo poleg nas za vrh borili še Šenčur, Dob in Krka. Naša ekipa je po mojem mnenju dovolj kvalitetna, da izpolni zastavljene cilje, vendar pa velikokrat sama kvaliteta ni dovolj. Potrebna je tudi sreča.«
vas fantje v novem klubu pravzaprav sprejeli? Težav verjetno ni bilo?
B. Sambolec: »Tako je. Večino fantov poznam že od prej, saj sem z njimi ali pa proti njim že igral. Glede tega res ni bilo nobenih težav. Sam se obnašam »profesionalno«, nogomet je kot služba, skušam svoje narediti maksimalno korektno.«
Zelo dobro poznate tekmece Zavrča v letošnji sezoni, saj ste v lanski sezoni nastopali proti njim. Verjetno bo vaša pomoč prišla še kako prav?
B. Sambolec: »Upam, da bo moja pomoč resnično prišla prav. Vsekakor bom pomagal po najboljših močeh, tako z nasveti kot z igro na igrišču. Seveda moramo vsi skupaj stremeti le za enim ciljem, biti čim višje, se pravi na vrhu.«
Cilji Zavrča so v drugoli-gaški sezoni »prvoligaški«. Je ekipa ta cilj sposobna uresničiti? Kakšna je vaša napoved?
B. Sambolec: »Menim, da se bodo poleg nas za vrh borili še Šenčur, Dob in Krka. Naša ekipa je po mojem mnenju dovolj
kvalitetna, da izpolni zastavljene cilje, vendar pa velikokrat sama kvaliteta ni dovolj. Potrebna je tudi sreča, poleg tega pa se mora za dober izid poklo-piti še veliko drugih faktorjev, ki so potrebni za to, da bi dosegli svoje cilje, ki so povezani s 1. mestom.«
Bo Zavrč torej v sezoni 2013/2014 v 1. ligi igral proti vašemu nekdanjemu klubu Aluminiju?
B. Sambolec: »Jaz mislim, da se to lahko zgodi, oz. sem prepričan, da se bo to zgodilo.«
V 1. krogu 2. lige boste gostovali v Šenčurju. Napoved?
B. Sambolec: »Moštvo Šenčurja dobro poznam in vem, da je pri njih vedno težko igrati.
Sigurno bo težko, toda verjamem, da se bomo z Gorenjske vrnili s tremi točkami.«
Zavrč je po svoje pravi fenomen. Glede na to, kako majhna je celotna občina, se na njihovih tekmah zbira zavidljivo število gledalcev. Imate morda za privržence Zavrča kakšno sporočilo?
B. Sambolec: »Ko sem spremljal srečanja mojega novega kluba, sem vedno zasledil podatek o velikem številu navijačev. Publika je tukaj dejansko dvanajsti igralec in jaz si želim, da bi bilo na naših domačih petkovih večernih srečanjih čim več gledalcev, ki bi nas ponesli. Z njihovo pomočjo nam bo nedvomno lažje.«
Tadej Podvršek
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 2. KROGA - SOBOTA 20.00: Maribor - Luka Koper, NEDELJA 18.00: Triglav - Aluminij, Gorica - Mura 05, NEDELJA 19.00: Rudar Velenje - Olimpija, NEDELJA 20.00: Domžale - Celje
Atletika • Na Ptuju DP za mlajše člane
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. 8., na ptujskem Mestnem stadionu izvedlo državno prvenstvo v atletiki za mlajše člane in članice. Prvi dan se bo tekmovanje pričelo ob 15. uri, drugi dan pa pol ure kasneje. Oba dneva bo na sporedu po dvajset disciplin, v katerih bodo ljubitelji atletike lahko v živo videli prihodnost slovenske atletike.
Karting v Hajdošah
V soboto bo na kartodromu v Hajdošah 5. dirka za državno prvenstvo. Polfinalna vožnja bo ob 12.00, finalna pa ob 14.00.
Mali nogomet • Turnir v Žetalah
Športno društvo Žetale organizira tradicionalni 29. Srečkov memorial v malem nogometu, ki bo potekal v nedeljo, 22. 7., s pričetkom ob 11. uri na igrišču OŠ Žetale. Igra se po pravilih FIFA (4+1). Žrebanje bo ob 11. uri. Organizator je za najboljše pripravil lepe denarne nagrade in pokale. V primeru slabega vremena se turnir prestavi na naslednjo soboto. Informacije in prijav po telefonu na št. 031 744 732 (Blaž) ali 031 713 265 (David), e-pošta: sd.zetale@gmail.com.
Mali nogomet • Zaključni turnir lige ŠD As
Danes, 20. 7., bo odigran zaključni turnir lige malega nogometa ŠD As. Ekipe se bodo pomerile v srečanjih z igralnim časom 2-krat 10 minut, v finale pa se bodo uvrstile tri ekipe.
Program 1. kroga: 20.00: ŠD Tržec bar Osmica - KMN Majolka, 20.25: Joe Fernandes - KMN Draženci, 20.50: ŠD Majski vrh -ŠD Pobrežje, 21.15: FC Optimisti - ŠD AS Evroavto, 22.05: Koran-ti Demoni - Mix Team. Podelitev pokalov bo ob 1. uri zjutraj.
Mali nogomet • Turnir v Pušencih
Športno društvo Pušenci vabi na dnevno-nočni turnir v malem nogometu, ki se bo odvijal v soboto, 21. julija, s pričetkom ob 17. uri pri vaškem domu Pušenci. Prijavnina: 40 EUR Nagrade:
1.	mesto: 50 % prijavnine + pokal + prehodni pokal
2.	mesto: 30 % prijavnine + pokal
3.	mesto: 20 % prijavnine + pokal
Rok prijave: najkasneje do 20. julija na telefon: 031 641 908 (Marko Kaloh) ali po e-pošti: marko@sd-pusenci.si.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. V primeru deževnega vremena bo turnir izpeljan avgusta 2012. Vabljeni!
DB, DB, UK
Nogomet • Prijateljska tekma
ZTE zlahka čez Zavrč
ZTE - Zavrč 3:0 (2:0)
ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Sambolec, Filipovič, Kokol, Kuserbanj, Golik, A. Čeh, Šnajder, Kelenc, Avguštin. Igrali so še: Sagadin, Kokot, Ma-tjašič, Dugolin, Murat, Gabrovec in Letonja. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so se v sredo podali čez mejo in odigrali naslednjo v nizu prijateljskih tekem pred novo sezono. Njihov tekmec je bil ZTE, ki je dolga leta uspešno igral v madžarski 1. ligi, sedaj pa nastopa med drugoligaši. Za madžarsko moštvo sta med drugim nastopila stara znanca slovenskih nogometnih zelenic, nekdanja člana Rudarja iz Velenja, Denis
Grbic in Safet Jahic. Oslabljeni gostje, nastopili so brez poškodovanih Lenarta, Rumeža in Murata, so izgubili, kljub temu pa je bila razlika v korist domačinov glede na potek srečanja nekoliko previsoka. Zavrč je namreč predvsem v prvem delu igre igral dobro, si prek Kelenca, Šnajderja in Avguština priigral tudi nekaj priložnosti, toda dve veliki napaki obrambe sta botrovali temu, da je bil izid polčasa 2:0 za ZTE. V drugem delu igre je tempo igre po menjavah na obeh straneh nekoliko popustil, domačini pa so zadeli še enkrat za končnih 3:0.
tp
Karting • Pred dirko v Hajdošah
Na startu tudi člani AMD Ptuj in Hajdina
Prihajajoča sobota bo znova v znamenju kartinga, saj se bodo tekmovalci in tekmovalke pomerili na peti dirki za državno prvenstvo, ki bo v organizaciji AMD Ptuj potekala v Hajdošah. Pred tekmovanjem je na kartodomu vedno zelo živahno, saj nekateri vozniki že preizkušajo progo, organizatorji pa pripravljajo vse potrebno za nemoten potek prireditve. Prva dirka se bo pričela ob 12.00, druga pa ob 14.30 uri.
Po dolgem času imajo v domačem društvu kar nekaj tekmovalcev, ki so v skupnem seštevku visoko. Tako je v razredu KZ2 Luka Ploj drugi, Matjaž Dominko pa tretji. V
tekmovalnem razredu Rotax Max senior je Anja Vodušek tretja. V KZ2 bo nastopil tudi
Zlatko Oman, ki je lahko s svojimi bogatimi izkušnjami visoko.
Vid Pšajd (AMD Hajdina)
Nastopili bodo tudi vozniki AMD Hajdina. Tako v dirki za državno kot pokalno prvenstvo bo v razredu Rotax max junior skupno prvo mesto branil Vid Pšajd. V dosedanjem poteku prvenstva je nastopil trikrat ter nanizal tri zmage in ima eno dirko manj od konkurence. Močne tekmece bo imel v Klemnu Prazniku (AMD Slander) in Sari Markučič. AMD Hajdina pa bo imela še tekmovalca v KZ2, in sicer Maksa Mlakarja in Albina Pernata.
Tekmovanje bo vsekakor zanimivo, po številu nastopajočih v letošnjih dirkah celo najštevilčnejše, saj se dirkači radi vračajo na kartodrom v Hajdošah. Lepo bi bilo, da bi tudi ljubitelji tega športa v čim večjem številu prišli vzpodbujat tekmovalce iz AMD Ptuj in AMD Hajdina.
Danilo Klajnšek
Odbojka na mivki • Beach challenge
Zagode jo lahko le vreme
Na Ranci na ptujskem morju je že vse nared za odbojkarski spektakel na mivki, ki bo potekal v petek in soboto, 20. in 21. julija.
Pisali smo že, da bo letošnji dogodek zaradi finančnih težav organizatorjev nekoliko okrnjen, toda kljub temu bodo Ptujčani dva dni lahko uživali ob igrah nekaterih najboljših igralcev odbojke na mivki ta hip pri nas. Prva zvezda turnirja bo nedvomno domačin Alen Pajenk, sicer predlanski zmagovalec Beachmastra, ki bo nastopil v soboto zvečer. V petek bodo na prizorišču premierno izbrali »Queen of the Beach« - kraljico plaže, ki jo bo dal turnir 2:2 znanih slovenskih odbojkaric. V soboto popoldan pa se bo med seboj 16 rekreativnih parov v trojkah (v ekipi mora biti najmanj eno dekle) merilo za privlačno nagrado 1000 evrov. Vse skupaj
Alen Pajenk (desno) - zmagovalec Beachmastra 2010
Sara Sakovič (pri sprejemu) in Tamara Borko bosta nastopili v petkovem programu.
bo oba dneva začinil bogat spremljevalni program s številnimi nagradnimi igrami. Beach challenge powered by Bea-chmaster, kot se bo letošnji turnir imenoval, pa bo poskrbel tudi za glasbene sladokusce. V petek bodo tako prišli na svoj račun ljubitelji house glasbe, v soboto pa bo po odbojkarskih
dvobojih navzoče zabavala skupina Rok'n'Band. Za spektakel je torej vse nared, edina stvar, ki bi jo lahko organizatorjem zagodla, je vreme. Napoved za petek in soboto je namreč bolj spremenljiva, kljub vsemu pa se nadejamo, da bo letos turnir minil brez dežja.
tp
Nogomet • Gothia Cup
Za začetek na Švedskem štiri zmage Kidričanov
Na enem izmed največjih turnirjev mladih nogometašev na svetu, v švedskem Goteborgu - Gothia cupu, nastopajo tudi mladi nogometaši Aluminija iz
selekcije U-14. To pravico so si priborili kot finalisti slovenskega finala Nike Premier cup.
V ponedeljek so igralci Aluminija v prvi tekmi skupine premagali škotsko ekipo FC Calspar (4:0), nato so na kolena spravili še brazilsko ekipo Hipica Campinas (3:0) in domači ekipi Bjarreds (9:0) in IK Viljan (2:0). S štirimi zmagami so se zanesljivo uvrstili v nadaljnji krog tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Judo • JK Drava Ptuj
Mladi polagali višje pasove
Ob koncu šolskega leta so sezono zaključili tudi mladi judoisti in judoistke Judo kluba Drava s Ptuja. Polaganja pasov začetnih selekcij se je udeležila tudi skupina učencev in učenk iz OŠ Destrnik, ki je v letošnjem šolskem letu pričela z vadbo juda pod vodstvom Urške Urek. Prikazane so bile osnovne oblike
padcev in judo tehnik. Polaganja pasov so se udeležili tudi starši, sledilo je druženje v JK Drava.
Mladi judoisti in judoistke so polagali bele pasove - 9. kyu, ki so jih dobili Žan Letonja, Luka Anžel, Alen Rodošek, Vita Kos, Jan Matjaž, Mela-ni Cafuta, Aljaž Fuks, Luka Horvat, Zoja Munda, Eve-
lin Munda, Vanessa Prelog, Blaž Krajnc in Žiga Vrba-njac. Belo rumeni pas - 8. kyu so osvojili Luka Bolčevič, Žiga Bolčevič, Vasja Koren, Aljaž Ajdič, Niko Likavec, Viktorija Zadravec in Sara Glatz. Rumena pasova - 7. kyu pa sta položila Urška Vidovič in Leon Pihler.
DB
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo pripraviti akcijo poletja, le da bomo tokrat izbira,
NAJ MEDIC
MEDICINS
i iskali naj natakarja/-ico, smo se letos ponovno odločili
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem,
•	kopalni plašč,
•	termalnovodovsobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,
•	uporabo fitnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa.
Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
IK 2012
PTUJ
sm. HOTHJS t RESORTS
\ WORLD
f^ Catering
ELAKCYL
DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com
Terme 01imia
Trenutni vrstni red (prvih deset):
GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA
SESTRA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Glasujem za:
A-DERMA
4*
[O stilna libtč
±an
ZDENKA VERSIC - AMBULANTA DR. SASKO
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
ANDREJA BRAČIC - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEK SB PTUJ
STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
VALERIJA BOŽIČKO -SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
ALENKA RATEK - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
ANDREJA OBRAN -ZD ORMOŽ
NATALIJA KIDRIČ- ZD KIDRIČEVO
BREDA ZAVEC - INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
Naziv in naslov ordinacije:.
Ime in priimek glasovalca:
Naslov: _
Telefonska številka:_
Davčna številka:_
ie \ZJl I
Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati za svojo naj medicinsko sestro / medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do28. 8. 2012.
Zmagovalec/-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po posti.
Kuharski nasveti
Listnato testo
Ko slišimo za listnato testo, najbrž najprej pomislimo na kaj sladkega (kremne rezine, šamrole, različne zavitke ...). Vendar je to testo, ker ni sladko, primerno tudi za pripravo slanih jedi z mesom ali drugimi nadevi. TUkaj je nekaj namigov, kaj lahko iz njega pripravimo.
Pujski v srajčki
Sestavine: 1 žlica olja, 3 pari svinjskih pečenic, 250 g zamrznjenega listnatega testa, 1 žlica gorčice, 1 rumenjak, 1 ščepec soli.
Pečenice prerežemo na pol, da dobimo 12 kosov. V ponvi segrejemo olje in na njem pečemo pečenice. Med peko jih obračamo, da se z vseh strani lepo zapečejo. Vklopimo pečico in jo naravnamo na 200 °C. Odtajano listnato testo raz-valjamo na približno 0,5 cm debelo in narežemo na 12 enako velikih enakokrakih trikotnikov. Vrh vsakega trikotnika premažemo z gorčico. Na širšo stranico položimo pečenico in jo zavijemo v testo. Zvitke s pe-čenicami razporedimo po pekaču, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Zvitke prepikamo z vilicami. Rumenjak stepemo s ščepcem soli in s čopičem premažemo zvitke. Pečemo v ogreti pečici od 10 do 12 minut, da se zvitki napihnejo in zlatorumeno zapečejo.
Trikotniki z mletim mesom in zelenjavo
Sestavine: 500 g listnatega testa, 400 g mletega mešanega mesa, 1 čebula, 1 korenček, 1 steblo belušne zelene, 2 žlici olja, 0,5 žličke soli, 2 ščepca popra, 1 lovorov list, 1,5 dl paradižnikove mezge iz konzerve, 1,5 dl vode, 4 žlice naribanega parmezana, 2 jajci.
Čebulo olupimo, zeleno pa očistimo in operemo. Obe sestavini na drobno nasekljamo. Korenček operemo in po po-
trebi olupimo, nato pa ga narežemo na manjše koščke. Na olju na hitro prepražimo čebulo, da zadiši, nato pa dodamo še zeleno in korenček. Premešamo in pražimo še 2 minuti. Dodamo mleto meso in ga pražimo toliko časa, da spremeni barvo. Po okusu začinimo s soljo in poprom, dodamo pa tudi lovorov list in paradižnikovo mezgo, ki jo zmešamo z 1,5 dl vode. Počakamo, da tekočina zavre, nato pa ponev pokrijemo in kuhamo še dodatnih 15 minut. V manjši skledi z vilicami stepemo jajce. Ko tekočina povre, ponev odstavimo in počakamo, da se mesni nadev nekoliko ohladi. Odstranimo lovorov list. V nadev vmešamo stepeno jajce in parmezan. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Listnato testo na pomokani delovni površini tanko razvaljamo in razrežemo na kvadrate s stranico 7 cm. Na sredino vsakega kvadrata položimo približno 1 zvrhano žlico nadeva, nato pa testo po diagonali preganemo, da dobimo zavitek v obliki trikotnika. Robove utrdimo z vilicami. V skledici razžvrkljamo še eno jajce. Pekač obložimo s papirjem za peko. Nanj zložimo trikotnike in jih premažemo z razžvrkljanim jajcem. Za približno 20 minut ga potisnemo v pečico, da se testo zlato rumeno zapeče.
Hrenovke v listnatem testu
Sestavine: 250 g listnatega testa, 8 hrenovk.
Listnato testo razvaljamo. Razrežemo ga na 8 rezin, širo-
Mlade in odrasle muce, brez-domke in sirote, ki se potikajo v okolici, kjer živimo, imajo eno samo veliko željo, in to je, da jih nekdo vzame k sebi, posvoji, nahrani in takrat so verjetno najsrečnejša bitja na zemlji. Svojo hvaležnost za to, da smo jim ponudili topel dom, nam vračajo celo življenje z izkazovanjem ljubezni, razveseljevanjem in preganjanjem slabe volje ter ostalimi mačjimi vragolijami.
Zavitek z mletim mesom
kih približno 3 cm. Vsako hrenovko ovijemo v eno rezino. Ovite hrenovke položimo na peki papir in pečemo približno 25 min pri 200 °C.
Svinjska ribica v testu
Sestavine: 1 kos svinjske ribice, zavitek listnatega testa, 1 jetrna pašteta, 3 korenčki, 1 konzerva šampinjonov v slanici, sol, poper, olje, jajce (rumenjak).
Meso nasolimo, popramo ter na hitro popečemo na zelo vročem olju. Ko je popečeno, ga odstavimo na krožnik, da se ohladi. Razvaljamo listnato testo. Nanj namažemo pašteto, posujemo naribano korenje in rezane šampinjone. Nato položimo na sredino popečeno meso in vse skupaj zavijemo v štruco. Dele, kjer se testo prekriva, namažemo z rumenjakom. Vse skupaj damo v pekač, ki smo ga samo oplaknili z vodo (ne namastimo ga) in damo v pečico za eno uro (180 stopinj).
Porov zavitek
Sestavine: 500 g krompirja, 750 g pora, 3 žlice olivnega olja, sol, 500 g listnatega testa, 2 dl kisle smetane, poper, 1 jajce.
Krompir dobro operemo in skuhamo do polovice. Nato ga olupimo in narežemo na rezine. Por dobro operemo in narežemo na kolobarje. Prepraži-
mo ga na olivnem olju in dodamo sol. Pražimo toliko časa, da se nekoliko zmehča. Listnato testo razvaljamo na 2 pravoko-tnika. Obložimo ju s krompirjem, porom in nekaj žlicami kisle smetane. Dodamo še sol in poper ter ju zvijemo. Premažemo ju s stepenim jajcem in pečemo približno 35 min na 190° C. Poleg zavitka lahko postrežemo kislo smetano.
Pita s tunino
Sestavine: 250 g listnatega testa, pločevinka tunine (300 g), 7 jajc, 1 dl kisle smetane, sol, poper.
Testo razdelimo na 2 enaka dela in ju razvaljamo na velikost pekača. Tunino odcedimo in razdrobimo na manjše koščke. 4 jajca trdo skuhamo, jih olupimo in razrežemo na koščke. Trdo kuhana jajca zmešamo s tunino, kislo smetano in s preostalimi tremi rumenjaki. Malo rumenjaka prihranimo. Solimo in popramo. Beljake stepemo v trd sneg in ga narahlo vmešamo v nadev. Pekač oplaknemo z mrzlo vodo in vanj položimo en del razvaljanega testa. Na-mažemo ga z nadevom in na vrh položimo drugi del testa. Testo stisnemo ob robovih in prebodemo z vilicami. Premažemo ga z rumenjakom, ki smo si ga prihranili. Pečemo 35 min pri 200 °C.
Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Posvojena najdena muca
V času počitnic in dopustov se veliko sprehajamo po naravi in tako se večkrat zgodi, da naletimo na majhne izgubljene mucke, ki jim želimo pomagati, posvojiti ali samo nahraniti. Današnji prispevek sem napisal kot odgovor na mnogotera vprašanja, kako ravnati, če posvojimo najdeno muco in na kaj moramo biti pri tem pozorni.
Foto: E. Senear
V svojem mačjem brezdomnem življenju so muce zaradi slabe prehrambne kondicije izpostavljene najrazličnejšim okužbam in boleznim, boleznim kože in zajedavskim boleznim. Nekatere od teh bolezni so lahko potencialno nevarne tudi ljudem. Omenil bi predvsem mikrosporiazo, imenovano tudi kožna plesen, za katero obolevajo kužki in muce. Povzroča jo glivica Mikrosporum canis. S to boleznijo se lahko okuži tudi človek. Na koži predvsem glave in rok se pojavijo rdeča ostro omejena mesta, z rahlim luščenjem po robovih. Bolezen je povsem ozdravljiva pri živalih in pri ljudeh. Diagnostika bolezni je enostavna - z Woodovo UV svetilko ali go-jiščno preiskavo v laboratoriju. Če obolelo področje v temnem prostoru osvetlimo z Woodo-
vo svetilko, opazimo značilno fluoresciranje na koži, kar je dovolj za postavitev suma na mikrosporiazo. Naslednja težava so lahko paraziti, predvsem toxoplazma, trakuljavost in gli-stavost. S toxoplazmo in traku-ljo se lahko okuži tudi človek.
Bolhe predstavljajo pomemben člen v razvojni verigi trakulj in jih je treba odpraviti. Večina brezdomnih muc je okuženih s kožnimi garjami, ki povzročajo srbež po glavi, vratu in luskajo-čo kožo. V nekaterih primerih lahko določen odstotek ljudi v stiku z garjavo živaljo razvije srbeče spremembe po koži v obliki papul, predvsem po rokah in telesu. Parazit se na človeku ne razmnožuje. Povzročitelj je Notoedres cati. Prav tako so pogoste tudi ušesne garje, povzročitelj je Otodectes cyno-tis, vendar se človek z njimi ne more okužiti.
Navedel sem nekaj najpogostejših bolezni, ki se pojavljajo predvsem pri brezdomnih in zanemarjenih mucah.
Vse zgoraj omenjene bolezni ne predstavljajo v današnjem času prav nobenega problema in nevarnosti za človeka. Veterinarska medicina in farmacija sta tako napredovali, da lahko že z enim samim nanosom kožnih kapljic na kožo muce pre-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
prečimo in ozdravimo zgoraj omenjene bolezni. V izogib težavam svetujem vsem dobrim ljudem, ki so pripravljeni posvojiti brezdomne muce, da jih odpeljejo na pregled k veterinarju v ambulanto, ki se ukvarja z zdravljenjem malih hišnih živali. Z njim se bodo dogovorili o morebitni preventivi, cepljenjih, prehrani, sterilizaciji, kastraciji in vsem ostalem.
Vredno se je potruditi in posvojiti muco, ki morda prvi trenutek ni videti najlepše. Verjemite mi, da se bo v upoštevanju zgoraj navedenega z vašo pomočjo prelevila v pravo mačjo krasotico.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Preprečevanje širjenja ambrozije
Ambrozija je tujerodna rastlina, ki se v zadnjih letih na našem območju močno širi in je ena najbolj alergenih rastlin. Pelinolistna ambrozija zraste od 1 m do 1,5 m višine. Steblo je pokončno, razvejano in značilno obraslo z gostimi dlačicami. Listi so pelinasto razdeljeni in tudi listi so porasli z dlačicami. Cvetovi so na vrhu stebla in na koncu stranskih vejic grozdaste oblike socvetja. Ambrozija cveti konec julija do septembra ali celo do pojava prvih slan, odvisno od vremenskih razmer. Značilno je, da se ambrozija hitro širi tudi do 20 km na leto. Seme ostane kaljivo tudi več desetletij.
Posledice ambrozije so alergije na cvetni prah. Znaki alergije so: kihanje, ščemenje v nosu in očeh, vodeni izcedek iz nosu, oteženo dihanje. Preprečevanje širjenja ambrozije je edini način zmanjševanje vpliva na alergije. Na manjših površinah je treba uničiti rastline pred cvetenjem, na zapuščenih površinah s košnjo in na obdelovalnih površinah s pravilnimi postopki kolobarja, izvajanja uničevanja plevela s herbicidi in dosledno skrbjo za pravočasno obdelavo površin.
V zvezi s problematiko širjenja ambrozije z nekmetijskih zemljišč na kmetijska je bil 4. 5. 2010 sprejet Zakon o spremembi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 36/2010), s katerim je bila ambrozija opredeljena kot škodljiva rastlina, za katero je treba uvesti fito-sanitarne ukrepe (6. člen). Na podlagi zakona je bila 3. 8. 2010 sprejeta Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS, št. 63/2010). Ta v 4. členu določa, da mora imetnik zemljišča, na katerem raste škodljiva rastlina, z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline izvesti naslednje ukrepe:
•	odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več;
•	opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.
Zakon torej nalaga odgovornost za zatiranje tega škodljivega plevela imetnikom zemljišč. Večji pojav širitve ambrozije je treba sporočiti pristojnim fitosanitarnim službam. Najbolje pa je to storiti pravočasno še pred pričetkom cvetenja in semenitve, saj s tem preprečimo širitev te zelo in-vazivne rastline.
Na kmetijskih obdelovalnih površinah je pomembno izvajanje vseh agrotehničnih ukrepov.
Spomladanska ambrozija, ki je vzklila zgodaj spomladi, začne cveteti v začetku avgusta. Praktično je od konca julija naprej edina rastlina, ki spušča pelod in povzroča alergijske reakcije predvsem na očeh in dihalih. Ljudje, ki so alergični na cvetni prah, morajo biti zaščiteni tudi pri puljenju z rokavicami, ker dlačice povzročajo alergijske reakcije tudi na koži. Mehansko uničevanje vključuje:
puljenje, mulčenje, okopavanje, brananje, košnjo, rezanje in zaorava-nje. Pri tem moramo biti pozorni na posebne lastnosti rastline. V primeru, da smo jo izpulili in ostane na koreninah še nekaj zemlje, se bo rastlina ponovno prijela, rasla in semenila. V primeru, da smo jo odrezali ali zmulčili višje od pet centimetrov, se bo rastlina obrasla, pognala nove poganjke in ponovno semenila. Ko semena dozorijo, se košnja ali mul-čenje odsvetuje, da s stroji ne raznašamo semena na druga območja. V žitnih strniščih, kjer ni ostalih trajnih plevelov, je smiselno ambrozijo pred pričetkom cvetenja nizko pokositi ali zmulčiti.

m
; *
Ambrozija
Kemično zatiranje
V večini poljedelskih kultur ambrozijo relativno enostavno zatiramo s herbicidi, le da moramo vedeti, da jo preparat učinkovito uničuje. Problematične so samo sončnice. Ambrozija je zelo pogost plevel v posevkih buč, ki so bile tretirane s kombinacijo herbicidov Stomp-Dual. Ti dve sredstvi na to rastlino ne delujeta dovolj učinkovito. Na strniščih ali robovih parcel lahko plevel zatiramo tudi z zmanjšano količino enega od totalnih herbicidov na bazi Glifosata, kot so: Boom efect, Rundup, Tauchdawn in drugi. Po večini je dovolj že polovična doza, ki je potrebna za trajne plevele.
Poseben problem je zatiranje ambrozije na mestih, kjer je prepovedana uporaba kemičnih sredstev, kot so robovi cest, posamezna slabo vzdrževana javna komunalna območja, nevzdrževana stavbna zemljišča. Pri kmetijskih zemljiščih so potencialna žarišča lahko najožja vodovarstvena območja, kjer se bo rastlina v prihodnje izredno razmnožila in bo dolga leta vzrok pojava alergij pri bližnjih prebivalcih. Na teh območjih je treba vršiti kontrolo prisotnosti ambrozije in pravočasno mehansko uničevati rastline.
Ambrozija je na našem območju razširjen plevel, zato je potrebna večja pozornost in pravočasno uničevanje. Kmetijstvo lahko reši samo del problema širitve. Uničevanja se mora zavedati praktično vsak lastnik zemljišč, na katerih se ta trdovraten plevel pojavlja in šele takrat lahko pričakujemo zmanjševanje negativnih posledic pelinolistne ambrozije.
Kmetijska svetovalna služba pri KGZS Zavodu Ptuj Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
Foto: ASV
Foto: PB
Nagradno turistično vprašanje
Glavni partner je bil Portorož s Slovensko Istro. Tudi na področju skupinskih potovanj je treba ponuditi teme, ki ustrezajo trendom povpraševanj, Slovenija ima pri tem kot raznolika destinacija določene prednosti, poudarjajo v STO. Nemški trg je za slovenski turizem izrednega pomena, saj gre za tradicionalno pomemben trg. Za nemške goste je zanimiva ponudba slovenske obale, prav tako tudi slovenskih zdravilišč, v katerih so v letošnjih
prvih petih mesecih zabeležili za 28 odstotkov več prihodov in za 27 odstotkov več nočitev nemških gostov. Tudi pri predstavitvi Slovenije na nemškem trgu Slovenska turistična organizacija nadaljuje s krovno zgodbo Slovenije - Slovenija: Zelena. Aktivna. Zdrava! - ki utrjuje jedro znamke I feel Slovenia. Na osrednji turistični borzi IBT v Berlinu, ki je bila marca letos, je bila Slovenija uvrščena v sam vrh evropskih držav po rasti prihodkov
in nočitev nemških gostov v lanskem letu. V Slovenijo je lani prišlo za 13 odstotkov več nemških gostov kot leta 2010, število nočitev pa se je povečalo za 12 odstotkov. S 600 tisoč nočitvami so bili nemški turisti v letu 2010 na tretjem mestu po številu ustvarjenih nočitev. Še boljši pa je bil obisk slovenskih zdravilišč; ta so v letu 2011 zabeležila za 14 odstotkov več prihodov nemških turistov kot leto poprej. V maju letos pa so glede na začasne turistič-
ne podatke nočitve nemških gostov porasle za 33 odstotkov, med nočitvami tujih gostov so nemški gostje prispevali 15-odstotni delež.
Na Ptuju bo v teh dneh prišlo do največje festivalske eksplozije v letošnjem poletju. Po festivalu Aye, festivalu otroške ustvarjalnosti, se je pričelo dogajanje v okviru festivala Terasafest, v sredo, 18. julija, je svoja vrata odprl festival sodobne umetnosti Art Stays, danes zvečer pa se pričenja tudi glasbeni festival Arsana. Z bogatim festivalskim dogajanjem bodo to poletje vabila tudi druga slovenska mesta.
S prihodom poletja pa so se pričela tudi številna tekmovanja na področju turizma, urejanja in varstva okolja. Že 21. leto zapored je Turistična zveza Slovenija razpisala tekmovanje Moja dežela - gostoljubna in urejena, v sodelovanju z Zavodom
za gozdove in Giz-om za pohodni-štvo in kolesarstvo pa tudi tekmovanje za najboljšo tematsko pot v letu 2012, pri katerem sodeluje tudi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo RS - Direktoratom za turizem in internacionalizacijo. V tem tekmovanju lahko sodelujejo vse tematske poti v Sloveniji (kul-turno-etnološke, poti na temo narave in športno-rekreacijske poti), prijavijo jih lahko prebivalci, kraji, organizacije in društva, ki so njihovi skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Nagrade trem najlepše urejenim tematskim potem bodo podelili na sklepni prireditvi letošnjega projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna. Prva bo prejela tudi častno zastavo projekta. Regijski koordinatorji pričakujejo prijave za tekmovanje za najboljšo tematsko pot leta 2012 do 20. avgusta.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, koliko tranzitnih gostov vsako leto obišče Ptuj - številka se giblje okrog 750 tisoč - nismo prejeli nobenega odgovora. Danes sprašujemo, kateri gostje prevladujejo med obiskovalci Ptuja in okolice. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za obisk bazenov in savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 27. julija.
Nemški trg - tradicionalno pomemben trg
V Kolnu je od 17. do 19. julija potekala edina evropska delavnica avtobusnega turizma za skupine, ki jo je tudi letos organiziralo nemško avtobusno združenje RDA. Slovenija se je na njem predstavila pod okriljem Slovenske turistične organizacije, na slovenski stojnici je sodelovalo dvajset slovenskih turističnih ponudnikov.
Foto: Črtomir Goznik
To poletje med obiskovalci Ptuja prevladujejo tuji gostje.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri gostje prevladujejo med obiskovalci Ptuja in okolice?
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Nergači
Borisa zanima, kdo je kverulant in kaj je kve-rulantstvo, saj mu je sosed očital, da je on kverulant.
Beseda kverulant pomeni nergač, nekdo, ki ni z ničimer zadovoljen, ki se vedno pritožuje čez ravnanje drugih in ki je prepričan, da vedno trpi krivico in se zato spušča v neskončne pravde na sodiščih za vsako malenkost.
V	psihiatriji se kverulant obravnava kot človek, ki je osebnostno moten, če je še seveda njegova kverulanca na meji razumljivega. Kot nekdo, ki trpi za paranoidnostjo, pa se ga obravnava, če dobijo njegove ideje o krivicah že karakter blodnje.
V	življenju pogosto srečujemo ljudi, ki stalno nergajo nad ravnanjem drugih, so prepričani, da se jim godi krivica, nekateri se stalno pravdajo zaradi različnih malenkosti, toda mnogo manj je tistih, ki so paranoidni in so zato uporabniki psihiatrije.
Boris naj sam presodi, ali ima sosed glede njega prav ali ne.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Ljubezen
Vprašanje: Zanima me tema ljubezen. Partnerja imam že sedem let, imava tudi otroka. Zanima me, ali je to prava ljubezen. Nama je usojeno biti skupaj, se nama bo približal še kakšen otrok, morda poroka. Hvala za odgovor in lep pozdrav - zvesta bralka.
Odgovor: Iz karte trenutka vprašanja je razbrati zelo zanimive stvari. Močno izstopa dejstvo, da ste oseba, ki verjame v moč misli in neko nadnaravno silo. Resnica je ta, da ste tudi intenzivni in da ko nekaj želite, naredite vse, da se bi vam to zgodilo. Pravzaprav ne poznate polovičarstva in tako se zdi, da lahko ljubite ali sovražite. Trenutno ste v stanju, ko se obljublja neka nova priložnost in obdobje. Staro se bo zaključilo in odprlo se bo novo in drugačno. Menim, da boste morali še bolj intenzivno delati na sebi in se s partnerjem tudi truditi. Vsekakor
stvari gredo po drugi poti, kot jih vi vidite. Neka močna povezanost ostaja in samo vajina naloga je, da verjameta v moč ljubezni. Vsekakor bo v bodoče treba spiliti komunikacijo in uživati v tistih drobnih stvareh. Kajti ravno to je tisto, kar vas popelje naprej. Sprememb se instinktivno bojite, ampak so sestavni deli življenja. Z otrokom, ki ga že imate, sta podobnega značaja in vas mnogokrat odseva. Ravno tako je temperamenten. Partnerjevi namigi so mnogokrat na mestu, vendarle jih včasih nimate časa poslušati. Usoda vama je namenjena, istočasno je resnica ta, da bosta morala delati na sebi in narediti kakšen korak naprej. Še enega
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
otroka ne vidim, čeprav si ga zelo želite, v bistvu še ni pravi čas. Mnogo bolje je v tem trenutku prepustiti času čas in se bo zgodilo, tako kot se mora. Veliko dela vas čaka v primeru pozitivnega mišljenja in razmišljanja. Preprosto boste morali stvari, ki jih proučujete že toliko časa, speljati v prakso in tako najdete v sebi notranjo moč in povezanost. Mnogokrat ste sami tisti, ki morate stvari postaviti na svoje mesto. Želim vam mnogo učenosti!
Šifra: Harmonija
Vprašanje: S partnerjem sva skupaj eno leto, vendar je med nama prišlo pred dvema mesecema do majhnega nesporazuma. Zanima me, ali bova ostala skupaj ali bova šla dokončno narazen.
Odgovor: Bistvo odnosa je komunikacija in zaupanje. S partnerjem sta skupaj šele eno leto in kljub vsemu sta pozabila na tiste majhne reči o sreči. Seveda imata vsak svoje obveznosti in zaradi tega tudi malo časa. Odnos ni nekaj samoumevnega, ampak je potreben obnove in dela. V prvi vrsti se bosta morala vsak zase vprašati, kaj vaju veseli in kje so tista pravila, na katera sta lahko opravičeno ponosna in kaj bi morala še spremeniti, da najdeta svojo srečo in blagostanje. Vsekakor je partnerstvo zadeva, ki se oblikuje in duhovno raste.
V letu, ki je za vaju preteklost, sta naredila veliko na spoznavanju, toda zaostala sta na neki točki, kjer trmasto vztrajata na svojem. Premalo se zavedata, da so spremembe nujne in tako sestavni del življenja. Korak za korakom boste morali odgrniti tančico skrivnosti in uvideti svojo srečo. Problem bo nastal v tem, ker jo boste iskali vsepovsod in vendarle se skriva globoko v vašem srcu. Odločnost je vrlina, ki obljublja samopomoč in istočasno kaže, da se morate sami spremeniti. Ljubezen je v osnovi univerzalni jezik dajanja in tako najdete v sebi tudi notranje signale napredovanja. Ali bosta ostala skupaj? Na to vprašanje je v tem trenutku nekoliko težje odgovoriti, kajti odvisno je od vaju. Pravilno
pa je, da se skupaj podata v naravo, da skupaj ustvarjata in da tudi skupaj delata tista rutinska opravila. Včasih je do lastne sreče potrebno tako malo in vendarle vam bo uspelo. Če česa ne morete povedati na glas, je dobro, da si občutke zapisujete. V primeru, da imate kljub temu občutek, da vas srčni izvoljenec ne razume, se pogovorite na romantični večerji ali v stanovanju, tako da sta vsak v svoji sobi. In ne pozabite na tisto, kar vas veseli - v partnerskem odnosu boste zoreli tako duhovno kot osebno. Srečno!
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne
poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odločite. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog
Če imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Slo glasbene novice
Pevka Saša Lendero je nedavno izdala simpatično poletno skladbo, v kateri prevladujeta brazilsko-portu-galski ritem in melos. Pesem Kaj mi delaš je popolnoma osvojila poslušalce, saj so jo že v prvem mesecu predvajanja na mnogih radijskih postajah izglasovali za pesem tedna, na radijskih lestvicah zabavne in pop glasbe pa seje takoj povzpela proti vrhu.
Svojevrstna potrditev Saškini ustvarjalni ekipi je prav gotovo tudi dejstvo, da si je uradni videospot za omenjeno pesem, ki je bil posnet na otoku Tenerife, v enem dnevu na spletnem kanalu You Tube ogledalo več kot 24.000 ljudi.
V soboto, 7. julija, pa je pevka s pesmijo Od Portoroža do Pirana nastopila tudi na festivalu Melodij morja in sonca. Saša je na tem festivalu nastopila prvič, vendar pravi, da bi z veseljem še kdaj. „Vzdušje na festivalu in med glasbenimi kolegi je bilo odlično in imela sem občutek, kot da sem na festivalu revijalne in ne tekmovalne narave, kar pomeni, da je bilo zelo prijetno." •kick
Slovenska elektro pop ikona April sicer po uspehu pesmi My Fb Song / Ujeta na netu pripravlja novo samostojno pesem za jesen, vendar pa tudi v času poletja ljubiteljev plesne glasbe ne bo razočarala, saj sodeluje v pesmi It's Summertime, ki v tem trenutku prihaja na vse radijske postaje. April je k sodelovanju povabil Ramus, ki je posnel skladbo z inštrumentalnim refrenom, kakršni so popularni v zadnjem letu, tako da je April dodala čisto malo, ampak bistveno: It's Summertime! (Poletje je!).
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. vesna - komaj čakam da bo petek 9mnche- explozija
8. neoMI-čudovito
7. alma merklin - vsaka minuta 6. martina šraj - plešeta 5. žan serčič - to poletje 4. gal gjurin - knjiga obrazov 3. alya - moja pesem 2. špela & špelca - gremo na obalo 1. muff - naj sije v očeh
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Tom Jones bo nastopil v puljski Areni
Po odličnem lanskoletnem koncertu v Zagrebu bo Tom Jones, pevec svetovnega kova, 14. avgusta nastopil v puljski Areni.
Kljub temu, da ima pevec za seboj že bogato glasbeno kariero, pa jo še vedno nadgrajuje. Sir Tom tako nadaljuje s koncerti in snemanjem novih pesmi. V več kot štiri desetletja dolgi karieri legendarnemu pevcu še vedno raste popularnost, najnovejši album Praise & Blame (Island/Universal) pa je prejel najboljše ocene doslej. Osnovna ideja za ploščo Praise & Blame je bila povra-tek h koreninam pevčevega ustvarjanja. Album so posneli v studiu Petra Gabriela v Angliji, produciral pa ga je Ethan Johns, ki je sodeloval s številnimi znanimi glasbenimi imeni (Kings of Leon, Ryan Adams, Ray LaMonta-gne, Laura Marling, Paolo Nutini ...). Rezultat tega sodelovanja je glasba, ki navduši slehernega ljubitelja kakovostne glasbe.
Foto: arhiv managementa
Tom Jones je eden izmed najboljših glasbenih izvajalcev svetovnega kova.
Glasbeni kritiki po celem svetu so si enotni v pohvalah tako za odlično posnet album kot tudi za vrhunske koncertne izvedbe. Na koncertu v
Filmski kotiček
Neverjetni spider-man
Vprašanje, ki se ob tem filmu najbolj poraja, je, ali je dobrih deset let in zgolj pet let po zadnjem filmu iz te franšize njen ponoven zagon res potreben oz. celo smiseln. Res je, da živimo v vedno hitrejših časih in da se povprečno kino občinstvo v tem času zamenja, a vseeno se zdi, da gre za tipično hollywoodsko pretiravanje, pri katerem so naložbenike in producente vodili zgolj dolarski znaki v očeh, velikih kot trdo kuhana jajca. Takšen motiv je najbrž imel
The Amazing Spider-Man
Igrajo: Andrew Garfield, Emma Stone, Rhys Ifans, Embeth Davidtz, Martin Sheen, Chris Zylka, Sally Field, Denis Leary, Stan Lee
Režija: Marc Webb Scenarij: Alvin Sargent, Steve Kloves, James Vanderbilt
Žanr: akcijska drama Dolžina: 136 minut Leto: 2012 Država: ZDA
Pulju bo Tom Jones skupaj s svojo skupino izvedel nekatere največje uspešnice, kot so It's Not Unusual, Kiss, Delilah, What's New Pussycat, I'll Never Fall in Love Again in If I Only Knew. Skoraj sedemdesetleten pevec še vedno odhaja na turneje in nastopa na številnih koncertnih odrih. Je v odlični formi in je poln energije. Tom Jones, s polnim imenom Thomas Jones Woodward, je bil rojen 7. junija 1940 v Pontyprideu v Južnem Wa-lesu v Veliki Britaniji. Z glasbo se je začel ukvarjati že v najstniških letih. Svoj interes je našel v zelo širokem spektru glasbe in kmalu je postal popularen. Na svoj način je vplival na korenine rokenro-la, njegova glasbena kariera pa se je vseskozi vzpenjala. Leta 2006 mu je angleška kraljica podelila naziv vite-
za, kar je bila zanj velika čast, ki jo strastno neguje. Med številnimi nagradami, ki jih je prejel za svoje delo, še posebej izstopajo Brit Award za izjemen doprinos h glasbi, Silver Clef za življenjsko delo, nagrada Hitmaker in prestižna Music Industry Trust Award. Še en dokaz tega, da je zanimiv tudi kot oseba, je njegovo pojavljanje v številnih filmih v vlogi animiranega lika.
Kot roker z resničnim ritmom bluza in soula je Sir Tom Jones zares živa legenda. Dobrodošel in cenjen je po celem svetu, od urbanih klubov do prizorišč scenskih umetnosti in velikih aren. Njegove spektaku-larne izvedbe obsegajo in med sabo povezujejo nekaj različnih glasbenih obdobij in žanrov, ne poznajo razrednih razlik, privlačijo mlade in stare, moške in ženske, obsegajo tako poglavitne kot tudi obrobne glasbene tokove. Boter sodobne duše, Sir Tom, je vedno prepeval močne pesmi in tudi njegov glas je še vedno močan.
MZ
tudi založnik Marvel, ki je leta 2000 lansiral predelavo izvornih stripov o svojih najbolj znanih junakih (Ultimate Spider-Man itd.), toda ta predelava je prišla šele 37 let po originalnih stripih, zato je bila ta poteza kljub finančni požrešnosti še nekako razumljiva, kajti v tem času so se tudi stripi stilsko in vizualno precej spremenili, da občinstva ne omenjamo.
Ker v Hollywoodu - kljub vsemu, kar izvrže - živijo najboljši talenti tega sveta, je film Neverjetni Spider-Man imel v tem kratkem času pravzaprav samo eno možnost: da junaka redefinira povsem na novo, podobno, kot je pred leti storil Nolan z Batmanom. A tisti strip je v svoji dolgi in ugledni zgodovini premogel dovolj različnih avtorjev in raznovrstnih podob, da je bila ponovna predelava samo vprašanje, kaj izbrati iz bogatega opusa stripov. Pri Spider-Manu ni tako, saj je skozi svojih 50 let obstoja ostal bolj ali manj konsistentno enak, nekateri bi rekli enodimenzionalen.
Zato filmarji, ki zaradi velikosti proračuna (230 milijonov dolarjev), niso hoteli ali smeli tvegati, niso imeli česa izbrati. Ni jim preostalo drugega, kot da enako zgodbo povedo na enak način, komaj 10 let po izvornem filmu, in se pri tem obnašajo, kot da se vmes niso zgodili odlični Varuhi in drugi filmi po stripih, ki so temu zapostavljenemu mediju končno dali nekaj globine. Ne, Neverjetni Spider-Man se obnaša kot Maščevalci: zgod-bovno je ostal v šestdesetih, vizualno pa je iz njega bolj ali manj vse izsesal že prejšnji režiser, zato tokratni ni mogel narediti nič posebno novega.
Zgodba spet prikazuje uresničitev najstniških sanj: zaradi tiranije staršev in šole
najstniki sanjajo o neomejeni moči, a pri tem se je treba naučiti tudi odgovornosti. To je vse. Razlike so le v malenkostih, nekatere so boljše, nekatere slabše, a na koncu koncev smo dobili povsem enak film z manjšimi spre-membicami. Od slabših gre našteti dolgočasen teleno-velasti „teen angst", občasni porazni dialogi, preveč razvlečeni dramski prizori, nekaj preveč zevajočih scenari-stičnih lukenj, od boljših pa boljšo izbiro glavnega igralca, občasni komični vložki in boljšo fiziko akcijskih prizorov zlasti proti koncu. A to so trivialnosti, ki vseeno ne upravičijo obstoja tega filma, zlasti ne dolgega dve uri in 15 minut. Upravičil ga bo seveda le neizogiben ogromen zaslužek.
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|= Označevalo vas bo ognjeno srce. 'g Jasno bo, da boste zastavljenim .g nalogam in obveznostim kos. S Dobro se boste počutili v družiš bi in med prijatelji. Odgovorno "s bo na delovnem mestu. Na vašo 1 žalost boste dogodke opazovali z 1 drugega zornega kota. Ljubezen bo pesem o sreči.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Romantična energija bo tista, ki vam bo v pomoč. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Jasno je, da se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj. Odkrito se bo treba pogovoriti o dvomih. Srčne težave bosta s partnerjem uspešno rešila in tako bo barka ljubezni mirno plula.
m
m J,
Pomembno bo, da boste o svojih odločitvah temeljito premisli. Bolje bo, da se v tem tednu odpravite na dopust in da se predajate paleti užitkov. Ljubezen bo prinesla neko čarobnost in skladnost. Na življenje boste znali pogledati s svetle plati in tako se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj.
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Na pravilen način boste znali reči bobu bob. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za razvoj. Kocke usode se bodo obrnile tako, da najdete moč in energijo. Narava bo vaša učiteljica. Zvezdni namig tedna se bo lesketal v tem, da boste morali prisluhniti

LEV
wm
SR (23.7. - 22.8.)
Pred vami bo ugoden teden tako za komunikacijo kot druge intelektualne stvari. Sprejeli boste
Pogovor bo tisti ključ, ki bo odpiral vsa vrata. V ljubezni bo nekoliko bolj nemirno in nujno bo, da boste sprejeli zlato sredino. Sledi pogovor ob romantični večerji.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Sestavljali boste svojo sestavljanko usode. Zanimivo in poučno bo na delovnem mestu. Označevala vas bo jeklena volja in pogum. Popaziti bo treba, da ne bi spregledali smerokazov. Ljubezen bo v tem tednu prinesla celo paleto pomembnih in ugodnih rešitev.
ce
srca.
£
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JOHN)
NAS ROKOMETNI VRATAR PUŠNIK
RIMSKA 4
ZBIRKA RASTLIN
TABORIŠČE
ROGOVILEŽ, ZDRAHAR
BIKOV GLAS
nauk o mišljenju
MUCIKA, MUCKA
violinist (tomaž)
POSLEDICA ODRIVA
BIVALIŠČE, DOM
RAJKO DOLINAR
KRAJ PRI ŠENTJURJU
TEŽKA KOVINA
PERJE PRI REPI
RIMSKI ELEGIČNI PESNIK
VZDEVEK SMUČARKE
MOJCE SUHADOLC
FILMSKA ZVEZDA
GIZDALIN
HRVAŠKA TENIŠKA IGRALKA (MAJOLI)
ZAJEDAVSKA ŽUŽELKA
PRIREDITEV
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZELENA PAPIGA
VRANIČNI PRISAD
BIZMUT
GORA NAD KOBARIDOM
ANGLEŠKA COLA
POLET, ZANOS
PLAČILO
ŽAN REPIČ
RENIJ
EMA ABRAM
BARIJ
STROKOVNJAK ZA TEHNIKO
GNEČA, VRVEŽ
PRIHOD V GOSTE
PETJE ZAČETNIKOV
STENSKI PREMAZ, OMAŽA
IZ BESEDE MAZO
DRVARSKA KOČA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMADO = brazilski pisatelj, imenovan brazilski Balzac (Jorge, 1912-2001), AMAND = slovensku muzealec Rak, ČRM = vranični prisad, antraks, KEA = čokata zelena novozelandska papiga, NOETIKA = nauk o mišljenju, ODICA = ribiški trnek (narečno), TIBUL = rimski elegični pesnik, TURNO = kraj pri Šentjurju.
ejíeq 'zeiuo 'e^oeje^
'^sjqo 'íuejp 'jjuazuj 'uo| 'ue|e 'gu| 'uiy '¡g 'eAejspejd 'eojsn 'ba| 'jbjs 'e^oiu '|nqn 'jeu 'oy 'eospAoiuop '^o^s 'e^eou '^¡j 'je^nqej 'íueqjeq 'e}|OAeJi 'zj eupzo§ 'eojue 'inqej 'opeiuy 'wo|ez :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 21. julij:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). NEDELJA, 22. julij:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkari-je (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 23. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). TOREK, 24. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 25. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA.
18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 26. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35
Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 27. julij:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). Skupni nočni program (SNOP) iz studia Radia Ptuj v živo - ta petek, soboto in nedeljo!

TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Življenje bo samo po sebi obarvano v čarobne barve. Ljubezen bo pomembna in prinaša uspehe. Toda pred tem se boste morali naučiti ločevati slabo od dobrega. Pretirana hitrost ali pretirana pasivnost bosta neugodni skrajnosti. Pozitivne učinke in priložnosti bo imela zlata sredina.
ŠKORPIJONOM STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Poti usode se bodo zavrtele tako, da boste od vsega imeli koristi. Obremenjeni boste v pogledu denarja. Kljub vsemu se obetajo ugodnosti na vseh področjih. Pogovori bodo prinesli nove dimenzije. Blizu vam bo raziskovanje sveta duhovnosti in čas ugodnih priložnosti je vedno bližje.
V ljubezni boste morali narediti prerez. Optimistično gledanje na okolico vam bo v korist in v pomoč. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Seveda bo to tudi obdobje, ko boste tako ali drugače iskali bližnjice. Seme resnice boste z veseljem sejali med
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in zadolžitev. Štela bo premišljenost in modrost. Zdravje: v veliki meri se bo treba izogibati stresu. Koristne učinke bo imela narava in pogovorite se o notranjih dvomih.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Blizu vam bodo odstopanja. Po razpotju življenja boste odšli na hiter in drzen način. S svojo ma-gnetično privlačnostjo boste v pozitivnem smislu usmerjali ljudi. Po drugi strani bo to za vas teden, v katerem bo treba narediti osebno bilanco. In popolnoma res je, da ni vse zlato, kar se sveti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Okopali se boste v vodah brezpogojne ljubezni. Mnogi ljudje bodo na dopustu. Vam pa zvezde obljubljalo uspehe na delovnem mestu. Čas boste izkoristili na ploden in intenziven način. Pomembno bo, da boste znali reči bobu bob. Očarala vas bo oseba nasprotnega spola.
Knjiga meseca
kozin
Tina Kozin:
Mož s petimi podplati
Pesniška zbirka, ki je izšla leta 2010 pri založbi Litera, prinaša zanimivo pesniško pisavo sodobne pesnice in literarne kriti-čarke Tine Kozin. Gre za pesmi, ki so zbežale pred ločili, in ta jih ne iščejo več, ker so ugotovila, da morajo biti točno take, kakršne so - slečene iz težkih oblek ločil, s kratkimi, padajočimi verzi, nizanji in ritmičnimi manipulacijami. Kajti ritem te poezije čara in začara s hitrostmi, ki se spreminjajo in namensko zmedejo bralne čute. Če se zazdi za trenutek, da gre za počasi odvijajoči se lirični tok, nas ta, preden zmoremo preklop, sune v divjo, hitro in nebrzdano govorico. Vse to pa pesnica nadgrajuje še z besednimi poigravanji, zvočnimi in pomenskimi, da se slednjič raztegnejo pesmi kot večplastna platna. Toda ni dovolj gledati jih in jih občudovati zgolj na osrednjem polju, temveč je potrebno z očmi tudi v kote in robove, celo obračati je potrebno platno in ga občudovati z vseh strani, da se slednjič sestavi celota.
Nosilec tega platna je seveda »slikar«, moški s petimi podplati. P timi ali petimi? Prva beseda, števnik po svoji besedni kategorizaciji, bi bila opravičena z vidika pomenske in zvočne plastovitosti pesmi, opravičuje pa jo tudi ena od pesmi, kjer piše o lirskem subjektu in prebodenih nogah in vibracijah podplatov. Vendar tudi s petjem so povezave. Podplati pojejo in pesmi pojejo o podplatih. Tukaj lahko podplate razumemo celo nekoliko simbolno - kot trda kožna zaščita pred vsem mehkim, nežnim, čutnim. Podplati, varovalci pred trdoto sveta na eni in mehkobo na drugi strani; podplati, ločnica med krhko poezijo in vsakdanjo prozo: »tu se piše poezija / ampak ti želiš le prozo«.
Subjekt poezija navdihuje, zato se ji predaja, jo osvaja, jo raziskuje in celo beži od nje. In tu so spet na delu podplati, ki jih lahko razumemo celo kot motilce, kot mejo med pristnim stikom poetičnih globin in subjektom: »usedla bi se / v to travo / in z bosimi nogami / pisala poezijo vanjo samo / potem ne bi čutila čisto / nakremženih plasti / na koži«. Prav od tod izvira nihajnost - med umikom v abstrakcijo in odpiranjem v konkretno. Toda abstrakcija je zgolj na zu-nanjeformalni ravni, vsebinsko so pesmi zelo oprijemljive. To so zgodbe moža, »slikarja«, ki je v prvem sklopu pesmi prisoten, nato pa čedalje manj. Čeprav je ves čas prav on tisti, ki slika in oblikuje. Seveda pa njega oblikuje ona (pesnica?): »ta slika je najbolj čarobna / njen okvir je prazna patina / prostora / na njej sta dva / preveč zabrisana da bi bila / razvidna«. Torej gre za igro med njo in njim, med žensko in moško energijo, »med poezijo in prozo«, med besedo in molkom. Prav to so tisti poudarki v liriki Kozinove, ki njene pesmi osmislijo, obenem pa se z njimi oblikuje še ena dvojnost med nekakšno, ves čas prisotno skrivnostnostjo in povsem odprtim pesemskim ozračjem.
Sprehod po naslovih posameznih sklopov prav tako pokaže na poezijo, ki ostaja na tleh: Moški s čelom, Napha-na nebesa, Mahnjena zvezda, Plastične skale, Tudi kresači so samo živali. Četudi pesnica »ukrade« besedi nebesa in zvezde, ju s pridevniki pred njima ozemlji in jima odvzame kako romantično ali simbolno razsežnost. Pravzaprav je to ena temeljnih stilnih prvin njene pesniške pisave: uspešno odmikanje od klišejskosti omogočajo prav nenavadne besedne zveze; znane motive predrugači, jih osveži in postavlja v presenetljive lege. Slednje ji seveda omogoča bogastvo učinkovitih metafor, ki so izjemne v vodoravnem poteku verzov, presežki pa se pojavijo tudi v navpični smeri branja (iz verza v verz). Miselni preskoki namreč posledično metaforo včasih raztegnejo celo čez verz ali dva. Tako se pojavi nekakšna metaforična večplastnost, večpodplatnost, večkožnatost.
In bralec se lahko sprašuje, iz koliko plasti je neka pesem. Koliko kož jo v resnici prekriva. Kaj je spodaj, če to sploh obstaja, in kaj zgoraj, kaj spredaj in kaj za hrbtom? Sicer pa nam z odgovorom postreže pesnica sama: »zagledala sem svojo dolgo senco in se zavedla / da na hrbtu nosim sonce«. Vse je zgolj projekcija in kot našega očesa, pod katerim gledamo na slike sveta, ki nam jih nastavljata »slikar«, mož s petimi podplati, in pesnica, njegova kreatorka.
Pesniška zbirka, za katero lahko po branju rečemo, da jo še vedno čutimo. Vse do podplatov!
David Bedrač
Literarno kolo (95) • Mlada slovenska poezija - 4.
Med Prešernom in Murnom
Če je prva skupina še nagnjena k arhetipskim simbolom slovenske poezije, je vsaka naslednja manj. A nobena se jih ne otrese docela. Močni so simboli za barve; zlasti črna, bela in rdeča. Prvi običajno vnašata konotacijo minljivosti, smrtnosti, končnosti, to pa posredno izraža tudi rdeča barva, ki je mnogokrat izpeljana kot barva krvi, torej tudi življenja, energije in ognja.
Prisotni so simboli živali. Zlasti prva orientacijska skupina (Hudolin) živali pesniško privzdiguje v simbolne sfere. Se pa tudi v poeziji kasneje rojenih pesnikov pojavljajo konji, krokarji, vrani, psi in podobno. Živalske vrste so pogosto združene z določenimi barvami.
Velik pomen imajo sineste-tična stilna sredstva. Sinestezije imajo posebno funkcijo. Po eni strani so posledica iskanja moči in barvitosti jezika, ki se realizira skozi vse mogoče čute. Od vidnega kanala, ki omogoča kopico oblik in barv, do slišnega, ki privablja bogastvo zvokov, do tipalnega, ki prinaša te in one dotike. Pojavlja se okus, posebno mesto ima tudi vonj. Sinestezije se, podobno kot druga stilna sredstva, zaokrožujejo in prepletajo.
Dobijo pa še eno posebno mesto v tej poeziji, in sicer kot pove-zovalke med »novim« jezikom in zgodbo. Prav ti izrazi, ki nosijo v ozadju pomenski dražljaj za določen čut, ohranjajo stik med enim in drugim. Omogočajo, da beseda ni zgolj to, da se vsebina zgosti in dokončno oblikuje notranji relief literarnega dela. Gre za to, da sinestezije postanejo kontrolne točke, tista mesta v pesmih, ki omogočajo prehajanje od »novega« jezika k zgodbi in obratno, obenem pa se nobena od obeh plasti pesmi ne razbohoti preveč.
Posebno področje pa je razumevanje rime, s katero je ta generacija »skregana«. Še kadar se ta pojavi, je kot nekakšen spomenik davnini, nečemu, kar je preživeto in danes neučinkovito.
Vzrokov za »bežanje« od rime, ki jo v svoji poeziji uporabljajo le redki teh pesnikov, je več. Najprej v idejni nastavitvi te poezije, ki ima za enega temeljnih ciljev obujanje jezika, njegovo osvežitev, rima pa je zaradi svoje obrabljenosti in izčrpanosti zagotovo prej ovira kot prednost. Najti nove, učinkovite rime je izredno zahtevno opravilo. To sicer ne pomeni, da ti pesniki tega ne bi bili sposobni, vendar jih pri rimanju motijo še drugi vzroki.
Gotovo je med osrednjimi prav lovljenje ravnotežja med »novim« jezikom in zgodbo. Rima bi bila v tem kontekstu
prevelika ovira, tudi zato ker je nekakšno povezovalno načelo med dvema verzoma, ki pripadata dvema ločenima svetovoma.
Z rimo je tesno povezan tudi ritem. Ta je običajno razgiban, poln zasukov in preobratov, in to na ravni tako zunanjega kot tudi notranjega ritma. Temu primerna sta zgradba in obseg verzov, ki nihata. Ritem sledi zasnovi hitrega in impulzivnega. Logika obračanja in lomljenja je običajna pri večini pesnikov. Izstopajo le tisti, ki s kakšno od zbirk ali posameznih pesmi še vztrajajo pri klasičnih formah, npr. pri sonetu.
Hitrost in razgibanost omogočajo miselni preskoki, retorična vprašanja, vzkliki in najrazličnejša stopnjevanja. Miselni preskoki se včasih vlečejo tudi preko več verzov, retorična vprašanja so pogosto v službi ironije, prav tako vzkliki. Pesniki te generacije se preprosto otepajo preširokih vprašanj, povezanih z eksistenco, ki v tem kontekstu zvenijo večkrat celo smešno. Če jih uporabijo, le-ta služijo običajno hiperboliziranju, s katerim napihujejo posmehljive balončke velikim vprašanjem pesništva in zgodovine. V zavedanju, da preširoka vprašanja, zvezana z bitjem in bivanjem vsakega od nas, nimajo jasnih odgovor ali pa ti sploh niso mogoči, se jim raje umikajo ali pa jih postavljajo v območje ironije.
Tako se, ritmično gledano, ta poezija ves čas giblje po nevarnem območju med pesmijo v prozi in klasično ritmično podobo. V prozno podobo jo sili želja po zgodbi, a jo novi jezik zaradi posebnih estetskih zahtev vendarle potiska nazaj, v prostor lirskega.
Med dvema strukturama
Teoretiki že desetletja poudarjajo, da je slovenska poezija in njen razvojni tok kontinuum, ki je notranje prepleten in povezan. Pri natančni analizi se lahko prepoznavajo medsebojni vplivi - avtorjev na avtorje, njihovih literarnih idej, slogovnih usmeritev in podobno. Trdno gibalo in ohranjevalnik slovenske lirike naj bi bila prešernovska struktura, ki se je razvijala vse od romantike dalje. Njena »negacija« pa naj
Literarni dvojčki - 51
Nazaj k naravi!
(Bivšek-Ramoveš)
Pesnik Janez Ramoveš se je rodil leta 1965 in pripada srednji generaciji slovenske pesniške scene. Doslej je izdal več pesniških zbirk z izvirnimi naslovi, kot so na primer: Striptiz. Namesto Kim Basinger (1995), Poročilo iz geta (2001) in Moja velika debela mama (2001). Slednje delo velja za antologijo poljanske naivne poezije. Avtor namreč živi in dela v Suši v Poljanski dolini. Podobno kot Bivšek je tudi on zelo zavezan svojemu izvornemu okolju, kar dokazuje s številnimi motivi v svojih pesmih, ki so sicer širši in se gibljejo tudi na drugih področjih ter prestopajo zgolj provincialno okolje,
bi bila murnovska struktura, ki se je odmikala od prešernovske na več ravneh.
A še najpomembnejše je idejno načelo, s katerim je Prešeren usodno zaznamoval nadaljnja obdobja. Njegovi literarni okvirji so s tem preseženi, dvigajo se na raven kolektivnega in narodnega. V Prešernovih pesmih je v ospredju tudi vprašanje naroda in jezika, tako idejo pa so nadaljevali mnogi pesniki še kasneje. Z izpovedovanjem nacionalnega položaja in specifične bolečine znotraj evropskega in slovanskega prostora je zavestno prenehal Murn. Toda z jasno negacijo prešernovske strukture je postal le njena variacija, njen odmev. Pa vendar je murnovska struktura tista, ki se je odmaknila od narodnega, zamejenega s slovenskimi mejami in narodnimi idejami. Murna je bolj zanimal širši eksistencialni zemljevid, posvečal se je posamezniku; lirskemu subjektu, ki stoji nekje na robu lastnega jaza in tiplje v okolje.
Povsem razumljivo je, da je generacija pesnikov, rojenih po letu 1970, bolj naklonjena murnovski strukturi, četudi se zdi, da se prešernovski ni povsem odrekla. V prid murnovske strukture govori izstop iz pojma slovenski. Velikokrat se lirskemu subjektu ta pojem celo upira, doživlja ga kot omejujočega, zaprtega v ozek slovanski kotel, ki ga želi preseči in odpreti v multi-kulturno Evropo in še širše.
Murnovski strukturi je naklonjen tudi položaj subjekta, ki nikakor ni »slovenski«, ampak občebivanjski. Vprašanja, s katerimi se ukvarja ta poezija, se
dotikajo človeške vrste, največkrat na ravni posameznika. Pravzaprav avtorji mnogokrat celo želijo poudariti izvenslovenstvo, kar je izpričano v pesmih, ki so geografsko določene, označene, da so nastale npr. na Hrvaškem, v Nemčiji ali kje drugje.
Lirski subjekt tako presega pre-šernovsko strukturo do te mere, da ga lahko mestoma občutimo že kot preveč oddaljenega od lastne, slovenske identitete, ki se v velikem evropskem žrelu kar razblini. V kontekstu murnovske strukture je svetovljan, zanimajo ga vprašanja o sebi, o čustvih, o razumu, o prepadih znotraj in zunaj. Če je ta poezija »neresna« in neobremenjena igra, potem takem s prešernovsko strukturo, ki je malodane mitičnih razsežnosti za slovenski narod, nima prav nič skupnega. Vendar le v pesemski zgodbi, kjer pesniki želijo presegati narod - bolj kot slovenskemu pripadajo pesniškemu in človeškemu. »Anatomska« poezija organov to brez težav omogoča, saj so to elementi, ki nas, ljudi, povezujejo povsod po svetu. Tako je tudi z vprašanjem pesništva, magije besed in položaja pesnika v družbi. Širši so tudi, kadar se ozirajo v imaginarno pokrajino, ki je le projekcijska dežela človeške duše. Tudi tu slovenskost prej omejuje, kot omogoča širši vpogled.
Pa vendar je trditev, da je ta generacija povsem zavezana murnovskim strukturnim vzorcem lirike, pretirana in do neke mere napačna. Pa ne samo zaradi negacije, pač pa zaradi prevladujoče želje po »novem« jeziku. Po revitaliziranem slovenskem jeziku. Četudi gre za obračanje besed, tvorbe novih, vnašanje tujk in elementov številnih socialnih zvrsti, je osrednji napor prav v dvigovanju slovenskega jezika. Res da gre najprej za jezik kot orodje, sredstvo, s katerim se slovenski pesnik izraža, a vendarle ne smemo zanemariti želje po ponovnem vitalizmu besede. Na tem mestu se ta poezija precej približa prešernovski strukturi, ki presega okvirje zgolj in samo literarnega. Tu tiči dokaz, zakaj je sodobna slovenska pesem še nujna in potrebna. Da ni le zbiralnik nepotrebnega besedičenja, pač pa da gre za ohranjevalnik jezika in njegovo oplemenitenje. Na tem mestu so mladi pesniki postavljeni v vlogo iskalcev jezikovnega vitalizma - po eni strani še držijo povezave z visoko knjižno slovenščino, po drugi se s pogovornimi, slengovskimi in narečnimi prvinami postavljajo v vlogo širjenja besednega polja, ohranjajo pa tudi nekatere socialne zvrsti jezika ...
David Bedrač
pa vendar: Ramoveš gre v bližini z domačim okoljem še korak naprej. Velika večna njegovih pesmi je namreč napisana v pristnem narečju poljanske doline. Pesnik, ki s svojo ženo Uršulo tudi muzicira v skupini Uršula Ramoveš in fantje iz Jazbecove grape, se je tako odločil za zelo tvegano dejanje. Pisati v narečju je namreč nevarno početje, še zlasti če ciljaš na širši krog bralcev, saj je lahko narečna podoba jezika v njihovih očeh nekaj eksotičnega in zanimivega, vendar lahko obenem kaj hitro zmoti razumevanje poezije.
A njegove pesmi dokazujejo, da temu ni nujno tako. Posebna
melodika, globina, ritem dajejo tej poeziji čar. Tu in tam kakšna beseda morda sicer zdrsne v žrelo nerazumevanja, a so besedila tako prečiščena in jasna, da se kot bralci hitro znajdemo.
Kako posebne pesmi so to, smo lahko doživeli tudi na festivalu Dnevi poezije in vina 2011, ko je bil med številnimi uglednimi pesniki povabljen tudi Janez. Njegovo branje, nekoliko »leno« in ritmično zaspano, je pesmi predstavilo v sijajni luči - polni humorja, ironije, pa tudi trpke grenčine, ki jo ta poezija skriva v sebi.
Ramoveš je svojemu okolju zavezan z jezikom, gotovo pa tudi z izborom tem. Te so človeške, vsakdanje, v pesmih pa je ob motivih narave tudi kopica širših. Predvsem pa navdušuje, kako pesnik iz povsem običajnega, drobnega trenutka, ki povprečnemu opazovalcu ne bi pomenil
ničesar, naredi veliko zgodbo, nekakšno človeško impresijo občutkov, ki jih zamrzne v pesem, obenem pa oplemeniti s humorjem in nagradi z živostjo in vita-lizmom. Vsaka njegova pesem je ob lirični plati tudi nekoliko pripovedna. V vsaki je tudi majhna zgodba, ki jo lahko doživimo kot veliko. Kot denimo zgodba v pesmi iz zbirke Skuz okn strejlam kurente: »Tam pod vasjo sa se zbral,/ tam pod vasjo sa kozovc postavlal, /sa nov kozovcposta-vlal, / ke sa nem starga požgal. / Adn se z beciklam parpelu je mim. / Kdu j tu? sa gljedal za njim. / Tu je un. Ta je mrtu. /
Še en pesniški glas torej, ki ohranja pristno podobo slovenskega podeželskega okolja, hkrati pa dokazuje, kako lep in bogat je slovenski jezik v vseh svojih razsežnostih.
David Bedrač
a sa snuc
Krvodajalci	.
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti s tehnologijo ELOS. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
KMETIJSTVO
PRODAM trosilec umetnega gnoja, znamke Creina, malo rabljen. Tel. 031 798 251._
KUPIM suho koruzo v zrnju. Tel. 031 665 073.
PRODAM traktor s košem, znamke MTD, 12,5 konjev, odlično ohranjen. Tel. 041 644 235.
PRODAM kosilnico BCS in nakladalko SIP, Oltov plug, dvobrazdni. Tel. 031 422 043.
PRODAMO ječmen in 25 kg težke odojke, mesnate, dolga pasma, ter brejo telico. Tel. 051 254 556.
PRODAM BIKCE, težke od 130 do 150 kg. Tel. 031 532 785.
PRODAM 230-litrsko hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
PRODAM kozličke in kozje mleko. Tel. 031 221 750.
PRODAM premog in drva zelo ugodno, z dostavo, vozimo tudi gramoz, pesek (sekanec). Telefon 041 279 187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
PRODAMO 130-kilogramskega bikca. Tel. 041 326 952.
PRODAM bukova metrska drva. Telefon 031 839 764.
NEPREMIČNINE
PRODAM ali zamenjam stanovanje v Bistrici ob Dravi za manjšo hišo ali stanovanje na relaciji Ptuj-Videm. Tel. 031 693 309.
DOM - STANOVANJE
PRODAM triinpolsobno stanovanje v pritličju v izmeri 73 m2, na Ptuju pri bolnici. Po želji tudi garaža. Tel. 041 494 922.
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pospravljanje ter strojno šivanje in ročno vezenje raznih prtov. Tel. 041 936 471.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM električni invalidski voziček za odraslo osebo, s smerniki in žaro-menti. Tel. 031 514 908.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
mmmmm CMIM
D® HM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
PETKOV VEČER
Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
12. junij 2012: Andrej Žuran, Mihovci 76, Velika Nedelja; Katarina Horvat, Vrtnarska 14, Ormož; Branislav Svenšek, Žetale 105; Marta Ambrož, Gajevci 17 c, Gorišnica; Slavko Gglar, Kicar 11 a, Ptuj; Andrej Orovič, Kicar 61 a, Ptuj; Janez Klinc, Dolane 25, Cirkulane; Matjaž Princ, Podlože 39 a, Ptujska Gora; Danica Ambrož, Mala as 4, Gorišnica; Antonija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Robert Cestnik, zagrebška cesta 113, Ptuj; Monika Banko, Dragovič 40 a, Juršinci; Mitja Pinter, Gorca 53 b, Podlehnik; Leon Kaučevič, Apače 177 a, Lovrenc na drp.; Martin Prevolšek, Čermožiše 45 c, Žetale Ivan Furman, Grlinci 40, Juršinci; Roman Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Martina Bolcar, Spuhlja 99 b, Ptuj; Slavko Arkle-nič, Markovci 67 f; Petra Dominc, Rimska ploščad 17, Ptuj; Sandi Galič, Veliki vrh 62, Cirkulane; Vesna Plut, Jiršovci 17 a, Destrnik; Albin Voda, Destrnik 28 b; Ivan Korošec, Makole 3; Danilo Beranič, Pleterje 31 a, Lovrenc na drp.; Boštjan Grajfoner, Sp.Korena 33, Zg. Korena. 14. junij 2012: Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Verica Pintarič, Veliki Brebrovnik 94; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2 a, Velika Nedelja; Jožef Pintarič, Veliki Brebrovnik 94, Miklavž pri Ormožu; Mirko Horvat, Podgorci 62; Bojan Kokol, Bresnica 11, Podgorci; Sašo Meško, Mihovci 10 b, Velika Nedelja; Andrej Fijačko, Potrčeva cesta 44, Ptuj; Dragan Radolič, Soviče 7 a, Videm pri Ptuju; Bojan Bratuša, Mezgovci ob Pesnici 5, Dornava; Milan Avguštin, Lešje 37, Maj-šperk; Andrej Smiljan, Kraigherjeva 22, Ptuj; Sergeja Krajnc, Cirkovce 48; Sonja Foštnarič, Hrastovec 26 d, Zavrč; Andrej Zamuda, Gajevci 49, Gorišnica; Boris Dreisibner, Spuhlja 101 a, Ptuj; Dragutin Galinec, Pobrežje 136 a, Videm; Edi Čeh, Vitomarci 3 a,; Edita Bedrač, Kraigherjeva 22, Ptuj; Vladimir Štagar, Zamušani 22 a, Gorišnica; Igor Kokol, Dravinjski vrh 68, Videm; Tomi Cvetko, Zavrč 9; Gregor Smolej, Majšperk 59; Janez Goričan, Placar 11 a, Destrnik; Tadej Svenšek, Lovrenc na Dr.polju 1; Lidija Lozinšek, Gorišnica 56 a; Darjan Podgoršek, Placarovci 14 b, Gorišnica; Danijel Nahberger, Kopališka 14, Kidričevo; Matilda Firbas, Moškanjci
i
<<f0 WILLIAMS
fm
o
mm
125l, Gorišnica; Ivana zupanič, Muretinci 14, Gorišnica; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Marija Lesjak, Miklavž na Dr.polju; Marija Kristovič, Zabovci 29, Markovci; Iva Lah, Orešje 97, Ptuj; Janez Kokot, Korenjak 16, Zavrč; Valerija Preac, Gorišnica 143; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Polenšak; Sabina Pravdič, Gajevci 27 a, Gorišnica; Denis Brumen, Sakušak 26, Juršinci; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj, Vesna Šuligoj, Apače 59 a, Lovrenc na drp.; Borut Plohl, Aškerčeva 23, Ptuj; Alojz Gojčič, Brezje pri Oplotnici; Robi Kurnik, Hočko Pohorje 78.
19. junij 2012: Vida Škvorc, Breg 1, Središče ob Dravi; Marta Hanžič, Obrež 125 a, Središče ob Dravi; Miran Medved, Podgorci 1 a; Boštjan Petučnik, Grabšenci 12, Sv.Jurij ob Ščavnici; Vesna Jarac Ko-drič, Čermožiše 98, Žetale; Mojca Zavec, Sakušak 28 a, Juršinci; Anton Butolen, Žetale 42; Ivan Skok, Žetale 49; Janko Muhič, Prvenci 5 a, Markovci; Dejan Bele, Dobrina 4, Žetale; Magdalena Fišer, Čermožiše 77 a, Žetale; Sabina Dreven-šek, Ul. H. Lacka 2, Ptuj; Milena Muršič, Moškanjci 67 a, Gorišnica; Gorazd Šket, Abramičeva 11, Ptuj; Anton Cafuta, Zg.Jablane 18, Cirkovce; Marjan Kokol, Levajnci 30, Destrnik; Peter Brodnjak, Kozminci 25 a, Podlehnik; Fridi Kos, Čer-možiše 54 b, Žetale; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Zdravko Tobijas, Kicar 13 b, Ptuj; Tatjana Pernek, Čermožiše 52, Že-tale; Izidor Štajnberger, Žetale 94; Mihael Vajda, Muretinci 47 a, Gorišnica; Zlatka Vilčnik, Muretinci 20, Gorišnica; Irena Vo-dušek, Čermožiše 45, Žetale; Ivo Baklan, Orešje 198, Ptuj; Jožef Vogrinc, Žetale 24 b; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Stanko Pulko, Žetale 52; Bojan Korpar, Žabjak 24, Ptuj; Janez Škerjanec, Tibolci 19 b, Gorišnica; Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Žetale; Mojca Brumen, Ul.Borisa Kraigherja, Kidričevo; Martin Lampret, Majšperk 37.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Moatiček, proteza in bela zalivka cenejša kol pri konceaionaiju.
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
o pMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 IDI AVANT MULT1T.	2009	19.550,00	ALU PLAT.	SREBRN
BMW 525 D KARAVAN	2006	12.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006,12.mes	3.999,00	KUMA	ČRNA
FORD FOCUS C-MAX 1.6 TDCI	2009	8.790,00	KUMA	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULT1JET	2010	11.990,00	NÄVI.	KOV. SIVA
MAZDA BT-50 2.5 TD 143CV	2008 K9.H&I	»(11.600,00)	KUMA	SREBRN
PEUGEOT 307 SW 1.6 HD116 V	2007	6.480,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
RENAULT CU01.5 DO	2009	6.390,00	KUMA	BELA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.5 DCI 2010		9.280,00	KUMA	BELA
ŠKODA SUPERB 2.0 IDI	2009	15.490,00	ELEGANCE	SREBRN
TOYOTA AURIS 2.0 D40	2009	9.680,00	AVT. KUMA	SREBRN
TOYOTA CELICA 1.8 WTt	2004,12.mes	7.550,00	AVT. KUMA	SREBBN
VOLVO S 80 2.4 TDS AUTOM.	2005	6.990,00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS BLUEM. 1.6 IDI	2010	11.980,00	AVT. KUMA	MIŠJE SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2007	9.380,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEM. LIMUZ.	2009	12.990,00	NÄVI.	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEM. KARAV.	2009	11.880,00	AVT. KUMA	JEKLENO SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
Program TV Ptuj
NAPOVED ODDAJE Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Poslanci Evropskega parlamenta obiskali Ptuj; Evropsko tekmovanje za najlepše urejene kraje; Uspešni ptujski dijaki na sprejemu v Mestni hiši; Ponatis monografije o vizionarju Janezu Puhu; Dokumentarni film - Izumitelj Janez Puh; Veliko idej za oživitev gradu Turnišče; Kulturo na ptujska dvorišča!; Sprehod med zidanicami Sovjaka; Vinska vas v kampu Term Ptuj; Uspešno zaključen 2. FESTIVAL AYE; Dejan Zavec v pripravah na dvoboj; Z glasbo v poletno noč.
Prireditvenik		1
Petek, 20. julij		
10:00 Ptuj, CID: počitniški program, začetni tečaj švedščine, do 13:00 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: počitniški program, poletne ulične delavnice z bratoma Malek, za osnovnošolce in predšolske otroke s spremstvom, do 12:00
10:00 Ptuj, Mestni park: počitniški program CID-a, žongliranje in hoja
po vrvi z Blažem Slaničem 16:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne
umetnosti, pogovor z umetnikom Jakobom Tolstrupom iz Danske 17:00 Grajena, dom krajanov: 9. srečanje ljudskih pevcev in godcev, v
organizaciji DU Grajena 18:00 Gorišnica, pred občinsko zgradbo: 17. praznik občine Gorišnica;
osrednja občinska proslava 19:00 Ptuj, Slovenski trg, Galerija Tenzor: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave priznanih umetnikov iz Azije, paviljon Azija
19:30 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, video predstavitev dela indijskega umetnika Gigija Scarie 20:00 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: 4. glasbeni festival Arsa-na, otvoritveni program: Donavska filharmonija in Janez Lotrič - tenor, Miha Rogina - saksofon, Borut Zagoranski - harmonika, Alexei Kornienko - dirigent, 21:00 Lenart, dom Kulture: Len-Art, poletje v Lenartu, koncert dalmatinskih pesmi, Klapa Zadarska lanterna 21:00 Slovenska Bistrica, grad: kino na prostem, Kraljev govor 21:30 Ptuj, Slovenski trg: Terasafest 2012, KPŠ, koncert Melodrom 22:00 Ptuj, staro mestno jedro: 4. glasbeni festival Arsana, poulično glasbeno dogajanje
Sobota, 21. julij
08:00 Grajena: 12. praznik ČS Grajena; kolesarjenje, 15:00 športne igre
09:00 Dornava: 17. občinski praznik Dornava, mednarodno srečanje
starodobnih vozil, Vitezi Pesničarji 10:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne
umetnosti, delavnica kreativnega ustvarjanja Laszlo Laszlo Revesz iz Madžarske
11:00 Ptuj, mestne ulice: 4. glasbeni festival Arsana; nastopi mladih
ptujskih glasbenikov 11:00 Ptuj, Salon umetnosti: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti,
performans, Anarchist cookie shop -Marek Schovanek 13:00 Vitan: 4. srečanje gasilcev - operativcev GZ Ormož; 20:00 veselica
16:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne
umetnosti, Filip Jovanovski iz Makedonije - pogovor z umetnikom 16:00 Studenice: 14. studeniški kulturni večer v Studenicah, godba na
pihala iz Poljčan in glasbene skupine, razstava slik, šivalnih strojev in otroškega likovnega in literarnega natečaja 19:00 Ptuj, razstavišče Art Stays, Krempljeva ul.: Art Stays, 10. festival
sodobne umetnosti, odprtje razstave madžarskih umetnikov 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: 4. glasbeni festival Arsa-
na; koncert skupine Allan Kelly Gang iz Irske 21:00 Ptuj, razstavišče Art Stays, Krempljeva ul.: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, party performans	Nadia Buyse
(ZDA) in Noisy pig (Nemčija) 22:00 Ptuj, mestne ulice: 4. glasbeni festival Arsana; koncert pop in jazz pesmi, Karin Zemljič akustik trio
Nedelja, 22. julij
07:00 Gorišnica: 17. praznik občine Gorišnica; farno žegnanje sv. Marjete
10:00 Ptuj, CID: počitniški program, poletne likovne ustvarjalnice za
osnovnošolce do 12:00 10:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne
umetnosti, delavnica slikanja na zidove - Jakob Tolstrup iz Danske 13:00 Vitan: 100 let PGD Vitan Kog in 41. dan gasilcev GZ Ormož,
kulturni program, podelitev odlikovanj in priznanj, veselica 15:00 Botanični vrt TAL 2000: priprava sončnega eliksirja po alkimistič-nem receptu
16:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne
umetnosti, pogovor z umetnico Christino Treppo iz Italije 17:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, pogovor z umetnikom Josejem Molina iz Španije 19:00 Ptuj, Razstavišče Art Stays, Krempljeva ul.: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave španskega umetnika Joseja Moline
19:30 Ptuj, Slovenski trg: 4. glasbeni festival Arsana; poulično glasbeno dogajanje
20:00 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti,
odprtje javne slike Jakoba Tolstrupa iz Danske 20:15 Ptuj, Slovenski trg, glavni oder: Art Stays, 10. festival sodobne
umetnosti, koncert italijanske eksperimentalne glasbene skupine Transversal project 20:30 Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: 4. glasbeni festival Arsa-na; koncert Neishe
Ponedeljek, 23. julij
10:00 Ptuj, CID: počitniški program, poletne likovne ustvarjalnice za
osnovnošolce do 12:00 10:00 Ptuj, Kvedrova ulica: počitniški program, poletne ulične delavnice
za osnovnošolce do 12:00 14:00 Juršinci, turistična kmetija Moj dom - Toplakovi: teden odprtih vrat
gospodinje, otroška delavnica Od zrna do izdelave cvetja 16:00 Ptuj, Slovenski trg, mali oder: Art Stays, 10. festival sodobne
umetnosti, pogovor z umetnikom Dustinom Cauchiem iz Malte 17:00 Ptuj,razstavišče Art Stays, Krempljeva ul.: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave Dustina Cauchia iz Malte 19:00 Ptuj, Razstavišče Art Stays, Krempljeva ul.: Art Stays, 10. festival
sodobne umetnosti, odprtje razstave šestih italijanskih umetnikov 19:30 Ptuj,hotel Mitra: 4. glasbeni festival Arsana; literarni večer s pesnico Majo Vidmar
20:30 Ptuj, dvorišče hotela Mitra: 4. glasbeni festival Arsana; koncert
jazz vokalistke Lele Kaplowich s prijatelji 21:00 Ptuj, Slovenski trg: Art Stays, 10. festival sodobne umetnosti, odprtje razstave, instalacije Shendre Stucki iz Švice
Mestni kino Ptuj
Petek, 20., sobota, 21., in nedelja, 22. julij: 17:00 Pupijeva dogodivščina; 19:00 Kaj pričakovati, ko pričakuješ; 21:00 Jekleno nebo.
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 21.7.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Goriš niča - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Selce - Sosed sosedu poje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Goriš niča - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del 2012 23:30 Video strani
00:00 8:00 9:00 10:00 11:30 12:00 18:00 19:30 20:00 21:00 23:00
Video strani
Košnja v Šturmovcu
Glasbena oddaja
Selce - Sosed sosedu poje
Ptujska kronika
Video strani
Od kleti do kleti s prijatelji Glasbene novičke z Ingrid Žetev v Prvencih Utrip iz Ormoža Video strani
NEDELJA 22. 7.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Otroška oddaja
Zaključna prireditev na OŠ Hajdina
Ptujska kronika
Dan Gasilca GZ Videm
Košnja na star način na Polenšaku
Goriš niča - Iz naših krajev
Glasbene novičke z Ingrid
Zaključna prireditev vrtca na Destmiku
Selce - Sosed sosedu poje
Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del 2012
Video strani
PONEDELJEK 23. 7.
00:00 Video strani 8:00 Vidovi dnevi - Koncert Janeza Ferieža 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dan Gasilca GZ Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Žetev v Prvencih 21:00 Košnja v šturmovcu 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredniätvo:(02) 764 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenf>	Oprema	Barva
renault grand espace 2.0 dciinit. paris	2008	12.900,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen xsara 1.616v exclusive	2002	2.490, 00«	avt. klima	kov. srebrna
citroen c31.4 hdi sx pack	2007	4.980,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
peugeot 2071.416v premium	2007	6.450,00«	prvi last.	kov. srebrna
renault megane1.6ec0upe		1.150,00«	serv0	kovbordo
seat ibiza 1.212v reference	2008	6.200,00«	prvi last.	rdeča
ford focus 1.416v ambiente	2005	3.690,00«	klima	kov. sv. mod.
renault scenic 1.6 e rt	1998	1.250,00«	klima	kov. t. zelena
chevrolet kalos 1.2 se	2004	2.850,00«	prva reg. 05	kov. srebrna
mercedes-benz cabrio320clkavantg.	2003	12.500,00«	usnje	kov. srebrna
renault espace 1.9 dci expres..	2003	3.790,00«	avt. klima	kov. sv. mod.
citroen l2h1 jumpy 2.0 hdi con.	2008	9.420,00«	prvi last.	bela
fiat punt01.2 sx	2002	1.750,00«	klima	kov. olivna
Skoda fabiauhpi classic	2010	6.630,00«	prvi last.	kov. srebrna
punt01.418v active	2008	5.350,00«	prvi last.	kov. črna
peugeot 307 cabriolet 2.0	2005	6.450,00«	serv. knjiga	k0v.vij0la
chevrolet lacetti1.416v se	2009	6.350,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
volkswagen polo 1.2trendline		4.930,00«	prvi last.	kov. srebrna
renault megane 1.6 ecoupe	1997	1.350,00«	serv0	kov. modra
audi a31.8		1.790,00«	strešno 0kn0	viola
citr0enc21.il sx	2003	2.950,00«	avt. klima	rumena
renault limuz. laguna 1.816v exp.	2001	3.150,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
ford trend focus c-max1.6 tdci	2004	4.750,00«	serv. knjiga	kov. siva
peugeot 3071.6 hdi break	2006	5.650,00«	klima	kov. zlata
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipean
Petek 20.7.
9:00 Dnevnih TV Marihar - pqr 9:2S Kuhinjica - pon. 10=00 Ptujska kronika - pon 10:20 Modro-pon. 11:45 Prodajno okno 12:00 Resj TV Ormož 15,35 Kuninjica 16:00 Duhovna oaza - por 18:2D Ptujske odrske deske 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Cista umetnost - 3. oddaja, pon. 20:40 Gospodje Ptujski - dokumentarna oddaja
S. oddaja, pon
21:10 Beacmaster 2011 - pon. 21:20 Moto scena -10. oddaja, pon 21:40 RegiTVGoriSnica-pon
Sobota 21.7.
9:00 Ptujska kronika - pon 10:00 Duhovna oaza - pon 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi -9, oddaja, pon 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon 13:00 Pregled tedna 13:50 Resi TV Ormož 15:15 "
... ML 10:00 Ptujs 13:00 Ptu s
;ca - pon ta kronika - pon ia kronika - pon
13:20 Ptujske odrske deske - 7. oddaja pon 13:50 Pregled tedna - pon 13:3010. Poli maraton-pon 10:4010. Ptujske grajske igro - pon 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 EPKnapovednik -7. oddaja, pon 20:50 Motivacijskopredavanje Nicka Vujiiifa - pon
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Hecelia 121
...JPtuji.......
9:20 Kuninjica
8:00 Ptujska kronika - pon
10:15 Duhovna oaza - pon 13:00 Pregled tedna-pon 13:55 Polka in majolka 13:00 Ptujska kronika-pon 18:2010. Ptujske grajske Igre- pon 18:40 Pregled tedna - pon ZOiDD Ptujska kronika-pon 20:20 Intense, učinkovita roba energije
21:05 lokacija!"......::
21:35 Sport(no)
Ponedeljek 23,7,
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon
9:25 Kuhinjica-pon.
9:50 Modro - pon.
10:20 Pregled tedna - pon.
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kuhinjica
17J0 Povabilo na kavo-pon
17:35 Pregled tedna - pon
13:10 Kultura na dlani-pon
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 KimavCevi večeri 2011 - pon
20:50 EPK napovednik -7. oddaja, pon
21:20 Moto scena -12. oddaja, pon
www.petv.tv
Uj Bas lahta spremlMtEloiingTiinSKILTV
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
V SLOVO
naši dragi
Lazarki Reš
IZ RIMSKE PLOŠČADI 11, PTUJ
Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu v petek, 20. julija, ob 13. uri na ptujskem pokopališču. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Vsi njeni
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Avtocenter Preteč d.o.o„ Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
^^^^ AVTOMOBILI P.R.	|
, Utmd )) Industrijska 9, MARIBOR	%
^ZL^ 02 2283020, 031 658 679	J
-NOVA VOZILA FORD	I
-	POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD |
-	KREDITI NA POLOŽNICE	J BREZ POLOGA	1
-	ODKUP VOZIL & ODPLAČILO	* LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK		CENA« OPR.		BARVA
CflROENXSARAMI	1900	1.190,00	2. LAST, 169.900 b	KOV. MODRA
HYUNDAI ACCEKT 1.SGS	2000	1.390,00	1. LAST.	KOV. ZLATA
PEUGEOT BOXER 2.50	2001	2.790,00	MOŽ. ODBIT. DDV	BELA
OPEL FRONTERA 2 Jl 4X4. HARD TOP	1997	2.990,00	HUMA	M0BRA
RENAULT CLIO 1.216V	2006	3.900,09	t LAST., KUMA	KOV. ČRNA
RENAULTMEGANE 1.500	2003	4.290,09	AVT.KUMA	KOV. RUMENA
JAGUAR XJS0VERE6IN 4.0	1996	4490,09	2. LASTNIK	BELA
FIAT PUNT01.2 ACTUAL	2000	5.190,09	SAMO 42.000 KM	KOV. ČRNA
K)RD FIESTA FRESH+1.3,	2007	5.290,09	SAMO 30.000 KM	KOV. ČRNA
PEUGEOT 307 2.0 HDI,	2004	5490,00	SEBV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
OPEL VECTRA 2.2 DTIKARAV.	2004	5.990,00	XENON, TIMP.	RDEČA
FORD FUSION 1.4C0MF0RT	2000	6.990,09	SAMO 20.000 KM	KOV. SV. MODRA
KIACEED14GSLIX FRESH	2007	6.990,09	1. LAST.	KOV. ČRNA
FORD FUSION 1.6 COMFORT	2000	7.990,09	1.LAST.	KOV. SV. MODRA
VOLKSWAGEN GOIF 2.0 SOI	2007	6490,09	DV. AVT.KUMA	MODRA
FORD HESTA 1.25 TITANIUM	2010	8.990,06	1.LAST.	BELA
VOLKSWAGEN GOLf 1.6 TUEND.	2006	9.350,06	TIMP., 1. LAST.	ČBNA
FORD RESTA TREND 1.25	2610	9450,09	GARAN. 0011/2012	KOV. ČBNA
PEUGEOT 807 2.0 HDI	2006	9.990,09	GLAVNI SERVIS	KOV. SBEBRNA
FORD FIESTA TREND 1.25	NOVO	9.990,09	MOŽ. FINANC.	RDEČA
FORD RESTA TITANIUM 1.25	2012	11.535,99	RAZSTAV. V0ZIUI	KOV. ČRNA
VWTUURAN 2.0 IUI ATOM.	2007	11.090,00	SERV. KNJIGA	KOV. TEMNO SIVA
FIAT BRAVO 1.4	2011	11.900,00	SWVJ.IAST.	KOV. RDEČA
FORD FOCUS EBONY 1.6	NOVO	12.315,00	TREND PLUS PAK.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS EC0B00ST- ATOIETA	NOVO	14.135,00	PAKET UDOBJE	BELA
BMWM3SMGC0UPE ATOM. 1.	REG.2003	17.990,09	USNJE, ZELO LEP	KOV. ZLATA
FORD C-MAX 1.6 ECOBOOSTTÏÏAN.	2011	20.905,00	PAKET EASYDBIV.	KOV. RDEČA
FORD KUGA TUEND 2.0 TDCI4X2	NOVO	23.200,00	STILSK1 PAKET,	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TTTAN.1B3 KM	05/2011	23.280,06	ČRNA STREHA	BELA
FORD S-MAX TREND 2.D TDCI	NOVO	24.990,66	PARKSENZ.	BELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.nat/avtomobilipr				
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
V SPOMIN
21. julija bo minilo leto dni, odkar smo se za vedno poslovili od
Jožeta Šmigoca
IZ TRŽCA 4
Spominjamo se ga po vseh njegovih dobrih delih. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo, poklonite cvet ali kakorkoli drugače obudite spomin na našega dragega očeta, dedka in pradedka.
Sinovi Janko, Jože in Jure z družinami
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Od nas se je poslovila naša draga žena, mama, babica, sestra, teta, tašča in soseda
Ana Korez, roj. Šalamun
S SITEŽA 45, MAJŠPERK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja ter za prineseno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi zdravnikom in specialistom ter medicinskim sestram v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj in UKC Maribor, še posebej oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo, za prijaznost, ki ste jo nam in njej namenili v tistih zadnjih težkih trenutkih. Posebna zahvala vsem, ki ste na kakršen koli način nudili pomoč, žrtvovali čas, se udeležili zadnjega slovesa, hvala pevcem za odpete pesmi v slovo, hvala tudi govornici za izrečene ganljive besede in podjetju MIR, d. o. o., ter duhovniku za opravljen poslednji obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti, se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi
Oko zaprem, v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SLOVO Sandiju Šuenu
IZ KRAIGHERJEVE 20
Dragi Sandi, zelo te bomo pogrešali. Tvoji bratranci Rok, Tadej, David in Nik, sestrične Mateja z Laro, Janja z Denisom in Sandra
Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet je v naša srca, z najlepšimi spomini, vsak naš korak bo spremljal v tišini.
V SLOVO
DRAGEMU
PRIJATELJU
Roku Serdinšku
Tvoji prijatelji iz Tržca, ki te bomo zelo pogrešali
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, povsod si z nami v srcih ti, saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni.
SPOMIN
20. julija mineva eno leto žalosti, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, babica, tašča in sestra
Anica Pernek
IZ SEDLAŠKA 86
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, prinašate rože in sveče ter jo ohranjate v lepem spominu.
Z žalostjo v srcu: tvoji najdražji
Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
T. Pavček
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Filipa Dolinarja
Z VIČAVE 21 NA PTUJU
se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in številnim drugim, ki ste počastili njegov spomin in sočustvovali z nami, hvala za podarjene sveče, cvetje in izrečena sožalja. Posebej smo hvaležni sosedom v Halozah, ki ste nesebično priskočili na pomoč ter izkazali človeško toplino in podporo v težkih trenutkih ob njegovi prehitri smrti.
Žena Cvetka, hčerke Karmen, Maja, Mojca
z družinami
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od sina, brata, botra, bratranca, nečaka in dobrega prijatelja
Aleksandra - Sandija Šuena
IZ KRAIGHERJEVE 20, PTUJ
24. 1. 1981-11. 7. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sošolcem, sodelavcem, sovaščanom iz Gabrnika, njegovim dobrim prijateljem, vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti in darovali cvetje, sveče ter izrazili spoštovanje in sožalje. Hvala tudi za darovane sv. maše in pomoč. Hvala g. Klemnu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev in besede slovesa ter podjetju Javne službe Ptuj. Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej. Hvala vsem, ki v teh bolečih trenutkih sočustvujete z nami.
Žalujoči: mama Marta, sestra Vesna z družino, ati z družino ter ostalo sorodstvo
Po novih hodim zdaj poteh, nevidnih, neslišnih, a vedno ob vas, in od tam po svojih najboljših močeh, brisal bom solze v vaših očeh.
ZAHVALA
Grenko in težko je prerano slovo ob izgubi dragega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca
Roka Serdinška
4. 3. 1991-8. 7. 2012 IZ TRŽCA 37
Z žalostjo in nepozabno bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. patru Janezu Ferležu, govorniku Alojzu Šeguli, sošolcem, prijateljem, družini Zvonka in Darije Vindiš, družini Boštjana in Helene Hliš, vsem sosedom, Občini Videm, PGD Tržec, ŠD Tržec, ED Tržec, družinskemu podjetju Majolka, pogrebnemu zavodu Mir, vsem nosilcem praporjev in vsem ostalim društvom. Posebna hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: mamica, ati, sestra Lea z Damjanom, babici in dedi, teta, stric, sestrični z družinama, botrca in boter z družino
www.tednik.si
Ptuj • Ptujčani na Feccovem karnevalu v Vrnjački Banji
Ptujski in slovenski pozdrav na mednarodnem Feccovem karnevalu
Ptujski in evropski karnevalisti ne mirujejo niti poleti. Nazadnje so se udeležili mednarodne pustne prireditve v Vrnjački Banji, ki velja za srbsko pustno prestolnico in evropsko karnevalsko mesto. Do konca poletja jih čakata še dva karnevala, v Požarevcu in v Kavadarcih.
V okviru mednarodne Fe-ccove karnevalske izmenjave se je skupina Kurentovanje Ptuj, ki so jo sestavljali člani Sveta princev karnevala, aktualni princ ptujskega karnevala Vlado Hvalec, pl. Jurij Oprossnitzer z gardo, in bivši princi Jože Gašperšič, Zvonko Križaj, Marjan Cajnko in Janez Golc ter skupina Lego kocke, zmagovalka 52. ptujskega kurentovanja, zelo odmevno predstavila v Vranjački Banji v Srbiji, kjer so bili prejšnji konec tedna. Na tem tradicionalnem Feccovem karnevalu, Ptujski karnevalisti so se odmevno predstavili v Vrnjački Banji.
osrednja prireditev je bila 14. julija, je predstavila ptujsko in slovensko kulturo mask in maskiranja. Kot je po vrnitvi povedal Branko Brumen, novoizvoljeni podpredsednik Fecca, vodja ptujskega kuren-tovanja, ki je tudi vodil povor-ko in na sprejemu organizatorja karnevala v Vrnjački Banji pozdravil vse udeležence v imenu Fecca, se je letošnjega karnevala udeležilo več kot dva tisoč karnevalistov iz sedmih držav, članic Fecca, same prireditve pa si je letos ogledalo več kot sto tisoč obiskovalcev. Vrnjački karneval je večletni strateški partner ptujskega kurentovanja, Vrnjačka Banja pa velja za srbsko pustno prestolnico in je tudi eno izmed prepoznavnih evropskih karnevalskih mest.
Ptujski karnevalisti se bodo predvidoma 28. avgusta udeležili tudi karnevala v Požarevcu, ki je nova pustna prireditev, in že tradicionalno v septembru prireditve v Kavadarcih.
MG
Ormož • Maturanti presegli republiško povprečje
Najboljši v nemščini in slovenscini
Ta teden so tudi ormoški gimnazijci izvedeli, kako uspešni so bili na spomladanskem roku mature. Od 24 dijakov četrtega letnika jih je maturo opravljalo devetnajst, uspešno jo je opravilo osemnajst kandidatov.
Ravnateljica Blanka Erhartič je pojasnila, da so z rezultati izjemno zadovoljni, saj so dijaki dosegli 94,7-odstotni uspeh
in s tem presegli slovensko povprečje. Zlatega maturanta sicer v Ormožu nimajo, so pa bili trije dijaki zelo blizu temu.
Zelo visoke odstotke so dijaki dosegli pri nemščini in slovenščini, skupna povprečna ocena pa je 3,4. „Želim jim,
da uspejo tudi v bodoče, da zmorejo korake na strme gore in potem uživajo v razgledu ter da se vse življenje učijo iz izkušenj. Zelo pomembno je biti delaven in se izobraževati, ob tem pa je pomembna tudi osebna sreča. Zato našim maturantom želim tudi veliko osebne sreče in mnogo študijskih uspehov," je dejala.
Maturante ormoške gimnazije je na slovesnosti sprejel tudi ormoški župan Alojz Sok, sprejema pa so se udeležili tudi vsi člani občinskega sveta, saj so v ta namen prekinili sejo občinskega sveta. Župan jim je izročil priložnostna darila in zaželel veliko uspeha na študijski poti.
NS
Dornava • Drugo srečanje starodobnikov
Sobota v znamenju oldtajmerjev
Društvo za ohranjanje naravne, kulturne in tehnične dediščine Vitezi Pesničarji to soboto pripravlja drugo veliko srečanje ljubiteljev starodobnih vozil in kmetijske tehnike.
»Tako kot že lani, ko smo izvedli prvo tovrstno srečanje, se bomo vsi imetniki in ljubitelji starih avtomobilov, traktorjev, koles in motorjev v soboto zjutraj začeli zbirati za dornavskim baročnim dvorcem, v t. i. oranžeriji. Nato se bomo podali na panoramsko vožnjo po občini z nekoliko daljšim postankom v Forminu, kjer si bomo po kosilu ogledali zadnjo hidroelektrarno na Dravi. Popoldne je predviden povratek v oranžerijo in nadaljevanje druženja ob športno-
družabnih igrah, pri katerih morajo udeleženci pokazati kar nekaj spretnosti, čeprav je vse skupaj naravnano bolj šaljivo. Vsi, ki se bodo iger udeležili, bodo prejeli priznanja, najboljši pa tudi pokale,« je vsebino drugega srečanja na kratko povzel predsednik društva Vitezov Pesničarjev Miroslav Slodnjak. Sobotni večer bodo zaključili z ogledom baročnega dvorca in druženjem ob dobro založenih mizah.
Zanimivost tokratnega srečanja pa bo po besedah Slo-
dnjaka mini turistični vlakec, ki bo v soboto skozi ves dan vozil po naseljih občine Dornava in bo (za simbolično plačilo) na voljo vsem občanom ter udeležencem srečanja.
Lani se je prvega srečanja starodobnikov v Dornavi udeležilo kar 200 imetnikov najrazličnejših starih vozil, letos pa v društvu pričakujejo podobno udeležbo: »Srečanje bo v vsakem vremenu, upam pa, da ne bo deževalo,« je še povedal Slodnjak.
SM
Maturanti ormoške gimnazije
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Črna kronika
Doma našli konopljo
Policisti Policijske postaje Lenart so 17. julija, po odredbi sodišča, opravili hišno preiskavo pri 22-letnem moškem z območja Lenarta, zaradi suma, da se ukvarja s proizvodnjo prepovedanih drog. Med hišno preiskavo je bilo najdenih 32 sadik konoplje, ki jo je osumljenec gojil v rastlinjaku. V njegovem stanovanju je bila najdena tudi manjša količina posušenih delcev te rastline. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.
Odkrili ukraden avto
17. julija zjutraj se je na mejni prehod Gruškovje pripeljal 38-letni državljan Slovaške. Policisti so pri pregledu osebnega avtomobila znamke Volkswagen Touran ugotovili, da so identifikacijske označbe spremenjene in da je bilo vozilo leta 2007 na Slovaškem odtujeno švicarskemu državljanu. Vozilo so zasegli, zoper slovaškega voznika pa bodo podali kazensko ovadbo po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika. Vozilo bo po kriminalistično tehnični obdelavi vrnjeno lastniku.
Tihotapil dva Turka
Policisti Policijske postaje Gorišnica so 16. julija ob 10.15 v Spuhlji ustavili 48-letnega voznika osebnega vozila iz okolice Mora-vskih Toplic, ki je v vozilu prevažal dva državljana Turčije. Policisti so ugotovili, da so vsi nezakonito vstopili v Slovenijo. Turška državljana sta slovenskega prevoznika počaka na avtobusni postaji v Varaždinu, ta pa ju je po neznani poti odpeljal v Slovenijo. Voznik je bil pridržan, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba. Državljana Turčije bosta po pridržanju predana hrvaškim varnostnim organom.
Vozil brez vozniške
Policisti policijske postaje Maribor I so 15. julija ob 0.50 v Mariboru skušali ustaviti voznika osebnega vozila. Voznik ni upošteval zvočno svetlobnih znakov, temveč je s povečano hitrostjo pričel bežati. Po nekaj ulicah je bil voznik vseeno ustavljen. V postopku so policisti ugotovili, da je 20-letni voznik iz okolice Lenarta brez vozniškega dovoljenja vozil ukradeno vozilo. Vozniku bo izdan plačilni nalog, zoper njega pa bo podana tudi kazenska ovadba.
Ustavili 71 motoristov
Na območju PU Maribor smo v nedeljo, 15. julija, od 14.00 do 21.00 ure izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju kršitev voznikov enoslednih motornih vozil. V poostrenem nadzoru je bilo kontroliranih 71 voznikov, pri tem pa je bilo ugotovljenih 30 kršitev. 24 kršiteljem je bila izrečena globa, 2 kršiteljema je bilo izrečeno opozorilo, zoper 4 pa podan obdolžil-ni predlog na pristojno sodišče. V poostrenem nadzoru je bil 14 voznikom enoslednih motornih vozil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ob tem je bilo pri enem vozniku ugotovljeno, da vozi pod vplivom alkohola.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako Magdalena deži (22), se dež še rad drža.
Ribe in morski sadeži
(juhe, predjedi, z žara, iz pečice, s testeninami, rižote, solate...)
om/pomaranca.si 8 02 788 00 28
Danes bo povečini sončno, več oblačnosti bo na severu, popoldne lahko tam nastane kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem do 23, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C.
Obeti
V soboto bo v severni Sloveniji pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Na jugu bo dopoldne še delno jasno, popoldne in zvečer pa se bodo padavine razširile na večji del Slovenije. Hladneje bo, pihala bo zmerna burja. V nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo oblačno in večinoma suho. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja.
Foto: NS