315
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja. — Z začetkom zborovanja državnega zbora povrnilo se je tudi na Dunaj novo, živahno, politično življenje. Po novih volitvah nastale različnosti v državnem zastopu izražujejo se pri osnovi strank in klubov. Iz prejšnje »Združene levice" nastali „nemški klub^, ki šteje krog 40 deležnikov, izrekel je v posebni izjavi, kaj namerava, in na kratko izrekava, da ji je nemštvo čez vse, zato hoče odločitev Gališke in pa dr-
316
žavDopravno zvezo z nemško državo; narodni enakopravnosti nasprotuje ter zahteva, da mora nemštvo imeti povsodi prednost, Nemci pa vodstvo. — Ne splača se, obširneje pečati se s to izjavo, naj zadostuje navesti sodbo glasila prejšnje združene levice o nji, ki pravi; kakor je ta stranka odbacnila od sebe Avstrijsko, tako bo odbacnila tudi ustavo in prostost. —Južni Tirolci združili so se broječi 7 poslancev v poseben klub imenovan ;,Trentiuo", s tem zgubijo levičarji dva prejšnja pristaša, ravno toliko Hohenwartov klub, Coro-ninijev klub pa štiri prejšnje ude. Vode kalil menda ta klub ne bo nikjer, temveč gledal kolikor moč doseči za svoje južne tirolske volilce.
V  klubih desnice začeli so se takoj razgovori, kako naj bi se spremenil opravilni red zbornice, da bi se z malo pomeuljivimi predlogi in pa s takimi, zoper katere ni ugovora ne potratilo toliko časa.
Kaj bode novega povedanega v prestolnem govoru, pričakoval je radoveden svet, in zvedelo se je to pri slovesnem pričetku državnega zbora minulo soboto 26. doe t. m. opoludne:
Po pozdravu cesarjevem do poslancev izreka se nada, da bode delovanje na novo pričetega zborovanja v blagor Avstrijske in njenih narodov. Nadalje omenjajo se posli, ki čakajo rešitve v novem zboru: pred vsem nova pogodba z Ogersko, postava o črni vojski, šolstvo posebno glede obrtnijstva, dalje nova carinska tarifa, pravosodne postave, postava zoper anarhiste, zavarovanje delavcev zoper nezgode, postava v povzdigo in zboljšanje poljedelstva, vrejeuje teka rek, predvsem galiških.
Sklep pa, ki se prav vidno loči od gospodarskega dela prestolnega govora, se glasi:
„Gospoda moja iz obeh zbornic državnega zbora! Nepremakljiva naloga moje vlade bo ostala, da bode varovaje enoto in moč države enakomerno gojila duševne in gospodarske koristi vseh mojih dežela in na rodov.''
To so bile zopet prave očetovske besede pravičnega nam cesarja, katerim ni dostavljati druzega, kot želja, da naj bi se tudi zmiraj, povsod in vsim narodom nasproti spolnovale , potem še le bode tudi mogočnejša naša država in potem bode tudi delovanje ljudskih za-stoponikov in vlade v srečo ia blagor vseh avstrijskih dežel in narodov.
V   ponedeljek zborovali ste obe zbornici. V gosposki zbornici bil je sprejet predlog, na prestolni govor odgovoriti v adresi in bil je takoj v oni seji izvoljen posebni adresni odsek. V zbornici poslancev vršilo se je žrebanje poslancev v oddelke, ki so si tudi takoj izbrali svoje predsednike in podpredsednika s perovodji. Samo v dveh oddelkih v 1. in 5. izbrani so za predsednike levičarji, namreč Ed. Siiss in Vidulič, drugim oddelkom predsedniki so: dr. Rieger, knez Czarto-riski, grof Rihard Clam, dr. Smolka, dr. vit. Grro-hoiski, dr. Hausnerin grof Hohenwart. — Prihodnja seja zbornice poslancev je v petek dne 2. oktobra in na dnevnem redu: 1. Naznanila vspehov potr-jenja volitev v oddelkih, 2. volitev predsedništva, namreč: enega predsednika, 2 podpredsednikov, 12 zapisnikarjev in 2 rediteljev.
Hrvatska. — Klub narodne stranke zboroval je včeraj popoludne in storil sklepe zarad v Budapešt prepeljanih uradnih pisem. — O predlogih preustrojenja posvetuje se danes enketa, sostavljena iz uradnikov in poslancev.
Laška. — Poročilo o stanji kolere z dne 28. t. m. se glasi:   v provinciji Palermo 159 obolelih, 89 umrlih,
v provinciji Ferara 13 obolelh, 5 umrlih; v provinciji Massa Carara 4 oboleli, 1 umrl; v provinciji Modena 1 obolel,^ 1 umrl; v provinciji Parma 5 obolelih, 7 umrlih. Spanjska. — Nemško-španjski razpor bliža se svojemu koncu, ker Nemška je Španjski predložila, naj papež razsodi to pravdo in Spanjska se je s tem predlogom zadovolila, tudi papež sprejel je posredovanje.
Med tem pa se s Pariza naznanja, da je pretek obravnav v tej zadevi tako povoljen, da še posredovanja papeževega treba ne bo. Z Madrida se z dne 27. t. m. brzojavlja, da se zmernost in dobrohotno vedenje Nemške v preteku teh obravnav v Madridu priznava in nadalje, da se ta zadeva tako reši, da bode razmera med Spanjsko in Nemško še bolj prijazna. Govorica o spremembi v ministerstvu ni utemeljena, „Frankf. Zeitg.'' — pa se brzojavlja, da je nemška vlada izrekla pripravljenost, popolnoma odpovedati se karolinškim otokom, ako nasproti Spanjska za vso skupino otokov pripozna popolno prostost trgovine. — Vriš po Španjski je tedaj vendarle rodil dober sad in danes se sme že izreči, da je nevarnost vojske zarad Karolinških otokov popolnem odstranjena. — Kralj je nekaj obolel vsled prehlajenja, pa noveja poročila naznanjajo, da mu že odlega.
Bolgarsko vprašanje napreduje povoljno in videti je, da se bode prizadevanju evropejskih držav posrečila zabraniti prelivanje krvi. Ko je ruski car, nikakor ne prijazen Bolgarskemu knezu Aleksandru, pozval vse ruske častnike v Bolgarski vojski nazaj na Rusko enaka kakor vojnega ministra, brzojavil je knez čaru, da se, ako so te naredbe naperjene zoper njegovo osebo, rad odpove kroni, ako car brani združenje severne in južne Bolgarske. Videti je, da je ta izjava povsod napravila, povoljen utis.
Med tem izvršila se je v Carigradu prememba v ministerstvu, katero vsi evropejski diplomatični krogi tolmačijo v tem smislu, da tudi Turška ne bo nasproti Bolgarski ravnala prevročekrvno. Dosedajne pogodbe tudi potrjujejo to menenje, ker noben turški vojak še ni prestopil Bolgarske meje.
Nasproti si pa tudi knez Aleksander prizadeva kazati se združenja Bolgarske nasproti Turški po vsi moči miroljubnega, če tudi se trdno drži. Svojim vojakom prepovedal je strogo, pričeti kaj boja ali prestopiti na turška tla, izrekoma si prizadeva, da se upor ne razširi na Macedonsko. Enako rahlo postopa tudi nasproti turškim prebivalcem v Bolgarski. Zadnje dni obiskal je turško mošejo (tempel), kjer ga je turško prebivalstva sijajno sprejelo, veliki duhovnik turški vpraša kneza, jeli je dovoljeno, moliti za sultana, in po pritrjenji kne-ževim opravil je duhovnik molitev za sultana v navzo-čosti kneževi. Ta pa je pri odhodu navzočim obetal, da pod njegovo vlado vživale bodo vse verospoznanja enako prostost. — Med tem prizadevajo se velevlasti evropej-ske pomirjevati enako na Turškem, kakor v Bolgarskem, Grškem in Srbskem, kakor je videti do sedaj, s prav povoljnim vspehom. Grška vsaj, katera je zelo rožijala s sabljo, pomirila se je deloma, ko je domu vrnivši se kralj povsod priporočal previdnost.