V e s t n i k. Šolske vesti s Koroškega. Za nadučitelja v Lipalji vasi je imenovan Anton Witzany, učitelj v Črešnjah. Premeščen je učitelj H. F i 11 a iz Crne*t v Zelezno Kaplo in Peter Pirouz iz Sel v Kaplo ob Dravi. Dopust do srede junija sta dobila nadučitelj Alojzij Eberle v Mižici in nadučitelj Matija M e n c i n v Libeličab. Usposobljenostni izpiti v Kopru so se končali dne 13. t. m. Izpit so prebili: Bekar Alojzij, učitelj v Kazljah (Goriško), Blaganje Janko, učit. v Hrvaškem brodu (Kvanjsko), Justinič Marica, učiteljica v Kras Dobrinjah (Istra), sestra Kocbek Kalista, učiteljica v Celju, Lukež Matko, učitelj v Gologorici (Istra) z italijanskim jezikom kot predmet, Macarol Lojze učitelj'v Šempolajah (Goriško), Pavačic Marica (učiteljica v Baški novi (Istra), Saršon Rudolf, učitelj v Klani (Istra), Semitekolo Jelka v Žminju (Istra), Ciril Valentič, učit. v Škednju, z ital. in nemškim jezikom kot učni predmet. Izpit iz poljedelstva je napravil pred izpraševalno komisijo v Mariboru g. Jožef Verbič, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani. Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico z dne 11. maja 1905. Prečitala se je ponudba neke tvrdke, ki bi napravila lesene učilnice, kjer ni mogoče tako hitro zidati šolskih hiš kakor je potrebno. Take stavbe so razmerno drage in za naš okraj brez praktičnega pomena ; zato se je ponudba vzela samo na znanje. Prošnja neke učiteljice za podporo se je odstopila pomnoženemu c. kr. okr. šol. svetu v rešitev. Nakazala se je enemu učitelju nagrada 40 K za čez 30 urni tedenski pouk. Eni učiteljici se je dovolilo, da sme dati do preklica dovoljenja svoje stanovanje v najem. Prošnji enega učitelja, naj se mu nakaže stanarina, ker ne rabi stanovanja v šolski hiši, se ni moglo ugoditi. Dvema učiteljema se je dovolil predujem; ni se pa mogel dovoliti eni učiteljici, ki je zanj prosila, da bi mogla z njim — romati v Palestino. Rešilo se je desetero prošenj za razne večje in manjše naprave in poprave v, na in pri. šolskih hišab. Želji nekega nesramnega lažnivega ovaduha se ni ustreglo; prešlo se ]e čez skrajno zlobno in lažnivo anonimno ovadbo k sklepu seje. (Tako je prav! Uredn.) B. Šolske vesti na Štajerskem. V Brglezu se ustanovi ekskurendna šola, ki jo bodo oskrbovali iz Gornjega grada. Na ljudski šoli na Vranskem se ustanovi posebni učni tečaj obrtne stroke. Stalno je nameščena v Št. Florijanu v Doliču dosedanja začasna učiteljica gdč. Franja Grum. Izpit za meščanske šole je napravila v Gorici suplentinja na ljubljanski vadnici gdč. Marija Meble, in sicer iz matematično-naravoznanstvene skupine. Hospitacija učiteljstva radovljiškega okraja. Učiteljt»vO radovljiškega okraja je imelo v četrtek, dne 4. t. m., na Jesenicah hospitacijo. Udeležba je bila jako innogobrojna, ker je bilo navzočih 34 učiteljic in učiteljev iz domačega okraja in 4 gg. tovariši iz Škofje Loke. Prvi nastop je imel učitelj g. Salbergerv IV. razredu. Podal nam je prirodopisno učno sliko o petroleju. S svojimi pripravljenimi učili je otrokom to, kar so si imeli zapomniti, tudi nazorno pokazal, kakor zahteva najnovejša metoda, da si tem lažje zapomnijo formulirane stavke, ki jili je treba v učencih dodobra utrditi. Drugi nastop je imel učitelj g. Fr. Fabinc v III. razredu iz nemščine. Pokazal je, kako se obravnava 7. vaja prve nemške vadnice — »Das Buch«. Oba gg. tovariša sta dobro izvršila svojo nalogo. Po nastopih se je razvila debata. V obravnavo so posegli gg. c. kr. okr. šol. nadzornik, Avguštin Jenko, K. Matajec in tovariš iz Škofje Loke. Tako je imelo tukajšnje učiteljstvo v tej spomladi že dve hospitaciji; prvo v Radovljici — kjer nam je gdč. M. Razingerjeva podala dobro učno sliko iz nazornega nauka v prvem razredu o človeku — in drugo sedaj na Jesenicah. Prav bi bilo, da bi gdč. referentinje in gg. referenti nastope spisali, da se to potem natisne v posebni knjižici, slično onim učnim slikam iz krškega in litijskega okraja. Take knjige so vsakemu učitelju dobrodošle, ker so mu nekaka opora pri njega težavnem delu. Ozirati bi se bilo seveda na to, da se povsod kaj drugega obravnava, posebno kaj takega, kar še ni bilo natisnjeno. —• Pribodnja hospitacija bo v Gorjah pri Bledu. Naskok na okrajni šolski svet ptujski. V »Domovini« z dne 12. t. m. čitamo: Dne 11. t. m. je bila plenarna seja novega okrajnega zastopa ptujskega pod predsedstvom peka Orniga. Na dnevnem redu je bila tudi volitev zastopnikov za okrajni šolski svet, čeravno mu poteče zakonita doba koinaj 1. 1906. Slovenska manjšina je pred to točko dnevnega reda podala odločno izjavo, ker se opira na razsodbo najvišjega upravnega sodišča, ki po nji sedanji okrajni zastop ni opravičen zastopati, ker je izvoljen le zavoljo mnogih nepostavnosti. Sedanji okrajni zastop torej nima pravice voliti novega okrajnega šol. sveta, ampak ima le nalogo, mirno čakati razpusta. — To izjavo je podal prof. Zelenik. Po izjavi prof. Zelenika je slovenska manjšina takoj ostavila plenarno sejo ptujskega okrajnega zastopa. Ornigovi pristaši so vkljub temu izvolili novi okrajni šolski svet in s tem pokazali, kako radi bi postali gospodarji šol in učiteljev, četudi nepostavnim potom. Pribiti moramo postopanje vladnega komisarja, ki je tiho sedel in se niti ganil ni proti nezakonitostim, ki so jib uganjali nemčurji v njegovi prisotnosti. Sicer je pa stvar naših poslancev, upreti se takemu postopanju na podlagi energične interpelacije. ,,Pedagoško društvo" v Krškem je imelo včeraj svoje občno zborovanje. Vabilo smo prejeli tako pozno, da ga nismo mogli priobčiti, ker je bil naš zadnji list že razposlan. Državnozborska volitev v Mariboru. Za prihodnjo državnozborsko volitev v mestnih okrajih M aribor-Ptuj postavi tudi učiteljstvo svojega kandidata, da ne bo stalo vedno tako v ozadju kot dozdaj, ker ne morejo brez učiteljskega sodelovanja razviti nemška mariborska društva nobene delavnosti. Kadar pride do splošnih volitev, bo tudi slovensko učiteljstvo zahtevalo, da mu prepuste nekaj gotovih mandatov. Učiteljsko mesto. Na petrazredni, v tretjem kraj. razredu stoječi šoli pri Sv. Duhu-Ločah je popolniti mesto učitelja. Prošnje do 31. maja na krajni šolski svet. Učitelji dobe poleg plače še prosto stanovanje in denarni prispevek 100 K na leto. Novi šoli na Štajerskem. Novo v dvorazrednico v II. plač^ razredu ustanove v Pernovi pri Žalcu; dvorazrednico pri Št. Petru v Savinski dolini razširijo v trirazrednico. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani nas prosi, da objavimo oklic, ki ga pošilja vsem svojim podružnicam in slovenskim rodoljubom: Pred dvajset leti so praznovali Slovenci tisočletnico smrti sv. Metoda ter ustanovili kot vidno znamenje temu veličastnemu spominu »Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«. — Ministrstvo. za notranje zadeve je dne 9. aprila 1885. leta, št. 5179, odobrilo družbena pravila, ki jih je izdelala v to pooblaščena petorica naših mož. — V tej dosti dolgi dobi 20 let so nabrali inarsikak tisočak za našo družbo in marsikaj koristnega se je napravilo z njim. Danes pa, ko gledamo nazaj na to 20 letno težavno delovanje, navdaja družbino vodstvo naslednja prošnja in želja, ki jo sporoča tem načinom vsem svojim podružnicam, vsem častitim rodoljubkinjam, vsem cenjenim domoljubom. — Ker »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« gotovo ni ustanovljena le za nekaj malo let, marveč, kakor se kaže, za precej nedogledno dobo — saj se bije narodnostni boj danes hujše nego prej — ker se stavi na njeno vodstvo vedno več zahtev, opozarja njeno vodstvo na nekatere narodne naloge, ki čakajo nujne rešitve že v bližnji prihodnosti. — S šolskim letom 1905/6 se otvori novo šolsko poslopje na Savi pri Jesenicah kjer je nastanjen ondotni otroški vrtec. Ob istem času hočejo tudi Jeseničani začeti otroški vrtec. Potrebno je, da se v Mariboru ustanovi družbena ljudska šola. Tudi v Studencah pri Mariboru je nevarnost potujčenja velika. — V Gradcu bi bil potreben vsaj otroški vrtec. — V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem bi radi z letom 1907 svojo lastno slovensko trorazrednico, ki naj se sčasom, ko postane deželna ljudska šola zop,et slovenska, preustroji v kmetijsko šolo. — Očividno je torej, da se bodo v najbližnji pribodnosti podvojili troški naše družbe. Res je, da imenuje družba štiri šolska poslopja svojo posest, res je pa tudi, da ima družba še nepokritega dolga v znesku 34.000 K, ki tekom tega leta naraste najbrže na 40.000 K. — Ako pa hoče vodstvo zagotoviti družbi obstanek in ako hoče rešiti vse zgoraj naštete naloge ter odpomoči najnujnejšim potrebam, je vsekako potrebno, da pokrije prej ta nepokriti primankljaj. — Zaradi tega se obrača vodstvo do vseh svojih podružnic, do vseh častitih rodoljubkinj in cenjenih rodoljubov s prošnjo, da vsakdo izmed njih pripomore po svoje do tega, da se izboljša družbeno financijalno stanje, Ako priredi vsaka izmed podružnic tekom tega leta vsaj eno večjo veselico v korist naše družbe, ako se odzovejo vabilu k takim veselicam vsi zavedni Slovenci ter prispevajo svoj obolus, bi se lahko odplačal precejšnji del družbenega dolga, če ne morebiti celo — kar je iskreno želeti — ves dolg. — Kjer pa ni mogoča prireditev veselice iz kateregakoli vzroka, tam naj bi podružnična načelništva izkušala pridobiti slehernega iz njihovega okraja vsaj kot družbenega podpornika, od svojih starih članov pa naj bi si izprosila morda izreden dar v navedeno svrho. Ako se odzovejo tej prošnji vsi oni, ki jim je »Družba sv. Cirila in Metoda« sveta stvar, ki vedo'ceniti njen obstoj, potem je vodstvo preverjeno, da bo tudi v prihodnje labko in veliko lože ustrezalo potrebam in željam slovenskega naroda. Ako bo vse slovensko občinstvo vpoštevalo ta poziv, bo »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« ob svoji dvajsetletnici brezdvomno zrla v jasnejšo bodočnost. To pa slovenskemu narodu v prid! Nemška šola v Šiški. Lepe stvari se čujejo iz Šiške. Tam je nekaj Ijudi, ki hočejo po vsi sili delati zgago. Zdaj so si naenkrat izmislili, da hočejo imeti v Šiški — nemško šolo, dasi tam ni nemških otrok. To stvar goni neki železniški uradnik, s katerim se bomo že še pečali. Na njegove limanice se je usedlo nekaj socijalnib demokratov. To je vendar čudno, da postanejo socijalni demokratje vedno nemškutarji. Na Francoskem, lia Nemškem in v Italiji so socijalni demokratje vedno narodni. Poglejmo samo, kako so nemški socijalni demokratje slavili Schillerja. Pri nas pa začne človek, ki postane socijalni demokrat, takoj napeljevati vodo na nemškutarski mlin. Razgled po šolskem svetu. — Vseučiliško vprašanje v državnem zboru. Dne 13. t. m. je prišel v državni zbornici v razgovor zakonski načrt glede ustanovitve italijanske pravne fakultete 1 Roveretu. Ker zanima to vpraŠanje, ki je z njim združeno tudi vprašanje o ustanovitvi slovenskega vseučilišča, naše čitatelje, priobčujemo v kratkem tozadevno debato. Posl. Bennati je izvajal, da morajo biti vse stranke v zbornici prepričane, da se ustanovitev italijanske fakultete ne sme meriti s političnim merilom, kakor se je to dosedaj godilo, ampak je potrebno vzeti v ozir čisto didaktično stran ob dolžnem spoštovanju narodnih pravic Italijanov. Govornik je skušal ovreči posamezne ugovore proti ustanovitvi italijanske fakultete v Trstu. Odkar se je pričelo razpravljati vprašanje o italijanskem vseučilišču, so bili Italijani vedno v tem edini, da mora italijanskemu vseučilišču biti sedež Trst. Govornik je omenil razgovora italijanskih poslancev z vlado in obljubo naučnega ministra, da se italijanska pravna fakulteta Ustanovi v Trstu. Šele od decembra 1903. naprej so se začeli pojavljati glasovi proti Trstu. Nadalje je govornik omenil spomenico italijanskih poslancev, v kateri so protestirati proti vsaki drugi rešitvi, in nevoljo italijanskega prebivalstva, da bi fakulteto premestili v Rovereto. Govornik se je nato bavil s pomisleki, ki bi bili proti ustanovitvi fakultete v Trstu, ki jih pa je označil kot popolnoma ničeve in brez temelja. Tudi ugovorov politične in moralne prirode ni upoštevati. Nobenega vzroka torej ni proti izvolitvi Trsta, marveč je Trst edino mesto, pripravno za vseučilišče. Tudi iz financijalne strani je Trst pripravno mesto. Govornik se zavaruje proti temu, da bi Italijani v tej državi bili odvisni od drugih narodnosti. Kaj pomenjajo italijanske pokrajine za državno gospodarstvo, pove že ime »Trst«. Italijani niso ničesar dolžni ni državi ni drugim narodom. — Kar se tiče narodnih razmer, je rekel govornik, da sc nemštvo v italijanskih deželah nikdar ne ukorenini, kar se pa "' tiče Slovanov, ne more nihče zanikati, da ni Trst italijanskomesto, in vse zahteve Slovanov do tega mesta so neopravičene. Ako vzlic temu premeste italijansko fakulteto v kako drugo mesto, ne bodo nikdar zadovoljili Italijanov, ki bi videli v tem, da jim za vedno izgine nada, da bi imeli v Trstu svoje vseučilišče. Govornik je izjavil, naj se zakonski načrt predloži odseku, ki ga priredi v smislu, kakor žele Italijani. Govornik je nato opisal zgodovino fakultete v Wiltenu in kako so Italijani prisiljeni, da se morajo učiti na nemških vseučiliščih ter zaključil, da se trdno nadeja, da dobe Italijani svojo pravno fakulteto v Trstu, ki se izpremeni v popolno vseučilišče. Posl. Romanczuk je izjavil, da on in njegovi pristaši simpatično pozdravljajo ustanovitev italijanske pravne fakultete. Toda njegova stranka se mora najodločneje potegniti tudi za ustanovitev maloruskega vseučilišča za 3 in pol milijona Malorusov v Galiciji in Bukovini in za 1000 maloruskih dijakov, oziroma vsaj za ustanovitev maloruske pravne fakultete v Levovu. Od te zahteve, je govornik nadaljeval, ne moremo odstopiti ter jo bomo vedno ponavljali, dokler ne dobimo svojih pravic. Slovenski poslanec Plantan je, omenivši inomostske dogodke, izjavil: Očitno moramo priznati, da so naše simpatije na strani Italijanov, ker so šibkeji in ker se je bil izvršil proti njim nasilen čin. Prav je, da Italijane oškodujejo za pravno fakulteto v Inomostu. Mi smo za italijansko pravno fakulteto le pod pogojem, da jo ustanove na italijanskem zemljišču in akosebo to strogo kulturelno vprašanje smatralo kot tako. Ako se pa iz tega vprašanja napravi politično vprašanje, tedaj ne bomo mogli tega mirno gledati, ker smo pri tem sami prizadeti. Govornik se mora izreči očitno proti ustanovitvi italijanskega vseučilišča vTrstu, kerniTrst čisto italijansko mesto in ker bi Italijani s to ustanovitvijo dobili ne samo kulturelne, ampak tudi politično premoč nasproti Slovencem. Isto velja za Koper. Govornik se je zavzel za slovensko vseučilišče v Ljubljani, in sicer naj bi se najprej ustanovila slovenska pravna fakulteta, ter je poudarjal, da obstojajo zato že vsi pogoji. Kar je namreč vlada spoznala da je potrebno za 728.000 Italijanov, tega ne more niti odrekati 1,290.000 Slovencem. Govornik je končno izjavil, da bodo njegovi somišljeniki na meritoričnem posvetovanju le tedaj glasovali za predlogo, ako bo istočasno z ustanovitvijo italijanske pravne fakultete zakonito določena tudi ustanovitev slovenskega vseučilišča. Naučni minister Hartel je govoril proti ustanovitvi italijanske fakultetevTrstu. Ugovarjal mu je tirolski italijanski poslanec Conci, ki se je izjavil za Trst. Posl. Ellenbogen je rekel, da bi se vsa narodnostna vprašanja dala najbolje rešiti, ako se uredi narodna avtonomija narodov v Avstriji. Na ta način bi ponehale narodnostne borbe. Govorili so še generalni govornik Ploj za slovensko vseučilišče v Ljubljani in B i a n k i n i za italijansko vseyčilišče v Roveretu. Nato je bil zakonski načrt o italijanski fakulteti izročen proračunskemuodseku. — Analfabeti med Čehi in Nemci. Letno statistično poročilo^o normalni omiki avstrijskih narodov dokazuje, da je med Cehi samo 425 odstokov analfabetov, med Nemci pa 681 odstotkov. V češkem kraljevstvu irnajo Čehi 18-2 odstotkov, Nemci pa 18 6 odstotkov analfabetov.