RUNKOVE VEDUTE SLOVENSKIH KRAJEV Ksenija Rozman, Ljubljana Starejši tu ji pisci,1 ki so pisali o delu in življenju slikarja Ferdinanda Runka, ne om enjajo, da je slikar slikal tudi na Slovenskem: na današ­ njem slovenskem štajersk em in v nekaterih krajih na nekdanjem K ranjskem (na G orenjskem in N otranjskem ). Zato želim zbrati in popi­ sati Runkova dela slovenskih krajev, ki so ohranjena pri nas v grafič­ nih listih. H krati želim opom niti tudi na Runkove risbe in gvaše naših krajev, ki so ohranjeni na tujem . Ferdinand Runk se je rodil 14. oktobra 1764 v Freiburgu i. Br., um rl je 4. decem bra 1834 na Dunaju. Tu je od leta 1785 obiskoval slikarsko aka­ dem ijo in se posebej posvetil krajinarstvu. Slikal je v olju in gvašu in vrezoval tudi grafike. Njegove vedute so vrezovali tudi drugi grafiki. Odtiskovali in prodajali so jih v t. im. suitah, tj. serijah pejsažev ali vedut, izdelanih v enaki tehniki in enaki velikosti. Silite so menovali po založnikih. W urzbach om enja,2 da je bil Runk zelo priljubljen slikar in da so nje­ gova dela v glavnem v zasebnih zbirkah. Za nadvojvodo Johanna je v gvašu upodobil 24 vedut s Tirolske. Te je Piringer v akvatinti p rip ra­ vil za odtise. Za kneza Jožefa Schw arzenberga je v gvašu naslikal 50 vedut s Češke in Štajerske. Knez Johann Liechtenstein je imel 20 vedut z M oravske. Pri grofu Labordeu v Parizu so bile Runkove vedute nizo­ zemskih obm orskih krajev, obrežij rek Maas, Roer in Sam bre. Rabski škof E rnst von Schw arzenberg je imel 24 vedut parka Aighen pri Salz­ burgu, ki jih je vrezal grafik Fr. S. G ünther. Po Runkovih risbah je bila vrezana tudi zbirka, ki jo je hranil kanonik grof von Spaur. Na naslov­ ni strani je napis »Spaziergänge in den Umgebungen Salzburgs« (Salz­ bug 1813). Prva privilegirana grafična založniška hiša na Dunaju, Artaria, je izdala Runkove vedute glavnih evropskih in rezidenčnih m est. Vrezal jih je Johann Adam Klein. — Znanih je tudi okoli 50 radirank raznih pokra- 1 Constant von Wurzbach: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oester­ reich, Wien 1874, pp. 268-— 269 (odslej citirano: Wurzbach, 1874); G(eorg) K(aspar) Nagler: Neues allgemeines Künstler-Lexikon, Linz an d. Donau, 1910, pp. 453—454; Herman Alexander Müller - Hans Wolfgang Singer: Allgemeines Künstler-Lexikon, VI. Bd., Frankfurt am Main 1921, p. 135; Ulrich Theime-Felix Becker: Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler, XXIX, Leipzig 1935, pp. 211—212 2 Wurzbach, 1874, pp. 268—269 j in in 10 listov s figuram i, m lini in podobnim i motivi, vendar brez imen krajev ali drugih naslovov. Runk je za življenja redko razstavljal. Leta 1822 je na dunajski slikar­ ski akadem iji postavil na ogled sliko Tranfall z okolico, leta. 1824 pa osem oljnih slik z upodobitvam i narave od gora z večnim snegom do m orja. Pri tem ciklu je W urzbach hvalil kolorit in obvladovanje svet­ lobe, slikanje raznih vrst rastlin, površino zemlje in voda. — Do sm rti je bil dvorni slikar kneza Schvvarzenberga. Za to družno je med leti 1799 in 18193 slikal njena posestva, gradove in razvaline. W alter Frodl4 je izpopolnil vednost o Runkovem delu s podatkom , da je grafik Johann Ziegler (1749—1802) vrezoval vedute Dolnje Avstrije, Zgornje Avstrije, Štajerske, Tirolske in Koroške, in sicer po predlogah Lovrenca Janša in Ferdinanda Runka. Koroške vedute je oskrbel Runk leta 1795. Dne 3. ju lija 1795 so m u nam reč izdali dovoljenje za risanje in slikanje s pridržkom , da ne bo delal »geom etrskih in inženirskih« posnetkov. Serijo koroških vedut je založil ob koncu 18. stoletja Franz Xaver Stöckl. Glede Runkovih originalov je W. Frodl opomnil, da jih hrani dunajska Akadem ija likovnih um etnosti. Ob razstavi Die K am m erm aler um Erzherzog Johann, ki je bila leta 1959 postavljena v Gradcu, so omenili,5 da je bil Runk prijatelj slikarja G auerm nna in da so bile tirolske vedute prvo naročilo, ki ga je dal Runku leta 1801 nadvojvoda Johann. Drugi založnik na Dunaju, ki je izdal Runkove upodobitve, je bil Franz Xaver Stöckl. Veduto Celja, ki jo je v okviru suite izdal Stöckl, vrezal pa Johann Ziegler, našteva m ed celjskim i prim erki že leta 1882 Joseph von Zahn.6 W alter Koschatzky7 je opom nil še na tretjega Runkovega dunajskega založnika, Josepha Ederja. Ta je pri njem naročil tirolske vedute. E derjeva založniška hiša je bila na Grabnu. U stanovljena je bila leta 1789 in je bila poleg Stöcklove založbe druga dunajska konkurenca založbi »Artaria«. Joseph von Zahn8 je torej m ed prvim i objavil podatke o grafičnem listu s pogledom na Celje s severne strani. List je bil pozneje večkrat repro­ duciran, vendar z najrazličnejšim i predpostavkam i, kdaj naj bi bila ve­ duta posneta.9 V zadnjem času je celjsko veduto časovno natančneje 3 Thieme-Becker, XXIX, Leipzig 1935, p. 211 4 Walter Frodl, Kärnten in alten Ansichten, Graz-Wien (1949), pp. 23, 24, 49, 50—52 5 Die Kammermaler um Erzherzog Johann, Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum, Graz 1959, p. 88 6 (Joseph von) Zahn, Stiria illustrata, MhVst, XXX, št. 296, 1882, p. 40 7 Walter Koschatzky: Das Jahrhundert des Wiener Aquarells: 1780—1880, Albertina, (Wien) 1973, p. 19 8 (Joseph von) Zahn, Stiria illustrata, MhVSt, XXX, št. 296, 1882, p. 40 5 Zahn datira list v čas okoli 1810; Janko Orožen: Zgodovina Celja, III. del, Novoveško Celje (1456—1848), Celje 1930, je pod to podobo, kjer ni ime­ noval avtorja risbe in grafike, zapisal: »Celje okrog leta 1830«; Jože Curk, Razvoj celjske mestne vedute, Celjski zbornik, 1957, p. 260, ga postavlja v čas okoli 1815; Milena Moškon, Upodobitve naselij in stavb s celjskega področja: Katalog zbirke v celjskem muzeju, Celjski zbornik, 1968, p. 238, v čas okoli 1810; Jože Curk, »Vedute štajerskih trgov in mest, ČZN, n. v. 5, 1969, p. 316, pa okoli 1805 opredelil Ivan S topar1 0 z opombo, da je m orala nastati pred velikim požarom leta 1798. Takrat je m esto zgubilo baročno podobo, ki jo na veduti še vidimo — prim . zvonik opatijske cerkve s čebulasto in later- nasto streho. Mesto je imelo pred tem požarom še srednjeveško obzid­ je in tudi tega je slikar s pogledom od severa še v celoti zajel. Na Runkovo ime in njegove upodobitve naših krajev naletim o v domači literatu ri še nekajkrat. Mihael Arko1 1 je pred vojno objavil Runkovo veduto Idrije. Jožetu Curku so znane iz Stöcklove suite poleg celjske vedute še Runkove vedute Dravograda, (Gornje) Radgone, Maribora in Ptuja.'2 Sergej V rišer1 3 je objavil podobo Maribora. Grozdana Kozak1 4 je razstavila grafične liste iz Ederjeve suite in jih datirala v čas okoli 1800: M ost na Savi pri Črnučah, Pogled na Ljubelj s kranjske strani in Na ljubeljskem prelazu. N aštetim listom , ki so bili do zdaj objavljeni, dodajam o še Ljubljano, ki jo hrani Grafični kabinet N arodnega m u­ zeja1 5 v Ljubljani, en prim erek pa M estni muzej v Ljubljani, ter grafiko Tržiča, ki visi v zbirkah tržiškega m uzeja, in Škofje Loke iz Loškega m uzeja v Škofji Loki. Vse naštete upodobitve so izšle kot kolorirani bakrorezi pri založbi Stöckl ali E der na Dunaju. Stöcklove grafike je vrezoval Johann Ziegler (1749— 1802), Ederjeve pa Karl (Carl) Posti (1769— 1818). Le en sam list, ki ga danes poznamo, Ljubelj — hrani ga N arodni muzej v Ljubljani — je za Ederjevo suito vrezal Kilian Ponheimer, bržkone Ponheim er m lajši, ki je živel m ed leti 1788— 1829. Ni še natančno dognano, koliko listov je zajem ala posam ična suita, v katero so šteli tudi listi naših kra­ jev, in kateri kraji so bili upodobljeni. Kolikor jih je bilo mogoče zbrati, jih naštevam v kataloškem delu, vendar pa je seznam zagotovo nepopoln. Po ohranjenih risbah, akvarelih, gvaših in koloriranih bakrorezih vidi­ mo, k jer vse se je slikar mudil. Na Štajerskem je posnel (Gornjo) Radgo­ no, Ptuj, Maribor in Celje. Vse upodobitve so izšle v Stöcklovi suiti, gra­ fike pa je vrezal slikar in grafik Johann Ziegler, ki je leta 1802 um rl na Dunaju. S tem je datiranje teh vedut postavljeno pred leto 1802. Od koroških krajev v okviru naših m eja poznamo le Dravograd, z avstrij­ ske Koroške Celovec in Beljak in z avstrijske Štajerske Gradec. Tudi ti so izšli v Stöcklovi suiti, vrezal pa jih je Ziegler. N astanek teh upodo­ bitev časovno natančneje opredeljuje om em ba Ivana S toparja,1 6 ki je 1 0 Ivan Stopar, Stare celjske vedute, ČZN, n. v. 9, zv. 2, 1973, p. 277 " Mihael Arko: Zgodovina Idrije, Gorica 1931, p. 105 1 2 Jože Curk, Vedute štajerskih trgov in mest, ČZN, n. v. 5, Maribor 1969, p. 318, 321, 324 1 3 Sergej Vrišer: Stari Maribor, Zbirka vodnikov, Kulturni in naravni spo­ meniki Slovenije, št. 49, Ljubljana 1975, p. 5, datira veduto na začetek 19. stoletja 1 4 Grozdana Kozak: Promet na Slovenskem 17.—19. stol.: Slikovni viri iz grafične zbirke Narodnega muzeja, Ljubljana 1975, p. 26 1 5 Nanjo me je opomnila kustodinja Narodnega muzeja v Ljubljani, Grozdana Kozak, ki mi je za študij dala na voljo vse Runkovo gradivo, ki ga hrani Narodni muzej. Kustodinji Pokrajinskega muzeja v Celju, Mileni Moškon, dolgujem zahvalo za opombe in literaturo o grafiki Celja, prof. dr. Sergeju Vrišerju pa za podatke o grafikah, ki jih hrani Pokrajinski muzej v Ma­ riboru. 1 6 Ivan Stopar, Stare celjske vedute, ČZN, 1973, p. 277 veduto Celja postavil v čas okoli velikega požara leta 1798. N adaljnjo oporo za datiranje štajerskih in koroških vedut daje tu d i W alter F rodl1 7 , ki je zapisal, da je celovški okrožni urad dne 3. julija 1795 izdal dovoljenje, s katerim je smel Runk nem oteno slikati koroške kraje. Listine iz leta 1795 v Zgodovinskem arhivu v L jubljani1 8 pričujejo, da Runk ni prejel dovoljenja le za risanje vedut na Koroškem, temveč tudi na Štajerskem in K ranjskem . V teh listinah je zapisano, da je leto dni pred tem imel težave z oblastm i, zdaj pa so posam ični uradi pripo­ ročali, naj ga ne ovirajo p ri slikarskem delu in perspelctivičnem risanju krajev. Poudarili pa so, da ni dovoljeno geom etrično ali topografsko risanje. — V listini iz leta 1801,1 9 ki so jo poslali nabornim okrajem , je znova zapisano, da je R unku dovoljeno risati na Koroškem , K ranjskem in Štajerskem in Tirolskem. Vsa dovoljenja je R unk dobil s priporoči­ lom prezidenta dunajske slikarske akadem ije grofa Cobenzla. Okoli leta 1801 je R unk torej še mogel risati naše kraje, vendar je večji del risb le m oral končati m ed leti 1795—1801. To dokazujejo podobe m est (Ce­ lje, Ljubljana) in resnica, da je nekatere m ed njim i vrezal grafik Johann Ziegler, ki je um rl leta 1802. Iz dnevnikov slikarjev topografov in veduistov vemo, da so se ti radi dlje časa m udili v enem okolju in da so so se tja vračali tudi pozneje.2 0 Kljub tem u pa so vedute določenega okoliša po pravilu celota, ki ča­ sovno ni predaleč narazen. Zato vedute današnjih slovenskih krajev iz Stöcklove suite — Gornjo Radgono, Ptuj, Maribor, Celje in Dravograd — postavljam o v čas m ed leto 1795, ko je slikar prejel dovoljenje za risanje na Koroškem , K ranjskem in Štajerskem , in m ed leto 1798, ko je požar sprem enil podobo Celja. B etka M atsche von W icht, ki pripravlja razstavo Runkovih del, m e je opom nila,2 1 da grof Zinzendorf om enja v svojih spom inih, kako je grof K arl Zinzendorf leta 1796 kupil Runkovo veduto Trsta. To veduto je vrezal Anton Herzinger.2 2 Isti bakrorezec je vrezal tudi Runkovo ve­ duto Ravbarjevega stolpa pri Planini.2 3 Skico Ravbarjevega stolpa z iz­ virom Unice in Obrezovimi m lini poznamo.2 4 Na h rb tn i strani tega lista pa najdem o še eno skico, ki v obrisih s svinčnikom posnem a m orsko pristanišče — po vsej verjetnosti Trst. Runk je v okolici Planine narisal še C erkniško jezero, Grad Hasberg pri Planini, pod Ravbarjevim stol­ pom pa kar več motivov Planinske jame: pogled na izvir Unice, vhod v Planinsko jam o in pogled na Obrezove mline. Ta m otiv je vrezal Karl Posti. Po obliki črk in napisov sodeč je list založil Joseph Eder. Iz istega vzroka pripisujem Postlu in E derju tudi list gradu Hasberg. V risbi sta ohranjena še dva pogleda na skalnati vhod v Planinsko jam o (kat. št. 1 7 Walter Frodl: Kärnten in alten Ansichten, Graz-Wien (1949), p. 24 “ R/I., Fase. 151, Fol. 115 (dat. jul. 1795), 116, 117 (dat. 10. jul. 1795, 6. in 9. 7. 1795), Ljubljana, Zgodovinski arhiv 1 9 R/I, Fase. 151, Fol. 778 (dat. Ljubljana 24. 5. 1801), Ljubljana, Zgodovinski arhiv 2 0 Emilijan Cevc, Vedute slovenskih krajev iz začetka XVIII. stoletja, Kro­ nika, VIII, 2. 1959, p. 78 2 1 Pismo, dat. Heidelberg, dne 26. 4. 1977 2 2 Albertina, Sammelband D. III, 47, fol. 5 2 J Albertina, Sammelband D. III, 47, fol. 7 2 4 Akademie der bildenden Künste, Kupferstichkabinett, inv. št. 11775 32 in 33) in pogled iz Planinske jam e do Ravbarjevega stolpa, ki ga vi­ dimo na obzorju (kat. št. 36). K raški svet je R unku nudil še več motivov. Ne vemo, ali jih je sam izbiral ali jih je upodobil po naročilu, vsekakor pa je opozoril na lepoto jam e Vilenice, Pivške jam e in Črne jame. Sekundarni napisi pod risba­ mi, »Adelsberger Grotte«, so netočni. Postojnska jam a je danes tujcem res najbolj znana, vendar je bila urejena in dostopna javnosti šele leta 1818. Pred tem so že sredi 18. stoletja turisti obiskovali jam o Vilenico, Črno jam o in druge, ki jih je obiskal tudi Runk. Postojnska jam a je ena zadnjih, kam or so začeli zahajati poleg turistov tudi slikarji.2 5 Serijo Runkovih vedut s K ranjske postavljam o na konec 18. stoletja. V tej misli nas u trju je vednost, da se je okoli leta 1796 Runk mudil v Tr­ stu. Pogledi na Ljubeljski prelaz, Škofjo Loko, Ljubljano, Planinsko jamo in Idrijo — vse je vrezal Karl Posti, založil pa Joseph E der — kažejo na Runkovo pot prek Ljubelja na Gorenjsko skozi Tržič, K ranj, Škofjo Loko, Ljubljano, skozi N otranjsko in vse do T rsta. Pri tem se je posebej pomudil ob raznih pogledih na strm o tovorniško pot čez Ljubelj. Zamikala ga je Ljubljana, ki ji je posvetil največ risb. Če je v okviru cesarstva, kjer je bival, m oral leta 1795 posebej prejeti dovolje­ nje za slikanje v naravi, vendar z opom bo, da ne sme risati geom etrskih in inženirskih posnetkov, potem si težko mislimo, da bi bil v dneh Na­ poleonove Ilirije v letih 1809— 1813 prišel z avstrijskega D unaja slikat »francosko« Ilirijo. Dolga je vrsta zgodb, ki pripovedujejo, kako so na A vstrijskem in v Napoleonovih deželah zapirali in preganjali slikarje vedutiste, ker so jih imeli za vojne špijone. Glede datiranja nam da mi­ sliti napis pod upodobitvijo gradu Hasberg: »Graf Cobenzlsch Schloss Hasberg«.2 6 Zadnji iz rodu Cobenzlov, grof Philipp, je um rl leta 1810 in po njegovi sm rti je grad prešel v last grofov Coroninijev. Oporo za da- tiranje kranjskih vedut daje upodobitev Tržiča z gradom Neuhaus, ki je pogorel leta 1811. Na novo ga je pozidal m aršal Radecki.2 7 Runk je Tržič upodobil pred tem požarom, kar je najbolj razvidno prav iz oblike stare grajske stavbe. In nazadnje Ljubljana: na dveh risbah (kat. št. 20 in 21) je naslikan stolp piskačev, ki so ga podrli proti koncu 18. sto­ letja.2 8 Na risbi pristanišča ob Ljubljanici (kat. št. 21) še ne vidimo mit- niške hiše, ki je v 19. stoletju že stala. Tudi Špitalski m ost (kat. št. 20) brez m estnih vrat pričuje z gostoto kram arskih hiš in stavb ob m ostu (Mayrjeva hiša, Puchfinkova hiša itn.) o podobi Ljubljane ob koncu 18. stoletja. M estno obzidje in obram bni stolpi so še precej ohranjeni, kar tudi govori za čas pred letom 1800, saj vemo, da so začeli obzidje podi­ rati v 80. letih 18. stoletja.2 9 — Mislim, da smemo tudi Ederjevo suito z upodobitvam i K ranjske datirati na konec 18. stoletja ali kar okoli leta 1796, ko se je Runk mudil v Trstu in na K ranjskem . Kot vemo iz nje­ 2 5 Adolf Schmidi: Die Grotten und Höhlen von Adelsbere, Luee, Planina und Laas, Wien 1854 ” Akademie der bildenden Künste, Kupferstichkabinett, inv. št 11151 2 7 Cene Avguštin: Tržič in okolica, Zbirka vodnikov, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, št. 23, Ljubljana 1970, p. 24 2 8 Ljubljana. Podobe iz njene zgodovine, Založila »Kronika«, Ljubljana 1962, p. 22 2 5 o. c., p. III govega življenja, je leta 1799 že začel slikat za kneza Schwarzenberga in leta 1801 je sprejel naročila nadvojvoda Johanna. Runk šteje v vrsto slikarjev veduistov, ki so z natančnim slikanjem zapu­ stili poleg um etnin tudi zgodovinsko dokum entirane priče o starih me: stih, naseljih in izrezih iz narave. Mik Runkovih del doživimo zlasti ob pregledu njegovih gvašev. Kompozicije je gradil po znanih pravilih ho­ landskih krajinarjev 17. stoletja: poglede uokvirjajo drevesa, ospredje, k jer sedijo, hodijo in se pogovarjajo štafažne figure, je dvignjeno v obliki nizke vzpetine, tem u pa sledi poglabljajoči se pro sto r z m estno veduto, ki sega do tretjega pasu, do hribov in planin v ozadju. Štafažne figure, njihovo nošo in opravila je posnem al po značilnostih, na katere je naletel v posam ičnih krajih: na M uri in Dravi je upodobil splavarje, v podzem eljskih jam ah je posnel dom ačine z baklam i in leščerbam i, ki osvetljujejo svet kapnikov radovednim turistom , na Ljubelju je na­ risal tovornike in njihovo vprego itn. Ko je slikal vedute m est in krajev, je le-te zajel s širokim zaledjem naravnega okolja in se ni omejeval sam o na zazidane dele naselij. Grafični listi m nogokrat niso zajeli njegovih izrezov iz narave z m ikavnim i pogledi na planine, vijugaste reke, ceste in travnike, ker je bila velikost listov zaradi m er suite om e­ jena. Ko je po popotnih skicah pozneje v gvašu prirejal povečane ve­ dute, je še določneje dokazal, da je obvladal slikanje p rostora in glo­ bine pogledov; obvladal je tudi tehniko akvarela in gvaša. Pa tudi ves drugi opus, ki še ni bil objavljen, priča, da R unka ne smemo šteti le za mehaničnega, pedantnega posnem ovalca in prerisovalca narave. M orda po naročilu in iz lastnega interesa se je posvečal tudi slikanju rastlin, gorskih vrhov, dolin in ljudskih noš. Runkove vedute so dobrodošel dokum ent o podobi naših krajev ob koncu 18. stoletja in dopolnjujejo našo vednost o sprem em bah, ki so jih ti doživeli. Sprejm ljam o jih od M erianovih (1641— 1650) vedut, prek upodobitev neznanega šlezijskega popotnika z začetka 18. stoletja in do Runkovih ob koncu 18. stoletja. KATALOG DEL 1 CELJE Sl. 68 A kvarelirana perorisba, 11,1 X 25,4 cm zg. napis: S tadt Cilly Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11304 m ed leti 1795—98 Pogled na m esto z jugozahodne strani pi'ed velikim požarom leta 1798. O hranjena sta še m estno obzidje in stara, baročna kapa zvonika župnij­ ske cerkve. Dobro vidimo celjsko grofijo, ki jo je slikar bržkone še enkrat izrisal z arkadam i na dvorišču, in sicer v desnem zgornjem oglu lista. V levi zgornji polovici lista pa je narisal še posam ične hiše. Lit.: Ksenija Rozman, Ferdinad Runk in njegove upodobitve slovenskih kra­ jev, Sinteza, 43, 44, 1978, p. 91, sl. 14 (od tod cit.: Rozman, 1978) Risba s svinčnikom, perorisba, 26,8 X 46,1 cm 1. sp. napis s svinčnikom: S tadt Cilly Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11205 m ed leti 1795—98 Večja veduta m esta s severne strani pred požarom leta 1798. Desno zgoraj je skica moške figure v ljudski noši, ki je Runk v gvašu ni po­ novil (prim. kat. št. 1 in 3). Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 2 3 CELJE Gvaš, 26 X 41 cm, « spodaj prilepljen list z napisom v bistru: La ville de Cilly Dunaj, Albertina, Ö. XVIII, Bd. 16, inv. št. 4357, med leti 1795—98. V eduta m esta s severne strani pred požarom leta 1798. Po tem gvašu je Johann Ziegler vrezal bakrorez za Stöcklovo suito (kat. št. 4 in 4a). Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 3. 4 CELJE K oloriran bakrorez, 26,4 X 40,2 cm sign. 1. sp.: Runk del., Cum Priv. S. C. M., d. sp.: Ziegler sc, napis spodaj: Die S tadt Cilli / La Ville de Cilli, v sredini sp.: Wien, bey F. X. Stöckl Celje, Pokrajinski muzej, inv. št. G /V I—25, Z/296 C, m ed leti 1795—98 Veduta m esta s severne strani pred požarom leta 1798, ki jo je za Stöcklovo suito vrezal Johann Ziegel. Z leve strani proti desni se vrste: cerkev sv. Jožefa, K alvarija, stari grad, cerkev sv. M aksim ilijana in sv. Duha, opatijska cerkev in M arijina cerkev, v ozadju v sredini je Miklavžev hrib s cerkvijo in levo spodaj ob vznožju kapucinska cerkev brez stolpa. — Ivan Stopar3 0 om enja poskusni odtis te vedute brez napisov. H rani ga graški Steierm ärkisches Landesarchiv, O rtsbilder­ sam m lung, Cilli 1/2. Lit.: (Joseph von) Zahn, Stiria illustrata, Mitteilungen des Historischen Ve­ reins für Steiermark, zv. XXX. Graz, 1882, p. 40, št. 296; Jože Curk, Razvoj celjske mstne vdute, Celjski zbornik 1957, Celje, p. 260; Milena Mo- škon, Upodobitev naselij in stavb s celjskega področja: Katalog zbirke v celjskem muzeju, Celjski zbornik 1968, Celje 1968, p. 238; Jože Curk, Vedute štajerskih trgov in mest, ČZN, n. v. 5, 1969, p. 316; Ivan Stopar, Stare celjske vedute, ČZN, n. v. 9, 2. zv., 1973, pp. 266, 277, sl. na str. 278. 3 0 Ivan Stopar, Stare celjske vedute, ČZN, n. v. 9, 2 zv., 1973, p. 277, št.23 K oloriran bakrorez, 27 X 38,5 cm (obrezan list), napis »Die S tadt Cilli« je ohranjen v passe-partoutu, L jubljana, N arodni muzej, inv. št. 1013,—4156, m ed leti 1795—98. Prov.: list so kupili leta 1937 iz zbirke Hinka Ledererja v Zagrebu. Veduta m esta s severne strani pred požarom leta 1798. Prim erek iz Stöcklove suite kot kat. št. 4, le da je list obrezan in brez napisov. 5 CERKNIŠKO JEZERO Akvarel, 18 X 43 cm napisi s svinčnikom: zg.: Slivniza, v sredini nad hribom : Kreuzberg, Otok in d. zg.: Javornik; list je nalepljen na m oder karton s sekundarnim napisom 1.: F. Runk: del:, — v sredini pa: Der Z irknitzer See, Dunaj, Akademie der bildenden K ünste, K upferstichkabinett, inv. št. 5815 konec 18. stol. Prov.: v sredini kartona spodaj nalepka z natisnjenim besedilom: Der kais. Akademie / d. Bild Künste / von ihrem Mitglied / Hrn. Fr. Jäger / verhert Skica Cerkniškega jezera in Cerknice z jugozahodne strani. Ob levem robu je cerkev sv. Roka, Cerknica z dobro vidnim protiturškim ta­ borom in Slivnico, v ozadju so Križna gora, naselje Otok in Cerkniško jezero. Ob desnem robu risbe je pobočje Javornika. Desno spredaj je Dolenje jezero s cerkvijo. V ospredju sta stoječa in sedeča figura s trem i kravam i. To štafažno skupino je Runk v gvašu sprem enil (kat. št. 6) v stoječ pastirski par, čredo pa pomnožil in jo razdelil po trav­ niku. V gvašu je spustil drevesi ob levem robu, tako da je Cerkniško jezero vidnejše, bolj pa je poudaril drevo v levi tretjin i risbe in na­ tančneje izrisal druga drevesa in grmovje. List izvira iz zbirke Franza Jagra ml. (1781—1839),3 1 člana dunajske slikarske akadem ije, kot pove nalepka na m odrem papirju. Franz Jä­ ger je bil stavbenik, kam nosek in, kot njegov oče, velik zbiralec um et­ nin. Dunajski akadem iji je podaril mnogo risb — m ed njim i npr. tudi veliko število Kavčičevih del. Vse je imel zgledno nalepljene na mo­ drem kartonu, obrobljene s tušem , kot je bila navada v prvi polovici 19. stoletja, in večkrat oprem ljene z napisi o avtorju in naslovu um et­ nine. Sekundarna pisava na levem robu spodaj, »F. Runk: del:«, je iste roke, ki je na h rb tn i strani Kavčičevega akvarela (inv. št. 1093, Aka­ dem ie der bildenden Künste) zapisala: Fr. Caucig Dir: del. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 5 3 1 Theodor Frimmel: Lexikon der Wiener-Gemäldesammlungen, II, G—L, München 1914, p. 276; pismo dr. Wände Lhotsky, dat. Dunaj, 7. 5. 1974 Gvaš, 27,3 X 40,5 cm, napis pod listom (sekundaren): Runk / La Vue du Lac de Zirknitz en Car- niole; na hrb tn i strani lista napis z bistrom : Der Z irknitzer See v 1 . sp. oglu vtisnjen znak nadvojvoda Alberta, Dunaj, Graphische Sam m lung Albertina, O. XIX., Bd. 6, inv. št. 6344 konec 18. stol. Pogled na Cerknico in Cerkniško jezero z zahodne strani. Gre za na­ tančneje, v večjem form atu in v gvašu izrisano veduto (prim. kat. št. 5), ki je v grafičnem listu ne poznamo. S prim erjanjem tega gvaša z drugim i — k jer poznamo potek Runkovega dela od akvarelne skice, zrisane v naravi, do poznejše risbe v gvašu, ki jo je slikar napravil v ateljeju — m orem o sklepati, da je bil tudi ta gvaš predloga za grafika. V prim erjavi z akvarelom (kat. št. 5) se vidi, da je slikar v ateljeju prikrojeval posam ične motive, im enitno pa je obvladal slikanje pove­ čanih vedut, izrisanih po m ajhnih, v naravi posnetih skicah. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 7 7 ČRNA JAMA Bistr, 10,7 X 18,2 cm, d. sp. napis v gotici: G rotte S. / M agdalena / auf dem K arst Dunaj, Akademie der bildenden K ünste, K upferstichkabinett, inv. št. 11780, konec 18. stol. Upodobljena je vhodna dvorana Črne jam e, ki so jo nekoč imenovali M agdalenengrotte. Uvršča se m ed jam e v Pivški kotlini. Obiskovali so jo že v 18. stoletju. Popotnike so za napitnino vodili domačini, ki so jim svetili z baklam i in trskam i. 8 DRAVOGRAD Sl. 70 Svinčnik, akvarel, 11 X 29 cm, 1. zg. napis (v gotici): U nter D rauburg / an d. Drau Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 9500 Trg je zajet z južne strani s pogledom na stari grad in naselje s cerkvijo sv. Vida. Na desni strani lista je slikar nadaljeval veduto dravograjske okolice s pogledom na desni breg Drave do gradu Puchenstein oz. Bu­ kovje. Nad njim je napis »Ruine Bleyburg«. Jože Curk om enja,3 2 da je v Stöcklovi suiti izšel kolorirani bakrorez Dravograda s pogledom na (trg z juga, in pravi, da sta risar in rezec neznana. Bržkone gre za Runkovo risbo in Zieglerjev bakrorez iz Stöc- 3 2 Jože Curk, Vedute štajerskih mest in trgov, ČZN, n. v. 5, 1969, p. 318 klove suite in za soroden pogled. — Risbo je Runk verjetno posnel ob istem času, ko je risal M aribor, Ptuj, (Gornjo) Radgono in Celje, tj. okoli leta 1798. Lit.: Jože Curk, Vedute štajerskih trgov in mest, ČZN, n. v. 5, 1969, p. 318. 9 GORNJA RADGONA Sl. 71 Gvaš, 27 X 41 cm, spodaj nalepljen list z napisom v bistru: Le ville de R adkersbourg et le chateau de ce nom, Dunaj, Albertina, Ö. X V III, Bd. 16. inv. št. 4353, okoli leta 1798. Veduta z zahodne strani in s pogledom na današnji avstrijski del Rad­ gone. Na desni strani je na vrhu hriba radgonski grad, ki je danes na slovenski strani. — Kompozicijo je v bakru posnel Johann Ziegler za Stöcklovo suito (kat. št. 10). — Runk je upodobil tudi splav na Muri s trem i prevozniki sodov, na bregu pa stojita grabljici v štajerski noši. 10 (GORNJA) RADGONA Koloriran bakrorez, 32 X 42,7 cm, sign. 1. sp.: Runk del., Cum Priv. S. C. M., d. sp.: Ziegler sc., napis v sredini sp.: Wien bey F. X. Stöckl, M aribor, Pokrajinski muzej, inv. št. 7997, okoli leta 1798. Prov.: grafiko je pridobilo M uzejsko društvo M aribor pred letom 1914. List iz Stöcklove suite, ki ga je vrezal Johann Zigler po Runkovi risbi (kat. št. 9). Lit.: Jože Curk, Vedute štajerskih trgov in mest, ČZN, n. v. 5, 1969, p. 318. 1 1 IDRIJA Sl. 72 Akvarel, 26,2 X 45,5 cm, d. sp. napis s svinčnikom: Zinoberfabrique, 1. sp. (sekundarno): Idria, na hb rtn i strani lista risba s svinčnikom in napis: Zinober Fabrik in Idria, Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11153, konec 18. stoletja. Pogled s severovzhodne sti'ani. V sredini so grajsko poslopje, nekdanja danes podrta župnijska cerkev in grablje na Idrijci, ki so jih postavili zaradi plavljenja jam skega lesa. Na desni strani zgoraj je Kalvarija. 12 IDRIJA K oloriran bakrorez, 34 X 43,2 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Posti sculps, napis sp.: Ansicht der Kais. Kön. B ergstadt Idria im Herzogthum Krain / Vue de la Ville Im p. Roy. Idrie dans la Duche de Carniole, sp. v sredini: Wien bey Jos. Eder, L jubljana, N arodni muzej, inv. št. 346, konec 18. stoletja. Prov.: na hrb tn i strani napis s svinčnikom: Nakup Fr. Ravenegg, šiška 5/6 1912 Pogled s severovzhodne strani. Grafična upodobitev vedute kat. št. 9, le da je pogled ob straneh uokvirjen z drevesi in grmovjem. List je vrezal Karl Posti (1769— 1818), založil pa Joseph Eder. Poškodovan prim erek, 39 X 26 cm, brez napisov, hrani M estni muzej v Idriji. Lit.: Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, Celje 1928, p. 911 (repr.); Mihael Arko: Zgodovina Idrije, Gorica 1931, repr. na str. 105; Jurij Bavdaž, Idrija, pismo dne 1. 9. 1977. 13 KRANJ Sl. 73 Akvarel, 27 X 47 cm, 1 . sp. napis s svinčnikom (v gotici): S tadt K rainburg an der Sau, Dunaj, Akademie der bildenden K ünste, K upferstichkabinett, inv. št. 11152, konec 18. stoletja. Pogled z južne strani na star, lesen Savski most. Nad njim so grad Ki- selstein, župnijska cerkev, rožnovenska cerkev in cerkev na Pungertu z obram bnim obzidjem in stolpom. Na levi strani vedute je nekdanja kapucinska cerkev. V ozadju so Kamniške planine, na levi strani pa se odpira pogled proti Savski dolini in Naklemu. 14 LJUBELJ, cesta čez Ljubelj s kranjske strani K oloriran bakrorez, 43,9 X 33 cm, sign. 1 . sp.: Runk del, d. sp.: C. Posti sculps, napis sp.:: Landstrasse über den Berg Loibl von Seite des Herzogthum K rain / La grand chem in sur le Mont Loibl du cote de Carniole, v sredini sp.: Wien bey Joseph Eder, Ljubljana, N arodni muzej, inv. št. 3881, konec 18. stoletja. Upodobitev za Ederjevo suito, ki jo je vrezal Karl Post. Pogled na lju­ beljski prelaz s kranjske strani. — Med risbam i, ki jih hrani Akademie der bildenden Künste na Dunaju, je še nekaj risb, ki jih bo treba geo­ grafsko opredeliti. Med njim i je, vsaj tako se mi zdi, še nekaj pogledov na ljubeljsko cesto s kranjske strani. Risba za pričujoči bakrorez je vložena pod št. 9429. Lit.: Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, Celje 1928, p. 581 (repr.); Grozdana Kozak: Promet na Slovenskem 17.—19. stol.: Slikov­ ni viri iz grafične zbirke Narodnega muzeja, Ljubljana 1975, p. 26; Rozman, 1978, p. 91, sl. 11. 15 LJUBELJ, pogled proti K ranjski K oloriran bakrorez (sivo laviran), 34 X 43 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Ponheim er sc., napis sp.: Aussicht von der Höhe des Berges Loibl gegen das Herzog­ thum K rain / Vue du haut de la M ontaigne de Loible vers le Duchet de Carniole, v sredini sp.: W ien bey Joseph E der Ljubljana, N arodni muzej, inv. št. 4126, konec 18. stoletja. List za Ederjevo suito, vendar to k rat delo bakrorezca Ponheim erja. Lit.: Grozdana Kozak: Promet na Slovenskem 17.—19. stol.: Slikovni viri iz grafične zbirke Narodnega muzeja, Ljubljana 1975, p. 26 (repr. na naslovni strani kataloga). 16 LJUBLJANA, pogled s Tivolskega gradu Sl. 74 Akvarel, 23,8 X 42 cm, 1 . sp. napis s svinčnikom, prevlečen s tušem : Sitadt Laybach von Thurn aus, na h rb tn i strani lista risba hribov, Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11150, konec 18. stoletja. Pogled na Ljubljano s Tivolskega gradu, ki ga vidimo v obrisih na desni strani risbe. V ozadju je panoram a Ljubljane. Z leve v desno se vrste: šentpetrska cerkev, v ospredju kom pleks diskalceatskega sam ostana s cerkvijo, frančiškanska cerkev (nekoč avguštinska), stolnica, m agistrat, uršulinke, Križanke in na desnem robu trnovska cerkev. Pod gradom desno je šentjakobska cerkev, pod grajskim hribom pa cerkev sv. Flo­ rijana. Pom em bna je upodobitev ljubljanskega gradu s Stolpom piska­ čev, ki ga vedute 19. stoletja več ne prinašajo. — Pričujoči akvarel je skica za popolnejšo predlogo, ki je ne poznamo, vendar je bil po njej vrezan bakrorez (kat. št. 17, 17 a in 18). 17 LJUBLJANA, pogled s Tivolskega gradu K oloriran bakrorez, 38,3 X 49,2 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Positl sc., napis sp.: Ansicht der H aupstadt Laybach im Herzogthum Krain / Vue de la Ville capitale de Laybach en Carniole, v sredini sp.: Wien bey Jos. Eder, Ljubljana, N arodni muzej, inv. št. 4068, konec 18. stoletja. Z ajeta je enaka panoram a m esta kot na akvarelu (kat. št. 16), le da je obogatena z oblaki na nebu, z natančno izrisanim gradom Thurn in s štafažnim i figurami: na cesti vidimo voznika s parom konj, v ospredju se pogovarjata fant in dekle, v ozadju odhaja m oška figura. Lit.: Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, Celje 1928. p. 121 (repr.). 17 a LJUBLJANA, pogled s Tivolskega gradu K oloriran bakrorez, 34 X 44,5 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Posti sc., napis 1 . sp.: Ansicht der H aupstadt Laybach / im Herzogthum Krain / Vue de la Ville capitale de Laybach / en Carniole, napis sp. v sredini: Wien bey los. Eder, Ljubljana, Mestni muzej, inv. št. 2111, konec 18. stoletja. Replika bakroreza kat. št. 17. 18 LJUBLJANA, pogled s Tivolskega gradu Bakrorez, nekoloriran, 38,3 X 49,2 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Posti sc., napis spodaj: Ansicht der H auptstadt Laybach im Herzogthum Krain / Vue de la Ville capitale de Laybach en Carniole, v sredini sp.: Wien bey Jos. Eder, Ljubljana, N arodni muzej, inv. št. 4069, konec 18. stoletja. Replika bakroreza kat. št. 17 in 17 a, le brez laviranih oblakov in hribov v ozadju. 19 LJUBLJANA Sl. 75 Risba s svinčnikom, lavirana perorisba s tušem , 11,3 X 30,5 cm, d. zg. napis s svinčnikom: Laybach, sp. obrezan napis (v gotici): Stadt Laybach, na h rbtni strani skicirana pokrajina, del m estnih hiš, hrib z gradom (ljubljanskim ?), hrib s kvadratastim stolpom, Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11750, konec 18. stoletja. Pogled na desni in levi breg Ljubljanice, in na ljubljanski grad z vzhodne strani. N atančno so izrisani obram bni stolpi, grajsko obzidje z vzhodne strani, pogled na stavbe ob desnem bregu Ljubljanice, Špi­ talski (Spodnji) m ost s kram arskim i hišam i, uršulinska cerkev in na desni strani risbe nekdanja avguštinska, današnja frančiškanska cer­ kev. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 13. 20 LJUBLJANA Sl. 76 Akvarel, 23,7 X 43 cm, 1 . sp. s svinčnikom (v gotici): Laybach, na hrb tn i strani risba s svinčnikom (panoram a nekega mesta), Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11148, konec 18. stoletja. Pogled na m esto od frančiškanske (nekdanje avguštinske) cerkve proti Špitalskem u m ostu, nekdanjem u špitalu na desnem bregu Ljubljanice (tam, k jer je danes K resija), na stavbo — prednico današnjega Filipo­ vega dvorca — in na del m estnega obzidja z obram bnim i stolpi v smeri proti Čevljarskem u (Gornjemu) m ostu, na katerem še stojijo kram ar­ ske hiše. Pod grajskim hribom je na levi strani stolnica brez kupole (kupolo so pozidali šele 1841. leta). Risba je pom em bna zaradi upodo­ bitve grajskega kom pleksa s Stolpom piskačev, natančno izrisanih kra­ m arskih hiš, pogleda na Špitalski m ost brez m estnih vrat, ki so jih podrli 1786, in zaradi števila kram arskih hiš. Po letu 1785 jih je bilo že 19.3 3 — E nonadstropna hiša na desni strani m ostu je hiša ranocelnika in cerkvenega ključarja Jožefa Puchfinka, hiša na levi strani m ostu pa je prednica današnje Centralne lekarne. Bila je last lekarnarja Jožeta M ayrja, pozneje pa trgovca Bučerja.3 4 Dobro vidimo baročno fasado na levem bregu Ljubljanice, tam , k jer je danes palača v Wolfovi ulici 1. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 1 21 LJUBLJANA, pristanišče na Bregu Sl. 77 Svinčnik, lavirana perorisba s tušem , 10,3 X 26,8 cm, ob spodnjem robu napis (v gotici): S tadt Laybach aus dem Platze vor dem Bar. Zoisischen Hause, na h rbtni strani skica s svinčnikom: cerkvena fasada, zvonik, stavbi z napisi barv (roth itn.), na listu sam em v sredini skici s svinčnikom: Leskovčeva hiša in še neka stavba; Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11749, konec 18. stoletja. 3 3 Rudolf Andrejka, Zgodovina kramarskih hišic v Prešernovi ulici, Kronika, V, št. 1 , 1938, p. 21 3 1 Idem, o. c., p. 21; št. 4, p. 204 (repr.) Na levem bregu je Zoisova hiša, grajena v letih 1765— 1770, z enim p r­ vih em pirskih portalov v Ljubljani. Za njo se vrste baročne fasade, Le- skovčeva hiša z nadstropnim i pomoli, ki si jih je slikar — m orda zaradi slikovitosti — še enkrat skiciral v sredini risbe. Bregova Ljubljanice povezuje Čevljarski (Gornji) most, ki je poln lesenih kram arskih hiš. Tudi na desnem bregu Ljubljanice je upodobljena vrsta hiš. Med njim i izstopata zadnji dve z bogato razčlenjenim a baročnim a fasadam a. G raj­ ski hrib je viden z jugozahodne strani. Naslikani so utrdbeni stolpi in Stolp piskačev. V pristanišču še ne stoji m itniška hiša, ki jo ugledamo npr. na Wolfovi litografiji iz 1. polovice 19. stolötja, posneti po Maurer- jevi risbi.3 5 Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 1 22 LJUBLJANA, m ost na Savi pri Črnučah Koloriran bakrorez, 37,4 X 48,4 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: C. Posti sc., napis sp.: Die Brücke über die Sau bey Laibach / Vue du Pont Sur la Riviere Sau aupres de Laibach v sredini sp.: Wien bey Jos. Eder; Ljubljana, N arodni muzej, inv. št. 3696, konec 18. stoletja. List iz Ederjeve suite je vrezal K arl Posti. Za zdaj ne poznamo niti skice niti popolnejše predloge, po kateri je bil list vrezan. Lit.: Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, Celje 1928, p. 577 (repr.); Grozdana Kozak: Promet na Slovenskem 17.—18. stol.: Slikovni viri iz grafične zbirke Narodnega muzeja, Ljubljana 1975, p. 26. 23 LJUBLJANA, slapovi Ljubljanice pri Fužinah Akvarel, 25,3 X 42,9 cm, 1 . sp. s svinčnikom (v gotici): Aus dem Schloss zu K altenbrunn, Lay­ bachfall, Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11149 konec 18. stoletja. Pogled na slapove Ljubljanice z gradu Fužine (K altenbrunn), ki ga je uničila industrija, nekoč pa je bil priljubljena izletniška točka Ljub­ ljančanov. Runk je poudaril slapove in km ečke hiše okoli njega. V ozad­ ju na levi strani vidimo hrib sv. Urha s cerkvijo. — Po slikarskem na­ činu — nakazana drevesa, grmovje, natančno izrisan m otiv s slapovi in hišami, napis, ki pojasnjuje motiv, itn. — sklepamo, da gre za prvo skico tega pogleda, za katerega pa ne vemo, če ga je slikar ponovil tudi v gvašu, ga oprem il s štafažnim i figuram i in ga pripravil za vrezo­ vanje v baker. 3 5 Ljubljana. Podobe iz njene zgodovine, Ljubljana 1962, pp. 18, 19 (repr.) 24 MARIBOR Sl. 78 Svinčnik, akvarel, 26,7 X 44,4 cm, napis s svinčnikom d. sp.: M arburg; risba je naslikana na hrb tn i strani starejšega grafičnega lista z napi­ som: Abbildung der 1793 zu Wien im tiefen Graben nachts von 29. zu 30. Novem ber ausgebrochenen Feuerbrust / von Seite des Salzgries; Dunaj, Akademie der bildenden K ünste, K upferstichkabinett, inv. št. 11227, okoli leta 1798. Pogled na m esto z jugozahodne strani proti M alečniku in cerkvi na Gorci, ki jo vidimo v ozadju. Na desnem bregu Drave je cerkev na Ta­ boru. Na panoram i m esta se vrste z leve v desno: bastija, sodni stolp, »Benetke«, m inoritski sam ostan s cerkvijo brez stolpa, Žički dvor, v ozadju je župnijska cerkev, cerkev sv. Duha, Alojzijeva cerkev s kolegi­ jem in stolpičem , grajski stolp, kom pleks svobodnega dvora in cerkev vseh svetnikov z zvonikom. Desno od m ostu sta vidna Židovski in Vod­ ni stolp. V Pristanu je zahodno od starega m ostu sedem m esnic in m it­ nica, vzhodno pa v rsta nadstropnih stavb, ki segajo do Vodnega stolpa. Slikar sii je zaznamoval tudi posebnost plovbe na Dravi s splavi, vodne m line na čolnih in delo v Pristanu, ki je še bolj zaživelo na risbi v gvašu (kat. št. 25). Risba M aribora znova priča, da m oram o Runkova dela razdeliti v tri stopnje: na skici, m nogokrat na delno akvarelirani risbi, je slikar ob robeh preskušal in uravnaval čopič ali pero (gl. lise desno in levo zgo­ raj). Zaznamoval si je glavne značilnosti m esta, noše in druge poseb­ nosti življenja in dela. Druga stopnja je natančno izrisan akvarel ali gvaš, oprem ljen s štafažnim i figuram i, rastlinjem , drevjem , hribi, ska­ lam i in oblaki. Gre za liste večjega form ata, vendar s pogledom na m anjši del vedute, kot si jo je slikar skiciral v popotno skicirko. Tretjo stopnjo kaže grafični list, ki ga je bakrorezec vrezal v ploščo, da so mo­ tiv razmnoževali. Ena opornih točk za datiranje Stöcklove suite post quem, za katero je Johann Ziegler vrezal bakroreze po Runkovih predlogah, je prav ta list. Runk je za risbo uporabil star grafični list, ki im a vtisnjeno letnico 1793. 25 MARIBOR Sl. 79 Gvaš, 26,5 X 41,5 cm, spodaj prilepljen list z napisom v bistru: La ville de M arburg Dunaj, Albertina, Ö. X V III, Bd. 16, inv. št. 4354, okoli leta 1798. Pogled z jugozahodne strani. V gvašu dokončno izrisana podoba m esta po predlogi (kat. št. 24). Veduto je vrezal Johann Ziegler za Stöcklovo suito (kat. št. 26). 26 MARIBOR K oloriran bakrorez, 35,1 X 46,1 cm, sign. 1 . sp.: Runk. del., d. sp.: Ziegler sc., napis sp.: Die S tadt M ahrburg / La Ville de M ahrburg, 1 . sp.: Cum Priv. S. C. M., v sredini sp.: Wien bey F. X. Stöckl; Ljubljana, N arodni muzej, inv. št. 4125, okoli leta 1798. M aribor z jugozahodne strani. Prim erek lista iz Stöcklove suite, ki jo je vrezal Johann Ziegler. B akrorez posnem a Runkovo veduto, znano v gva- šu (kat. št. 25). Lit.: Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, Celje 1928, p. 125 (repr.); Jože Curk, Razvoj mestne vedute, Kronika, IX, 1961, p. 151; Jože Curk, Vedute štajerskih trgov in mest, ČZN, n. v. 5, 1969, p. 321. 26 a MARIBOR K oloriran bakrorez, 32 X 42,3 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Ziegler sc., 1 . sp.: Cum Priv. S. C. M., v sredini sp.: Wien bey F. X. Stöckl; M aribor, Pokrajinski m uzej, inv. št. 7996, okoli leta 1798. Replika bakroreza kat. št. 26. 27 NOTRANJSKA REKA Svinčnik, tuš, 10,8 X 18,2 cm, napis d. zg. z bistrom in svinčnikom: die Reka bey S. Cantian / auf dem K arst / Ausfluss — Zynob. ad 2 Beyfluss Dunaj, Akademie der bildenden K ünste, K upferstichkabinett, inv. št. 11765 konec 18. stoletja. Upodobljena je N otranjska reka pri Škocjanu. U trjeni srednjeveški Škocjan vidimo nad skalam i na levi strani risbe. — H istorisches Mu­ seum der Stadt Wien na Dunaju hrani gvaš (inv. št. 101.570), na katerem je upodobljena podzem eljska jam a s pogledom p roti škocjanski cerkvi. 28 NOTRANJSKA REKA kolorirn bakrorez, 33,7 X 43,8 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Posti Sculp. napis sp.: La Riviere de Reka apres de St. Cantian sur le K arst / Die Reka bey St. Cantian auf dem K arst napis sp. v sredini: Wien bey Jos. E der Ljubljana, Arhiv Slovenije konec 18. stoletja. List iz Ederjeve suite je vrezal Karl Posti. Originalno risbo hrani H isto­ risches M useum der S tadt Wien (inv. št. 101.570). Svinčnik, akvarel, 26,1 X 37,1 cm, v sredini napis s svinčnikom na skali: M. T H E R E SIA ..., sp. d. na k ar­ tonu (sekundaren napis): Adelsberg, na hrbtni strani risba s svinčnikom: arh itek tu ra in napis v gotici: Ende; Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstchkabinett, inv. št. 11782, konec 18. stoletja. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 1 5 30 PLANINA, grad Hasberg Sl. 80 Risba s svinčnikom, akvarel, 26,6 X 46,8 cm, 1 . sp. s svinčnikom (v gotici): Graf Cobenzlsch Schloss Hasberg am Unz; Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11151, konec 18. stoletja. Runk se je m oral dlje časa m uditi v okolici Cerknice, Planine, Škocjan­ skih in drugih kraških jam . O tem pričajo risbe teh krajev ali posam ič­ nih znam enitosti in lepot tega dela nekdanje K ranjske. Zajet je pogled na baročni grad H asberg s parkom , dvoram nim stopni­ ščem in teraso, baročno fasado in kapelo ob strani, na levi polovici ris­ be pa se odpre pogled do Planine. Runkove risbe, in ta m ed njim i, pri­ čajo, da je slikar naročene ali po lastni volji izbrane objekte risal s širo­ kimi pogledi v okolico in ni le suhoparno in natančno prerisoval poseb­ nosti m estne vedute in gradov. Napis »Graf Cobenzlsch Schloss H asberg am Unz« vzbuja misel, da je list nastal pred letom 1810, ko je um rl zadnji lastnik iz rodu Cobenz- lov, Philipp Cobenzl. G radu bi se sicer moglo tudi pozneje držati Co- benzlovo ime, vendar nam p ri d atiran ju na konec 18. stoletja pomaga bakrorez iz Ederjeve suite (kat. št. 31). 31 PLANINA, grad Hasberg Koloriran bakrorez, 32,4 X 47 cm, sign. 1 . sp.: Runk. del., d. sp.: Carl Posti Sc., napis sp.l: Schloss H asberg an der Unz / Le Chateau de H asberg sur 1’Unz, na hrbtni strani napis z bistrom v gotici: Schloss Hasberg an der Unze / in Krain; L jubljana, zasebna last, konec 18. stoletja. List je bil restavriran in bržkone sekundarno prirejen kot izrezanka: izrezana so grajska okna in tek Unice. Na izrezanih m estih je na hrbtni strani nalepljen prozoren papir, ki je na vodni gladini m odro obarvan, na grajskih oknih pa rdeče. Če list pogledamo proti svetlobi, se zasveti vodna površina, v gradu pa »zažarijo« luči. M anjka nam vmesni člen m ed akvarelirano risbo (kat. št. 29) in priču­ jočo grafiko. Grafika je obogatena s štafažnim i figuram i, čredo, ki se napaja ob vodi, in na levi strani s flankirajočim i drevesi, ki nekoliko zakrivajo pogled na Planino. V prim erjavi z risbo je na grafiki pogled na grad malo sprem enjen: določneje je zajeta leva stran fasade. Po napisu in obliki črk vidimo, da gre za list iz Ederjeve suite, ki jo z listi K ranjske datiram o na konec 18. stoletja (spomnimo se upodobitev Ljubljane in Tržiča). 32 PLANINA, mlini na Unici in Ravbarjev stolp Svinčnik, akvarel, 10,5 X 16,1 cm, d. zg. napis z bistrom (v gotici): Ausfluss des Unzes bey Planina, na hrbtni strani: Morsko pristanišče, risba s svinčnikom; Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11775, konec 18. stoletja. Risba je skica za veduto, ki jo poznamo tudi v akvatinti. Vrezal jo je grafik Anton H ertzinger (kat. št. 33). Da slikarja ni vodila pot le do bližnjih kraških jam , pove skica na hrbtni strani lista. Ta kaže m orsko pristanišče, bržkone kar Trst, kjer se je slikar m udil m ed leti 1795—1796. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 4 33 PLANINA, mlini na Unici in Ravbarjev stolp Akvatinta v rjavem , 44,5 X 60 cm, 1 . sp. sekundarni napis: F. Runk, d. sp.: A. H ertzinger Sc. / Vienne, napis v sredini spodaj: Ruine en Carniole; Dunaj, Albertina, D. III. 47, p. 7, konec 18. stoletja. Poudarjena sta Obrezov mlin in Ravbarjev stolp, veduto pa poživljajo štafažne figure v pogovoru, pastirja, čreda ovac itn. Med risbo kat. št. 32 in to grafiko m anjka vmesni člen — gvaš, ki ga danes ne poznamo. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 6 34 PLANINSKA JAMA, vhod Risba s svinčnikom, sivo lavirana, 10,6 X 17,2 cm, v sredini napis s svinčnikom: Unz bey Planina, napis na reki (z bistrom in v gotici): Unz, na hrbtni strani: skica skal; Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11778, konec 18. stoletja. Pogled na vhod v Planinsko jam o. Prim. še kat. št. 35. Risba s svinčnikom, lavirana s tušem , 11 X 17,5 cm, na hrb tn i stran i lista: voda, skale in d. zg. napis: Planina (sekundarno) in z bistrom (v gotici): am Unz; Dunaj, Akademie der bildenden K ünste, K upferstichkabinett, inv. št. 11777, konec 18. stoletja. Pogled na vhod v Planinsko jam o s skalnim obrežjem in na izvir Unice. Prim . kat. št. 34. 36 PLANINSKA JAMA, izvir Unice Svinčnik, lav. s tušem , 10,9 X 18 cm, d. sp. napis (z bistrom v gotici): aus der G rotte bey Planina an Unz, na hrb tn i strani lista risba s svinčnikom: Izliv Unice, d. zg. napis z bistrom : Eingang in die G rotte / bey Planina / oder Aus­ fluss des Unzes; Dunaj, Akademie der bildenden K ünste, K upferstichkabinett, inv. št. 11776, konec 18. stoletja. Risba je zajeta iz notranjščine jam e s pogledom na izvir Unice. V ozadju na levi strani vidimo Ravbarjev stolp. 37 PLANINSKA JAMA, izvir Unice Gvaš, 27,2 X 41 cm, napis pod gvašem v sredini: Runck / La Vue de L’entree de la Untz, hors d ’ une grotte des M ontaignes, na h rbtni strani napis z bistrom : Ausfluss der Untz aus der G rotte bey Planina, v 1 . sp. oglu vtisnjen znak nadvojvoda Alberta, Dunaj, Albertina, ö . XIX, Bd. 6, inv. št. 6343, konec 18. stoletja. Poudarjeni so skalnat vhod v Planinsko jam o, izvir Unice s slapovi in nekdanja poslopja Obrezovega mlina. Predloga je bila natančno ponov­ ljena na grafičnem listu Ederjeve suite (kat. št. 38). Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 9 38 PLANINSKA JAMA, izvir Unice koloriran bakrorez (nedokončano koloriranje), 35,4 X 46 cm, sign. 1 . sp.: Runk del., d. sp.: Posti sc., napis sp.: Ausfluss des Unzes aus der G rotte bey Planina / L’ ecoule- m ent de L'Unze de la G rotte pres de Planine, sp. v sredini: Wien bey Jos. Eder; L jubljana, N arodni muzej, inv. št. 265, konec 18. stoletja. Grafični list Ederjeve suite, ki ga je po Runkovi predlogi (kat. št. 37) vrezal K arl Posti. Lit.: /osip Mal: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba, Celje 1928, p. 511 (repr.); Rozman, 1978, p. 91, sl. 8 39 PTUJ Sl. 81 Gvaš, 27 X 41,2 cm, spodaj prilepljen list z napisom v bistru: La Ville de Pettau sur la Drau, v 1 . sp. oglu znak nadvojvoda Alberta; Dunaj, Albertina, Ö. X V III, Bd. 16, inv. št. 4355, okoli leta 1798. M estna veduta z jugozahodne strani. Na levi je dom inikanski sam ostan, nato župnijska cerkev sv. Ožbolta, stari m ost čez Dravo in desno od njega okrogel obram bni stolp, za njim pa m inoritski sam ostan s cer­ kvijo. Po Dravi plava čoln. Na desnem bregu je vrsta hiš, kritih s slamo in tipičnih za to okolje. — Veduto je za Stöcklovo suito vrezal Johann Ziegler (kat. št. 40). 40 PTUJ Koloriran bakrorez, 32 X 42,3 cm sign. 1. sp.: Runk del, d. sp.: Ziegler sc., 1. sp.: Cum. Priv. S. C. M, v sredi sp.: Wien bey F. X. Stöckl; M aribor, Pokrajinski muzej, inv. št. 7998, okoli leta 1798. List iz Stöcklove suite, ki ga je vrezal Johann Ziegler, posnem a vse nadrobnosti m esta in obm estnega življenja s čolnom na Dravi, tovor­ niki na desnem bregu, hišam i, kritim i s slamo in podobnim , kar poznamo že z Runkovega gvaša (kat. št. 39). Lit.: Jože Curk, Vedute štajerskih trgov in mest, ČZN, n. v. 5, p. 324 41 RAKOV ŠKOCJAN Bistr, 10,8 X 18 cm napis v sredini z bistrom (gotski): bey Adelsberg / in Krain Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinctt, inv. št. 11779, konec 18. stoletja Upodobljena je Škocjanska jam a s kapniki in z zavarovano potjo z m ostom . 42 ŠKOFJA LOKA, sl. 82 Sl. 82 Risba s svinčnikom, delno akvarelirana, 19,6 X 45,5 cm, 1. sp. napis (v gotici): Bischoflak (!); Dunaj, Akademie der bildenden Kiinste, K upferstichkabinett, inv. št. 11597, konec 18. stoletja Risba m esta od severovzhodne strani brez štafažnih figur in izrisanih dreves. Na levi je zajet pogled proti Poljanski dolini in Ajmanovemu gradu. Dobro so vidne stara kašča, špitalska cerkev, cerkev sv. Jakoba, kom pleks uršulinskega sam ostana in vrh hriba grajsko poslopje z ob­ ram bnim i stolpi, obzidjem in še neporaženim stolpom sredi dvorišča. Desno izpod hriba vidimo Selški obram bni stolp, kapucinsko cerkev brez zvonika, starološko cerkev in starološki grad, v ozadju pa Lubnik. — Vmesni člen m ed to veduto in grafičnim listom z Ederjeve suite (kat. št. 43) m anjka, vendar je tudi ta m oral zajeti v ožjem obsegu loško veduto, in sicer tako, da je bil spuščen pogled na Staro Loko. 43 ŠKOFJA LOKA Akvareliran bakrorez, 30,7 X 41,5 cm sign. 1. sp.: Runk del, d. sp.: Posti sc., napis sp.: Ansicht der Stadt Bischoflack / in Herzogthum Krain / Vue de la Ville Bischoflak / en Carniole, v sredini sp.: Wien bey Jos. Eder; Škofja Loka, Loški muzej (brez št.), konec 18. stoletja Bakrorez iz Ederjeve suite, ki ga je vrezal Karl Posti po Runkovi pred­ logi, vendar v ožjem obsegu, kot ga zajem a tem eljna skica (kat. št. 42). Zajet je le pogled do drevesa na desni strani za kapucinsko cerkvijo in brez starološkega gradu in starološke cerkve. Loški muzej hrani še en prim erek te vedute v bakrorezu, le da je list obrezan in zato brez napisov. Meri 27 X 39,5 cm. 44 TRŽIČ, Sl. 83 Risba s svinčnikom , akvarel (tuš, m odra reka, zeleno pobočje), 27 X 45,2 cm, 1. sp. (v gotici): Graf Auersbergischer M arkt Neum ärktel an der Fei­ stritz, 1. zg. napis s svinčnikom: Loibl; Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11156, konec 18. stoletja Tudi pri veduti Tržiča je Runk v risbi širše zajel pogled na trg, kot je bil ta pozneje upodobljen na grafičnem listu. Risbo je posnel od jugo­ vzhodne strani. Z desne strani — od cerkve sv. Jožefa — zdrsi pogled m im o župnijske cerkve do vrha griča z gradom Neuhaus, ki ga je leta 1811 uničil požar. Pod gradom na levi strani je cerkev sv. Andreja z baročno, čebulasto kapo zvonika in tržno naselje ob glavni ulici. Na levi strani lista zaznam uje napis »Loibl« — ljubeljski prelaz. 45 TR2IČ K oloriran bakrorez, 32,5 X 45 cm, napis bržkone pod passe-partoutom ; Tržič, Muzej, inv. št. 406, konec 18. stoletja List je vrezal Karel Posti. Po obliki napisov sodeč gre za Ederjevo suito. Postlov bakrorez (Postlovo avtorstvo bakroreza sporoča napis na razglednici, ki jo je izdal Muzej v Tržiču) posnem a le srednji del Runkove skice (kat. št. 44) brez cerkve sv. Jožefa na desni strani in brez pobočij na levi strani. Dodane so štafažne figure in natančno, vendar po fantaziji zrisana drevesa in grmovje. 46 VILENICA Risba s svinčnikom, 10,7 X17,6 cm, 1. sp. z bistrom (v gotici in latinici): G rotte Cornial (!) auf dem K arst, na h rbtni strani lista (risba s svinčnikom): risba skal; Dunaj, Akademie der bildenden Künste, K upferstichkabinett, inv. št. 11781' konec 18. stoletja Upodobljen je vhodni del jam e Vilenice. Napis »Cornial« bi m oral biti zapisan kot Corgnial, kar je popačena oblika nem ške besede »Korn- halle« — nekdanje žitno skladišče v Lokvi pri Divači, k jer je ta jam a. Lit.: Rozman, 1978, p. 91, sl. 10 47 VILENICA Akvatinta v rjavem , 40,3 X 58,3 cm, Dunaj, Albertina, D. III, 47, p. 6, konec 18. stoletja Jam a Vilenica je bila dobro znana že sredi 18. stoletja. Pred odkrit­ jem n otranjih prostorov Postojnske jam e leta 1818 je uživala m ed­ narodni sloves največje in najlepše jam e na Krasu. Mislijo, da jo je 1660. leta obiskal cesar Leopold I, ko se je m udil v bližnji Lipici. Runk je upodobil slikoviti vhodni del s stebrom , k jer dom ačini z ba­ klam i osvetljujejo notranjščino. Eden m ed njim i pravkar prižiga trsko ob leščerbi, dva tu rista pa zam aknjeno gledata lepoto jam e. Zahvaljujem se dr. Wciiuli Llwtsky, Akademie der bildenden Künste, Kup­ ferstichkabinett, Dunaj, ki me je opomnila na Runkove upodobitve Ljub­ ljane in me spodbudila, da sem pregledal tudi druge Runkove risbe, med katerimi sem našla podobe naših krajev. Dr. Ivan Stopar me je opomnil na bakroreze Škofje Loke, dr. Cene Avguštin na bakrorez Tržiča v Muzeju v Tržiču in mag. Milček Komelj na bakrorez reke Reke na Krasu v Arhivu Slovenije v Ljubljani. Dr. Emilijan Cevc mi je pomagal pri razreševanju posamičnih objektov na vedutah. Dr. Valterju Bohincu, dr. Romanu Sav­ niku in dr. Francetu Hahetu se zahvaljujem za napotke pri razreševanju upodobljenih kraških jam, dr. Damjanu Prelovšku za opombo, da hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani listine, ki omenjajo Runka in dr. Vladu Valenčiču za pomoč pri branju teh listin. Vem, da s tem člankom Runkovo delo, ki zajema naše kraje, še zdaleč ni predstavljeno popolno. Med risbami v grafičnem kabinetu Akademije likovnih umetnosti na Dunaju so še primerki, zlasti s kraškega sveta in z Ljubelja, med katerimi bo še moč najti kraje v okviru naših današnjih meja. Der Maler Ferdinand Runk (Freiburg i. Br. 1764—1834 Wien) studierte seit dem Jahre 1785 an der Akademie der bildenden Künste in Wien. Er ist als Landschafts-, Nationaltrachten-, Blumen-und Tiermaler wie auch als Grap­ hiker bekannt. Er malte Veduten von Böhmen für den Fürsten Schwarzenberg, von Mähren für der Fürsten von Liechtenstein, des weiteren Veduten der Steiermark, Tirols, der Umgebung von Salzburg, niederländischer Küstenstädte, die Ufer der Maas, der Roer und der Sambre. — Das erste priviligierte Verlagshaus in Wien Artaria veröffentilichte seine Veduten der europäischen Haupt- und Residenzstädte. Die graphischen Platten hierzu stach Johann Adam Klein. Walter Frodl hat darauf hingewiesen, dass Johann Ziegler (1749—1802) die Veduten von Niederösterreich und Oberösterreich, der Steiermark, von Ti­ rol und Kärnten nach Unterlagen des slowenischen Malers Lovro Janša / Janscha und des Malers Ferdinand Runk gestochen hat. Die Veduten Kärn­ tens schuf Runk 1795, nachdem er die Erlaubnis zum Malen in diesem Land erhalten hatte. Graphische Blätter, gestaltet nach Runks Werken: Celje (Cilli), (Gornja) Radgona (Radkersburg), Maribor (Marburg a,/Drau), Ptuj (Pettau), Dravograd (Drauburg), Idrija (Idria), Ljubljana (Laibach), Die Brücke an der Sava bei Črnuče; Ansicht von Ljubelj (Loibl) gegen das Krainerland, Am Ljubelj (Loiblpass), Tržič (Neumarktl) und Skoj ja Loka (Bischoflack) sind aus der slowenischen Literatur und aus den Sammlungen der Museen bekannt. — Veröffentlicht sind Zeichnungen und graphische Blätter mit Ansichten von Dravograd mit Umgebung, verschiedene Ansichten von Ljubljana und Umgebung, Cerkniško jezero (Der Zirknitzer See), Grad Planina (Schloss Hasberg) und die Karstgrotten: Črna jama (Grotte St. Magdalena), Vilenica (Feengrotte), Pivška jama, Rakov Škocjan (St. Can- zian). Als ein Ganzes betrachtet man die Zeichungen der Städte des slowenischen Teils der Steiermark und Kärntens mit Dravograd, die Veduten Kärntens und der Steiermark, Radkersburg (zu Slowenien gehört nur das Schloss), Ptuj, Maribor, Celje, Dravograd — für welche die graphischen Platten Jo­ hann Ziegler (1749—1802) für Stöckls Suite stach. Damit wurde das datum ante quem mit 1795 festgestelt, als Runk — auch laut verschiedener, Akten im Zgodovinski arhiv in Ljubljana aus dem Jahre 1795 — die Erlaubnis erhielt, in Steiermark, Kärnten und Krain zu malen. Auch der Grossbrand von Celje im Jahre 1798, welcher das Bild der Stadt veränderte, bekundet dies. Runks Vedute stellt die Stadt Celje vor dem Brand im Jahre 1798 dar, wie Ivan Stopar es feststellte. Deshalb werden Runks Zeichnungen dieser Orte und Städte in die Zeit um das Jahr 1798 eingereiht. Die Abbildungen der Orte des ehemaligen Herzogtums Krain: Ljubelj, Tržič, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana und Umgebung, Der Räuberturm in Planina, die Grotten: Vilenica, Črna jama, Pivška jama und der Ort Idrija sind mit Ende des 18. Jh. datiert. Um das Jahr 1796 weilte Runk in Triest. Die Abbildungen dieser Stadt sind durch das Tagebuch des Grafen Zinzendorf bestätigt. Einige Zeichungen von Krain weisen auf der Rückseite flüchtige Skizzen von Küstenmotiven auf, was auf die beiläufig gleichzeitige Entstehung der beiderseitigen Zeichnun­ gen auf den Blättern hinweist. Besonders die Details von Ljubljana (Stadt­ mauer, Brücken, Ufer, Pfeiferturm) weisen auf das Entstehen um das Ende des 18. Jh. hin. Desgleichen gilt dies für die Vedute von Tržič, auf der das Schloss Neuhaus vor dem Brand im Jahre 1811 abgebildet ist. Das Malen von Veduten im Krainerland während der Napoleonichen Herrschaft (1809 —1813), als Ljubljana die Hauptstadt der Illyrischen Provinzen war, wird durch das Wissen widerlegt, das Vedutenmaler sogar im eigenen Land, um­ somehr jedoch noch in fremden Landen, welche sich sozusagen im Kriegs­ zustand befanden, ungern gesehen wurden. — Die Zeichnung des Schlosses Hasberg trägt die Aufschrift »Graf Cobenzls Schloss«. Der letzte Spross aus dem Haus Cobenzl starb im Jahre 1810. — Aus Runks Lebenslauf ist uns bekannt, dass er bereits im Jahr 1799 beim Fürsten Schwarzenberg seine künstlerische Tätigkeit ausübte, im Jahr 1801 jedoch schon beim Erzherzog Johann. Mit Rücksicht darauf könnte man die Veduten des ehemaligen Her­ zogtums Krain in den Zeitraum gegen das Ende des 18. Jh. datieren. Folgende Veduten aus Krain wurden vom Verlag Josef Eder in Wien verlegt: Cerkniško jezero, Schloss Hasberg, Idrija, Ansicht von Ljubelj, Ljubljana, Die Brücke über die Sava bei Črnuče, Der Räuberturm bei Planina, Die Quelle der Unica, Tržič, Vilenica. Die diesbezüglichen graphischen Platten hat Karl Postl gestochen. Den Stich für die Vedute von Ljubelj mit dem Blich gegen das Krainerland besorgte Ponheimer, wogegen die Stiche für die Veduten von Planina, die Mühle an der Unica und den Räuberturm von A. Herzinger hergestellt wurden. Die im Katalog angeführten Zeichnungen, Aquarelle und Guaschen befinden sich in der Albertina und im Kupferstich­ kabinett der Akademie der bildenden Künste in Wien. Die abgebildeten Orte wurden identifiziert, ebenso die graphischen Blätter der slowenischen Orte, gestochen nach den Vorlagen von Runk, welche sich in den slowenischen Museen befinden. Runk wird als wendiger Vedutist geschätzt, der räumliche Tiefen beherrschte und der ein sehr gutes Empfinden für die Besonderheiten der einzelnen Orte und Landschaften hatte. Er war ein Meister des Aquarells, besonders noch der Guasch. 68 Ferdinand Rank: Celje, 1795—1798, Dunaj, Kupferstichkabinett z *.''$■ % V , ' •>- J r £ '- !V.r..- . . ^ . . , • * • . . .. A~ ‘ ‘ ' . •* V ' 'J* '........* . -v-- • w /-t • • '-4vl■ • ^ -•:* ■ v/ TJ ( % # » > > ? , . » • '■ V v * s , C . i i ~ / " >■-• ' - C - :.? - rT-'&ßr. 'itev- '■ . _ * . ' -< 2 P * r r - P " * ? N j 5 ^ — 69 Ferdinand Runk: Celje, 1795—1798, Dunaj, Kupferstichkabinett 70 Ferdinand Runk: Dravograd, okoli 1798, Dunaj, Kupferstichkabinett 71 Ferdinand Runk: Radgona z gradom v Gornji Radgoni, okoli 1798, Dunaj, Albertina 72 Ferdinand Runk: Idrija, konec 18. stoletja, Dunaj, Kupferstichkabinett 73 Ferdinand Runk: Kranj, konec 18. stoletja, Dunaj, Kupferstichkabinett L i n u j , 74 Ferdinand Runk: Ljubljana, pogled s tivolskega gradu, konec 18. stoletja, Dunaj, Kupferstichkabinett 75 Ferdinand Runk: Ljubljana, konec 18. stoletja, Dunaj, Kupferstichkabinett Dunaj, Kupferstichkabinett " ' I J ' Imi ~ '__________________ . JK / , ,41'., 3aKa; ■ ; 76 Ferdinand Runk: Ljubljana, konec 18. stoletja, Dunaj, Kupferstichkabinett 77 Ferdinand Runk: Ljubljana, pristanišče na Bregu, konec 18. stoletja Dunaj, Kupferstichkabinett r-; :* * ■ ' ■ T t % f c — ... ’ » . . . — — — — — " " ' ' * ■ • : : ' 1 ' 1 1 '■ '* ■ % ' W w i* * 78 Ferdinand Runk: Maribor, okoli 1798, Dunaj, Kupferstichkabinett 79 Ferdinand Runk: Maribor, okoli 1798, Dunaj, Albertina 8 vft m f ß - V - / , - . 80 Ferdinand Rank: Planina, grad Hasberg, konec 18. stoletja, Dunaj, Kup ferstichkabinett 8 1 Ferdinand Runk: Ptuj, okoli 1798, Dunaj, Albertina 82 Ferdinand Runk: Škofja Loka, konec 18. stoletja 83 Ferdinand Runk: Tržič, konec 18. stoletja, Dunaj, Kupferstichkabinett