-----   45    -----
Starinstvo.
Motniški rimski kamea „Savo fluvio''
Prošnja do domoljubov.
V. VLPIA. FIRMINA. ANNOR. TRIQ. M. VLPIVS. N. MNTA. FIRMINVS. ET CANNONIA. STATVTA. V. F. FECERVNT. ŠIBI. ET. VLPIO FIRMIANO. F. AN. XIII. Tak je napis tega uže tretjikrat v ^Novicah" omenjenega rimskega kamna.
Kamen je sam na sebi tako nedolžen, da se prav nič ne more uganiti o njem. On predstavlja neko v flrednjem času rimskih cesarjev živečo družino, namreč Bakonske: ,,M. Ulpius Firminus'* in njegovo soprogo „Caanonia Statuta", katera sta ta nagrobni kamen svojima umrlima otrokoma, 30 let stari hčeri „Firmini'^ in 13 let staremu sinu Ulpiju Firminu postavila.
Codex Aug. stran 364. imenuje Speier (??) kot kraj nahodbe. Apianus je pokazal kraj blizo grada „8anneek = Savinjek, Žovnek'* 2 milji od Celja. To je menda tudi pravo.
Lacij (1551), ki je Apiana prepisal, je po svoji metodi, kar se je dalo , sebi prisvojil, in ga na T r o-jane prestavil. Avgust Tyff, ki je toliko o Trojanah pripovedoval, ni vedel nič o tem napisanem kamnu. To je dokaz , da ni ne na Trojanah ne v Motniku njegovo mesto bilo. S tem pa je tudi zgodovina tega kamna končana. - V 39. listu „Novic'* leta 1879. je pisal g. Križnik, da ljudstvo pravi, da ondi, kjer je zdaj tabor,
je nekdaj neka graj š čin i ca stala, poimenovanje ,,graj-ščinica'^ pa ni rimska, ampak sredoveška starina, torej, kako pravi ljudstvo, da je gradišče ali grajščinicabila? Zarad lege ustanove sv. Antona pa znate prav imeti, če ni na Kozjem hrbtu dokazov meni tudi se je uže to dozdevalo, al nepoznan mi je kraj, zato sem po listinskem imenu našel
Savo Fluvio = savski most.
Za to rimsko stacijo se še dan danes kraj lege ne pozna, zato hočem v kratkem svoje mnenje objaviti. Glavna cesta iz rimske Ljubljane peljala je po sedanji dunajski cesti proti sv. Krištofu. To kažejo grobovi itd. natanko v prof. Mtillnerjevi knjigi „Emona'^ popisani. Kam pa od tod? — naravnost proti kraju, kjer je še dandanes „8avski most'^ To kaže praktično izurjenost Rimcev pri zidanji cest, ki so si vedno najkrajše in naravnodtne poteze izbirali. Vsaj ni drugje pripravnega obrežja za „brod^^, in to kaže pa tudi poglavitno velikanska trdnjava nad sedanjim črnuškim mostom , ki je po svoji izvrstni legi in osupljivi velikosti sama po sebi javno spričalo o važnosti njeni, ker je varovala prehod čez Savo menda uže iz prazgodovinskih časov. Nje položaj govori za pravo lego na Savi, pa tudi to, da nam diruge poteze od sv. Krištofa naprej manjka.
Najboljše spričalo, da se v svojem mnenji nisem motil, pa je daljava po rimskih miljah.. Od Emone (Iga) do savskega mosta (Savo fluvio) je bilo 9 rimskih milj. *) Ta daljava se tudi z današnjo vjema. Sedaj je pri savskem mostu kilometerkamen G^s kilometra, na Viru pa 15% kilometra; to dd 6 dobrih rimskih milj; daljava od savskega mosta do unkraj Mengša, kjer so podzemeljske razvaline, je pa še dokaj veča. Od Vira do Gradj^šča pri Podpeči pa je zopet dobrih 5 rimskih m Ij. Ce se tedaj te daljave z rimskimi milijami primerijo, razvidi se takoj, da se tii vse vjema. Res je, da je namosti 5 blizo 6'/3 rimskih milj od savskega mosta do Vira, a ni nemogoče , da je bila rimska pošta „ad quarto decimo" (lapide**) nekaj bliže stala, kakor sedanji Vir; če pa je, potem je daljava od rimske pošte pri Viru na Gradišče taista, kakor iz Blagovice na rimske Trojane.
S tem, menim, je stvar dosti razs vitij ena. Kdor pa ni tega prepričan, svetujem mu, naj vzame v roke karto generalnega štaba in naj natanko vse to pregleda — se v6, da mora ljubljansko savsko obrežje poznati — ia prepričan sem, da bo potem mojemu popisu pritrdil.
(Konec prihodnjič.)
*) Po Peutingerjevi karti. **) Jeiuzalemski potopis.