ticlurstvu. — T-i luijiga, katero je spisai v neinške.m je • ziku slovcči aaš rojak Janša, je slovcnska prvokral iz • sia v Celja leta 1792, picvcdel jo jc Jaaez Goličnik, žiipnik v Grižah. Ker jt* to deio izMinredno temeljilc in p<rpolao in je v čebelarstvu še daacs v veljavi to, kar je pn<i 150 leti učil Jaaša, je oskrbel znani veljak v čelK'iarstvu, mojster Rojina tretjo izdajo, tc za čebclarje vc itzaaimive knjige, ki ima pa še toliko večjo vrcjnost, ker ji je pridejal višji sadj. nadzornik Humek jako uaiestea dodatek o žaidaršičevcm ipanju. Ta spis je pojasnjen z besedo ia podobami tako temeljito, da si bode vsak čebelar, ki je tudi nekoliko vešč mizarstva, hihko r.apravil lepe panje sam ter pričel obratovati z njiiiii. Kajiga je za čfbelarje vredaa vsega priporočila. Sadje v gospodinjstvu. Priredil M. Humek. Zares, i-iko potrebna ia prav lepo opremljcna knjiga, saj ju ki-asi 15 prelepih Ijarvanih prilog in še 42 drugih slik. Skrbna gospodinja bode s pomočjo te koristnc knjige vcdela v dohrih sadaih letiaab pripraviti marsikaj, kar pride v gasfK>dinjslvii tedaj prnv, čc sadja ni. Knjiga po ve oliširno in razločao, kalio se najrazličaejše sadje in tudi sočivje vknhava, kako se pripravlja marmelada, ;«idai sok ia druga taka roba, kako se sadje v brez diiunih pripravah dobro suši, ivako se poceni pripravi dober kis itd. Ta knjiga je tako uiacstna in potrebna, da bi si jo pač morala omisliti vsaka razumna gospodhija. Breskev in marelica, kako ju vzgajanio ia oskrbujemo. Priredil M. Humek. Menda ga ni človeka, ki oi ne Ijubil fiaih, sočaih breskev in žlahtno duhtečih marelk. Toda za vzgojo in pravilno oskrbo tega plemenitega in dobičkanosaega sadu pa se malokedo zaaima. Ta kajiga pa inia hvalevredni namea, seznaniti vse tiste, katerim je možno pečati se z oskrbovanjem breskev in marelic, kako se vzgoje ta drevesa, kako jih je treba pravilno oskrbovati, kakšae vrste je treba izbirati, da bode aspeh razveseljiv. Naj bi sadjarji v vinorodnih krajih prav pridno uvaževali nasvete, ki jih podaje ta čedaa, z barvnimi in navadnimi podobami ozaljšana knjijja. Vse tri knjige je založila ,hi«oslovaaska knjigaraa v Ljubljaai, dvhc se pa ludi v vseh slovcnskih. knjigarnah. Zveplovoapnena bro/ga sc splošno priporoča kot izborno rastlinsko obrambDO sredstvo. Pt.sebno zabranjuje v vinogradih nastop oidija, ako se trle naniažejo koncem zime pred brstenjem s 30 odstotno raztopino. Tudi sadno drevje, škropljeno pred brstecjem z enako rnztopino obranimo pred oidijem, Slcrlujoin kodravostjo, listniini m krvaviini ušmi, pred kaparji in drugimi rastinskimi škodjivci. Vrednost denarja. Amcriški dolar stoae 364—367 aašib kron, francnski frank stane 27.40 naših kron. Za 100 avsirijskib kron je plačati 54 via, 100 čehoslovaškiib kroa slaac U2(), za 100 nemških aiark je piačaii 5.92 do 5.96 ia za 100 laških iir 1880—1892 jugoslovanskih kron. \r Curihu znaša vrcdnost naše krone 1.40 centimov (1 t-entini je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone jiadla za 25 točk. 6o5pyocrstiio» Gospodmjski tečaj v Rogaški Slatini. Tukaj se bo šil gospodinjski tečaj za kmetska dekleta od Novega ta do 15. marca. jDekleta rogaškega okraja, oglasite se lo konca kla pri svojih čč. gg. žapnikih ali pa pri tanošiijejn županstvu. Novc kmetijskc knjige. Antona Janša Nauk o ee-