Gospodarstvo. BOJ ZA OBRESTI. Dva tabora. Zcpet se bije bo| za oibresino mero. Pri tem boju je Ijudstvo razde'1'leno v dva taibora. V enem taboru so oni, ki so v srečnein položaiju, da so si mogli s pTidnim delom in varčevainjenv ali pa na kak čkug način rtapraviti nekaj prihranlkov. Teh je manij, toda so ;moone'ši m glasnejši. V drugem taboru so oni nestevilni, ki potrebujejo kredit, bodisi da hočejo iizboljšati gospodajrstivo, bodis: da ]ih |e zadeia kaka nesreča, bodisi da Jih pritislka s^krb za številino družino. Ti so minogo številnejši,, toda slaibejši in nekako potrti in madodušni, zato molčiijo. Posredaiki. Med tema taborama varčevaikev in vlagateilijev na eni strani ter posojilojemalcev in. kredita potrebnih gospodarjev na drugi strani posrediujejo deaarni zavodi, iki pri prvih zbirajo denan, da ga drugim posojajo. Kako visoke obresti bo moral posojilojemalec plačevati za posojrlo, Je odvisno torej odi dvojmega: od tega, kajko visoke obresti zahteva vl&oatelj in od tega, ikolilko hoče še zraven zasilnjižiti za svoje iposedovanje denaaii zavod. Naše hranilnice in posojilnice. Pri nas iimamo neke W9te dename za^vode, ki so v prvi vrsti ifstonovlijeini radi tega, da pomaga:o potrebniim posestnilkom do cenenega posojila, ne pa radi posredniškega diobioka. To so naše hranilnice in posojilniice, ikakor jo imale skoro v vsaki večjj imv ali oibčiini. Ker so te hra- nilmke in posojilnice ustenovljen« radi pomočr otninv, ki Vio'f/e|o ddbiti x/a svo]e go&podOTstvo .posoplo ipo 'koIJkor le mogoe« niziki meri, za<to morajo te p.CioJilnJce danes vršiti j»e ravno ptijetno naloigo, da kolikor mogoče pobij2|fo previscko oibrestno meiro, do katere je iprivedila komkurtTica denanvih zavodov za vloge. ZaTžbog pa je atned nami še veliko premato razumevanja za pra\i namen' teh hrEoiinic in p-osojilnic 5n Je tudi ve!3ko piremalo lazumevanja za niziko obrestno mero, za katero se ravno hranilTiice in posojilnice morajo boriti in se tvidi boirijo. Vlagatelji-odemhi. S sitrahoon se še spominjamo onih časov, ko je po na- 'ših vaseh cvetelo oderuštvo, ko so oderahi stiskali naše lludstvo in mnogiokrat 'lcmieta in vso ni|ei?ovo družino po- gna:Ii po svetu. Zahjteva visokih obresti, kakor fih d'anes za'hievai|o nefeateri vlaigaitelji od tnašiih pasojilnic, ie tudi odteruštvo. Toda ti \4agatelji se hočejo lepo skriti .z:a poso- jiilinico in si umiti roke, češ, a.j mi ne odiramov sa^f mi na zahtevamo od^enuškiih obresti od poso]ilo|emalcev, zahiteva jih le posojiiilreca. In mislijo -si lepo, če bodo kmeHje a-adi previsdkiih obresti propadale, saj ne boano gnati na boben kmetij mi, gnala jih bo posojilrtka. Treba jiim je povedati : na gks .hrez ozkov, kakor je to povedfd p>red d^vema leti ; dr. Korošec: »Želja po olboigatenju s poono&fo obresti |e ' oderuška, ¦nekršoaTiska želja. Ako ;ti< je Bog blagoslovil tvo- ; je giospodarstvo, da imaš odvišen denar, ne odižervi tega blagostova iz ltvo[fe hiše s ta^kim nebraitskiTn ravnan|em.<c j Seveda Je priijetao, ako ima taik iposestnik. 50.000 alli celo 100.000 dinarjev v posojilnici aM v baniki' in mii to princ- ' se 10.000 ffili 5000 dinarjev ktni.h čistJh abresti. Teik. mož i ibi živel fah'ko za svo_'o osebo brez dela samo od ohresti ibot rentnšk, kaikor take nncKže 'imen-ujejo. Toda ikristjani vemo ;nauk sv. apostoik Pavk: Kdor -ne dela, naj tudi ne je. '. Zaito ne more krščanska vest iprentesti, dLa bi kdo živel na račuin in v škodo drugih z oderuškiimi obrestmi svojih pri- • hrainlkov. Visoke obresti — znak bolnega gospodarstva. Kdor ikolička] poz-na gospodaratvo, ta ve, da so viaoke obresti za kredite znamen|e boilnega gospodairtva;, kakor je ¦visdka vročina piii telesu zriaone,nlje in dokaz bolearvi. Če se danes vsi pritožujeimo nad; veliko draginijo, moramo pač vedett, da Je v veliki iraeri vizrok te draginje visoka pretiraona »brestna mera. Trgovec, ohrtnik, tovarinar, rokodelec, skoro vsi 'bretz rztfeme nvaraio v svojih podjetjiih clelati tudi s ituviim kapitatom, za kaferega morajo plačevati ofbresti. Te obresti mora nositi n|i>hovo podjetje. Če so torej obresti viisake, imoraijio na blago 'm na izdelie priibiti 'toteko več. dia se ;te visoke obresti potoijjejo. Z vi.soldJmi 0'b.restimi si torej v vellki meri1 sami povzrao&mo občo današnjio stisko in dj-aginjo. Težko gre navzdol. Ko se j;e vršil bo| za vloge in so se l>anike ter regisla- ] tivne hranilniioe po mestih hoteik polastiti femeiokega de- ! narja, tedaj so se v tem boiju posluževDle vedno le poviše- i vanja obrestne mere za vloge. Čim bolj so arviševale obi^e- sti, tem bolj je il|uds'tvo- dvigailo denar v 'kinveč'kiih posofiil- •nicaih in ga nosilo v mesta v banke m hranilTiice. Hranid- | nice in posojrlinice po kmetih so bjle tako prisiljene zviše- I vafi vsej deloima obresfno -mero, da ne Kgiubijo vseh svojJh | vl-og. Banke in mestne hraniikiice pa so se ikmalni občutUe i z oferestno anero na taiki stirmini, da se Jiim je samim začelo v iglavi vrteti. Videle so, da anorajo za posojiik zabtevati 20, 22, 24 m tudii več procentov, ako hočejo s to obrestrvo anero kriti abresti za vloge, zraven pa svojo, najTOokrat vi- sdko reižjljo in povrh vsega še nelkaj zaslužiti. Zavedol* so se pa fjudi, da tudii nai|bol]ši posojilojeTniatec, da todi naf- •boljše podjet]e s tatkiim Jkreditam ne more na trajno d-ellaiti ¦in da >mu mara tako drago posojJlo v par letiih prinesiti — smrt. Zato je od bamik saimih ia od mestnih hranilnic zaiceila izha^afi misel. da ]e treba z obrestno imeir-o naivzdol. Vsi pa ddbro vemo iz skušnje, da je na strmiinah teži|e iti navadol, nego navzgor. In to posebno neprije.tno izikuišajo dandanes naše kimečke hranilinice in posojikiioe, iko so prisiljeme zivi- žati obrestno mero na 4 ali 4K, vfegatelp pa takega znJže- "vainiia obrestne mere nočejo raznraneti in saimo rščejo, kje bi dobrli višije obresti. VINOGRADNIKOM LJUTOMERSKO-ORMOŽKEGA OKRAJA. Vinarsfca zadr.inga »LjutoTnerčan;, Sv. Bolfenk pri Sre» dišču, Vas uljudno vabi na II. vinski sejenv, ki se vrei v to~ reik, dne 19. t. m., ob 11. vxi ipredjpoldne, v veliki dvorani DTiuštvenega' doma v Središou. Udeležrte se tega sejme z vinskimi vzorci, ki se bodo sprejemaili v nedeljo, dne 17. ,t. mv v Društvenem domu od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Na pozne|še .priijave se ne bo oziralo. Odi vsaJke virete vina raorate poslati po dve buteljiki. I>ruge steMerace sp bodo odklanjale, ker bi motile celoten utis. Zanaimanje za ta vinslki sejiem |e veliko. K«pci iz Štajerskc, Kranjske, Hrvatsike, Koroške, Prelcmiir^a in Nemske Avstri je zah^evaijo že sedaj podrobna poročila gleide priredifrve, virvskih vrst rn cen. Zaito Vas pirosimra, dia naim bkgovolite najdailje do srede, dne 13. t. m., po dopisnici ali ustmeTio (g. predsednik Robert Košar pri Sv. Bolfenku, aili kletarski nadzorniik g. M. Rakirša, Obrež pri Sredi(ša.i) naznaniti: 1. Vaiš polni naslov. 2. Letnik vina, katerega postavite na sejem. 3. Ali je.vino mešainiih vrst ali je sortirano. 4. Kete-ra sor.tB. 5. Vrh, kjer je vimo zrastlo. 6. Koliko hekioHtrov ali polovnjikov iimate na prodaj. 7. Zadnjo ceno za dan raastave. Ti podatki prideo v seznam (kffitalog) raestaivljenih vin, "ki se bo tiskal, raapošilfaJ in dtofal interesentom na Han sejma v 1500 i-zvodrt.h. Pri cenah se držite gesla: fcak fe bk go, ta'k je drago, in ne zahtevajite pietiranih cen! 5 tein bi škodovaili seb[ in celi prkedkvi. IMjudno si diovolimo sve<o voti: NastavH« blagu priirrverno zadlnjta ceno, ipo kaitori bi bili voljni virvo prouati ,in zadruga bo raKglasiila ikupcem, da so to cene: Kakor pri peku žemija. Poštenost in uvidev- nost je prvi pogo] za uspešno trgovanje:' Prosimo torej, da nam Javife do srede, dne 13. t. m., naveden-e podatke; da v Tiedeljo, dne 17. t. m., ipošdjete vzorce po dve buteijki od vsake vrste (neizadružnčiki pla- čajo od vsake bute4Jke miniimalni zneseik 2 dfnarjev za ksritje 'vellkih zadružnik stroskov in 5 dinarjev vsiopnine na da<n selimia) in da pridete v toreik, dne 19. t. m., na veselo svide>nje v Društvenem domu v Središču. »Ljutomerčan.« Prvi mari-borski tržai dan v novenn letu. Dne 2. ia«uarja <ni foil posebno dobro preski^bljen, pa tudi ne dobro obislcan tržni <k-n. Biio je 51 sleninainjev, ki so prodajali po navadini ceni svinjino po 20 do 30 din., slanino po 24 do 30 din. (na debelo po 19 do 20 din.) in drob po 15 do 20 din 1 fcg.; domači Tnesarjl pa igovedmo po 10 do 17.50 din., teletino po 12.50 do 17.50 din., svinjjkio po 18 do 20 dirn., mekateri. Ttiesarji, flci so poslkočiM s cenaimi,, so pa prodajali govedino po 14 d'o 20 din., teleiino ipo 16 do 20 din. in svinjimo po 20 din, 1 kg. Klobase so še vedno taiko drage, k«kor so bile v starem letu. Tudi perutnime j"e bilo komaj 300 komadov na trgiu. Ce,n*> so bi'le kokošem 30 do 75 din., gosem, racam in puranom ipa 80 db 150 dan. komad. Kamalčkoim po kakovosti 50 do 500 din. Domačim za|Qkom 10^ do 50 din. Divjjim zajcem, Msioam m. srnaim po ikakovosti dlake 80 do 400 din. komad1. — 'Kr.ompiT, zelenjava, ¦dlruga žtvik Ln sadlje: Kromnipir 7—8 din. ineiinik, oziroima 1j25 do 2 din. 1 kg^ sokta 2 db 4 dm. kg, glavnata solata in zeljnate glave 2 do 5 din. komad, ki*lo zel^e 3 do 3.50 rfin., kisla repa 2 dm. 1 kg, maslo 46 do 50 din., kifhano maslo 50 do 60 din. kg, mleko 3 do 3.50 din., oljčno olje 30 do 50 d'inv bučrvo oije 26 do 28 din. (po !tr,govinah celo ipo 24 din.), smetana 14 do 16 diri;. iliter, skčeti 1 do 8 din. ikomad, karfiijol 2 do 12 din., iajica 2.25 do 2.50 diin. (kamad, limone 0.75 do 1.50 din,, pomaraTiče 1 db 3 din. ikoma.d, čebula 1.5O do 5 din., česen 3 do 6 din. venec. Ze'Ienjave |e biLo 8, sadja pa 10 vozov. Jabodka in hruške so se prodiaple po 5 do 14 din. ikg, fige po 6 do 8 din. venec. — Lončena ¦in lcsena roba 1 do 150 tlin. ko.m!ad, koruana slama 25 do 30 din. vreča, breirove metle 2 db 5 dliin. komad. — Seno s'n slama: V sredo, dne 30. deceimlbra, je biilo 10 vozov sena, 5 vozov slaroe, v soboto, dne 2. jaTvuarfa ,pa 4 vozove sena jn 3 vozove slame na trgtr. Cene so bile senu 70 do 85 diin., slaimi pa 50 do 57.50 din. za 100 kg. Vrednost denarja. Ameriški do^lar stane 55 dio 56 din. iVanoosiki frainik 2,10—2.20 din., ittailijanska lira 2.20—2.30 dlin., arngileški funt 273—274 din., avsirijski šiling 7.90—8 din., čehoslovašika ikrona 1.66—1.68 dlin.,, švioarsiki hanU 10,85—10.90 dm., nejw§ka maitka 13.40—13.50 din., in Tnadžars>kii Ikroina 0.07 dan. V Curi'hw asnaša vrednosit dinarja. 9.17 centimov. Dopist Marija Snežna. Tuksj sfa se občufcila na Novega Jeta dan par irrvinut po sedmifa zvečer v feku treh sekund dva močna potresna sunika. Fram. Tulkajšnja občina je dne 1. januarja imenovala svojega nekdanijeg« vekzaskržnega moža, mnogokitnega , oi>čins'kega odbomika in sveiovaloa g. Štefana Lešraka, p. d. Mateka, posestnika umetnega mlina v Framu, čaislnimn občanom. Čas^itaimo! — Odprla se je s tem dnem feidi naša na novo dogTajena eleiktrična napeljava, ki 'bo podprla inašo industrijo ter koristila z občno razsvetljavo celi župinii|i. Sv. Bolfenk v Sfov. gor. Spreniemba med starim in no vkn letom letos Tii nič posebno Tnjikavna. Staro leto se je poslovilo x groimcMn, btiskom in točo, novo pa izačelo s potresoir. Bilo je na dam novega leta ravno ob 7. iiri 13 min. zvečer; naertkrat so začda vrata hreščati, pod; v sobi škripativ stoli, mize in omare se rnajati, dva-, triikrait se ;e čur¦til unočein su>nek; bilo je, kaikor da bi mog-0'čni valovi šM čez površje zeroije. Nekateri so jih čutili močno, dir.ugi zopet manj, ndkateri tudi nič. Hvrjši |e bil učineik v višjih Jegah. Lfudje so se prestrašeni pogledali, kalkor da bi s^ vprašali: KaJ pa je bilo to? Toda vsem je zastala sapa in 1 strah Jih j« obšel, čeitaidi j« potres traijal saimo 3—4 sekun! de; kajti proti potresn je človek niiala. — V preteikkm let« | je bilo pri nas Tojenih 29, poročenih 10 parov, mmrlo je 24 oseb, med temi dva v phtijslki bolnišnici. — Zadleva Janeza KTajnc v Bišu se je končak zan| še prccej ugodno. Mlin v Ptujski .goni je kupil ptuijski odvetniik dr. Gosak za dTuigo stranko, eno ikimetijo v Bišu posestniik Benko isz Ločiča, drugo posestvo v Bišu pa še ie ostalo kstniku Kiajncu. Vsatk pravi:, Hvala Bogu, da le ostane še posesitnik v Bišu! S pridino delavnostjo se bo tekam let zopet opomogei od hfudegfl udarca in bo pozabi! bridlke ure leta 1925. To mu pač želiroo iiz srca vsi! ~ Pri vseh cerkvah okrog nas zvoni dan za dnevoan mTiičem, pri nas je v štirih meBeciih umrla samo ena stara ženioa. Ali je kraj tako zdrav, ali pa smo mii taki korenjiaki, ikaij je res? — Govori se, dla diolbiimo avto-izvezo s Ptu'jem. Marsikoniu bi bilo s tem zelo pomagano; laihiko bi spravljaili svoje pridelke v mesto, pa Kidi dobivali lažje s -oje potrebščine od teim. Železnice nismo dobrli, mord'a dobrimo za narJomesitilo avto! Negova. Na s.tarega leta diain je tuikaj v župni^ou iiimrla FrančSka Šmigovc, bivša pismoinošlka v Ponikvi, v starosti 74 let. 11 \et je kžak na bolrviški postelji. — Na nol vega kta dan pa je bl pogreb pridnega fanta Karola Borovič \z Kirčovin. Unvrl je v cvetu nvkdih le*. Naj oba v minr počiva/tal Ivanjševci. V gostini' >xpri SlatLni« je dne 27. decembra pretekkga leta hčerka gosiilručaTJke v siikibranu ustare-« lida Bogečovega fanta. Bil je 'kmalu mrlič. Pravijo, da ga haje ni škod'a. Sv. Maijeta niže Ptuja. Božioni dan je bil za našo faro clian vesel/a, pa tudi dan žalostr. Ta dan smo naimreč izročili materi zemlji truplo dobre, skrbne matere KoJenčeve, ip. d. Hrušjaikove, iz Placarovec. Da je bila res 'krščanska mati, ki ,je svoje očrake ikrščansko vzgoiiia, vidimo iz tega, <la }e njen sin vrl načelnik našega orlovSkega odseka. Upamo, da je poibožna žena rojstvo ibožjiega Deteta obha!|ala že v nebesih. Žalujoči rodbini naše sožalje! — Na Štefanovo j.e ipriredfol 'naš orlovsiki od&eik lepo iigro: »Mojstra Križnika božični večer.« Igralci so svoje vloge dobio re~ šili, le razsvetljava je bila pri 2. dejan'u pieslaba. — V nedelijo, dine 27. decembra, je imla Deklvška zveza sestanek v dvorani našega še ne popolnoma dovTŠenega Društve-« nega doma. Ob tej priliki so naša pridna dekleta k Gajovec uprizorila kratko pa čedno božično igTico. Sv. Urban pri Ptuju. S 1. decemlbrom 1. 1. je ibila 1adc. pošta prestavVena k farni cerkvi v takozvano »purgc«, od katere je 'bila preje samo 10 rninut odidaljerva v Janžovskem vrivu. S tem se je izipolnila »vTOČa« želja vseh tistih Ijiuidi, ki so že 'doilgo časa rovarili in delali ina >tb, da se pošta prestavi in to zgol] iz osebnih interescv im nasprotstev. — Šikanidalczno je, da so intrigirali pri poštnem ravnatelijstvu tako dolgo, da jim je to uspelo, in ito proii osebam, ki sta imeli pošto zaporedoma nad pol stoleitlja v svojejn vodstvu, ki sta isto 'iipravljali vestno, v popalno zadovoijnost vsega tukanšnjega .prebivalstva, razen pair Ijudi v »purgi«, ki se ]ih niti ne našteje na prsie er\e roke, kateri pa Tnislijo, da jiim mora vse trobiiti v njihov rog. — Dotiani poizkušen vlam, ki se je fevršil na vrata gospodarskeg« poslopja posestnika, v katerega hiši se je poštni urad naha jal; Ije bil kratkoimalo ¦um&tno Kvršen. Samo, da so potem doibili sredstvo, iki foi jšm naj bilo zadostno pri njihovetm intrigan.tstvu v dosego svojih ciiLjev. Toda s tem, ikar se je zgodilo, še izadeve ni konec! Žalostno je, da se nahajajo tukaj itaikšni IJudje, iki pa jih Urbančani še simaitraTno kot izoibražence, da Kgolj iz osebnih nasprotstev ovajajo osebo in to brez vsakega vzroka ter ji jemiljejo Itruh in seveda tudi eksistenco! Sv. Bolfenk pri Središču. V uedeljo, due 10. januarja se vrši pri uas po rani-sv. maži shrnl Slovenske Ijudsko stranki1. Poroča gospod poslaner Bedjanič. Sv. Pavel pri Preboldu. lHnvrla je rnati tuikajšnijiega iesnega trgovca ig. E. Marinca gospa Marija Marrrac v 64. letu starosti po krafcki, a TRUčni jbokzni. Rajrva je Ma ipobrJžna in dobra žemstka in it.irkajšnji i"eveži jo bodo jako pogrešali. Kako je bila rajna priLjuHjeina, je pokazal ¦sijarjin.i1 po-greb in veliikansika udekžba, pri ikatereim se je skoraj vse soliziilo. Rajna idoibra ženiča, počiva] v miru! — Smo v jako zdiravem kraju. Pret«iklo kto smo imeli 29 imrličev, a — 60 rojstev. . « Luče pri Ljubnem. Na Novega leta zvečer srao tudi' pri nas čutili piecej imočen pofcres. Bilo |e okrog 7. ure zve^čer. Tako močnih potresTiih sunkov pri nas že dolgo ne pomnijo. ¦— iTnamo zadnje čase ikrasno vaeme; po doliTtah je topilo in solrvono, kol v pooFadi. Na planinah je še mnogo snega. Zadnjo deževje nam |e povzročilo ranogo škode na cestah in hiribovitih njivah, odikoder je voda odnesla rodovitno zeTniljo. — Naš največji sovražnik Je pa pijančevainije, ki sedaj sk-upTio z Taziuizdanimi plesi zastn^pljuje našo Tnlladiino. Pravijo, da n,i denarja, na plesih ia zabavah ga pa razimetavajo. Petrovče. Dne 1. t. m. ab sedimih zvečer smo čutili precej nioioan ki valovit potres, ki se je gibal od vzhoda proti zaihodu ter je trajad okoli tri sekunde. Ljudje so 'bili zelo presfcašeni, ko naenkrat zapazijo gilbanje in rožljanje b-išnih predsmetov vsled močnega sunka. Sv. Lenart nad Laškim. V preteklem tednu smo pospremili k večne-mu počitku starčika častitljive starosti Tor maža Jančič, ,p. d. starega Sikinla, iz Malih Grahoš. Rajni, ki ije dcpoinil 85 let svoje starosti, bil |e vsem vzgled Jcrščanskega raišljenja in življenja. Vse svoje ctrcke je vzgofil v praveim krščanskem duhiu. Sedem jih je še živih, dva pa sta š!a že pred njlm v večnost. Ena hči deluje kot usoni^ Ljena sestra v Graidou. Dokler so miii dopuščale telesne rooča, je rajni vestno rzpolnjeval svoje verske dolžnosti. Ofo čaisu volitcv Je stal vedno v naših vrstah. Mir in pofeoj njegovi duši! Zagorje. V sredini med visokim Rajsborjem in Artičkim hribonv leži prijazna *as Zagorje s slavno romarsko cerkvijo Matere bo.žje Zagorsike. Mnogim j€ ta kraj dobro znan sf.J priroma na to božp pot vsalko leto na itisoče ijudi iz raznih ikrajev. V tetku enega leta se je .ukaj izvršila preceššmja spr6itiem.ba. Dobili smo novega č. g. župniika in nove «'čit»lj€. Prejšnji g. nadučitelj Lovše, katerega |e Ijubila ce!!a fara, se je po 20Ietnem sJužbovan/n preselil neikamn v blržino Marrbora. Prestavljen je tudi učitelj Amton Lazar, iki se je vedno ob vsaiki priliki postavljal z: »Jaiz sem orunašl« Te učiitelje nam je- nadomestM mlad zakonski pax, učHeij in Ličiteljica, s kateri'ma smo zelo zadoivoljni. — Po zashngi č. g. župnika Janeza Mlakarja smo dobiili nov veliki ihronati zvon, katerega smo bili toliko potrebni. Dosedaj je ta <zvon največji in najtežji v kozranski defkaniji. Zelo ganiljiv je ibil sprejem novega zvona, še lepše in veličastnejše pa se |e izvršilo ustoličeivje. Dne 27. decembra 1925 smo ga potegnili v zvonik med pokanjem topičev in sviTanjeim piištanj^kih godcev. Batrovala sta .zvonu majbližjria cenkvena soseda Jože in Mari|a Zimšek.