88. številka.
Trst, v četrtek 18. aprila 1901
Tečaj XXV I
„Edtaoat
17. itii eikrst a« dnu. razun nedelj Id
p ioik«f, nh 4. uri rvećer >arolalna sna*«:
t* celo leto........24 kron
zm pol leta.........12 -
za četrt leta................1 -
zm en me*ec ........	2 kroni
Naročnino e plačevati naprej. Na ua-ro^be bret priioffne naročnine anrav« c c ocira.	_
tobakarnah ▼ T ratu *e prodajajo posamezne Številke po fi atotink (S nvč i; tven Trata pa po 8 atotink f4 nvč. i
Telefan «S*. S7it.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&al
ae raćunajo po vrsiah v petitu. Za več kratno naročilo 9 primernim popiiMtoin Posiana. osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. ae računajo po poeotibe
Vai dopisi naj ne pošiljajo uredniAtvu Nefrankovani dopisi 8e ne »prejemajo
Rokopisu ae ne vračajo.
V ediaoati je moč!
Naročnino, reklamacije in ogla.*« sprejema upravniStvo. Naročnino in oglasa je plačevati loeo Trat.
Uredništvo lil tiskarna »e uahajata v ulici Carintia štv. 12. I" prnvuiStvo. In •prejemanje iiiNtrutof v ulici Molio piccoio Stv. .'1, II. tiH<i.-ti.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs
Bistrimo pojme!
V	f*eli vrsti notic smo razpravljali mi v n. .vejem f-asti o našem »tržaškem vprašanju«. Ta izvajanja naša so bila jm> velikem delu ftolemične nravi. A l>aš t«» je, kar vzbuja v na^ zadoščenje in nado v boljšo bodočnost: reagovati nam je bilo na misli in prigovore druzih slovenskih in slovanskih listov. To je znak, da se je širša javnost jela zanimati za na?-. da je v širših krojili slovanskih začelo [>ola&roma vzbujati ume vanje, kai je Trst za vse avstrijsko Slovanstvo. To je ravno, t'esar nam je manjkalo dosedaj, v čemer je glavni vzrok tužnemu položaju nagrnu ob obali morja Adrijanskega. Širša slovanska javnost ne le da je zanemarjala sveto dolžnost, ki jo jej nalaga do nas že sorodstvo krvi in plemena, ampak kakor da j«» je objemala tudi temota, da ni videla, kako bi, pomagaje Slovenstvu ob Adriji in povspe-šuje njetra stremljenje, povspeševala veliko življensko korist vsega Slovanstva v državi. Sedaj pa kakor da se je jelo svitati, kakor da so se jele odpirati oči, kakor da je začelo prodirati sjioznanje. da pozicija, ki jo branimo mi tu ob Adriji, ni le slovenska, ampak slovanska jH»zieija.
V	omenjenih noticah in polemikah svojih s-mo izražali svoje misli in nazore. kako je zadnji »"as, da avstrijsko Slovanstvo misli na p<»ti in sredstva, da si v veliki trgovini zagotovi primerno pozicijo in kako je tudi možno doseči ta cilj! Ali to spoznanje mora prodreti, da |»ot, ki vodi do tega cilja, vodi — preko Trsta!
To sjHiznanje mora prodreti, to je con-ditio sine <jua Don. Zato pozdravljamo z zadoščenjem. da je vsaj po precejšnjem delu slovanskega novinstva {»ostalo nekoliko več življenja ozirom na tržaško vprašanje. Naj se ie križajo menenja, naj se le krešejo iskre nasprotujočih si menenj, vspeh bo konečno le ta, katerega -i želimo: bistrili se bodo |>ojmi n polagoma mora prodreti spoznanje, da ob tolikih diferencah, ki leže kakor senca nad razmerjem mej posamičnimi slovanskimi plemeni, imamo ravno na tej naši točki skupen interes, vez, ki nas spaja vseh.
Vsi činitelji našega javnega življenja, zlasti pa novinstvo — rekli smo opetovano — morajo vzbujati zanimanje za tržaško vprašanje : v vseh slojih in v prvi vrsti pa med mirni, ki so zastopniki narodov v osrednjem parlamentu!
PODLISTEK
Velik grešnik.
1'o vest.
Ri.ski »pisal JJ. X. Mamin - .Sifnrijok. P osi Pi>dracski.
VIII.
»Skoraj 1m> konec, dušice!« je šepetal < iril zagledavši poslednje moči. »Tmla smrt mi ni strašna, marveč strašno je samo, pustiti vas v nevednosti. Kazškropljeni ljudje kakor •►v<*e brez pastirja. A on, izgubljsn sin, se veseli vaše nevednosti, kajti v vas se pojavljajo njegovi zapeljivi skoki in peklenska žalost«.
< 'ddahnivši si ter popivši nekoliko požir-kov hladne vode, jel je Ciril govoriti s svojim tihim, starikaviin glasom s takšnim tonom, s kakoršnim se opravljajo molitve nad mrličem. Kil je to »predvečer smrti . . .« Ciril je govoril o sebi ter jel praviti od samega začetka, kako je prišel v ječo.
»Slep sem vstopil semkaj, dušice, ali -edaj vidim. I^e malo časa mi je še ostalo, kebati se svojih grehov, katerim ni števila, niti mere. Gospod je odprl .oči tudi meni, velikemu grešniku. Povem vam vse, dragi
I)a, ti poslednji, vse slovanske stranke v parlamentu morajo sedaj s podvojenim zanimanjem in s podvojenim delom popraviti, kar so zamudili do sedaj, ne umevaje, kolike, velike koristi vseh so angažirane na tej naši točki !
Na slovanskih poslancih bremeni velika dolžnost v tem pogledu. In danes, ko so velikonočne počitnice pri kraju, se nam vitli primeren trenotek, da jih opozorimo na to dolžnost in jih za rotimo, naj se jej ne odte-zajo! Prednjačiti pa morajo naši slovenski in hrvatski poslanci, kakor — najbolje obveščeni ! Oni poznajo razmere, oni gledajo stvari od blizo. Oni morajo biti torej informatorji drugim slovanskim poslancem, oni morajo v drugih slovanskih skupinah z živo besedo vzbujati zanimanje, da pride do skupnega, koncentriranega pritiska na upravo države.
Ta pritisk se mora vršiti v dvojni smeri. Ko je nedavno temu neki slovenski list rekel, da Slovencev na ozemlji tržaškem ne reši nobena vlada, nol>en škofijski ordinarijat, ampak da se morejo rešiti le sami s premišljeno zasnovano gospodarsko organizacijo, smo mi hitro oporekali temu menenju, ker smo prepričani, da se gospodorsko življenje naroda vendar ne da kar ločiti od etičnega življenja. To je : gosjiodarske razmere so v pogoj narodnim in [Militičnim razmeram in — narobe. Zato se mora akcija slovanskih poslancev gledč na tržaško vprašanje gibati v dvojni sinčri : vlado treba siliti, da izdaja primerne odredbe v prospeh nase svetovne trgovine; a ker je ravno Trst jedino pomorsko trgovinsko mesto države, posredovalec importa in eksporta, ker je tu avstrijskim izdelkom tako rekoč izhodi.a točka poti, ki vodi v veliki svet; mora država storiti vse možno, da se tržišče tržaško povzdigne, da bo popolnoma usposobljeno za svojo veliko nalogo. Ali paralelno s to akcijo trgovsko-poli-tiške nravi se mora vršiti še druga — poli-tisko-narodne nravi. Ako hoče vlada, da jej bodo poslanci radi dovoljevali sredstva za povzdigo tržaškega tržišča, morajo nastopiti tu take politiške razmere, ki bodo vzbujale zaupanje! Trst se mora, po svojih političnih odnošajih, pokazati vrednega žrtev od strani države. V političnih odnošajih Trsta mora biti izraženo, da ta emporij ume, kako so njega interesi identični z interesi države, kako so njega interesi ne-razdružno spojeni z interesi države in kako da je torej usoda in bodočnost tega emporija
nesrečneži, ničesar ne zatajim, kajti blizo je moč proslavljene zverine, katere število je šest sto šest in šestdeset. Kratek je čas, a mera je velika, dušice...«
In Ciril je začel praviti o prepiru in razpadu svoje črede ter o tem, kako je prišel poravnat razpor ter hotel potlačiti ošabnost Avdovtije Markovne, toda namesto tega je padel v roke Ježevi glavi.
»Evo, Antikrist je položil na-me svojo gnusno taco... Vi slutite, kdo je oni vladar, a jaz sem i. notranjim očesom zagledal na njem pečat onega, ki ga je poslal. Ni nadev-nik, niti jetničarji, niti vojaki z orožjem nihče ne vidi na sebi pečata, marveč služijo zvesto kakor obsedeni. Mar moreš kupiti za denar tako zvestih služabnikov ? . . .«
»Ti govoriš resnico ...«
Dalje je pripovedoval Ciril, kako so ga prignali v ječo, kako preiskovali ter zapisovali vse v Antikristovo knjigo in kako mu je smradljivi sluga Antikristov odvzel steklenico z blagoslovljeno vodo.
»Njemu smrdi ta voda«, je pojašnjeval Ciril z detinskim nasmehom, vrte glavo. »Zares mu smrdi... Ze sem bil skoro del steklenico, kar me je zalotil celo na dvorišču : enako orlu je planil name. Na to me je ječar
nerazdružno spojena z obstankom in bodočnostjo države. Politične razmere se morajo tore* j- 'remeniti tako, da Trst ne bo več pošiljal na Dunaj mož, ki opravljajo sedaj gori — po njih lastnem pripoznanju — le posle umazanih kramarjev svoji stranki v prilog, težeči po združenju z drugo državo, torej po tem, da bi milijoni, ki naj jih država žrtvuje za povzdigo tega mesta, prihajali danes jutri neki drugi držav? v prilog! Dokler bodo taki možje tolmači mišljenja in čutstvo-vanja mesta tržaškega, ostaje najnaravneja stvar na svetu, da sosebno slovanski poslanci ne morejo biti ravno navdušeni za žrtve našemu mestu v prilog. Ker paje ravno dosedanja vladna politika v Primorju največ kriva na tem, daje sploh možno, da taki ljudje, katerih srce je izven mej te države, zastopajo javno menenje tržaško, je zaključek na dlani: da se ta vladna politika mora spremeniti notri od korena gori! In sicer v tem zmislu, tla pridejo lo-Ijalni elementi do veljave, kar pa se more j zopet zgoditi le po kooperaciji tukajšnjega slovanskega elementa ! !
To smo hoteli položiti na srce slovanskim poslancem. V podrobnosti se nočemo spuščati, niti vsiljevati konkretnih nasvetov. Poslanci so tam gori ; oni najlaglje uganju-jejo prilike in načine, kakor se najlaglje prihaja vladi do živega in izkorišča parlamentarne situvacije. Oni morajo tudi vedeti, česa treba, da bodo tržaški Slovani usposobljeni za primerno vplivanje na razvoj stvari v tem zmislu, da Trst ostane važen avstrijski emporij. Emporij, za katerega bodo žrtvovali vsi in od katerega bodo tudi uživali vsi ! Ćeška industrija je že danes tolika, tla že potrebuje odduška ; no, nadejati se Hmemo, da se tudi drugi Slovani polagoma povspno na tem polju in da bodo tudi oni imeli svoj eksport in import, ki bo ubiral svojo pot preko Trsta.
Zato je tudi opravičen v polni meri naš izrek, da je tržaško vprašanje — vprašanje skupnega avstrijskega Slovanstva, na katerega reševanju mora so-I delovati vsa javnost: novinstvo, interesovani trgovski in industrijski krogi ter — gospoda i zastopniki v parlamentu.
nekelikokrati bil, toda jaz le molčim.....
Oni ne vedo, da ne besne sami od sebe«.
»Ah ti, brate, res je tako... Resnične so tvoje besede.«
Dalje je sledilo pripovedovanje, kako je Antikrist zavajal njemu služeče ..rotlje dokler mu ni isto odrezalo lase. Ciril je pripovedoval mično, kako zvito se je zgubljeni sin prikradel k njegovim lasem ; ker pa ni smel odrezati jih o dnevni svitlobi, storil je to po noči.
»Vi tega niti ne uuoete, ali jaz sem videl vse to«, je pojašnjeval Ciril, vrtč glavo. »Težko in sramotno je to, toda jaz molčim. Vi se smejete, jaz pa molim. Po noči so me zalivale solze in molil sem, evo za njega, ki je iz nevednosti postal sluga Antikristov«.
Ciril je pokazal brezpopovca ter dodal takoj :
»Ali on ni kriv tega... niti ete krivi vi. V svetem Pismu je naravnost rečeno : niti jeden las ne pade z glave brez volje božje. Nu in dalje. . .«
Dalje je pripovedoval v daljšem zapeljevanju tega Antikrista, kako je podal k njemu Avdotijo Markovno s papirjem, kako ga je dal potem v roke zdravniku, ki ga je hotel omamiti z laskavimi besedami itd. Vsa so-
Kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku.
(Po »Obzoru«.)
(Dalje.)
V predsedništvo kongresa so bili izvoljeni : glavni urednik poljskega »Czasa«, Mihael C h v l i n s k i, predsednikom, Slovak Hurban V a j a n s k i prvim podpredsednikom in Slovenec Andrej Gabršček drugim podpredsednikom.
Dr. Mazzura je na to III. kongres slovanskih novinarjev habsburžke monarhije proglasil konstituiranim.
Predsednik kongresa, g. C h v 1 i n s k i, se je zahvalil na poverjeni mu časti. Ta čast mu je tem mileja, ker je s tem izrečeno spoštovanje njegovemu narodu. Drugi kongres je bil v neugodnem času, ali vendar je gotovo in more zatrditi z radostjo, da niso uničene začete zasnove, ki so vodile člene kongresa na prejšnjih sestankih. Zvest domovini in svojim idejalom želi zlogo. Zlogo je možno doseči po geslu : avtonomija vseh dežel, ravnopravnost vseh narodov v monarhiji habsburžki ! Zložni Slovani morejo odbiti vse navale. V kolikor je kateri slovanski narod manji, pa more biti gotov za to tem veče pomoči od strani večih slovanskih narodov. Ravnopravnost ne oslabi monarhije, narobe : ona jo okrepi. Slovanski narodi se bodo držali krščanskih načel, ki se osianjajo na ljubav, resnico in pravičnost.
Na to se je Svetozar Hurban V a-j a n s k i v ime slovaškega naroda zahvalil na izvolitvi. Vsi gremo za jednim ciljem. Vsi iščemo resnico. Ali ne kakor oni bratje, ki so šli po svetu iskat resnico. Prvi teh bratov je rekel: resnica je visoka gora. Drugi je rekel: resnica je globoko morje, a tretji je rekel : resnica je nebo. In ker se niso mogli sporazumeti, so se bratje pobili med seboj radi resnice. Pobili so se, ker jim je manjkalo jednega, a to je: ljubezni. Z ljubeznijo se doseza vse. Iz globine srca želi, da bi na kongresu vladala ljubezen ter je prepričan, da se potem ne pobijemo med seboj.
Drugi podpredsednik Andrej G a b r-š č e k je naglašal, da ga obhaja neko posebno čutstvo, ko gleda na mizo, za katero sedi častni starček, mučenik naroda slovaškega, g. Svetozar Hurban Vajanski. Govornikova izvolitev je v počeščenje njegovega naroda, ki se že tisoče let bori za svoj ob«
bana je utihnila kakor jeden človek, poslušajoča te čudne besede. Vsem je postalo jasno vse, kar je pripovedoval Ciril. Vsčh se je polastil Antikrist, tako zvijačno polastil, da še komar tako tiho ne sede človeku na nos. Nekdo je globoko vzdihnil, ganjen po teh mislih, jasnih kakor beli dan. Tolpa jetnikov seje rinila čimdalje bližje k Cirilu, sedečemu zopet v svojem kotu. Svetiljka je slabo osvet-1 ljevala ječo, da je bilo težavno razločiti lice i govorečega starčka, toda vsi so se ozirali v 'jedno točko i i, katere so se lile njegove besede.
»On vlada«, je pripovedoval Ciril šepe-taje. »Znamenja so povsod... Toda nihče ne vidi tega, zaslepljen od lastnega napuha. Zares, ne vidi... Evo, tudi vas je on dosegel s svojo taco ter vas vrgel v temnico— Vi si mislite, da ste sami od sebe dospeli sem, toda jaz vidim njegovo delo. Tudi Sleza, Cečen, Akvamarin in Akulin — vsi so njegovi zvesti služabniki, njegovo dragoceno orodje. Antikrista ne vidijo ter si mislijo, da delajo to sami od sebe... Oni delajo, drugi Antikri-stovi služabniki jih pa za to kaznujejo. Delo se vrši povsod...«
Cirilov glas se je nepričakovano ojačil in govor se mu je zaobrnil proti odpadnikom.
(Pride še.)
stanek. Povdarjal je, kako slovenski narod z zaupanjem gleda v svoje močneje slovanske brate. Slovenski narod ol»čuti današnje stanje tem teže, ker je |m» jrlasovitem gesl*: : divide «»t i m pera razdeljen v šestero pokrajin, Xn, Slovenci ne obupujejo, ker vedo, da ImmIo zložni Slovani motali vse doneči.
II. točka je bila: poročilo o delovanju II. kongresa slovanskih novinarjev, ki je bil v K rakovu. Poročal je Poljak dr. O s t a-s z e \v s k i — I» a r a n s k i. Poročevalee je povdarjal, da je krakovski kongres uložil protest proti temu, da se pripadnikom Translajtanije
1'poštevaje, da ni v navadi, da bi se kroni tako blizu stoječa oseba tako ostro, rekli bi demonstrativno, izjavljala proti kakemu političnemu gibanju, in upoštevaje, da si ni lahko misliti, da bi se bilo to zgodilo brez vednosti na najvišem mestu, ne more nikdo odrekati temu dogodku velike politične važnosti. In pomembnost tega dogodka mora v očeh vsakogar naraščati še posebno po tre-notku, ko se je to zgodilo: v trenotku, koje nemški prestolonaslednik gost naše vladarske hiše.
Kdor zasleduje nemško gibanje v Av-
prejMiveduje sodelovati na kongresu. Protest striji, ta je moral opaziti, da so razne nem-je itnel toliko vsjteha, da sedaj Hrvatom in ške novine, ki so sieer z oči vidno dobrohot-
inožje. Vemo, da ponovimo, kar smo izvajali že mnogokrat: po dogodkih leta 18t>6 AvBtro-Ogrska nima ničesar več iskati proti severu: ni politiški, ni gospodarski. Naša ekspanziv-nost ima le proti jugu odprto pot. Izdelki naše industrije morejo najti novih tržišč le na Vztoku. Pot za tako gospdarsko ekspanzijo pa mora gladiti — politični vpliv, a da nam vzraste ta. moremo mu prilivati s simpatijami, ki smo si jih pridobili med dotičnimi narodi. Ni je pa veče nezmiseluosti, nego je ta, ako si hoče kdo pridobivati ljubezen soseda s tem, da mu tlači brata, katerega ima v s\\»ji oblasti. Politična blaznost je torejj to, ako si naši državniki domišljajo, da si pri-
Slovakom ni prepovedano sodelovati na kou- n ostjo negovale \Volfov radikalizcm. v zadnji dobe simpatije slovanskih narodov na
Balkanu s tem, tla tirajo doma p roti slovansko politiko! O ne ne, to le odganja,
gresu. Glede urejenja k o r e s p o n <1 e n-	čas vidno opustile svojo bojevitost in da ee
č n e pisarne in društva si o v a n-	je nemški furor sploh nekoliko ublažil. Mnogi
s k : h n »vinarjev se je delalo jk> sklepih	ne izključujejo možnosti, da je prišel primeren i kakor vidimo po zgornjem poročdu v «In
krakovskega kongresa.	migljaj iz Berolina doli. In res: nastop nad-' formation*.
( » prvem predmetu j«* poročal nadalje	vojvode Frana Ferdinanda baš v trenotku, Vojna V južni Afriki. Angležki listi
A n v ž, o drugem Hovorka. O ol»eh	koje nemški prestolonaslednik na Dunaj, se ve,|ni, z:ltrjujejo trdovratno, da se v krat-
predmetih je vnela jaKo dolga in živahna	sili do menenja, da se merodavni visoki či- |>rj(".no mirovna pogajanja med Kitehe-
ra/prava. v katero se je vpletal seveda <—	nitelji ne boje, da b' s tem kaj ozlovoijili v : Derjem jn Botho, medtem ko je Kriiger raz-
To se more in mora obžalovati se slovan-	Berolina. j ličnim deputacijam ponovno izjavil, <1 a so vse
-ke^a stališča, ali čuditi se ne smemo temu	To je proračunjen udarec nemško - radi-• vestj neosnovane in da vojna ne konča še
{k, tolikem nes|x»razumljenju, ki je vladalo do	kalnemu gibanju, kajti gotovo bo uplival na ^^ j,jtro ker <reslo burskim poveljnikom je
sed^j med dotičnimi plemeni —) hrvatsko-	vse one, ki si do sedaj iz strahu pred nem- sje| j(fej »sl0*bodo ali smrt«. Angležka
-rl»-ki m jH.ijsk.»-ruski spor. Hib. je mnogo	sko- radikalnim terorizmom niso upali nasto- via(ja postopa s svojim narodom, kakor kak
rekriminaeij in -tavili so se razni predlogi in	piti proti nemškemu radikalizmu. Ali udarec krojač, ki vedno obljubuje, da bo obleka
resolucije.	je to tudi hinavcem iz vrst nemškega libe- takaj nar(»jenaj a je le ne dovrši. Angležka
O slovanske m novinstvu v A v-	ralizma, njim, ki se bahato proglašajo za je- v|a(ia neprenehoma tolaži svojo j avnost, da
strij i i n na 1» a I k a n u je poročal dr.	dino državno stranko, patentirane avstrijske j)Q takoj konec vojne, ali ista se kljubu an-
L e xs i e k v. o eemer se je zo[»et vnela daljša	patrijote! Vendar so koketirali z radikalnim obljubam le vleče že mesece in leta
razprava.	nemškim gibanjem, da-si so dobro vedeli, da kakor inorf,ka kača. Govori se, da guverner
Ker je bilo določeno tako, da glavne	je to gibanje naperjeno proti ekzistenčnim ]tfjiner odstopi ter da bo na njegovo mesto
govore prioln-i najprej jeden večih slovanskih	pogojem države in da izpodkupuje temelje jmenovan general Kitchener, kateri da bo
-tov in ker hočemo jn-čakati, da se od po-	državi, da je torej veleizdajsko ; sedaj pa so l)aje tmji yo{1jj mjrovna pogajanja. Lord Rj-
klioane strani prlobr-i avtentičen tekst v spre-	morali čuti iz ust onega, ki bo nekdaj nosil |>ertg se je l>aje zelo laskavo izrazil o angle-
jetili re-olueij, -<? hočemo pozneje povrniti še	krono Habsburgov : tla so podpirali gibanje, ^kih častnikih in vojakih v južni Afriki. No
K predmetu, v kolikor nam bodo dopuščale	naperjeno proti Avstriji! komu imponira tako livalisauje samih sebe ?
naše razmere.	Tudi mi smo včeraj beležili glasove iz fn sosebno še, ko angležkih vojakov ne hvali
Zadnja točka je bila: določitev mesta	poljskega tabora, ki govor«?, kakor da se uibče drugi, nego jedino le isti — angležki
za bodoči kongres. Predsednik Chvlinski je	pripravlja zveza med Nemci in Cehi, ali pa i vojaki,
naznanil, da mu je prišla iz Ljubljane na-	,ja je cel,', že gotova stvar. No, mi smo be-
stopna brzojavka:	ležili to le kakor simptom, kakor znak de- „ . , -
»Pozdravljajoči zbrane slovanske novi-	j,resije v poljskem taboru. Sicer pa smo bili ' T23.SKG V©SLi-
narje. borile« za narodna in človeška prava,	uverjeni. tla je tudi tu imel strah velike oči. l /orno gospodarstvo laške gospode.
.^vatelje napredka, pionirje prosvete,	V političnem življenju se ne gode čudeži in Tistim, sedaj, hvala Bogu, le redkim, okoli-
/elim njihovim razpravam najboljši vspeh za	široko zevajoči prepadi — kakoršen je ta, ki čanom in mestnim Slovencem, ki še vedno
i-lovan-ke narode v monarhiji ter jih ob enem	loči Cehe in Neince — ne zginjajo kar čez zaupajo in slepo verujejo laški gospodi, ne
vabim, da se naslednje leto /berejo v pre-	noč. In res zagotavljajo češki »Narodni listv«, ho škodovalo, ako si vzamejo k srcu na-
-t .Ime nai'>la - »venskega, v beli Ljubljani.	<}a za sedaj niti misliti ni na tako zbližanje slednje vrstice. Znano je, da je s početkom
Zupan Uri I »ar.«	med Cehi in Nemci, ki bi opravičevalo pri- „ovega leta mestna občina vzela snaženje Kongres je tudi vsprejel predlog, da	čakovanje, tla Nemci privole v jednakoprav- mesta v svojo oskrbovanje. Gospoda na mase prihodnji kongres s n i ti e v	nost in deželno avtonomijo. Nikdo da ne misli gjstratu so hoteli napraviti nekaj prav »kun-Ljubljani.	„a eeško-nemško zvezo v očigled temu, da ; gtnega« in so uveli tisti setiaj že ol»če|>oznani Predsednik < ' h v 1 i n s k v je zaključil:	Nemci brez razlike odklanjajo tudi naj pri m i- zi8tem » Koprophor«, kateri je stal mnogo Težko je doseči sporazum ljenje med novi-	tivneje zahteve slovanskih strank. denarja, koristi pa ne donaša prav nobene, narji jedne dežele, kamo-Ii med novinarji iz	Avstrijska politika inISlovani na ker, kar prihranjajo na en način, pa še v tolikih daljnjih krajev ! Vspeh kongresa je	Balkanu. V Bolgariji se živo zanimajo za veči meri zgubljajo na drugi način. Da bi krasen, a liog daj. da bo na kongresu v	p0|0£.,j avstrijskih Slovanov in opazujejo z napravili nekaj modernega, sezidali so pri sv. Ljubljani <e sijajne)i. Predno zaključi kon-	veijkim ogorčenjem, kako se avstrijski Slo- Jakobu blizu mestne plinarne peč, v kateri gres. zahvaljuje se starodavnemu mestu Du-	vani „shematično zatirajo. Od todi prihaja n. — žgejo smeti, ki jih dovažajo tja iz mesta, brovniku. ki je t »li lep » vsprejel svoje slo-	pr^ (Ja se K0|parj veliko l>olj boje avstrij- To je pri naši mestni gospodi vrhunec mo-vanske goste. I stota ko se zahvaljuje dru.	ske^a upliva ,ia Balkanu, nego turške ob- d ros ti. (inoj in smeti, ki bi se prav koristno Mazzuri za toli sijajno prirejeni kongres. S	lastif kar oznaf.„je posebno drastično izjava dalo porabiti za kmetijstvo, mestna gospoda tem smatra svojo nalogo dovršeno in proglaša	barskega eksarha, ki je rekel v nekem po- (da je bolj nobel seveda) žgejo! Ali to še ni zakljueek kongresa.	govoru z dopisnikom ^Novega Vremena», (ka- najhujše. Za peč, v kateri sežigajo smeti, so Kongres se je završil ob 3" \ uripopo-	kor posnemljemo po dunajski clnformation*): | potrosili mnogo tisočakov, no, sedaj seje
(Pride še.)	« Bolje je Še 500 let turškega gospodstva v j pekazalo, daje tista peč prava nesreča za Makedoniji, nego da bi tam zavladala A v- mesto in posebno za sv. Jakob. Od sv. Ja-
ludne.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 19. aprila 1901.
str:jai
koba prihajajo dan za dnevom pritožbe, da
ker dim iz one
Dosedaj smo vedno trdili, da so v Av-	je hivanje tam neznosno,
striji turške razmere, iz navedenega pa vi-	peči, kjer sežigajo tržaške ?meti, provzroča
O položaju. Z Dunaju prihaja vele- dimo, da se naši slovanski bratje, ki ječe pod	da se je resno bati, da bi to,
važna vest, ki gotovo vzbudi veliko senza- turškim gospodstvom boje avstrijskih razmer,	ako ,MK,° "^aljevali s tem, okužilo zrak, da
cijo v politiškem svetu, kajti odpira nam no- ter izjavljajo, da raje prenašajo turški jarem,	bi mogle iz Imstati nevarne kužne bo-
koliko |»ers|>ektive v bo.h»či razvoj notranjega nego da bi uživali našo evropsko cslobmlo..	lezni. Radi tega se je podala komisija na
političnega življenja v Avstriji. Na dvoj- Tu vidimo v zrcalu v vsej nagoti naše tužno	'iee mesta, ki si je stvar ogledala in ukre-v o .la F r a n i e r d i n a n d, prestol on a- stanje : Slovani pod turškim oblastvom se boje! nila, da je opustiti nadaljnje sežiganje smeti.
Peč torej, za katero so potrosili toliko tisočakov, ki so menda vsi prišli iz žepov dav-
slednik naš, da je vsprejel protektorat	— avstrijskih razmer ! !
nad k a t o 1 i š k i m S e h u 1 v e r e i n o m,	Dopisnik v «Information* dostavlja, da ki ima svoj sedež na Dunaju. Že to dejstvo	naj bi dunajski in budimpeštanski krogi pri- koplačevalcev, stala bo tam brez vsake kosam«! na sebi mora vzbuditi senzaeijo, ki pa	merno upoštevali gornje besede bolgarskega j r'8t' 'n 80 na t:i na«,u vsi tisti tisoeaki, ki «e mora pa še vekšati jm. besedah, ki jih je	eksarha, ker tla so jako karakteristične za ^ porabili v to, vrženi v morje. V oko-nadvojvoda izrekel deputaeiji, došli poklonit	splošno mišljenje v Makedoniji in na Bolgar- j ^ l»a Saka rešitve toliko eest, toliko vod-se mu in za i valit na izkazani veliki časti.	skem. Se slovanskega stališča da si je lahko j njakov, toliko šol in drugih potrebnih naprav, Nadvojvoda je rekel, da že dolgo z za-	tolmačiti te besede. Ali Nemci in Madjari da i ker se tržaški gospo la vedno izgovarjajo, da dovolj s t v o m zasleduje delovanje katoli-	naj se ne čudijo, ako se na balkanskem po-i nimajo v to potrebnega denarja! Kaj ne, škega sehulvereina ter da odobruje njega	luotoku bolj boje njihove ekskliuivnosti in ■ »epo gospodarstvo to, naših izvrstnih laških
patrij<>tično in versko delovanje, vzlasti v	lirutalitete, nego pa turškega pritiskanja. Po
dobi asritaeije za <xleepljenje od Kima, agi ta-	tem dostavlja dobesedno :
eijet ki — tako je rekel — zasluži grajo tem	<Tu zasledujejo s posebno paznostjo,
iHjlj. ker jej je namen tudi od ce pije-	kako se Slovani v Avstro-Ogrski zistema-
nj e od Avstrije. Nadvojvoda je pozival društvo, naj nadaljuje dosedanje delovanje, ter je po vda rja L, da ne bo društvu protektor le po imenu, ampak tudi z vnetni močmi, pripravljen podpirati je z nasveti in dejanji. Nadvojvoda je izjavil konečno, da nima nič proti temu, ako se te njegove b e s e ti e objavijo!!
tično pritiskajo ob steno, in zato se gori označeno mišljenje ne zasuče Avstriji v prilog dotlej , dokler Slovani v teh deželah ne pridejo do svojih pravic*.
To je stara resnica, tako pri prosta, da jo mora umeti sleherni politiški otrok. V Avstro Ogrski pa jo nočejo umeti veliki —
gospodarjev ? !
Stara peseui. Svoječasno smo poročali, da je finančno ministerstvo število kontrolorjev na tukajšnjem glavnem carinarskem uradu pomnožilo za štiri in sieer že s 1. ja-nuvarjem 11*01. Mi smo že svojedobno izrazili svoje menenje ozirom na bodoče imenovanje teh kontrolorjev. A sedaj stno že v aprilu, a še ni duha ne sluha o tem imenovanju. Kaj mora vendar biti vzrok temu zavlačevanju ? Hm, hm, star pregovor pravi, da vsaka dobra stvar potrebuje časa ; vederemo, kaj
se izvali iz tega jajca! Ali mi slutimo že sedaj, da se bo Slovencem tudi to pot godila krivica — krivica, ki da nam nekoliko opravila, zbornici poslancev pa novo priliko v pojasnenje, kake so razmere v Primorju glede poznanja deželni!, jezikov med uradniki.
V razpisu teh novih mest v uradnem listu, je bilo določno izrečeno, da se zahteva »znanje deželnih j e z i k o v«. Ali — kakor smo informirani mi po dobrih virih — se to imenovanje bržkone izvrši po starem navadnem kopitu — na škodo Slovencev !
Le, le! Saj smo navajeni, da povsod i prezirajo naš jezik! Ali molčali ne bomo, temveč kričali bomo na vsa usta, kako se postopa z nami in z našimi uradniki, ki so gotovo vsaj toliko vredni v vsakem oziru, kakor urinjeni Nemci in Italijani, ne vešči deželnim jezikom, mnogokrat pa tudi strokovno nesposobni.
Nobeden njih že ni bil ravno pribit na visoki stol, in često smo videli, kako so se storjene krivice maščevale ! Krivično povzdignem so morali kapitulirati pred svojo lastno nesposobnostjo in poslali so jih v pokoj. Oditi so morali in ni jih več.
JMi gotovo ne zahtevamo, da bi kilo protežiral naše slovenske uradnike; ali tudi tega nočemo, tla bi jih prezirali le Nemcem in Lahom na korist. Opozarjamo torej naše poslance, naj z vsem svojim vplivom delajo na to, da se našim uradnikom ne bo godila krivica. Seveda se še povrnemo k temu predmetu.
Petiraval je. Ko smo včeraj omenili, kako »Piccolo« kvasi, kakor da je poslanec Bennati se svojim nastopom v socijalno - političnem odseku kar jemal vid drugim členom odseka, in ko smo konstatirali, tla celo »Neue Kreie Presse« v svojem poročilu o dotični seji niti ne omenja imena Bennatijevega, smo dostavili, tla si je »Piccolo« : ali stvar jednostavno izmislil, ali pa tla je neslano pretiraval, kakor je že njegova stara navada.
Danes nam je sporočiti — ker tudi »Piccolu« nočemo delati krivice, da-si on sam vsaki dan kar gromadi krivico na krivico proti drugim —, <Ja smo v nekem drugem dunajskem listu (v poročilu o večkrat omenjeni seji socijalno - političnega odseka) res zasledili ime poslanca, ki se je sam proslavil s prisego, tla nikdar ne laže, gospoda Bennatija, prav tistega Bennatija, ki je vendar, vkljub svoji prisegi izrekel, in to celo v parlamentu, pred veliko javnostjo, veliko — neresnico, tla namreč Italijani istrski iz svojih žepov vzdržujejo italijanski gimnazij v Pazinu — —! Ali kam smo zašli ! Oprostite čitatelji, so že godi tako človeku, če mu preveč misli hkratu roji po glavi ! Torej, kaj smo že hoteli reči ?! A, da, povedati smo hoteli, tla smo res zasledili ime Bennatijevo. Ali tain je ni ni besedice ni o kakem lepem govoru, ni a kakem globokem utisu, ampak je v ti v e h celiti vrstic a h, povedano, tla je Bennati izjavil, tla bodo italijanski poslanci glasovali za osemurni delavnik. In če je morda res rekel kako besedo o žalostnem položenju delavcev v premogovnikih v Istri, je bilo to prav — in mu je bilo to, kakor zastopniku pete kurije, v prokleto dolžnost in obvezo —, ali neslano je, ako laško glasilo tako vršenje najprimitivuejih poslanskih dolžnosti izkorišča za slavospeve ljudem, ki toliko drugih, velikih dolžnosti — ne vrše,
O T
in sicer ob vprašanjih, ki globoko posezajo v življenje vsega prebivalstva! In sicer jih ne vrše iz ozirov na korist svoje klike, notoričuo sovražne ljudstvu, sovražne zato, ker so nje koristi dijamentralno nasproti koristim ljudstva.
Porotne razprave. Proti koncu t. m. in začetkom maja je napovedanih mej drugim 7 porotnih razprav proti Rihardu Camberju in Jakobu Giacomelli-ju, urednikoma lista «Avanti» radi žaljenja na časti potom tiska. Te razprave pa se bržkone ne bodo vršile, ker obtožencema ne morejo dostaviti poziva na razprave radi njiju — odsotnosti iz Trsta.
Dne t. m. pa bo porotna razprava proti uredniku «Naše Sloge», prof. Mate Mandic-u, vsled tožbe Modeste Tremus in tovarišev, radi nekega dopisa priobčenega svojedobno v «Naši Slogi*.
Č udni nasledki kaye ! Mnogo se je že pisalo, kako tla kava škoduje živcem in drugim organom, no, gotovo pa ni še nikdo prišel na to, da bi zamogla kava povzročiti tudi — otok nog. No, žnlibog je tudi to že dokazano dejstvo, ki gotovo neprijetno iznenadi ljubitelje kave. Težak Peter M. je tožil včeraj redarju v slobodni luki, da mora iti v bolnišnico, ker so mu noge strašno otekle.
Človekoljubni redar pa ga jo pozval na in-šj»ektorat, češ, da imajo tam jako dobro zdravilo proti otoku. Naš Peter je na blagohotno nagovarjanje res ubogal ter se podal na insj>ektorat, kjer so konstatirali, da je nevaren otok nastal v sled tega, ker je bil Peter 5 kg. kave —popil? Ne! ampak skril v hlače in Jo hotel tako odnesti. Tudi ]hh! klobukom so mu našli kave. Odvezali so mu hlaee, in mu tako res kar v trenotku ozdravili otok na nogah. Da bi mu pa tudi v bodoče ne otekle noge, spravili so ga v ulico Tigor.
Iz pred naših sodišč. Včeraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem vršila razprava proti težaku Josipu Kondello iz Castel-lamare v Italiji, kateri je dne 7. fehr. t. 1. v družbi z dvema nepoznanitna> roparski na-pal trgovca z ogljem, Petra liaiea v ulici Molingrande in mu ukradel iz žepa nekaj denarja. Naši čitatelji se bodo gotovo še spominjali, kako so se hoteli ti roparji potem prekanjeno izgubiti ter je jeden izmed njih beže j>o cesti upil : »primite taru* ! Rondella je ulovil redar, a bi bi! tnoral le-ta to kmalu svojim življenjem poplačati, ker Rondello je imel pri sebi bodalce, s katerim bi bil redarju prebodel trebuh, da se ni bil isti izognil pravočasno. Kondello je, porabivši to priliko, zopet zbežal, a je bil pozneje, ko sta redarju prišla na jx»moč neki vojak in neki kočtjaž, zopet ulovljen. Kondello je vedno zanikal, da bi bil on storil hudodelstvo, kakor tudi, da je imel pri sebi bodalce, s katerim je hotel prebosti redarja. Kodalce, katero je redar Milič našel naslednjega dne po storjenem činu je bil Kondello ined begom vrgel od seWe ; Kondello se je izgovarjal, da je bežal, da ne bi se zmočil, ker je močno deževalo. Porotniki so spoznali Kondella krivim in si »dni dvor ga je na jw>dlagi tega verdikta obsodil na 12-Ietn<» težko ječo in takojšnji izgon iz Avstrije |>o prestanej kazni.
Spravljenega iskali. Gospa Luzzatto, !a-tmca trgovine s fotogratičnimi potrebščinami na velikem trgu, je poslala svojega uslužbenca k mizarju, naj mu naroČi priti po neko posteljo, radi j»otrebne poprave. Ualtiž-l>enec je šel v delavnico, kjer je našel nekega moža in muje, misle da je to gospodar, naročil kakor mu je bilo ukazano. Dotičnik je kmalu na to prišel v omenjeno trgovino ter prosil gospodinjo, naj mu za prevoz poste'je posodi njen voz, ker njegov gosj»odar da ni imel slučajno nobenega voza pri rokah. Lastnica trgovine mu je seveda izročila voz in mož je odjieljal na njem postelj. Ker pa voza le ni bih« nazaj, je gospodinja naslednjega dne poslala jK»nj k mizarju. Ta pa ni vedel ničesar o \ozu in še manje o j>osrelji : dotičnega, ki je odpeljal postelj, pustil je namreč le za trenotek, da |w» carje v delavnici, ker je moral nekam iti. Policija, ki je bila o tej stvari obveščena, se je takoj spravila na lov za |M>ste-njakovidera, ki se imenuje Andrej Sandot, a je na svoje začudenje pozneje izvedela, da — že tiči v luknji.
Odmev pusta. Rihardu V. se je približal včeraj opolttdue v ulici < >rologio 4*>-letni brivec Peter K. ter ga s pestjo udaril po glavi. Kihard V., ki ni ftozual svojega napadalca, je vprašal istega, iz katerega vzroka da ga je udaril prav za prav ? No, ta ga je hotel, mt-sto vsaeega odgovora, v drugič udariti. na kar ga je V. zgrabil tako trdo, da sta se oba zvalila na tla in se na tleh dalje mikastila. dokler ni prišel zraven redar, kije oba «»dvedel na |>olieijo. Opravičuje svoj čin, je napadale**, brivec K., prijMivedoval, da je udaril onega drugega po glavi zato, ker ga je isti o pustu napal, ko je bil on, brivee, v družbi dveh mask.
Nasledki pretepa. Jakob Mihelič, krojač v Sv. M. Magd., si je prišel včeraj na zdravniško postajo zdravit n«»s, katerega mu je pobil neki njegov prijatelj o nekem čudnem polj|i bova nju — s |>e>*tmi.
Zgubljen deček. Od ponedeljka |>opo-ludne {s»grešajo stariši 14 letnega sina Adolfa Mar ona. Mati je šla naslednjega dne poizvedovat njem v šolo, ali tam so jej jm>-vedah, da ga že »hI sol»ote ni bilo v šoli. «Je-li to kaj čudnega, da se v Trstu tako «"esto |>ogaja, da izginjajo otroei ? Menda ne!
Dražbe premičnin. V petek, dne VJ. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredite tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražl>e premičnin : v »1 iei Aojuedotto št. 16, tiskarski stroj ; v ulici C;sternone, škornji in čevlj : v ul ci Aladonnina št. :*.» in v ulici deli Istria 39a, krčmarska oprema in )M»hištvo; v ulici S. Giovanni št. G, h -aa oprava : v ulici Ireneo
št. .'i, hišna oprava ; v ulici dello Ombrelle št. 1, hišna oprava.
Vremenski Testni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 14.0, ob 2. uri popoludne 20.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753.0. — Danes plima ob H.31 predp. in ob 8.20 pop.; oseka ob 2.20 predpoludne. in ob 2.29 pO|H>indne.
Darovi. Povodom koncerta pevcev Bratovščine sv. Cirila in Metoda* v »narodnem I domu» v Rarkovljah so darovali oziroma pre-plačali vstopnino:
Gg. : Kože 20 nč., Hrovatin 25 nč., N. N. 10 nč., Ba< kovljan 2 gl. 20 nč., Prašelj 20 nč., Vatovac posl. 2 gl., Počkaj Ivan 20 nč„ Gustinčič Ivan 20 nč., Macarol Ivan 10 nč., Perhaue .Jakob 40 nč., Franetič 20 nč., Stemberger 70 nč., Košir lO nč., lvrebelj 10 nč., Cernec Ivan 20 nč., dr. Kvbaf 70 nvč., dr. Gregor in 70 nvč., I. S. 2 gl., Martelanc Svetko 20 nč., Jakič Ante 20 nč., Martelanc Ivan 20 nč., Mandič 70 nč., Sulčič 20 nvč., N. N. 50 nč., N. N. 50 nč., I. M. 25 nč., Kamuščič 50 nč., »obrtniško društvo* je podarilo 1 gl.
Vesti iz ostale Primorske.
X Zgodaj je začela! Pišejo nam: V ponedeljek o polunoči udarila je strela v šolsko poslopje v Sinarji pri Kopru. Pustila je precej »ledi po sobah, slednjič je odbila ko vežnih vrat in izginila. V stanovanje go-spice učiteljice se je tudi oglasila, a ni pustila drugih nasledkov nego par luknic v zidu in močen duh po žveplu. Čudno je to, da je prišla v sobo nad glavo deklice, ki je spala v sobi z gospico, pa jej ni nič storila in deklica se ni niti vzbudila, mej tem, ko je v vasi močan pok spravil marsikoga po konci. Ker je šola najviše poslopje v vasi, trebalo bi pač strel«jvoda. Nad <1 vesto otrok je vsaki dan v šoli, pa brez tako koristne varnostne naredbe v tako visokem poslopji ! Vsekako pozor na to!
Razne vesti.
Bolgarski učitelji na potovanju. Dne 12.
t. m. je bila došla v Prago trojica bolgarskih učiteljev, da si tam ogledajo ustrojstvo čeških šol. Cehi so priredili banket Bolgarom na čast. Zahvaljuje se na zdravijci Bolgarom je rekel prof. Antonov: Samo en tlel bolgarskega naroda uživa slobodo, drugi del pa ječi poti težkim jarmom. V trpljenju tega dela bolgarskega naroda bi mogel mnogo pripovedovati člen te ekspedicije, ki je došel iz Kustendila od meje Makedoniji. In cenili se bomo, povrnivši se v svojo domovino, I mogli razpihavati iskro slovanske solidarnosti, j da dokažemo s tem, da .->ino mi, če tudi mala, ali jako zdrava veja"slovanske lipe.« — Kadi
PARIZ 18. (B.) Depeša pisarne Hava* iz Pekinga potrja vest o požaru v onem delu cesarske palače, v kateri sta bivala grof Waldersee in generalni štab. Depeša dostavlja, da je ogenj vse uničil, izvzemši vojaške papirje, ki so bili rešeni.
LONDON 18. (B.) »Staudardu) javljajo iz Ticnčina včerajšnjega dne : Potrja se, da so Kitajci porušili del železnice onostran Poa-tingfu. Govori se o mali bitki. Iz Tienčina so odposlali ojaČenja.
Vojua t južni Afriki.
PRETOKI J A 17. (B) Reuterjeva pisarna javlja: Po skrbno sestavljenih cenitvah znašajo zgube Burov v mesecu marcu 200 mrtvih in 1000 ujetih.
LONDON 18. (B) Danes se j c priobčila
teh besed je zavriščalo v vsem nemškem mofjra Jcnjiga o stvareh v južni Afriki. Ista gaju; sosebno pa so graški listi - ki mo- obseza depeše, ki jih je nizozemska vlada rajo vedno imeti rekord v surovosti — 1»« | pred vojno odposlala predsedniku Kriigerju konci in zasramujejo Bolgare. Potem pa si in sjlila VJJ - naj ne odkloni :ingležkib pred-
Vesti iz Kranjske.
*	Iz Begunj pri Cerknici nam pišejo, da se tam pripravlja nova velika evolucija v razmerju med strankama, oziroma v mišljenju med prebivalci. Dogodki da bodo mala senzacija za Kranjsko. V najbližnji bodočnosti že da bo čuti kaj več o tem. Ti dogodki da prinesejo marsikomu, ki je preveč zaupal le svoji moči, stari nepremično veljavni pouk: da se rado skrlui, kar je pre-ojstrega.
*	(»radnja električne železnice v L j u b 1 j a n i. Pri novem mostu so začeli delo z železno konstrukcijo. Vreme ovira delo. — Za električno železnico so položeni železni relsi od stolnega do Ambroževega trga.
*	Detomor. Cerkovnik Jakob Poglajen je dobil na pokopališču v Poljanah pri Škofji Loki mrtvo truplo novorojenega otroka ženskega spola. Otrok je bil zadavljen. Orožni-štvu se je posrečilo dobiti deiomoriiko v osebi dekle Marijane Kisovec v Molenji Ze-tiui. Zaprli so tudi Jero Dolenc, ker je de janje Marijane Kisovec prikrivala.
*	Naskok na S i š k o. «Slovenec* piše: Zadnjič smo poročali, da so se S:ške resno lotili socijalni detnokratje, ki hočejo dobiti moč v občinskem odboru. Od druge strani so sedaj naskočili Šiško — Nemci. Na občnem zboru tukajšnje podružnice «Schulvereina» je gosp. Plachki sprožil zahtevo, naj se dela na to, da se ustanovi v Šiški — nemška šola. \ a len ti n Vodnik, kaj se godi g Tvojo Šiško !
), naj ne otikioni angleŽKin p hočemo pridobivati simpatije na Balkanu, ako | logQV y ,)rzojavkah je rečeno, da sti nem-
po naših mestih gazijo vse zakone dolžne	ška Jn tudj hol:inrfaka vlada prepričani, tla
gostoljubnosti sosebno s tem, da ne spoštu-	b| vgako l)ližanje ot, strani Krugerja jedni
jemo čutstev gostov, došlih z Balkana, j aH (]rug[ velevlasti v tem kritičnem času
Ravno danes govorimo o istej stvari v pol:-; ostalo ,,rez vsaUega uspeha ter tla bi bilo
tiškem pregledu.	jako nevarno za ^publiki.
Znamenje — mizerije. Dne 16. t. m. je	Ogrska zbornica.
H30 Hrvatov odpotovalo z Reke v —	BUDIMPEŠTA 18. (B.) Zbornica po-
Ameriko.	slancev je zapričela specijalno debato o po-
Banket na čast Slovencu v Sarajevu. V	godbi s plovbeno družbo »Adrijac.
soboto zvečer so sarajevski Slovenci priredili	Hiša liotschild likvidira.
v Vidmarjevi gostilni večer v slovo svojemu	FRAN KOBROD o. M. 18. (B.) »Frank-
členu, finančnemu svetniku g. Franu Oblaku,	furter Zeitung« javlja, da so na konferenci
kateri stopi, po svojem 40 letnem službova- rodbine Rotschild konečno veljavno sklenili
nji, v stalni pokoj. Tega večera so se ude- popolno likvidacijo tukajšnje hiše M. A. vou
ležili tudi mnogi Hrvatje in uekoliko Cehov Kotschilds Soline.
in se je v raznih govorih in napitnicah pov-	Državni zbor.
♦larjala slovanska vzajemnost. Gosp. Fran	DUNAJ 1«S. (B.) Zbornica poslancev.
Oblak se je vsem zelo omilil in so se s te-	Predsednik je sporočil cesarjevo zahvalo za
žkim srcem poslavljali od njega. Ves večer iZIaz zbornice povodom smrti nadvojvodinje
so se gostje jako lepo zabavali med petjem,	Gizele ter se je spominjal smrti posl. Schle-
napitnicami in prijateljskimi razgovori.	singerja. Prijavil je, tla se je posl. Klofač
Fran Oblak, rodom Slovenec, je prišel	odpovedal šmihovskemu mandatu. Mej do-
1. 1862. v Zagreb, kjer je stopil v službo in	šlimi spjsj je interpelacija nemške ljudske
ostal tam, razun dveletne službe na Reki,	stranke radi vesti v »ReichsposU, daje nad-
nepretržno do 1. 187*1., na kar je prišel v	vojvoda Fran Ferdinand vsprejel protektorat
Sarajevo, kjer je zadnjih 12 let predsedoval katoliškega Schulvcreina.
finančnemu oddelku. Gosp. Oblak ima vi-	Interpelantje pravijo, da je to bojevno
težki red Frana Josipa I. in svetinjo za 40-	drngtvo zbok 6esar je re-,ena veat !>ovzročila
letno službovanje. Sedaj se preseli, uživat svoj zasluženi pokoj, v Sibinj v Slavoniji.
Brzojavna poročila.
vznemirjenje. Vprašujejo torej, da-li se je korak nadvojvode storil z vednostjo ministr. predsednika in da kaj misli isti storiti, če je vest resnična. Poslanec Herzog je označil besede nadvojvode tlo deputacije Schulvereina,
Vesti iz Koroške.
Blisk — grom — sneg. Iz Celovca j poroča o: Danes — torek — popoludne je tukaj bi skalo, grmelo kakor sredi poletja, zraven pa je naletaval sneg kakor o božiču. Zagrmelo je večkrat, snežilo je do večera, in bati se je, da je težki vlažni sneg napravil škode sadnemu drevju. Včeraj je bil najlepši pomladni dan, danes sine sredi zime, če sodimo po belem snegu. — Iste naravne pojave smo imeli včeraj tudi v Ljubljani.
Po *Slov.».
40 let v poštni službi. Poštni pod-uradnik v Beljaku, Josip Nemeček, je dobil častno medaljo za 40-letno zvesto službovanje.
Nemški prestolonasl« duik na Dunaju.
DUNAJ 18. (B.) Malo pred 7. uro in pol se je cesar z nemškim predstolonasledni-kom odpeljal na severni kolodvor. V naslednjih vozovih so se vozili gospodje iz spremstva in častne službe. V dvorni čakalnici sta cesar in prestolonaslednik kon verzi rala med seboj. Od tu sta odšla na peron, kjer je predstolonaslednik iskreno poljubil roko cesarju. Cesar je poljubil predstolonasledni k u obe lici in se je na to prisrčno poslovil od generalieutenanta Tevnesa in ostalih gospodov iz spremstva. Predstolo naslednik seje zahvalil F. Z. M. Fabiniju in ostalim gospodom od častne službe ter se je poslovil od nemškega poslanika kneza Eulenburga in od gospodov poslan ištva.
Na to je cesar vnovič podal roko prestolonasledniku, na kar je poslednji vstopil v salonski voz ter pristopil k oknu pozdrav-ljaje po vojaški. Cesar je odgovoril na po-zdrav ter je ostal na peronu dokler se vlak ni odpeljal, potem se je obrnil do nemškega S ooslanika, podavši mu roko ter se je pošlo- ie vil od ostaliii dostojanstvenikov in se od peljal v dvorno palačo.
Obsodba korejskih zarotnikov.	Jg
PETROGRAD 17. »Novoje Vremjac C| poroča, da je razprava proti onim, ki so ko-rejskega cesarja hoteli vreči s prestola, zavr-i šila s sledečimi obsodbami :
Justični minister je obsojen na smrt in njegov »adlatus« na 15-letno ječo. General Ceheumen je obsojen na dosmrtn > ječo.
Drugi obtoženci, ki so bili od justičnega ministra obdolženi kakor sokrivci, bili so spoznani nedolžnimi in oproščeni.
Ustaja na Kitajskem.
BEROLIN 18. (B.) Reuterjeva pisarna javlja iz Pekinga včerajšnjega dne : Del palače, v kateri je bival grof \VaIdersee, je popolnoma pogorel: grof \Valdersee toliko da se je rešil. Generala Schwarzhofla pogrešajo; bržkone je zgubil življenje, vnovič stopivši na pogorišče, potem, ko se je bil že enkrat rešil. Ogenj je baje navstal v stanovanju odsotnega majorja Lauensteina. Sodijo, da je ogenj podtaknjen.
kašlju, grlobolu, hripavosti. kalanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeva paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicah v PrendlnijevI lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skatljica stane 60 stotink.
i Aleksander Levi ffiiizii
i i
i
Prva i n največja tovarna pohištva vseh rr>t
•2 T R S T
TOVARNA.: Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2
I (solsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vr-uje naroćbe tndi po posebnih načrtih.	^
Cene brez konknrence.	^
ILUSTK07A5I CENIK ZASTONJ IN FRANKO	^jjj
Predmeti postavio se na parobrod	^ ali železnico franko.
&®l9f9i9&l9& OB)®®®®®
l
M
J
J OBUVALA!
1	PEPI KRAŠEVEC
pri certvi sv. Petra (Piana Rosario pod ijadsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obu-H vala za gospode, gospe in otroke
£ Postne naroffbe se izvrže v tistem dnevu.
2	Od pošiljate v je poštnine prosta. 0 Prevv.fnia vsako delo na debelo in drobno
«ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in ^ j. točnostjo po konkurenčnih cenah.	^
^	Zu mnogobrojne naroćbe se priporoča P
|	Josip Stantič P
čevlj. mojster \
Dunajska filjalka
vlog-e na knjižio« 0 4
tarzno posredovanje, posojila m vrad-menični eskompt, vinkaHranJa la razvlnkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica r akcijah 20,000.0<)ft K. 1 Reaervnl zaklad nad 7,000.000 &
Centrala v Pragi.
PodruKnio« v Brnu, Plznu, Budejevicah, PardubloaJ^ Taboru, Beneiavi. Igtavi, Moravski Ostravi.
Povsem zaslon
m

vdohi vsakdo ravno izšlo krasne ilustrovane modne liste, obsegajoče pariške, angleške in dunajske vime uzorce t<»alet£k( nfekc-ij, jopic, klobukov, dežnikov itd. Nadalje izvirne podobe, najmodernejših zagrinjaL preprog in neštevilno tlrngib potrebščin.
Vse dosedanje zbirke prekaša:
asa spomladanska zbirka, koja obsega bogat izbor krasnih novostij svilenih snovij, volneneg-a in perilneg-a blag-a <>d najuavadnejšib
do najboljših izdelkov po nečuveno nizkih cenah, k«»jo zbirko pošljemo na zahtevanje franko.
' dobra močna vrsta v A A Spomladne najniod. barvah dvojna SlOT. snovij. ... . Mrokost. meter od vise.	. . . angl. *pr»ml. mo«le v imperial krasnih pastelnih barvah \ Seraes ljf0 cm* ^iro,ill, <lsta ? volna, meter po kron	čiste in iz. žlahtne brane 7g Crne A , j;ar. črne barve, 120 StOt. SnOVIj. Široke, ineter od više.	Levantin v nad, 11°,H) rj8a.njih 38 meter od krasne baliste, pristno «>rig pletene švicarske stot. batiste mercereziran barvan Allas-Satin vi^e.
najboljše vr^te. naino- . — . Spomladne 1-04 vejie proge in cm. snovij. .. , l -iroke. meter po kron	nerastrgljiva vrsta za _ Home- angl. obleke. l^O cm. SptMS, ... 4 . Vise r široke, meter po kron	črne ali barvane, krasne . Svilene posebnosti meter po snovij krou više.	in pralna svilu, gar. . . ArinlPŠki pristnobnrvan v najino- 44 MiiyicoM dernejšim risanju in ka- o+n-j. _ riranju, metei od Zetir Posebnost: Eddy silk .5ti amerikanski satin.
Poštnine prosto pošiljamo blago pri naročbah pod lO gld. naprej na vse kraje avstro-ogerske.
Veliko skladišče

Ustanovljeno 1872.
4 U PRH F I X E" Briider Hirsch
Dunaj, I., Graben 15.	ustanovljeno 1872.
hrup
i:
kakor protiustavne (Heit-klici in Vsen^mci L
< tovornik je ojstro napadal te besede, o čerm*r Vsenemei z galerije doli kričali vi dvorano. Na to se j*1 oglasil za besedo mi-ninter^ki predsednik Korl>er, ki govori dalje.
Zahvala.
Podpirana -e najdrznejše zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem iti zoancem, ki so mi tak«« lep način spremili do vernega počitka zemske <"-tanke našega nejMizabnega očeta in starega očeta
Ju r i j a.
Posebno se zahvaljuje pree. gosp. župniku Kjuder-ju, slavnemu pevskemu društvu »A <1 rij a«, ki je tako lepo pelo do srea j segaj« .V žai<»stinke v cerkvi in na | m »kopališču ' in nositeljem veneev.
Srčna hvala vsem !
BARKOVLJt, IS. aprila Ji»01
ItOtlhilia šllšlll 4* I j
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu kakor tw<li po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. \ olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena
S
Važno oznanilo!
1* Ipi-ani smatra «i v dolžnost javiti. da VINA iZ VISA K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki ne prodajajo v njegovi zjii<-L . naiizovana i ti stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlasčenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in - ise kontrolna in garancijska znamka št. 137. To «]4»Wi4> je izdalo visoko c. kr. notranje mini-b'.ei-Tvo i a«li preprostega kvarjanja vina, ki stavlja v resu<» nevarnost ljudstvo.	«
Kedor -i torej vkupi vino v moji zalogi, j« goT<-\ da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego c!:» vl:i<i čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo drjr. (i bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsri zn -..ivlja pod svoje varstvo samo ona vina. ki •*< čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo hn»-ti najfinejša vina.
CENE:
lstr-ki teran.....liter po 32 oovč,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... „ 38
Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
r	Josip Tami
ulica Legna št. 6 (Dvorišče^,
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo
je najjače mazilo, ki ohlaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Lofcarnarja A. Thierry-ja tovarna v Prepadi pri Roiatcn
(Roh i ts c h- Sauerbrunn).
Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku.
„S e c e s i j a".
kuhinjska posoda
od sivega
emaj-
Assicurazioni generali
V TRSTU.
1 Društvo ustanovljeno leta 1831.)
liraneca Železa, prekaša vse <lriige enake To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje , ..	; . .	. .	zavarovanja, posebno pa : na zavarovanje proti po-
I izdelke na trpeznosti in vztrajnosti ter iartl. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie
Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....
100 do 300 goldinarjev
zamore j o si pridobiti <*-ebe vsakega stanu v vr-akem kraju gotovo in pošteno, bre® kapitala in rizika z razjtečavanjem zak»>-nito ti oijeniti državnih papirjev in srečk. Ponudbe jmk! naslovom Ludwig Oester-retcber v Budimpešti. VIII Deutshegasse, 8.
je zelo po ceni in brez konkurence. Za- i loga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj za .Premije za poterjati v naslednjih
kuhanje kave ali eaja. ki deluje sam! g^^' za zavarovanje'živega
od sebe, ne da bi bilo ga treba nad-1 do 31. decembra 1894. . . .
Plaćana povračila:
a) v letu 1894.......
rld.
zorovati. Izključno prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin TRST — ulica Barriera veecliia 5 — TRST
58,071.»>73 *84
30,541.700-64
169,929.625*03
9.737.614*48 b> od začetka društva do 31.
decembra 1*94......„ 292,401.706*51
Letni računi, izhaz dosedaj plaćanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dol»e v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 888.1 v lastnej hiši.
Važno za vsakega I
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi /a samo
2 gfl. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih drago-cenih predmetov
in sioer :
ura oil niklja, Anker remont, (na željo tiul posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3 letnim jamstvom in škat'jico. krasna pol d in ali nikljasta okropna verižica, s privesotn. 1'arižki sistem, poblin-igla. za kravate z iniitir. briljanti. par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
1 golil in prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
Vseli 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont vred pošilja ler za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali jio naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
k rakovo - Stradom 17. - K rakovo
Neodgovnrjajoće sprejmem v 8 dneh nazaj in povrnem denar, v sled ćesar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-o^ensti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 1 f> razglednicami mesta K rakovo.
Trpv.-olirti m\mm zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniska ul. st. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. oalože za najmanj jedno leto po y°/0, navadne po 4y2°/o in vloge na Con to - cor rent po 3.6<)°/0. Sprejema hranilne knjižice druzih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru..
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.3G6.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in
od
3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.