2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. oktobra 2011  Leto XXI, št. 40 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 6. oktobra 2011 Porabje, 6. oktobra 2011 VSI OVAKŠI – VSI GNAKI STR. 3 VESELA SEM, KA SE JE TÜ KRIŽ POSTAVO STR. 6 Pogovor o porabskem šolstvu na generalnem konzulatu »Potrebno je še veliko dialoga in dobre volje...« »Učitelji, ravnatelji delujejo v težkih pogojih, ampak delujejo s predanostjo, se trudijo iz tega, kar je, ustvariti največ. In to je zelo dragoceno. Obstajajo različni problemi, ki izvirajo iz odnosa madžarske države do tega področja – to je finansiranje in materialni pogoji šol nasploh – zato je tukaj potrebno še veliko dialoga in dobre volje na obeh straneh, da se to premakne,« je povedala začasna odpravnica poslov generalnega konzula v Monoštru Angelina Trajkovski, ki je bila pobudnica pogovora o porabskem šolstvu, ki se je odvijal 30. septembra v mestecu ob Rabi. Pogovora so se udeležili veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret s sodelavcema in višja svetovalka za porabsko slovensko šolstvo mag. Valerija Perger. O aktualnem stanju porabskega šolstva, njegovih nevralgičnih točkah in perspektivah so spregovorili tudi člani Krovne šolske komisije, Erika Glanz (predsednica), Eva Lazar, Iluška Nagy Bartakovič in ravnateljici dvojezičnih šol Ildikó Dončec Treiber in Agica Holec. Skoraj vsi udeleženci pogovora so bili mnenja, da sta največja problema porabskega šolstva finansiranje in pomanjkanje kadrov. »Problemov je veliko, vendar je delo, ki ga opravljata šoli in vrtci, izjemnega pomena. Te ustanove v veliki meri nadomeščajo tudi družine v smislu prvotnega učenja slovenskega jezika. Skušali bomo najti rešitve na tistih področjih, kjer Slovenija lahko stori nekaj. Seveda, primarno je za porabsko šolstvo pristojna madžarska država,« je izpostavila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret. Podobnega mnenja je bila tudi Angelina Trajkovski: »Družine opuščajo svojo funkcijo, prenos jezika na mlade generacije, in se potem šole in vrtci najdejo v situaciji, da to praznino morajo nadomestiti. Za to pa včasih niso zadosti ne finančno ne kadrovsko opremljene.« Pogovor je potekal tudi o tem, kako srednje- in dolgoročno najti rešitev za kadrovsko štipendiranje učiteljskega poklica, o tem je slovenska veleposlanica bila mnenja, da je potrebno sestaviti paket pomoči iz Slovenije. Po mnenju višje svetovalke za porabsko šolstvo Valerije Perger »kratkoročnih kadrovskih rešitev za dvojezično šolstvo verjetno v Porabju ni, zato bo potrebno vse sile usmeriti v to, da pridobimo strokovno pomoč iz Slovenije tako kot v vrtcih tudi na narodnostnih šolah v Porabju, in sicer učitelje asistente za slovenski jezik, morda pa tudi za dvojezični razredni pouk.« Marijana Sukič Začasna odpravnica poslov generalnega konzula Angelina Trajkovski in slovenska veleposlanica v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret »Porabska« stran na pogovorih: predsednica Šolske komisije DSS Eva Lazar, gornjeseniška ravnateljica Ildikó Dončec Treiber, predsednica Krovne šolske komisije Erika Glanz, višja svetovalka za porabsko šolstvo mag. Valerija Perger, članica krovne šolske komisije, vzgojiteljica Iluška Nagy Bartakovič in števanovska ravnateljica Agica Holec Pisateljsko srečanje Oko besede DOBITNIK JUBILEJNE VEČERNICE JE MATE DOLENC ZA MAŠČEVANJE MALE OSTRIGE Matetu Dolencu jubilejna 15. večernica za knjigo Maščevanje male ostrige, literarni večer letošnjih nominirancev in predstavitev njihovih del na priložnostni razstavi, ki jo je pripravila Vesna Radovanovič, dva simpozija, gostovanje pisateljev v pomurskih šolah in na Gornjem Seniku, popotovanje v Krajinski park Goričko in odlična udeležba – je bogata bera XVI. srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede, v organizaciji Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc v Murski Soboti. Žirija za izbor večernice, nagrade za najboljše mladinsko literarno delo, izšlo v minulem letu, je imela težko in nehvaležno nalogo: iz množice natisnjenih del, namenjenih pretežno mladim bralcem, je morala odbrati najboljših pet in izmed le-teh eno za večernico, ki jo podeljuje marborski časnik Večer. Lani je v Sloveniji izšlo, ne bi verjeli, okoli 1000 knjig s tematiko, namenjeno mladim bralcem. Člani žirije – Vlado Žabot, dr. Dragica Haramija, Manca Perko, Ida Mlakar in Melita Forstnerič Hajnšek - so večernico izbirali med 261 knjigami in med peterico uvrstili Mateta Dolenca s knjigo Maščevanje male ostrige, Petra Svetino z delom Modrost nilskih konjev, Bino Štampe Žmavc za Rožo v srcu, Ferija Lainščka za Barvice in Janjo Vidmar za Kabarie. Kot je na podelitvi večernice povedal pisatelj Vlado Žabot, izhaja v Sloveniji preveliko število slabih, nekakovostnih del, za katera bi bilo bolje, da jih ne bi tiskali. Podobnega mnenja je tudi prejšnji predsednik žirije za večernico pisatelj Tone Partljič, ki ocenjuje, da je v Sloveniji morda 25 dobrih mladinskih pisateljev. Petnajsto večernico je Matetu Dolencu, sicer pretežno avtorju del za starejše bralce, izročil odgovorni urednik Večera Tomaž Ranc in pri tem poudaril zavezanost časopisne hiše za vzpodbujanje branja in izdajanje kakovostnih knjig za mlade bralce, ki si zaslužijo samo najboljšo literaturo. Sicer pa je bila letošnja podelitev večernice nekaj posebnega. V gledališki dvorani Park se je zbralo okoli 300 mladih, ki berejo za bralno značko, in ki so pogosto brez diha, z užitkom spremljali petje Nece Falk, ki sta jo spremljala kitarista Jerko in Miro Novak. Izvajali so pesmi o legendarnem mačku Muriju in njegovi muci Maci, ki jih je napisal Kajetan Kovič, uglasbil pa Jerko Novak. Zmotil se je, kdor je pomislil, kako bodo čebljali otroci iz vrtcev in učenci ob kulturnem programu – spremljali so ga z odprtimi očmi in usti. Vsekakor odlična odločitev organizatorjev! Večernico sta ustanovila Podjetje za promocijo kulture Franc – Franc (profesor Franci Just in književnik Feri Lainšček) ter revija Otrok in knjiga, prispeva jo Časopisno založniško podjetje Večer. Primerjamo jo lahko z nagrado kresnik, ki jo za najboljši roman za odrasle bralce podeljuje časopisna hiša Delo, pobudnik za nagrado pa je bil Vlado Žabot, letošnji predsedujoči za večernico, ki jo je prvi prejel tudi v porabskih šolah prepoznaven avtor, pesnik, pisatelj, velik prijatelj mladih bralcev Tone Pavček za Majnice, sledili so Desa Muck, Janja Vidmar dvakrat, Polonca Kovač, Feri Lainšček, Matjaž Pikalo, Marjana Moškrič, Slavko Pregl, Igor Karlovšek, Dušan Dim, Majda Koren, Ervin Fritz, letošnji gost na gornjeseniški šoli, ki se je zelo zadovoljen vrnil z nastopa, »ker so učenci v glavnem razumeli, kaj sem jim pripovedoval«, in lani Bina Štampe Žmavc. Aktualna vprašanja ustvarjanja sodobne slovenske mladinske književnosti so bila tema posvetovanja prvega dne pod vodstvom Francija Justa. V uvodnem delu je sodeloval strokovnjak za avtorsko pravo Boštjan Rejc in poudaril, da je zakonsko urejeno vse, kar je potrebno in se tiče avtorjev, treba pa je poskrbeti za avtorske pravice, zlasti zaradi nekaterih spletnih medijev. Vendar je »avtorsko pravo nedotakljivo tudi na sodobnih medijih,« je poudaril odvetnik, ki se na zadevo spozna. V drugem delu so dr. Dragica Haramija in nekateri udeleženci razpravljali o (hiper)produkciji slovenske mladinske književnosti in o njenem vrednotenju. Dragica Haramija: »Nikoli si nisem predstavljala, da bom kdaj rekla: preveč knjige? Preveč? Zdi se, da res v Sloveniji izide preveč mladinskih del letno, nikakor pa rast produkcije ni povezana tudi z rastjo kakovosti. Izdelki – knjige – so vsako leto vizualno lepši, bolj barviti, bolj obrtniško dovršeni. Kaj pa vsebina? Zelo malo izide kakovostnih pesniških zbirk za otroke, še manj za mladostnike. V lanskem letu so izšla le tri dramska besedila v knjižni obliki.« Ugledna strokovnjakinja ni zadovoljna tudi s prozo, kajti »literarni liki so nekako površni, avtorji velikokrat pomešajo raznolike žanre v eno samo delo, pa ne zaradi žanrskega sinkretizma, temveč zaradi neznanja o strukturah književnih del... Težavno postaja v poplavi slabih knjig najti tiste dobre, vredne branja.« Ob tem je eden najbolj branih mladinskih pisateljev in že tudi prejemnik večernice Primož Suhodolčan napisal Sedem čudes o knjigi: 1.Vsi pravijo, da zelo radi berejo in da brez knjige ne gre. 2. Čeprav vsi zelo radi berejo in trdijo, da brez knjige ne gre, se nihče ne spomni, kaj je včeraj prebral. In tako, v enakem stilu, do 7. čudesa: Čeprav vsi trdijo, da je za knjigo še vedno veliko prostora, knjiga vedno bolj izumira. Na simpoziju Slovenska mladinska dramatika in njeno uprizarjanje, vodila ga je Darka Tancer Kajnih, sta bila vsebinsko tehtna razpravljalca pisatelj in dramatik Tone Partljič in vsestranski besedni umetnik in tudi režiser Vinko Möderdorfer. Njuna skupna ocena je, da je kakovostnih uprizarjanj malo, med vzroki pa je Tone Partljič izpostavil, da v Sloveniji ni pisatelja, ki bi mu rekli, da je mladinski dramatik, in tudi, da večina šol v Sloveniji nima dvorane z odrom, na katerem bi učenci ali dijaki uprizarjali mladinska dramska dela. ERNEST RUŽIČ Tomaž Ranc, odgovorni urednik Večera, ki je Matetu Dolencu izročil večernico za knjigo Maščevanje male ostrige, avtorju čestita predsednik žirije, pisatelj Vlado Žabot. Na odru je lepo vidna scena za nastop pevke Nece Falk, ki je z mačkom Murijem in muco Maco navdušila mlade in manj mlade obiskovalce v soboški gledališki dvorani Park. Nominiranci za večernico so se predstavili na literarnem večeru v salonu Murske republike: Peter Svetina, Feri Lainšček, Mate Dolenc, Janja Vidmar, članica žirije dr. Dragica Haramija in Vesna Radovanovič, ki je brala namesto Bine Štambe Žmavc, ki ni mogla na srečanje. Vsi ovaški – vsi gnaki V sombotelskom Škanzeni so 24. septembra že ausmič držali Narodnostni den. Tau tradicijo sta začnili rovačka pa slovenska samouprava v varaši, od tistoga mau vsikdar edna od štiri sombotelski manjšin organizera prireditev (se pravi Nemci pa Romi ranč tak). Programi so se začnili pri ednom od stari ramov v Muzejskoj vesi. Navzauče je pozdravo predsednik Nemške manjšinske samouprave v Somboteli Tamás Friedl, štera organizacija je letos priredila festival. Te je že dosta lidi sedelo pod šatorom, šterim pa je popodnevno sunce dobro spadnilo, so vanej stali. Goste je oprvin pozdravila odpravnica poslov generalnega konzula RS v Monoštri Angelina Trajkovski. »Prireditev, na šteroj smo gnes tü, kaže mauč pa narodno čütenje vsej manjšin. Je pa dosta več kak tau, pokaže, kak leko manjšine vküper živejo z večinov, na priliko tü v Somboteli pa njegvoj šüršoj regiji« - je povödala generalna konzulka, pa se eške zavalila vodstvi Sombotela, ka razmej probleme manjšin. »Če vküper živemo, moramo biti najgir na kulturo, šege pa gezike drügi narodov, šteri z nami živejo. Vesela sem, ka tü gordržite takšo tradicijo Narodnostnoga dneva. Če spoznamo drüge, se leko dosta navčimo o sebi tö. Manjšine so kak gledalo, v šteroj vidimo cejlo drüžbo pa njeno mišlenje« - je eške cüjdala Angelina Trajkovski. V imeni občine varaša Somboteu je navzauče pozdravila dr. Márta Tenki Takács, štera se je vsem štirim manjšinam v njini gezikaj poklonila. Povö-dala je, ka v etoj krajini že več stau lejt vküper živejo razni narodi, šteri svojo kulturo v dosta formaj gordržijo – s plesom, gledališčom, pisanjom, bali, razstavami ali narodnostnimi dnevi. »Važno je dale pelati erbo narodnostni kultur, zgodovino, gvante pa motive. Poštüvati trbej narodne simbole domovine pa matičnoga rosaga. V imeni občine Sombotela vam želejm, ka te lejpe cile dosegnete. Narodnostni den pa je srečanje generacij tö, ka mlajši s starišami pa starimi starišami vküper delajo na rokodelski delavnicaj« - je povödala svetnica za kulturo na občini Sombotela. Direktor muzejov v Železnoj županiji dr. Zoltán Nagy pa je tapravo, ka se pri stari ramaj v Škanzeni dobro vidi, kak so Madžari, Nemci, Hrvati pa Slovenci vsikdar lepau vküper živeli v županiji. Pred kulturnim programom so navzauče v svoji gezikaj pozdravili eške predsedniki manjšinski samouprav Nemec Tamás Friedl, Hrvat László Skrapits, Slovenka Marija Kozar pa v imeni Romov Mária Forgács. Vsi so pozvali narodnosti v Somboteli, ka aj na ljudskom štetji batrivno napišejo, k šteromi narodi slišijo. Kulturni program se je začno z nemškimi plesi Nemške folklore iz Vaskeresztesa. Podje v črni lačaj pa s črnimi prslejki so vrteli dekle v žuti gvantaj pa tak razveselili gledalce, šteri je vsikdar več bilau. Slovensko tradicijo so nutpokazale pesmarce Sombotelske spominčice, štere so pri glasi fud zaspejvale tri pesmi. Mladi Romi iz skupine Crazy Dancers pa so se letos – kak že duga lejta – nutpokazali z modernimi (break) plesi. Že lanjsko leto so organizatori tak mislili, ka trbej na Narodnostni den pozvati najmlajšo generacijo ranč tak. Zatok so pri slovenskoj, rovačkoj pa nemškoj iži delavnice držali, gde so flajsne ženske roké mlajšam stare meštrije včile. Delale so se bábe iz kukarčnoga lopinja, figure iz ilojce ali plaudruka, lančeci iz džundža, ništerni so pa leko iz mali kamlov kelili mozaike. Pri slovenskoj iži je tö dosta najgir mlajšov prišlo, strine Anuš Ropoš pa Iluš Dončec iz Števanovec pa Marija Čato z Dolenjoga Senika so do večera nej mogle enjati s včenjom mlajšov, kak se rauže s papera redijo. Če pa je kakši mali Nemec ali Hrvat plesati sto, se je leko z nemškimi mlajšami s šaule Antal Reguly včiu mlašeče ljudske plese. »Naš najvekši problem je, ka smo samo mi, starejša generacija aktivni, mi organizeramo. Z mladimi je žmetno, tau škemo nekak rejšiti. Mamo rovački jezik v vrtci pa na šauli, depa gda dijaki vö s šaule pridejo, več ne pridejo k nam. Konec oktobra mo začnili s tečajom za tamburice, vüpamo, ka je donk pridobimo« – je raztomačo predsednik rovačke samouprave László Skrapits pa cüjdau: »Narodnostni den je dober zatok, ka nemajo vse manjšine samo ejkstra prog-rame, ka se spoznamo, ka se približamo. Pa tau tö, ka nas spoznajo Madžari, šteri pridejo na prireditev.« Glavni organizator, nemški predsednik Tamás Friedl, je eške povödo: »Tradicija Narodnostni dnevov je važna, ka se v nas znauvič zbidi tradicija, pri tisti tö, šteri so tau lekar malo že pozabili. Sploj pomembno je tau po varašaj, ka se etakša tradicija po vesnicaj eške bole drži. V Somboteli mamo dvej šauli pa eden vrtec, uni do gnes tö sodelovali, malo do včili plesat. Moramo aktivizirati mlade, samo tak leko naša stara erba gor-ostane.« O ljudskom štetji pa je cujdau: »Nej davnik smo se pogučavali z državnim sekretarom pa je povödo, ka do manjšine dobile telko penez, kelko je baude na ljudskom štetji. Pravijo, ka de tau objektivno število, mi pa ne brodimo tak. Na ta pitanja je nej mujs odgovor dati. Ka pa eške nas moti, ka je na prvom mesti madžarski narod. Tau pa je dobro, ka leko lidgé z mejšani držin dvej identiteti vöodeberéjo. Tau pitanje de fejst vplivalo na vse manjšine v Somboteli.« Gospa Angelina Trajkovski je bila zadovolna s tejm, ka je zadvečerka vidla: »Festival nema samo simbolno vrejdnost. Tü najde vsikša generacija kaj za sebé. Vsikša manjšina se nutpokaže s svojim obrazom, s svojimi farbami, s svojo muziko. Živeti kak manjšina je takše, kak smo gnes tau leko vidli. Narodnostni den pa bi se nej tak lepau prišiko, če bi nej telko lidi iz večinskoga naroda prišlo.« Nej davnik pa je generalna konzulka gorpoiskala organizacije Slovencov v Somboteli. »Sploj pozitivno sem bila presenečena. V Somboteli živé malo Slovencov, depa majo bogate programe, pa je njini kulturni žitek trnok zanimiv. En par lidi sploj dosta dela na tem, ka tau tak baude, brezi nji bi nej tak šlau« - je svoje vtise raztomačila Angelina Trajkovski. Zadvečerka so pri nemškoj iži gostje iz Vaskeresztesa eške nutpokazali tiste šege, gda na bregej grauzdje berejo. Najgir lidgé so leko eške mošt tö koštavali. Organizatori so bili zadovolni z letošnjim Narodnostnim dnevom, telko lidi – sploj pa mladi - je že dugo nej prišlo v muzejsko ves, gda so štiri manjšine vküper svetile z večinskimi Madžarami. -dm- Nemci, Rovati, Slovenci pa Romi so vküper svetili Dr. Márta Tenki Takács, Angelina Trajkovski in Andreja Kovač Marija Čato s svojimi malimi inaši O sveti križ, življenja luč Naša mala bauta OD SLOVENIJE… Pismo iz Sobote V nedelo, 11. septembra so na Gorenjom Seniki na Grebenščeki pri Drejnini domačiji posvečali obnovleni križ. Do tretje vöre se je vnaugo lidi vküpzbralo od Čepinec do Martinja, prišli so gorenjesenički vernicke tö. Blagoslovitev se je začnila s sveto mešov, stero sta v obej gezikaj darüvala gospaud Dejan Horvat iz Markovec pa domanji župnik Tibor Tóth. Na tom mesti so pred leti postavili križno drejvo, korpus je bijo namalani, steroga sta dež pa toča uničila. Zdaj so se župnik in cerkvene kotrige pobrigali za korpus in so lejpoga, stalnoga küpili iz pejnez, ka so ji na cerkvenom bali vküpdobili. Po sveti meši sta obadva župnika blagoslovila križno drejvo. Obadva sta gučala na kratko o pomeni križa, če mimo ideš, postoj pa ga pozdravi: Molimo te Kristuš in blagoslavljamo te, ar si po svojem svetom križi odküpo svejt. Po blagoslovitvi so vse navzoče pogostili z dob-rim gulašom. Križ stoji poleg hiše Ferina Draveca in njegve žene Ančike. Feri je začno (h)rano pripravlati s pomočjov predsednika cerkveni kotrig Robina Bajzeka. Pomago je Csaba Škaper tö. Cerkvene kotrige so se poskrbele za pecivo, pomagale so pri deli tö. Feri pa Robi in župnika Dejan in Tibor so nas že pozvali k sveti meši za prihodnje leto na te lejpi kraj, k Drejninomi križi, steroga je Feri prejkpofarbo, žena Ančika pa skrbi za rauže, stere cejlo leto kinčajo križ. Na tom lepom kraji sta mir pa tijoča, samo spejvanje ftičov se čüje, zatok je rejsan primeren za sveto mešo, za razmišlanje. Vera Gašpar V njoj se je vsigdar vse dobilo. V njoj smo se vsigdar najšli vsi poznani. Če pa smo se nej poznali, smo tak nagnauk gratali spoznani. V njoj je nigdar nika nej sfalilo. V njoj je vsigdar bila dobra vola. V njoj se je vse vedlo. V njoj smo nigdar nej sile meli. V njoj je vsikši emo poštenje. V njoj si se leko zgučavo. V njoj so ti kaj eške gor spisali, če je buksa prazna bila, v njoj, v našoj maloj bauti. Gnauk, enoga kmičnoga dneva, dež se je sipavo, pa so jo dojzaprli. »Nemo več meli naše baute!« se je čülo v krčmej. »Nekak jo je dojküpo pa jo je dojzapro!« je komentejro eden drugi. »Vej pa tau ne more biti!« je pravo slejgen. Depa, ranč tak je bilau. Naša mala bauta je ostanola zaprejta, zasünjena, vcejlak prazna. Že nin za en teden je več nej stala tö nej. Nin za tri tedne so začnoli nika na velke zidati. Pa nin za dva mejseca je na mesti naše male baute stau hipermarket. Grde farbaste pa ladne zidine so vöminile mali sladki ram, v sterom je bila naša mala bauta. Naprej je bila mala paut prejk po travniki. Zdaj so tam asfalt prejk potegnoli pa naprajli mesto za parkejrati. Tam nut žmetno najdeš, ka iškeš, ka je preveč vsega. Tam nut je več niške nej poznani. Več se niške neške z nikin spoznati. Tam niške vole nema, ka bi s kom spoznani grato. Tam vsikši nebesko silo ma. Tam zaman stoj iške dobro volo. Tam ti niške nika ne povej. Tam vsi nebesko silo majo. V njoj niške poštenja nema, samo aj njemi pejneze vöpocecajo. Ta nut brezi pune bukse ne smejš staupiti. Našo malo bauto smo vsi radi meli. Tau nauvo stvorenje niške rad nema pa se vsi poprejk nut silijo. V naši mali bauti je nigdar nej akcija bila. V tom stvorenji je vsigdar nikšna akcija pa je dun nika nej bole falo. V našoj maloj bauti je bautoškinja vesela bila, gda si nut staupo. V stvorenji si smej na lampe namalajo. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je našo malo bauto tak brž tapozabila. Nej samo tau, una je nebsko srečna, ka njoj je tau stvorenje skur na pragi gorpostavleno. Geste den, ka dvakrat de tanut. Pa vsigdar pune cejkere domau prinese. Pa sam go pito, če nam vse tau trbej, ka una küpüje. Vaj, kak me je grdau poglednola. »Vse tau sam na akciji küpila. Vej pa te trbej küpüvati, gda je falo gé.« Tak se nam je doma nabralo vsega, ka si leko stoj zbrodi. Talejrov mamo za tri gostüvanja vküper. Blanj za pejglanje geste kak v kakšnoj menšoj fabriki. Tejglinov za rauže geste, kak bi je odavali. Eške tri garice je domau privlejkla, ka so v akciji bili. Depa, slejgnje dneve v mejseci se začne taužiti. »Aj že dun penzija pride. Ne vejm, kak de šlau tadale. Gnesden je vse tak nebesko drago,« si na velki zdijavle. Depa, gda penzija pride, so tam v stvorenji znauva akcije pa je po tejm moja tašča Regina, trno čedna ženska, znauva v akciji tö. Miki Volitve bodo 4. decembra Predsednik republike Danilo Türk je sklenil, da bo parlament razpustil 21. oktobra, nato pa bo razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 4. decembra. Kot je pojasnil, je pri odločitvi upošteval tudi potrebo po tem, da državni zbor v sedanjem sklicu zaključi svoje delo. Türk je pojasnil, da se je pred odločitvijo posvetoval s predsednikom državnega zbora Ljubom Germičem, predsedniki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin ter vodilnimi strokovnjaki za ustavno pravo v Sloveniji. Türk in Žbogar v New Yorku Predsednik republike Danilo Türk in zunanji minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, sta se udeležila splošne razprave v okviru 66. zasedanja Generalne Skupščine Združenih narodov v New Yorku. Oba visoka predstavnika Slovenije sta v New Yorku med drugim predstavljala kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 2012 in 2013. Türk je tako v govoru na splošni razpravi GS ZN 22.9. izrazil upanje na široko podporo ter obljubil, da bo Slovenija v primeru izvolitve delovala kot zvesta članica ZN, ki se zaveda odgovornosti VS ZN do organizacije in njenega članstva. Jernej Sekolec potrjen za slovenskega arbitra za mejo s Hrvaško Državni zbor je na tajnem glasovanju s 54 glasovi za in 22 proti izvolil Jerneja Sekolca za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško. S tem se je uspešno zaključil postopek izbire arbitra, ki ga imenuje Slovenija v petčlansko arbitražno sodišče. Pred imenovanjem v državnem zboru so Sekolca, sicer edinega kandidata za položaj, v skladu s postopkom podprli tudi sodni svet, vlada in predsednik repub-like Danilo Türk. zveza.hu www.porabje.hu … DO MADŽARSKE Vesela sem, ka se je tü križ postavo 24. septembra se je posvečo svet-lobni križ v Sakalovci, šteroga so postavili na najvišeši brejg, aj se kak najbola daleč vidi. Na taum brejgi majo grünt Mariš-ka Gašpar, šteri so z veseljom dopistili pa dali zemlau, kama se je križ leko gorpostavo. S tau-ga brga, če se stoj pred križom stavi, cejlo ves, pa še prejk v Avstrijo tö leko vidi, tak je visiki. Tak mislim, ka tauma križa baukšo mesto bi ranč nej mogli najti. Nej samo zato, ka je visiki brejg, liki zato tö, ka je fejst lejpo mesto. Najbaukše je pa tau, ka vrkar pri križi je raven, gdakoli leko mešo drži za več stau lidi. Tetico Mariško sem malo od križa pa od brga spitavo, pod šterom stoji njena kuča. - Mariška néni, mislili bi, ka de gnauksvejta tü na vašom grünti križ stau? »Tau, ka de tü na našom grünti, viša rama križ stau, tau bi nikdar nej mislila. Tak lejpi je te križ, sploj gda svejti, ka tau ranč taprajti ne vejm. Gda so ga svečali, telko lüstva je tü bilau, ka vse je puni brejg bijo. Dva šatora so gorpostavili, štera so iz Slovenije pripelali. Tak mislim, ka trno lopau se je posrečilo tau svečanje, dosta lüstva je bilau, pa vrejmen je tü lejpo bilau. Trgé popi so mešüvali, šteri so po meši križ posvečali, pa potejn so še enga golauba tapistili. Srmak se je daleč nej mogo nesti, zato ka za njega je že kmica bila. Po meši je večerja bila, gde so ešče reteše tö ponüjali, ka so domanji spekli tistim, šteri so tam bili. Vse se je tak dobro posrečilo, ka ti tau ranč taprajti ne vejm. Iz Slovenije je bijo eden mladi človek, šteri je tak lopau popejvo, ka je vse štrmalo. Televizijcov je tü dosta bilau, šteri so eden za drugim vse goradjemali.« - Kak se vam križ vidi? »Fejst lejpi je, mena se sploj vidi. Gda vö na dveri staupim pa prau-ti brejgi gledam, te ga vsigdar vidim, najbola pa večer, gda svejti. Tak mislim, ka te križ je zato dosta košto, dapa lüstvo je zato malo tö pomagalo, vsakši je telko dau, kelko je lado. Pa ovak je tö cejla ves pomagala, vsakši tam pomago, gde je mogo, od starejšoga do mladoga. Zvün penez sem dja še mesto dala, gde so ga gorpostavili. Dja sem rada bila, gda so me prosili, če bi dala mesto za križ. Zato ka tau je lejpo mesto pa ves se sploj lopau vidi od tec. Drügo pa tau, ka dja že tak ne morem delati pa kositi cejli brejg, etak de malo menja trbelo kositi. Dja že ne ladam, tau cejlo vse moj sin ma v redi pa se briga, aj pokošeno baude.« - Prvin ste te velki brejg vse z rokauv kosili? »Ovak kak bi leko, te smo še nej meli mašine kak zdaj. Tau je zato velka pomauč, zdaj sin sam leko dolapokosi z mašinom, pa bola brž, kak če bi z rokauv kosijo. Če bi nej kosili, te bi tau že vse zaraškeno bilau, pa križ bi se tö nej mogo postaviti. Ranč tak bi bilau kak tü pri spaudnjom sausedi, gde je že vse grmauvge gorazaraslo. Dja se že bojim tam ojdti, zato ka puno stvari je tista velka trava. Te ram je nekak dolaküpo, pa zdaj samo tak prazan stoji, sploj nika se ne briga zanga. Dja bi tak nej mogla biti, mi kauli rama vsigdar vse sčistimo, pa ranč tak grünt, ka mamo, če ranč nej mamo že krave.« - Gda ste vi v penzijo šli? »Zdaj že trij-dvajsti lejt sem v penziji, lejta tak brž tadejo, ka tau človek ranč vpamet ne vzema. Štiri mlajše sem gora-zranila tak, ka sem delat ojdla, dapa etak bar mam penzijo, tauma sem sploj rada. Pa tak sem vpamet vzela, ka mi Baug še do tejga mau vsigar pomago, gda je trbelo. Zdaj pa vsakši den tagor dem k križi pa tam boga molim, pa nej samo dja, liki več nas je že, šteri ta odimo. Zvün nas je dosta tisti tö, šteri samo tak pridejo, ka križ poglednejo. Vidla sem že taše tö, šteri so iz sausedne vesi pa iz Varaša es prišli. Edni večer pridejo, zato ka se te lepše vidi zavolo posvejtov. Tašoga reda tak vögleda, kak če bi raužni vejnec bijo kauli križa potegnjani, šteri svejti. Večer se sam nutzakapči kauli sedme vöre, zazranka pa ranč tak vgasne. Vejn de ves zato telko ladala, ka tau elektriko vöplača, ka tej posvejti nücajo.« - Vi, kak vidim, nej samo na brejgi mate križ, liki v künji na stejni,na omari pa na dosti kejpaj se križ vidi. Vi ste tak fejst vörni? »Dja sem že od leta 1950 notra v drüštvi škapulare, zato ka so mati sploj pobožni bili. Na škaupulari lurdsko Marijo tö mam, dostakrat kak zadj tö, tri visijo nagnauk na lanceki. Dja dosta boga molim pa raužne vejnce, zato ka sem dja trno betežna bila, dapa kak sem že pravla, Baug mi je vsigdar pomago. Sedemdesetsedmoga sem fejst betežna gratala, pa so prajli, ka raka mam. Dvej leta sem mogla ojdti na vižgalivanja (preglede) pa potistim ešče večkrat. Zdaj me že ne zovejo, vejn tau mislijo, ka že ranč ne živem, dapa itak sem s tistoga vöozdravila. Potistim sem ešče žoučne kamne mejla pa vsefele betege, zdaj se mi je trikrat nauga strla od leta 2005 do leta 2009. Dosta sem trpala, dapa Baug je zato itak pomago. Leko, ka z boti odim pa pomalek, dapa zato ešče na svoji nogaj odim. Rejdko je tak, ka bi dja nej üšla k meši, te že sploj lagvi cajt mora biti. Lani se je gnauk vejn tašo zgudilo, ka sem doma ostala, gda je tak fejst ledeno bilau, ovak vsigdar dem. Gda je snejg ali slabšo vrejmen, te sin pride z autonom po name pa me pela do cerkvi. Posaba sem rada tauma, ka mi je tau Baug dopüsto, ka sem leko vidla, ka tü na našom se je postavo te lejpi svetlobni križ. Tau je mena tašo veselje, ka ranč ti ne vejm taprajti.« Karči Holec Dan madžarskega jezika Madžarski parlament je 13. november razglasil za dan madžarskega jezika. Na ta dan leta 1844 je sprejel takratni parlament zakon, na podlagi katerega je postal madžarski jezik uradni jezik v javni upravi in v javnem šolstvu. Skupščina je pozvala inštitucije in civilne organizacije, naj od tega leta naprej vsako leto pripravijo temu dnevu primerne proslave, prireditve. Parlament je v sklepu pooblastil vlado, naj s pomočjo akterjev znanstvenega življenja, cerkva in civilnih organizacij preuči položaj madžarskega jezika, pripravi načrt za ohranjanje vrednot madžarskega jezika in razvijanje jezika in o tem poroča parlamentu najkasneje do 30. junija 2012. Umrl je arhitekt Imre Makovecz V 76. letu starosti je umrl arhitekt Imre Makovec, znani predstavnik organske arhitekture na Madžarskem. Imre Makovec se je rodil leta 1935 v Budimpešti. Na njegovo politično usmeritev so v veliki meri vplivali dogodki revolucije leta 1956. Tehniško fakulteto je končal leta 1959 kot diplomirani arhitekt. Ustvaril je več kot 100 zelo znanih zgradb, značilnih le zanj. Med temi je tudi Kulturni dom in gledališka dvorana v Lendavi. Bil je dobitnik najvišjih državnih nagrad in odlikovanj. Od leta 1992 je bil predsednik Madžarske umetnostne akademije. Kmetijsko-živilski sejem v Budimpešti Po šestih letih so spet priredili v Budimpešti kmetijsko-živilski sejem, ki je od prejšnje srede pet dni pričakoval obiskovalce. Na njem je razstavljalo kakih 500 razstavljalcev na 70 tisoč m2 površine. Gostja sejma je bila Poljska, zato je obiskovalce pozdravil tudi poljski kmetijski minister. V uvodnem nagovoru je premier Viktor Orbán izpostavil, da je Madžarska agrarna država, sicer potrebuje tudi industrijo, kjub temu pa industrija ne sme izpodriniti kmetijstva. V krizi evroobmočja vidi Orbán tudi možnosti za madžarsko kmetijstvo, kajti po njegovem bo imela vse večjo težo živilsko-predelovalna industrija. Kak Mariška neni vö na dvaur staupijo, včasin zaglednejo križ Mariška neni na blagoslovitvi križa med sinom in snejo Manjšinski festival 2011 v Budimpešti Minaulo je eno leto, pa je deset majšinski samouprav 18. okrožja v Budimpešti 17. septembra že trinajstič organiziralo tradicionalno preriditev, majnšinski festival. Program je bijo pred kulturnim daumom Béle Kondor, zatok ka tau prireditev držimo venej. Fejst smo prosili, naj dun dobro vrejmen mamo, Baug je poslüšo našo prošnjo, pa nam je lejpo vrejman napravo, skurok malo preveč vraučo v drugi polovici septembra. Dosta lüstva se je zbralo pred odrom, dosta nji je pa iz šatora gledalo in poslüšalo bogati, raznovrstni (változatos) program. Nastopali so folklore, od mlašeče do odrasle, muzikantje, pevci. Vsaka manjšina je dobila pau vöre, ka se skupina, stero je pozvala, notra pokaže. Tak ka se je lüstvo leko zabavalo pa lepau melo več kak pet vör. Naša slovenska samouprava je letos iz Büdinec mejla nastopajoče. Oni so že zazrankoma v štrtoj vöri sedli na autobus, naj rano pridejo v té velki varaš. S predsednikom naše samouprave Ferinom Kranjecom sva je čakala pri Matjažovoj klejti, in kak sva računala, malo po osmoj vöri je autobus zavino na pravo z Elizabetinoga mausta pred klejt. Smo se kak že spo nznanci pozdravili, zato ka smo juliuša kak člani Slovenskega društva v Budimpešti bili gostje v Büdincaj. Potejm, ka smo si dali roke, smo vseli v bus in se napotili prauto parlamenta, steroga so si naši gostje samo od zvüna leko poglednili, v parlament so v soboto pa v nedelo samo registrirane skupine leko stau-pile. Po slikanji je naša paut vodila v baziliko, stere patron je prvi vogrski kralj sv. Štefan. Bazilikine vrata so ranč odprli, gda smo ta prišli in so nas zvonauvi sparvajali nota v devetoj vöri. Srečni smo bili, ka smo kapejlico tö leko poglednili, gde je vöpostavlana prvoga krala desnica, stero 20. augustuša nesejo na procesiji kaulak bazilike. Iz bazilike smo se napautili na budimski grad, težka paut je bila, zato ka smo dosta mogli kraužiti, poti so zaprejte bile zavolo programov in tak smo dosti dragi minut zgübili. V gradi smo vidli Trg svete trojice, Matjažovo cerkev, Ribiško trdnjavo. Odtec se vidi peštanski tau varaša: parlament, Margitin otok, bazilika, mostovi in tak dale. Od tec smo se paščili v 18. okrožje, gde se je že začno festival, Nemci, Poljaki so že s svojim programom zgotauvili. Naše goste smo čakali s pogačami in s pitim, oni so malo jeli in pili in se že mogli iti prejkoblečit, od pau dvej njih je čako oder. Prvin kak so začnili svoj program, je predsednik samouprave pozdravo büdinčarsko skupino in vse tiste, steri so se zbrali pred odrom ali v šatori. Med gosti je pozdravo pooblaščeno ministrico slovenskega veleposlaništva Dubrovko Šekoranjo in soproga. Suzana Škodnik je etak pokazala nota njino skupino pa tau, odkec so prišli: »Kulturno umetniško društvo Budinci je bilo ustanovljeno leta 1987. Budinci imajo trenutno 110 prebivalcev, od tega je 54 aktivnih članov društva. Zborček KUD-a Budinci se z božičnimi pesmimi predstavlja v Živem Betlehemu v Andovcih, popestri pa večino domačih prireditev. Takrat se jim pridružijo Zgrablenci, domači muzikantje. Po štirih letih uspešnega nastopanja se je njihovo število povečalo. Pred štirimi meseci je namreč nastala skupina Zgrablenci na kvadrat, ki se trudi ohraniti domačo goričko in prek-mursko pesem.« Program je Suzana začnila z eno lejpo pesmijov, s sterov si je velki aplauz zaslüžila. Potistim so že vsi spejvali in so jih muzikantje na harmoniki, na kitari in iz buč napravlenimi trompetami sprvajali. Več kak trifartale vöre so spejvali, edna nauta je lepša bila kak druga. Zaspejvali so valčke, ljudske, polke. Gledalci so bili zadovolni z njimi pa tau so pokazali tö. Naš predsednik njim je gratuliro in se zavalo, ka so prinesli v té velki varaš živo meterno rejč, ka smo leko tak čütili, kak da bi doma bili v tistom lejpom porabskom kraji, gde smo se narodili, gora rasli in živeli, dokec nas je živlenjska paut nej pripelala sé, v drügi, nauvi dom. Želo je našim gostom še dosta dosta nastopov, mnogo uspehov, naj bodejo vsikdar veseli, naj ohranijo te lejpe pesmi in da se še večkrat vidimo. Predsednica drüštva KUD Büdinci Suzana Škodnik se je zahvalila za povabilo. Potejm smo vsi, steri smo se zbrali, stopili na oder za volo ene skupne slike z našimi gosti. Program smo nadaljeveli pri bejlom stoli, pogeli smo, ka nam je pripravila künja Junior za kosilo in oplatnili gunte s pijačov. Na odri so po vrsti nastopili armenski, hrvaški, ciganski in grški muzikanti. Lejpe pesmi smo leko poslüšali. Dobro vrejmen, piti, jesti, dobra muzika, slovenska rejč, od toga lepšega in baugšega si človek ranč ne more želeti. Žau je leko tistoma, steri je nej tam bijo. Na žalost minute so hitro letele, naši gostje so se v pau sedmoj poslovili od nas pri majnšinskom spomeniki, steri stoji v manjšinskom parki. S predsednikom sva z njimi šla na Trg herojov, steri je tö zaprejt bijo za volo nacionalne kasaške dirke, zato smo se samo mimo leko pelali. Iz busa smo stopili pri mosti Elizabeta. Eni so steli noge v vodej Donave namočiti, tau se njim nej prišikalo, ka je voda v Donavi plitva bila, zato so z mosta gledali vodau, stera je hitro tekla in fotografirali pokrajino. Sunce se je pripravlalo na počitek, že kmica gratüvala, mi smo se pa med tem pripelali na Citadelo. Od tec smo vidli razsvetleno Budimpešto s parlamentom, z gradom, z bazilikov, z mostovi in tak dale. Vöra je, na žalost, nej stanila, mogli smo se posloviti od naši gostov. Prvin kak so vsedli v autobus, so name za rojstni den pozdravili z eno pesmijov, zato se njim še gnauk zahvalim. Vüpamo, ka so se naši gostje z lejpimi spomini vrnili domau in da se bomo še srečali in tau prijateljstvo se bo nadaljevalo. Prejk novin še gnauk hvala njim za nastop, za lejpe pesmi in za to, da so nam polepšeli popoldan. Hvala Dubravki Šekoranji in možej, ka sta počastila prireditev, našim lidam tö, ka so prišli na festival, vüpamo, ka se je vsakši dobro počuto. Hvala organizatorom tö, najbola delavcom, ki delajo v kulturnom daumi in manjšinskoj referentki občine Mariji Nagy. Jože Karba podpredsednik Zgrablenci na kvadrat na odri v Budimpešti En tau slovenske publike PRISRČNO SREČANJE S PESNIKOM MRAVLAK LEJKI V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. V okviru vsakoletnega srečanja otroških in mladinskih literarnih ustvarjalcev Oko besede v Murski Soboti se večina udeležencev odloči, da ob petkih dopoldne obišče mlade bralce svojih del, učence in dijake na šolah, in se v neposrednem stiku z njimi pogovarja o svojem ustvarjanju. Letos sta organizatorja srečanja, Vesna Radovanovič in Franci Just, tako možnost ponudila tudi porabskim učencem. Izbor avtorja, ki bi prišel v Porabje, je bil precej zahteven – iz razlogov, ki jih vsi poznamo. Ko smo se uskladili, da je gornjeseniške šolarje višjih razredov pripravljen obiskati Ervin Fritz, sem vedela, da bo srečanje uspešno, saj njegova lična pesniška zbirka za otroke krasi vse porabske knjižnice in tudi nekateri učenci so jo kot knjižno darilo dobili v sklopu projekta Rastem s knjigo. Torej – osvežiti je bilo potrebno spomin, kaj prebrati skupaj z učitelji in se v živo srečati s pesnikom. V petek, 23. septembra, smo, seniški učenci, učitelji in avtorica tega zapisa, ki sem pogovor tudi vodila, pričakali Ervina Fritza, pesnika, prevajalca, dramatika, gledališkega in radijskega ustvarjalca – enega najboljših sodobnih slovenskih besednih umetnikov – v šolski knjižnici. Jasno, razumljivo in zanimivo je pripovedoval o sebi, svojem življenju in delu, osredotočil pa se je na pesniško zbirko Vrane, iz katere je doživeto prebral nekaj pesmi. Vrane so za pesnika čudovite ptice, lepe, trdožive, umetnice preživetja, s podobnimi navadami in razvadami, kot jih imamo ljudje, krasen del velike narave, katere del smo tudi ljudje. In pesnik pravi, da je te pesmi napisal, da bi bralce zabaval in razveseljeval. Učenci so z zanimanjem poslušali in – po njihovih obrazih sodeč – veliko tudi razumeli. Prisrčno srečanje nas je vse razveselilo in obogatilo, verjamemo, da je tudi gost, pesnik Ervin Fritz, ki se je spomnil, da je bežno obiskal Porabje prvič in poslednjič pred več kot tremi desetletji, košček le-tega v današnjiku doživel svetlo in pozitivno. Hvala njemu, kot tudi Vesni in Franciju za to, vranje lepo urico. VALERIJA Zajvec Mravlak Lejki je po svojoj staroj šegi šou po svoje tadale po svejti. Šou je, kak je šou. Gnauk bole pomalej, gnauk bole brž, gnauk pa nej brž pa nej pomalej. Biu pa je takši den, ka je emo trno velko silo. Neje vedo, zakoj ma takšo nebesko silo. Zakoj ga je nika tak naganjalo naprej. Nika je bilau nut v njem, ka ga je naganjalo najbole brž ta naprej. V toj negvoj nebeski sili je nej gledo nej na levo, nej na pravo, samo ta naprej. Pa bi eške tadale gledo samo ta naprej, če bi nej … Če bi se nej nika oblisnolo. Ja, samo se je nika oblisnolo pa letelo tadale. »Sto je leko bole brž na toj poti kak samo ge mravlak Lejki?« si je zbrodo najbole na glas. Tisto, ka se je oblisnolo, se je tam daleč naprej dola stavilo. »Sto se glasi?« se je tisto tam najbole naprej zglasilo. »Sto, sto? Ge, mravlak Lejki,« je skričo ta naprej. Tau je gvüšno, ka ga je tisto nej tak včasin vpamet vzelo. Tau pa zatoga volo, ka je mravlak Lejki nej najbole velka stvar na tom svejti. Zatoga volo se je tista stvar oblisnola ta nazaj do njega. Stavila se je više njega. Mravlak Lejki je pogledno tagor. »Ge pa sam si brodo, ka letim po tom svejti kak Perün. Zdaj pa vidim, ka si ti gé Perün,« je biu malo nevoškeni. »Ti si slejpi gé ali pa nika ne vejš. Ge sam nej Perün, ge sam zavec, ka me moje noge naganjajo najbole brž na tom svejti,« se je zglasilo više njega. Mravlak Lejki je brodo, brodo pa li samo brodo. »Ka, nika ne povejš na tou?« ga je za eden čas pito zavec. »Na, če tak praviš, te leko, ka si gé zavec,« je po dugom časi pravo mravlak Lejki. Zavec je nej vedo, aj se smidje ali naj se začne z njim koriti. Vej pa vsikši na tom svejti vej, ka je gé zavec pa kak vövidi. Depa, té zavec je mauder zavec. Pa se je nej koriu. Škeu ga je eške nika navčiti. »Es me poslüšaj, ti mala mravla! Zavec je gé zavec. Velke vüje, kak moje, krepke zadnje noge pa bistre oči kak najbole čista voda. Če pa ne vejš po domanje, ti povem, ka mi pravijo v Lublani. Tam sam nej zavec, tam sam zajec. Zdaj vse vejš?« je nej čako nanga, kak Perün je blisno tadale pa samo naprej. Mravlak Lejki je dugo nej prišo k sebi. Gda pa je prišo, si je znauva na glas zbrodo: »Ge sam nikšna mravla nej. Ge sam mravlak, ménje pa mi je Lejki. Ti pa si leko zavec ali pa zajec tö. Zavolo mene pa si leko zajvec tö.« Tak je povedo mravlak Lejki pa šou vcejlak po svoje tadale po svejti. Miki Roš Ervin Fritz z višjo svetovalko Valerijo Perger in seniško ravnateljico Ildiko Dončeč Treiber Mednarodna otroška trgatev »Vsako leto nas je več, tokrat se nas je zbralo več kot tristo, osnovnošolcev in malčkov iz vrtcev ter učiteljev iz treh držav, Slovenije, Madžarske in Hrvaške,« je pred dnevi v ampelografskem vrtu v Dob-rovniku pojasnila Katarina Kovač, ravnateljica Dvojezične osnovne šole Dobrovnik, ki je ob pomoči domačega vinogradniškega društva izpeljala že četrto mednarodno otroško trgatev, na kateri so grozdje trgali in se družili mladi, ki so prišli iz Turnišča, Prosenjakovcev, Hodoša, Domanjševcev, Rédicsa in Števanovcev na Madžarskem ter hrvaške Štrigove. »Naše društvo je na Popovem vrhu pred več kot desetimi leti zasadilo ampelografski vrt, v katerem se nahaja 650 trsov s kar sedemdesetimi različnimi sortami grozdja, je razložil predsednik dobrovniškega vinogradniškega društva Jožef Hančik, medtem ko so se mladi lotili trganja grozdja, ki so ga nato pomagali zmleti in stisniti. Srečanje ni bilo namenjeno le njihovemu spoznavanju z osnovami vinogradništva in kletarjenja, ampak predvsem druženju mladih različnih narodov in narodnosti. Za najmlajše udeležence prireditve, vrtičarje in učence prvih in drugih razredov osnovnih šol, so pripravili posebno druženje, tudi s športnimi igrami, ki je potekalo pri hiši Györgya Dob-ronakija. se V Dobrovniških goricah so trgali grozdje tudi šolarji s števanovske dvojezične šole ZAHVALA PETEK, 07.10.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATK, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 ŽELEJČKI, RIS., 10.40 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.50 BINE: NA KMETIJI, LUTK. NAN., 11.05 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.25 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: ZAKRAMENT NASLEDSTVA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 ŠPORT, 13.25 VREME, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 14.50 MINUTE ZA JEZIK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ČRNO-BELI ČASI, 15.55 SLOVENSKI UTRINKI, 16.25 BABILON.TV, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 VRTIČKARJI: POROKA, 18.35 BALI: NI ME STRAH!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.25 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM, 22.00 ODMEVI, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.10 KRAJ POGUBE, ANG. NAD., 1.00 POSEBNA PONUDBA, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL PETEK, 07.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.10 VIDEOZID HD, 14.00 GLASNIK, 14.25 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 OSMI DAN, 15.30 FIRMA.TV, 16.05 MOSTOVI – HIDAK, 16.35 PRIMORSKI MOZAIK, 17.05 CIRCOM REGIONAL, 17.30 ČRNO-BELI ČASI, 17.55 ROKOMET, LIGA PRVAKINJ: KRIM MERCATOR - VIBORG, 19.30 KNJIGA MENE BRIGA, 20.00 NAJSTAREJŠA OBRT: PROSTITUTKE IN SPOLNE USLUGE, DOK. SER., 20.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 PREPLAH V KONTROLI POLETOV, AM. FILM, 23.20 KER MI BIBLIJA TAKO PRAVI, DOK. ODD., 1.00 VIDEOZID, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 08.10.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, IGR. NAN., 7.15 BINE: PRAVLJICA, LUTK. NAN., 7.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 RIBIČ PEPE: ŠIVAMO PO ZADNJI MODI, OTR. SER., 8.35 IZ POPOTNE TORBE: SKRB ZA PLANET, 8.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.40 NININO OKNO, KRATKI FILM, 10.10 V DOTIKU Z VODO: OGENJ IN LED, AVSTR.-NEM. NAN., 10.40 POLNOČNI KLUB: POD DROBNOGLEDOM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.15 ŠPORT, 13.20 VREME, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.20 PRVI JOK, DOK. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA, 17.20 KDO IMA PRAV?, 17.30 JERMANOVO OKO, 17.40 TRIJE NA DAMJANA, 17.50 PRENOVA DOMA, 18.00 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 REVNI MILIJONAR, ANG. FILM, 22.00 NA VRTIČKU: NEKOČ IN DANES, DOK. SER., 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, KULTURA, 23.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.05 DNEVNIK, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.50 INFOKANAL SOBOTA, 08.10.2011, II. SPORED TVS 6.45 SKOZI ČAS, 7.00 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE - KVALIFIKACIJE, 8.10 POGLEDI SLOVENIJE, 9.40 POSEBNA PONUDBA, 10.10 SLOVENSKI UTRINKI, 10.35 PRIMORSKI MOZAIK, 11.05 CIRCOM REGIONAL, 11.30 KNJIGA MENE BRIGA, 12.10 GIMNASTIKA: ŠALAMUNOV MEMORIAL, 14.45 ROKOMET, LIGA PRVAKINJ: KRIM MERCATOR – VIBORG, 16.00 FESTIVAL NOVIH SKLADB FENS 2011, 17.15 KOMISAR LAURENTI: VSAKEMU SVOJO SMRT, NEMŠ. FILM, 18.40 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE - KVALIFIKACIJE, 19.55 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: CIMOS KOPER - WISLA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 VIDEOZID, 22.45 SOBOTNA GLASBENA NOČ: BOB DYLAN, 0.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 09.10.2011, I. SPORED TVS 6.45 KULTURA, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 ŽOGARIJA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.15 ŠPORT, VREME, 13.20 NA ZDRAVJE!, 14.35 PRVI IN DRUGI, 14.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.25 NA VRTIČKU: NEKOČ IN DANES, DOK. SER., 15.55 Z MONTYJEM DONOM PO NAJLEPŠIH ITALIJANSKIH VRTOVIH, DOK. SER., 17.00 POROČILA, 17.15 GLASBENA ODDAJA, 18.35 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA, 21.35 PORTRET AKADEMIKA PROF.DR. JOŽETA TOPORIŠIČA, DOK. FILM, 22.35 POROČILA, 23.20 KRAJ ZLOČINA, AVST. NAN., 0.50 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.20 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL NEDELJA, 09.10.2011, II. SPORED TVS 6.50 SKOZI ČAS, 7.30 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE, 10.00 GLOBUS, 10.30 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 11.10 ŠPICPARKELJC, NEMŠ. FILM, 12.10 TURBULENCA, 12.40 UNIVERZA, 13.20 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA JAPONSKE, 15.20 LONDONSKI VRTILJAK, 15.50 ŠPORTNI IZZIV, 16.20 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: CIMOS KOPER - WISLA, 17.40 ŠPORTNI MAGAZIN, 18.10 NA PRVI POGLED, DOK. FILM, 19.20 STARA TRTA ZA VSE VEČNE ČASE, DOK. FELJTON, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 SOUTH RIDING, ANG. NAD., 20.55 V RITMU VOLOVSKE VPRJEGE, DOK. FELJTON, 21.30 ORGANIZACIJA OCTOGON, DOK. ODD., 23.00 JADRANJE – REGATA BARKOLANA, 23.20 KRATKI FILM AGRFT, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 10.10.2011, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETEK, RIS., 10.30 BACEK JON: GOLF, RIS., 10.35 TONI IN BONI: LOVCA NA KOLCE, RIS., 11.00 IZ POPOTNE TORBE: SKRB ZA PLANET, 11.20 ŽOGARIJA, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.00 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 PORTRET AKADEMIKA PROF.DR. JOŽETA TOPORIŠIČA, DOK. FILM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA …, 18.00 VRTIČKARJI: VDOVA PO LJUBIMCU, 18.35 POKEC, RIS., 18.40 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.40 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PONEDELJEK, 10.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.00 VIDEOZID, 14.50 NAJSTAREJŠA OBRT: PROSTITUTKE IN SPOLNE USLUGE, DOK. SER., 15.45 SOBOTNO POPOLDNE, 17.05 MOJA DRUŽINA (X.), ANG. NAD., 17.35 ČRNO-BELI ČASI, 17.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 FIRMA.TV, 18.55 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: SELMA, ŠVED. NAD., 21.00 NAŠI HIŠNI ANSAMBLI: BIG BAND RTV SLOVENIJA, GLASBENA ODDAJA, 21.50 BALLET 101, DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE 2011, 22.00 NEPOKOPANI ČLOVEK, MADŽARSKI FILM, 0.05 ARITMIJA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 11.10.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PUJSA PEPA, RIS., 10.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 10.30 ANČINE NOGICE, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.25 IZ POPOTNE TORBE: IZDELAJ SAM, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.25 PISAVE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.25 BABILON.TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KNJIGA MENE BRIGA, 16.05 SVETO IN SVET: ZAKRAMENT NASLEDSTVA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 VRTIČKARJI: DETEKTIV, NADALJEVANKA, 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 ODKRITO, 21.00 KO JE NORVEŠKO ZAJELA GROZA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 PRIKAZNI MY LAIJA, DOK. ODD., 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.55 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 11.10.2011, II. SPORED TVS 6.00 INFOKANAL, 10.05 DOBRO JUTRO, 12.50 ARITMIJA, 13.35 BLEŠČICA, 14.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 14.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.40 NA VRTIČKU: NEKOČ IN DANES, DOK. SER., 16.10 NA VRTU, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 GLASNIK, 17.30 GIMNASTIKA: SV. PRVENSTVO - ŽENSKE EKIPNO, 19.00 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA - SRBIJA, 23.20 DOM, ŠVICARSKO-FRANCOSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.30 VIDEOZID, 3.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 12.10.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: ŠIVAMO PO ZADNJI MODI, OTR. SER., 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: JUHA POD BOKO, 11.25 ENID BYLTON: PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 KO JE NORVEŠKO ZAJELA GROZA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.00 VRTIČKARJI: ROJSTNI DAN, NAD., 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO: TAJSKA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 ZBORISTI, FR.-ŠVIC.-NEMŠ. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 TURBULENCA, 0.05 USODNA NESREČA., AM. NAD., 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL SREDA, 12.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 13.25 VIDEOZID, 14.15 Z MONTYJEM DONOM PO NAJLEPŠIH ITALIJANSKIH VRTOVIH, DOK. SER., 15.15 POLETNI KONCERT WALDBÜHNE 2011, 16.35 CITY FOLK – LJUDJE EVROPSKIH MEST: MURSKA SOBOTA, DOK. SER., 17.00 SLOVENCI PO SVETU: NA OBISKU MED KOROŠKIMI IN ŠTAJERSKIMI SLOVENCI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 KO JE NORVEŠKO ZAJELA GROZA, DOK. FILM, 18.55 VIDEOZID HD, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 20 LET OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE, 21.35 ŠPORTNI IZZIV, 22.05 GIMNASTIKA: SV. PRVENSTVO - MOŠKI EKIPNO, 23.40 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ CLUB GAJO SEXTET, 1.10 VIDEOZID, 2.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 13.10.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 NININO OKNO, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA,, RIS., 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: LAHINJA, 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 V RITMU VOLOVSKE VPRJEGE, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BABILON.TV, 17.55 MINUTE ZA JEZIK, 18.00 VRTIČKARJI: DEDIŠČINA, 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 PLATFORMA - 29. GRAFIČNI BIENALE, 0.00 DNEVNIK, 0.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.05 INFOKANAL ČETRTEK, 13.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 VIDEOZID, 13.35 MISIJA EVROVIZIJA, 15.00 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB V PRVI TEŽAVNOSTNI STOPNJI: KD GASILSKI PIHALNI ORKESTER LOČE PRI DOBOVI, 15.35 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 16.20 EVROPSKI MAGAZIN, 16.50 UNIVERZA, 17.20 GIMNASTIKA: SV. PRVENSTVO – ŽENSKI MNOGOBOJ, 18.55 VIDEOZID, 19.45 ŽREBANJE DETELJICE, 19.55 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: CONSTANTA - CIMOS KOPER, 21.30 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NADALJEVANKA, 22.20 GEORGE GENTLY (I.): MAŠČEVANJE, ANG. SER., 0.00 VIDEOZID, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL V imenu organizatorjev se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru sv. Cecilije z Gornjega Senika in njihovemu zborovodji, kantorju dr. Gáborju Sebestyénu, za sodelovanje pri sveti maši ob blagoslovitvi svetlobnega križa v Sakalovcih. Hvala jim, da so s svojim prekrasnim, ganljivim petjem obogatili naše slavje. Posebna hvala gospodu kantorju, da mu je za ta dan uspelo dobiti v službi prosto. Radi bi se zahvalili tudi Zvezi Slovencev na Madžarskem in njenemu predsedniku Jožetu Hirnöku, da nam je Zveza zagotovila mize in klopi in da je tudi finančno podprla blagoslovitev križa. Prav tako hvala tudi Ireni Fasching, predsednici slovenske samouprave v Sakalovcih, za finančno podporo. In nenazadnje se zahvaljujemo vsem tistim prostovoljcem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali pri uresničitvi te lepe ideje, postavitve svetlobnega križa. Iz semena dobrote bo vzklila nova dobrota, vzklila bodo nova prisrčna dejanja. Bog naj vam poplača! Organizatorji KÖSZÖNETNYILVÁNÍTÁS Ezúton szeretnénk megköszönni a Felsőszölnöki Szent Cecília énekkarnak és vezetőjüknek dr. Sebestyén Gábor kántor úrnak a szakonyfalui fénykereszt felszentelési ünnepségen a szentmisén való közreműködésüket, hogy gyönyörű, megható énekükkel emelték rendezvényünk színvonalát. A kántor úrnak pedig külön köszönjük, hogy szabaddá tette magát e napra. Valamint itt szeretnénk megköszönni Hirnök József úrnak, a Magyarországi Szlovének Szövetsége elnökének és magának a Szövetségnek a padokat s az asztalokat, valamint a fénykereszthez nyújtott anyagi támogatásukat. Illetve még Faschingné Libricz Irénnek, a Szakonyfalui Szlovén Kissebségi Önkormányzat elnök asszonyának adományát is nagyon szépen köszönjük. Egyben ezúton szeretnénk minden kedves segítőnknek is megköszönni önzetlen munkáját, amellyel bármilyen módon támogattak minket a fénykereszttel kapcsolatban. A jócselekedetek elültetett magszemeiből új jócselekedetek sarjadhatnak. Isten fizesse meg! Szervezők Baug plati za autobuse Slovenska zveza – kak zdaj že dugo lejt – je vöplačala tri avtobuse za vse tiste slovenske vörnike, steri so steli na Marijin svetek titi na prauško v Vasvár. Eden bus je bijo za senički tau (Gorenji Senik, Dolenji Senik, Sakalauvci), drugi za Varaš, Slovensko ves, Trauščo, Židovo, tretji pa za števanovski tau (Števanovci, Verica-Ritkarovci, Andovci). Etak je leko romalo k vašvarski Mariji dosta slovenski vörnikov. Busi so rano pelali, zatok smo pa ništrni leko šli k ranoj meši tö, dapa vsi smo bili pri glavnoj meši v desetoj vöri pa na procesiji tö. Dosta nas je šlau v Grabo tö, gde je kip Lurdske Matere Božje pa gde zdaj vred dejvajo malo kapejlo. Tam smo si vodau vzeli iz vretine pa smo popejvali svete pesmi. V imeni slovenski vörnikov bi se rada zavalila Slovenskoj zvezi za autobuse, sekretarki Klari Fodor pa za pomauč pri organizaciji. Baug plati. Kata Nemet