NRntaa plačana v ajntaill Leto LXm, št. 33 LJubljana, petek le. februarja 1939 Gena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratt do 80 petlt vrst a Dtn 2, do 100 vrat a D1d 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inseratt petlt vrsta DtD 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnJ davek posebej. —' »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25._. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRA VNIftT VO LJUBLJANA. Knafljeva ollca itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: 8troasmayerjeva ulica 1. telefon št 65; podi uznica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Papež Pij XI. umrl Zdravstveno stanje papeža Pija XI., ki se je v zadnjem času zboljsalo, se je včeraj nenadoma poslabšalo ter je poglavar kato lisice cerkve kljub skrbni negi zdravnikov davi ob S. 30 izdihnil \ ATIRAN, 10. febr. Papež Pij XI. je davi ob 5.31 umrl. Papež je bil do zadnjega pri zavesti in je še tik pred smrtjo dvignil desnieo ter z rahlo kretnjo navzočim okrog svoje postelje, ki so se pogovarjali z njim, podelil zadnji blagoslov. Zakrament sv. olja mu je podelil kardinal Lauri. Papež je začel ob 3. zelo težko dihati in je že ob 4. bilo jasno, da je nastopila kriza. Zdravnik dr. Milan je skušal skupno z drugimi zdravniki nuditi mu pomoč, toda vsa sredstva so bila zaman. Ob 5.30 so bili pozvani v bolniško sobo državni podtajnik kardinal Pacelli ter člani papeževe rodbine. V zadnjih urah so bili pri njem tudi dr. Ratti, tajni komornlk msgr. Gon-f al ione ter več drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Tajni komornik je takoj javi! cerkvenim oblastem smrt sv. očeta. V Vatikanu se je zbralo takoj večje število kardinalov, guverner Vatikana Serafini, državni podtajnik Pacelli in drugi. VATIKAN, 10. febr. AA. Smrt papeža Pija XI. so objavili v Rimu vsi zvonovi cerkve sv. Petra, še preden so prenehali zvoniti, je prišlo v Vatikan okoli 40 n ii i m iinir bržkone dva dni prej, preden bo položeno na mrtvaški oder v cerkvi sv. Petra. Vatikanske oblasti so takoj obvestile Mussolinija o papeževi smrti, Mussolini pa je obvestil italijanskega kralja. Rimski listi so objavili smrt sv. očeta v posebnih izdajah. Na ulicah se zbirajo velike množice ljudstva, ki govorijo o smrti velikega cerkvenega poglavarja. Kardinalski konkJave se bo sestal 28. februarja, da izvoli novega papeža. Achilie Ratti, kakor se je pokojni papež imenoval pred izvolitvijo za 266. rimskega škofa, je bil rojen 31 maja L 1857 v Desiju pri Milanu kot sin lastnika tkalnice. Po vplivu svojega strica duhovnika Ratti j a in svoje pobožne matere Terezije Galli se je posvetil bogoslovju ter je študiral v Desiju, Monzi, Milanu in kasneje v jezuitskem kolegiju Gregoriani v Rimu. Za duhovnika je bil posvečen po promoviranju v Gregoriani 1. 1879 v Rimu Leta 1882 se je vrnil v Milan za učitelja v semenišču. V svojih mladih letih je bil navdušen turist ter je preplezal tudi Mat-terhorn. O svojih izletih po gorah je izdal tudi posebno knjigo V Milanu je postal L 1887 najprej skriptor, pozneje konser-vator in 1. 1907 prefekt slovite ambrosi-janske knjižnice. Tako je stopil na pot na najvišje cerkveno mesto, ker je prišel v zvezo z vsemi uglednimi cerkvenimi učenjaki, zlasti v Rimu. L. 1911 je bil imenovan tudi za podprefekta vatikanske knjižnice pod vodstvom p. Franca Ehrla iz družbe Jezusove, po odstopu Ehrla v oktobru 1 1914 pa ga je papež Benedikt poklical za njegovega naslednika v Rim. Pozornost je zbudilo, ko ga je v aprilu L 1918 poslal papež Benedikt doslej kot prefekta vatikanske knjižnice in veščega znanstvenika, ne pa kot diplomata znanega za apostolskega vizitatorja na Poljsko, ki so jo imeli takrat zasedeno še Nemci. V tedanjih težkih razmerah je naletel na mnoge ovire, kakor hitro ni mogel ugoditi obem stranem. Ker je skušal v vseh okoliščinah ostati nepristranski, je marsikdaj zbudil nezadovoljstvo, med Poljaki Franco zasedel Minorco Del republikanskih vojakov se je rešil z ribiškimi ladjami in parniki P o r t M a h o n, 10. frbr. br. Včeraj zjutraj se je pri Ciudadeli na zapadni obali otoka Minorca izkrcalo pod poveljstvom polkovnika Kodrigeza 12.000 nac'onalistič-nih vojakov. Na otoku je bila le šibka republikanska posadka, ki se seveda ni mogla upirati. Prišlo Je sicer do manjših spopadov, kmalu pa se je del republikancev vdal, doclm se je drugi del vkrcal na angleško krizarko »Devonshire«, ki je sprejela na krov več republikanskih političnih prvakov. Po poročilih z. Minorce je prebivalstvo Francove vojake sprejelo precej sovražno in ni prišlo na ulice, ponekod pa »O na vojaštvo celo streljali. Red in mir sta bila kmalu vzpostavljena in so sedaj francove i absolutni ^o^podarjl otoka. Del republikanske vojske se je res;l tudi na ribiške ladje in pamlke, ki so krenile proti obali republikanske Španije. Davi je v Marseille priplula angleška kriiarka >Devonshire«, ki je pripeljala s seboj 450 republikancev. Port Mahon. 10. febr. Prve čete generala Franca so se izkrcale na Minorci že včeraj ob 6.30 zjutraj. Kontakt med zastopn ki republikancev in predstavniki generala Franca je bil najprei vzpostavljen s svetlobnimi signali, s katerimi so 9poročili republikanci da se ne bodo branili in da se bodo prostovoljno umaknili. V popoldanskih urah je bil že ves otok v posesti Fran-eovth čet. Satemanca, 10. febr. AA. Izdano je urad-no poročilo, da so nacionalne čete popolnoma zasedle otok Minorco. Republikanski voditelji so pobegnili v inozemstvo. Francova vojska ob francoski meji Pariš, 10. febr. br. Včeraj so čete generala Franca dospele do francoske meje. Tik pred francosko mejo so bili se zadnji mnjti spopadi z republikanskimi četami, ki so ščitile umik vojske, stik Franeovih vojakov s francoskimi obmejnimi četami p« je bil povsem korekten. Včeraj so v Gerueci nastale tri velike eksplozije. Okrog pol 2. ponoči so zletela v zrak tri ogromna skladišča municije. Kakor poročajo, je razdejalo tudi ves kolodvor. Perthus, 10. febr. AA. Ko so Francove čete prispele pri Perthusu do francoske mejo so trije generali Francove armade odali pel h komandantu 26. francoske divizije ter se z njim prisrčno pozdravili, pozneje je prišel Se komandant navarskih bat general Solčava. Kp se je general Sol- caga vrnil na špansko ozemlje, so ga nacionalistične čete pozdravile z vzkliki oživela Francija! Francozi in Španci so bratje!« Burg-Madam, 10. febr. A A. Snoči okoli 20. so republikanske čete zapustile zadnje postojanke na gorah v okolici Pnin^eerde ter z ogromnim številom topov in veliko količino mun'cije prešle v Franc\jo. Perpignan. 10. febr. br. Potrjujejo se vesti, da i>o nacionalist: zo vzeli včeraj popoldne španski del mesta ter na obrne in j vojašnici in carinarnici izobesili >pan--ko nacionalistično zlato-rdečo zastavo. Republikanska vlada, ki je imela tam še v sredo zvečer poslednjo sejo. je tik pred> njihovim prihodom zapustila španska tla. Z njo so odpotovali tudi \>i višji republikanski ofi cirji. Kakor vse kaže bodo nacionalisti v prihodnjih 48 urah prodrli do meje tudi na vseh drugih prehodih. Iz Port Boua poročajo, da je prišlo včeraj preko meje okrog 800 republikanskih vojaških tovornih avtomobilov s 10.000 vojaki, 75 topovi in velikimi mno'/inami drugih vojnih pot-ebščin. Tudi po žeie/nici so prihajali včeraj ves dan tovorni vlaki Z vojaštvom in vojnimi potrebščinami iz Katalonije. Pri Puigcerdi je včeraj prekoračilo mejo okrog 10.000 španskih republikanskih vojakov. Medtem so nacionalistični oddelki zavzeli včeraj popoldne San Juan de la Abade-sas severnozapadno od Ripolla. Katalonsko bojišče, 10. febr. AA. (Štefani): Vse katalonsko ozemlje ob francoski meji so zasedle nacionalne čete, ki so v zadnjih dneh ujele ogromno število republikancev ter zaplenile velike količine vojnega materiala. Repoblikanci so včeraj pognali v zrak tri vlake municije. Med Figuerasom in La Yunquero je bilo zajetih 34.000 republikanskih vojakov, ki se niso mogli pravočasno umakniti. Negria v Toakmsu Toulouse, 10. febr. AA. Predsednik republikanske vlade Negrin se je včeraj v spremstvu zunanjega ministra Del Vaya in več drugih ministrov mudil v Toulousu. Negrin ni hotel dati nobene izjave, če§ da na francoskem ozemlju ne more dajati političnih izjav. Postani in ostani Slan Vodnikovedroibel zlasti kasneje, ko je po ustanovitvi poljske republike prepovedal poljski duhovščini politično agitacijo v Zgornji Šleziji. Medtem je bil meseca julija L 1919 imenovan za papeževega nuncija v Varšavi ter obenem za titularnega lepanskega nadškofa. Po smrti kardinala Ferrarija v Milanu je postal meseca junija 1. 1921 njegov naslednik. V Milanu je otvoril novo katoliško univerzo. Za papeža je bil izvoljen kot naslednik Benedikta XV. dne 6. februarja L 1922 ter si nadel ime Pij XI Prvič po 52 letih po zasedbi Rima in cerkvene države po italijanskih četah ni podelil kot novoizvoljeni papež običajnega blagoslova »urbi et orbi« v notranjosti cerkve sv. Petra, temveč kakor v starih časih z zunanjega cerkvenega balkona. S to prekinitvijo tradicije je hotel pokazati, da namerava nadaljevati politiko spravljivosti med Vatikanom in italijansko državo, ki jo je započel že Benedikt XV. Prav tako je obdržal dotedanjega državnega tajnika kardinala Gasparija na njegovem mestu, kar je bil prav tako redek primer. Vsebina in cilj pontifikata Pija XI. označuje njegovo geslo: Pax Christi in regno Christi! Posebno mnogo pozornosti je posvečal vprašanju zopetne združitve rimske in pravoslavne cerkve, zlasti pa je znal zboljšati razmere med Vatikanom in Italijo. Po zaključitvi konkordata je bila 7. junija 1. 1929 izvršena slovesna ratifikacija lateranske pogodbe med Vatikanom in italijansko državo, s čimer je bilo likvidirano od 1. 1870 obstoječe stanje, v katerem se je smatral papež kot »jetnik italijanske krone v Vatikanu«. Tako je bilo po skoro 50 letih rešeno tako zvano »italijansko vprašanje«. Ob SOletnici posvećenja za duhovnika je papež prvič stopil na tla izven Vatikana, ki so bila priznana kot suverena last sv. stol?ce. Kmalu nato je prišlo do prvega obiska italijanskega kraljevskega para pri papežu. V nedeljo so nameravali v Vatikanu slovesno praznovati lOletnico podpisa lateranske pogodbe ter je upal papež, da bo mogel tej slavnosti še prisostvovati. V dobi papeža Pija XI. so bili sklenjeni konkordati z Letonsko, Bavarsko, Poljsko, Litvo in Rusijo, nato pa z Nemčijo pod Hitlerjevim vodstvom in z dunajsko vlado. V svojih enciklikah je ponovno zavzel stališče glede na mednarodne dogodke ter pozival k pomoči trpečemu človeštvu, zlasti v Rusiji, pa tudi k skrbstvu za otroke in matere, pisal je o zakonu ter spregovoril tudi o mnogih drugih problemih časa Novo pobudo je dal cerkvenemu in verskemu življenju z ustanovitvijo Katoliške akcije. Mnogo se je zanimal tudi za tehniko, saj je ustanovil v Vatikanu brezžično oddajno postajo, po kateri je govoril sam 13. februarja 1. 1931 preko vseh oddajnih postaj sveta Francosko-angleška vojaška zveza Italijanski komentarji o izjavi uradne „Informazione diplematica" RIM, 10. februarja. A A. (Štefani i. Lis'i poudarjajo, da je poročilo, objavljeno v Informaziona diplom aticac. popolnoma razjasnilo italijanska mišljenje in stališče glede potrdila, ki ga je angleški ministrski predsednik ChamLerlain dal o politični in vojaški zvezi Velike Britanije in Francije. Na drugi strani obja.vljajo poročila o frances-ko-angleskih poskusih, da se sabotira zmaga generala Franca in izigra uspeh nove Španije. Italija in Nemčija danes vesta, piše Giornale d»Italia«\ Ja sta Francija in Anglija sklenili vojaško zvezo in ne izključujeta možnosti, da bi se ta zveza razširila tudi na Zedinjene države. Pri vsem tem se Italija in Nemčija, zanašajoč na svoje temeljne pravice, svoja sreds.va in na svoja pripateljstva. nikakor ne odrekata svojim zahtevam, ki so bile prc.glašene jasno in z zavestjo odgovornosti ter v imenu pravice. T° pomeni, da bi morali imeti ti dve nasprotni zvezi vojno I kot zadnji izhod, želimo, da bi bilo *"es, da bi bila francesko-angleška zveza le , obrambnega značaja ter pričakujemo tudi p rak. itne strani izvajanja politike miru, ki temelji na pogajanjih, kakor jih predlaga Chamberlain, trda Italija in Nemčija spremljata z odprtimi očmi nejasne peakuse za mednarodno sodelova* nje. List dostavlja, da se ne more reči, ali je vse jasno, kar se tiče političnih odnosa jev med osjo Rim-Berlin in zvezo J^on-! d:ai-Pariz, kakor je v primeru vojaških I odnaša je v. Glede Španije n. pr. ni jasno, * ali je pošiljanje angleške križarke na Mi- j norko v f kladu s francosko-angleški prizadevanjem, da se prepreči prihod rtali- i lijanov na ta o'ok, ali pa je to izgovor, da se omogoči Francozom m Angležem, ia se vsidrajo na tem otoku. Spor med Moskvo in Budimpešto Izjava madžarskega poslanika v Moskvi Budimpešta, 10. febr. AA. Madžarski poslanik v Moskvi Arnoti Junger, ki se je vrnil iz Moskve, je dal budimpestanskemu dopisniku listu »Corriere deli« Sera« naslednjo izjavo: Po izjavi madžarske vlade, da pristopa k paktu proti kominterni, me je Lirvinov povabil 2. februarja k sebi ter mi sporočil sklep sovjetske vlade, da ukine poslaništvo v Budimpešti; ker predstavlja pristop Madžarske k paktu proti kom interni napadalen čin proti Sovjetski uniji. Obvestil sem takoj Litvinova. da je madžarski minister za zunanje zadeve Czaky že večkrat točno tolmačil sklepe madžarske vlade in da tudi zgoraj omenjeni sklep na noben način ne pomeni kak sovražen čin proti sovjetski državi ali vladi, temveč ima edino obramben namen v zvezi z akcijo, ki jo komin tema razvija na mednarodne« polju. Razen tega je pristop Madžarske k paktu proti kominterni jasen dokaz simpatij, ki jih Madžarska goji napram državam osi Rim—Berlin, katerih delovanje v Podunav-ju je bilo v zadnjih mesec .h zelo plodno in »fino za Madžarsko. Xs> delo, Čigar vrhunec je bila monakovska konferenca, jc vrnilo Madžarski ozemlje in prebivalstvo, ki je bilo njeno. Navzlic tem podrobnim pojasnilom je sovjetska vlada ostala na stališču, da je bil pristop Madžarske h paktu proti kominterni izvršen pod pritiskom držav osi Rim—Berlin ter da zaradi tega sovjetska vlada vztraja pri ukinitvi sovjetskega poslaništva v Budimpešti. Na podlagi navodil, ki sem jih dobil od svoje vlade, sem takoj zapustil Moskvo. S čisto pravnega tališča moj odhod še ne pomeni prekinitve diplomatskih odnošajev, ker ni biLa izvršena vrnitev akreditivnih pisem. Za zdaj ni mogoče napovedovati razvoja dogodkov, ki bi prinesli kaj novega. Vprašanje je treba vsestransko proučiti ter bi bilo preuranjeno že zdaj prerokovati, kako se bo resilo. ttdje-inozcmci v Bolgariji Sofija, 10. febr. AA. Glede na glasove, ki so se razširili v tujini, da živi v Bolgariji 6.000 Zidov - tujih državljanov, ugotavlj" jo uradno, da je v Bolgariji le 2300 Židov iz tujih drfav. Misel o rešitvi hrvatshega vprašanja Nedavno tega je napisal in i/dal Alf oni Hribar, znani hrvatski ]a\-ni dela\-ec, bro> Suro »J ugoslovenska politika i hr\-atsko pitanje«. O knjigi so pisali že razni hrvaf-ski in srbski listi. Zlasti zanimivo je 6. poglavje te brošure, ki vsebuje, kakor pisec sam pra\ri, »praktičen predlog za rešitev hrvatskega vprašanja.« Sarajevska »Jugo-slovenska pošta« obja\'lja vsebino tega poglavja in po njej posnemamo: »Mislim, da bi lahko razdelili državo, ne da bi to škodovalo njeni moči. na tri velike b;:no\ine: Slovenijo. Hrvatsko in Srbijo. Slovenijo bi tvorilo današnje ozemlje dravske banovi-ne, a banovina bi se deiila v dve županiji — ljubljansko in mariborsko. Hnatsko bi tvorile savska, primorsku m vrbaska banovina in delila bi se v tri županije — savsko, primorsko in \rbasko. Srbijo bi tvo rile ostale bano\'ine. Vsaka banovina bi imela s\*oj deželni zbor. ki bi v okviru državnih zakonov predlagal in sprejemal specialne zakone. Drža\me zakone bi predlagala in sprejemala skupna jugoslo\*enska narodna skupščina v Beogradu. Drža\mi jezik bi bil v Sloveniji slovenski* na Hn-at skem in v Srbiji pa jugoslo\*enskl, t. j. srbskohrvatski jezik in sicer eka\'ščina. Prepričan sem, da bi temu pravi Hrvati ne ugo\'arjaJi. saj se je ekm'ščine v govoru in pisa\i posluževal največji Hrvat dr. Ante Starčević. Latinica bi bila uradno pismo v vseh drža\mih in samoupraimih uradih* Liste in knjige bi lahko vsakdo poljubno tiskal v latinici ali cirilici. V dopisovanju s Hrvatsko ali Srbijo in s centralnimi oblastni jami bi se morala tudi Slo\'enija posluževati jugoslo\-enskega jezika. Skupščina in senat bi se morala takisto pri dopi* sovanju posluževati jugoslovenskega jezika. S tem bi bila odpravljena današnja anomalija, da je človek v nepriliki, kako naj imenuje svoj jezik in smo — kakor za časa Avstrije — našli izraz »naš«. Zastava je jugoslovenska, ob nji pa se lahko svobodno vije hrvatska, srbska ali slovenska) zastava. Prispevki za skupne državne poste bi se odmerili po številu prebivalstva in po po\Tšini banovinskega ozemlja, pri čemer bi se seve upošte\'ala tudi davčna moč. Rena bi imenoval kralj na predlog banovinskega zbora, ki bi stavil temo-predlog. Srbske, hrvatske in slovenske mt~ nistre bi takisto imenoval kralj na predlog srbskega, hrvatskega in slovenskega banam Vse ostale uradnike in nameščence bi ima* nov al a banovinska vlada.* — »Misel In delo" Prva letošnja številka te naše kulturne in socialne revije je pravkar izšla. Kakor vedno, ima tudi to pot bogato in pestro vsebino: Članki: Nove stvarnosti, — Dr. N. Radojčić: Ured jen je stare srpske dr* zave, — B. Borko: Evgenična etika. — Jaques Kayser: Stranka »srednjega Francoza«. — Obzornik: Nova faza nasprotij med velesilami (Dr. Branko Vrčon). — Notranjepolitični pregled (Veiko). — Operna in koncertna sezona v l. 1938. (P. Sivic). — Jugoslovenski medicinski listi (Dr. A. Z.) — Ekstenza zagrebške univerze v Ljubljani v letih 1907.—1909. (Fr. lleMć). — Poročila: Kočevski zbornik. Razprave o Kočevski in njenih ljudeh. (O. F.) — h so cialnopolittčnega slovstva (S. B.) — L AU drovandi Marescotti: Nuovi ricordi e fram-menti di diario (L. Čet met j), — Dokumenti: Londonski pakt. — Opozarjamo na izredno zanimivo poročilo dr. čermelja o knfi gi »Nuovi ricordi e frammenti di diario*. Nanaša se na borbo o pripadnosti celovške kotline na mirovni konferenci v Parizu. Naše interese je tu zastopal dr. Milenko Vesnić. V tem poročilu je objavljen Ve* nićev govor, ki ga je imel 4 julija 191% pred svetom četvorice — Wilsonom, Uoyd Georgeom, Clemenceaujem in Orlandom, da prepreči plebiscit na Koroškem. Ta govor nam kaže dr. Vesniča v docela drugačni luču kakor smo si ga svoječasno pred* stavljali. Vesnić je v polni meri storil svojo dolžnost in naša javnost ga je po krivici obsojala. — »Misel in delom izhaja mesečno in stane na teto 60 din. Naročnina se pošilja na upravo v Ljubljani, Go-sposvetska cesta 4, I. Dolžnost vsakega naprednega in nacionalnega Slovenca je, da je naročnik te revije in da si oskrbi knjigo »Ob dvajsetletnici Jugoslavije*, ki fo je Izdala in založila ista revija. Trgovinski sporazum s Francijo Pariz, 10. febr. e. Trgrovinska pogajanja med Francijo in Jugoslavijo, ki so »e vodila v Pariz« 12 dni, so stvarno končana. Redakcija besedila do v kratkem končana in bo novi sporazum parafiran že đSJMS Borzna poročila. Curin, 10. februarja. Beograd 10, Pariz 11.685, London 20.69, New York 441.25, Bruselj 74.50, Milan 23.25, Amsterdam 237.75, Berlin 177.10, Praga 15.15, Varšava 8330, Bukarešta 3.37. Stran 2 SLOVENSKI NAROIH pmbmK lO, Mnaiji IMft. Star. 33 Okrepitev ljubljanskega Aerokluba Organizacija našega civilnega letalstva ima ie veliko Ljubljana, 10. februarja Razvoj in okrepitev Aerokluba mora veseliti vsakogar, ki mu je pri srcu napredek nasegu, zdaj še tako skromnega, letalstva, kajti AK daje največ stvarnih pobud In nudi lepih zgledov za delo, ki čaka še mnogih požrtvovalnih delavcev. Snočnji občni zbo: ljubljanskega krajevnega odbora AK nas je potrdil v veri, da ima organizacija ncše-ga civilnega letalstva še veliko bodočnost ter da jo vodijo razumni in pcži u ovalni možje. Preteklo poslovno leto kluba je doba konsolidacije; organizacija r; je notranje močno okrepila. Ce bi bili ustvarjeni še potrebni finančni pogoji, bi bili njeni uspehi lahko še mnogo lepši, ker so že zdaj tako zadovoljivi. Občni zbor je vodil predsednik dr. F. Orel. Društvena dvorana Avtomobilskega kluba v Kazini je bila dobro zasedena. Predsednik je v svojem poročilu razložil, da po pravilih vodi posle krajevnega odbora oblastni cdbor (funkcionarji v obeh odborih so isti), a krajevni ->dbor mora imeti pred občnim zborom oblastnega c*l-bora svoj občni zbor ter na njem izvoliti delegate za zbor oblastnega odbora. To je bil tudi glavni namen snočnjega občnega zbora. Vendar so funkcionarji na njem podali podrobna poročila, predsednik se je pa tudi dotaknil smernic klubo-vega delovanja, ki ga je stvarno ocenil z Ugotovitvijo, da se je klub lani organiza-torično izpopolnil ter okrepil. Delovanje kluba se giblje v glavnem v treh smereh; deli se na tri sekcije: modelarsko, motorno in jadralno. Predsednik je razčlenil delo in uspehe posameznih sekcij ter poka-zal na najnujnejše potrebe kluba. Posebno je ctezkočeno delo motorne sekcije, ker ima samo eno dvosedežno letalo (>Fizir*j, a potrebovalo bi najmanj tri. Sklenjeno je. da si bo klub kmalu nabavil eno dvose-dežno letalo domače konstrukcije za ckrog 70.000 din, torej po zelo nizki. Kratko, a poučno poročilo je podal tajnik A. Kepec. Razvoj klubovega delovanja se kaže v naraščanju administrativnega dela in po številnih sejah. Pomislili je tre^ tudi, da izhajajo glavne pobude za delovanje krajevnih odboiov v podeželskih krajih iz ljubljanskega kluba. Krajevni odbori delujejo na Jesenicah, v Kranju (sicer šele pripravljalni odbor) in Kočevju, v Novem mestu In Litiji se pa pripravljajo na ustanovLtev krajevnih odborov. Po blagajniškem poročilu (blagajnik M. Osana) sprevidimo, da je klubovo delovanje zvezano z velikimi izdatki: motoma sekcija 60.213. brezmotorna 56.211, jadralna šola na Blokah 48.601, mcdelarska sekcija 17.727 in režijski stroški 11.146 din, medtem ko klub prejema le manjše podpore od osrednje uprave in Še tiste neredno, če bi klub ne imel dobrotnikov, M delajo taiko požrtvovalno, a tiho zanj, da o tem javnost niti ne zve bi se pač ne mogel lotiti toliko akcij vsaj s taksnim uspehom ne, članarina je znašala le nekaj nad 7.000 din; klub šteje 241 članov, čisto premoženje znaša 159.997 Načelnik sekcije za naraščaj in modelara ivo prof. J. Ovsenek je pedal obširno poročilo o uspešnem delovanju podmladkov na šolati ter lepem napredku naših mladih modelarjev. Lani je bik> ustanovljeno več podmladkov, tako da jih. zdaj deluje na področju ljubljanskega oblastnega odbora 8. V preteklem poslovnem letu so naši modelarja lahko merili svoje sposobnosti na mednarodnem tekmovanju z letalskimi modeli v Ljubljani. Naši tekmovalci so se udeležili tudi izbirnih tekem za mednarodne tekme v Beogradu in so dosegli dve nagradi. Modelarji so se udej-stvovali še na prireditvah oblastnega odbora v Kočevju in na Jesenicah, septembra so se pa udeležili tekmovanja na ljubljanskem letališču, in sicer 13 tekmovalcev z 21 modeli. Sodelovali so na razstavah, na letalski razstavi v Beogradu in na ljubljanskem velesejmu. Prirejen je bil tudi tečaj za vodje naraščaja. Razen tega je oblastni odbor poslal še eneega člana na instruktorski tečaj v Beograd. Mode. larji imajo lepo delavnico na L državni realni gimnaziji; v nji je prirejeno 6 modelarskih tečajev. Predvsem se morajo zahvaliti direktorju dr. K. Capudru, ki jfan je dal za delavnico prostor ter jih tudi dejansko podprl pri njihovem delu. — Vseh p od ml adkarjev je zdaj že 367 na področju ljubljanskega oblastnega odbora, kar -U-di kaze, da je modelarska sekcija selo delavna. S posebno lepimi uspeha se lahko ponaša tudi jadralna, sekcija. Njeno pciročilo je podal znani jadralni letalec Stane Raz-nožnik. v okviru jadralne sekcije so delovale naslednje jadralne skupine: (Pionir, Stična, Ikarus matica, Ikarus I, Galeb Rusijan, Poljane in Janko v Ljubljani; Pulex, Poručnik Malgaj in Kragulj pa na Jesenicah, v Kranjski gori in Kočevju. — šolo jadralnega letenja je obiskovalo 172 učencev. Skupno je bilo 67 dni letenja in 1290 startov, kar masa povprečno 19 startov na dan. Skupni čas letenja je znašal 9 ur, 35 minut in 50 sekund. Najdaljši polet s šolskim letalom je znašal 35 minut in 53 sekund. Položenih je bilo skupno 53 izpitov, ki se dele po stopnjah tako: 26 A 15 B, 11 C in en »zvaničnic C. Na letališču je bil tudi prirejen tečaj letenja v aeroplanski zapregi. — V primeri s prejšnjim letom je bilo lani več C izpitov. Računajo, da bodo lahko dosegli na leto na Blokah do 150 izpitov, ko bo jadralni center lahko služil v polnem obsegu svojemu namenu. Lani sta bili poslopji gotovi komaj ob koncu sezone, kar jih je zelo oviralo pri normalnem delu. čeprav je imela motorna sekcija le eno letalo, je vendar dosegla krasne uspehe. Ker je bil njen načelnik dr. S. Rape službeno zadržan, je njegovo poročilo podal predsednik dr. Orel. Vseh poletov je bilo 1378 in trajali so skupno 251 ur in 33 minut. Ker klub lani ni imel svojega pilota, je večino teh poletov opravil dar. Rape, propagandnih, šolskih itd. To pač ni mala naloga za enega samega Človeka, ki mora posvečati mnogo časa dan z dnem še službi. Za oblastni občni zbor, ki bo prihodnji četrtek, so bili soglasno izvoljeni 4 delegati; prof. Andre, Peter Hribar, Naoe Majdel in Ludvik Starič. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu V tolažita! skupini je Latvija premagala Jugoslavijo — Finalno tekmovanje se je pričelo danes Včeraj se je končalo semifinalno tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu v Curihu in Bazlu. Popoldne ob 15. sta v Curihu najprej igrali Češkoslovaška in Anglija. Navzočih je bilo 10.000 gledalcev. Zaradi toplega vremena je bil led slab, kar je povzročilo mnogo padcev. Čehi so po skupni igri prekašali Angleže In so v 3. min. prve tretjine dosegli po Trojaku vodstvo, v 10. min. druge tretjine ps je Maleček povišal na 2:0. Takoj po začetku zadnje tretjine je dobil češki vratar Modry močen strel v čelo in ga težko poškodoval. Igra je bila zaradi tega za četrt ure prekinjena, čeprav je nato pri Cehih nastopil rezervni vratar, se rezultat in izpremnil. Tekma se je končala z zmago čehoslovakov z 2:0 (1:0, 1:0, 0:0), ki so s tem dosegli 3 točke kakor Nemčija in je bilo torej vprašanje drugega Udeleženca v finalnem tekmovanju odvisno od izida večerne tekme med Kanado in Nemčijo. Ta tekma se je začela ob 20.30 Kanadčani so šele v tej igri pokazali, da upravičeno nosijo naslov svetovnega prvaka in so zmagali nepričakovano visoko 9:0 (2:0, 5:0. 2:0). Nemčija je torej zaradi slabše razlike golov izpadla, ▼ finale pa sta prišli Kanada in češkoslovaška. Končno stanje v curiš ki skupini je naslednje: Kanada 6 točk (razlika golov 15:1), češkoslovaška 3 (4:3), Nemčija 3 (2:10), Anglija 0 (0:7). Kanada je zmagala tudi v vseh srečanjih izločilnega turnirja. V bazelski skupini je bilo najprej srečanje med Ameriko in Poljsko. Končalo M je z zasluzeno zmago prekomorcev v razmerju 4:0. Zvečer j sledila še poslednja tekma te skupine med Švico in Madžarsko. Tudi v tem srečanju je bil že v prvi tretjini težje ranjen švicarski vratar, a tudi dva druga igralca sta bila poškodovana. Švica je kljub temu zmagala sigurno 5:2 (3:1, 1:0, 1:1) in je, kakor Kanada, premagala vse svoje nasprotnike. V finale sta prišli Švica in Amerika. Končno stanje baselske skupine: Švica 6 (12:4), Amerika 4 (9:3), Poljska 2 (5:11) in Madžarska 0 (5:13). V tolažilni skupini je v sredo zvečer Latvija premagala Jugoslavijo 4:0 (2:0, 0:0 2:0). Nasi igralci so igrali znatno boljše kakor kaže izid. V Bazlu je Italija porazila Finsko 2:1. Tolažilni finale igrata Italija in Latvija. Finalno tekmovanje se je pričelo danes irebanje parov je bilo šele pozno ponoči jn raspored tekem še ni znan. Po novem določilu ne štejejo v finalu rezultati se-pJ^BSll nad priredit\-ijo je blagovolil prevzeti tehnični ravnatelj KI D g. dr. inž. Herman Kli-nar. Na čmi vrh je z Jesenic poldrugo uro hoda, s Planine Sv. Križ pa je dosegljiv v pičle pol ure. črni vrh je vsem smuč??*« jem in planincem znan po idealnin smui' terišcih in divnem razgledu na Triglavsko velegorje. Smučarsko zavetišče na Črnem vrhu, katero je last ASK »Gorenjca«, je skozi vse leto oskrbovano in ima okoli 30 ležišč. P od zveza pričakuje v teh dneh mnogo gledalcev, ki bodo opazovali tekme v smuških likih, ki je ena najbolj zanimivih panog smučarskega sporta. Tehnično vodstvo pod zveze se vsestransko pripravlja na to svojo zadnjo letošnjo smučarsko prireditev in posveča vso pažnjo na njen gladki potek. Jutri in v nedeljo se bodo na črnem vrhu zbrali razen Pračka in Heima, ki sta v Zakopanem, vsi najboljši jugoslovanski smu carji. Zelo huda bo borba za prva mesta med Koblerjem, Žnidarjem. zvanom, Klei-nom in drugimi. Poleg starih bo nastopila dolga vrsta mladih, ki so njim že tesno za petami. V soboto (jutri) in v nedeljo vsi prijatelji sporta na črni vrh, kjer boste opazovali eno najtežjih in najbolj zanimivih borb v tej sezoni. Delavstvo Cankarjevemu sp ▼ alpski kombinaciji iportna po-^-eza pn---- :- ~- dne 12. Gorenjska sto re:T v sr"-or*> enc t. m- di"4gi del svojega UU...oranja in sicer «r alpski kombinaciji, ki se bo vršilo na Cr-vrhu nad Jesenicami, pokroviteljstvo Kranj, 9. februarja Po Cankarjevi proslavi na Ljudski univerzi je priredilo tudi delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v nedeljo v Cankarjevem domu krasno proslavo ob 20-letndci smrti pesnika in pisatelja Ivana Cankarja. Spored je bil zelo obširen in treba je priznati, da so bile vse točke tako vzorno in dovršeno izvajane, da bi bile lahko za zgled marsikateremu kulturnemu društvu. Na lepo okrašenem odru, sredi katerega je bil postavljen doprsni kip pisatelja, okoJi katerega so stali v polkrogu člani »Vzajemnosti« je uvodno recitacijo Čulkovskega »Cankarju« opravil mestoma sicer preveč patetično g. Pravst Anton. Naslednja točka sporeda je obsegala predavanje o Ivanu Can karju, ki ga je predavatelj g. Ciril Štrukelj omenjal predvsem kot vnetega zBgrovoTnika delavstva in govoril o pisateljevem političnem udejstvovanju zlasti iz časov, ko je Cankar tudi sam aktivno poseg«! v politiko in tudi kandidiral na delavski listi pri dr-žavnozborskih volitvah. Dotaknil se je tudi nfovora ki ga je imel pisatelj v Mestnem domu b jugoslovanskem vprašanju, zaradi katerega je bilo tudi prepovedano nadaljne delovanje del. kulturnega društva »Vzajemnost«. V kratkem, toda izčrpnem predavanju je g. predavatelj pokazal plodovlto delovanje našega velikega pisatelja, ki mu je za v ratna bolezen le prekmalu dela. Po predavanju je godna glasu, društva zaigrala Zajcevo »Slava deki« in Cerar^Suhačen-kovo »Od Urala do Bajkalac Govorilni zbor Id je Jato JsMBsjsJsstt sastavljen, js Izborno prednašal iz »Hlapca Jerneja« »Oče naše in »40 let sam delal«. Tako izborno uveš-banega redtacijskega zbora v Kranju še dolgo nismo sldsali. O. Vehovec znan kot dober recitator, je s globoko prepriceval-nostjo čltal iz »Zbranih spisov« »O domovina«. Kako živa je sassflS Ivana Cankarja je dokaaais ta recitacija. Is zbirke »Mimo življenja« so odigrali člani dramskega od. seka > Vzajemnosti« za oder prirejeno novelo »V temi« in »Strah«. Godba je nato odigrala Gregorčevo »Vesela gmajna« in Scheu-Schbnheur »Delavski pozdrav«. Zadnja točka sporeda je bila zopet recitacija g. Vehovca, ki je čita! iz »Podob iz sanj«, »Konec«. Tako se je tudi kranjsko delavstvo oddolžilo spominu velikega pisatelja z dostojno proslavo, ki jo je posetUo veliko število občinstva, saj je bila dvorana skoro nabito polna. Pri tem je treba predvsem menita, da so sodelovali skoro izključno delavci, ki žrtvujejo po napornem delu proste urice, da se predstavijo tudi s kulturnimi prireditvami. Grajati pa je treba brezbrižnost drugih društev, ki se niso spomnila Cankarjeve smrti niti s skromnimi prireditvami, pa tudi nase odre, ki niso uprizarjali v tem času Cankarjevih del. Lep koncert Ljubljana, 10. februarja Vokalni koncert Delavskega glasbenega in pevskega društva v Ljubljani se je vršil v sredo zvečer v dvorani Delavske zbornice. Zbor šteje 36 mladih — po večini delavcev — pevcev, ki so se pod vodstvom agilnega pevovodje I. Vračka oklenili z vso ljubeznijo naše pesmi. Nočem analizirati zbora ne njegovih hib in vrlin, ker je šele v povoju, a že od lanskega nastopa kaže precejšen napredek. Uverjen sem, ako bo zbor nadaljeval svoje delo z isto vztrajnostjo in ljubeznijo kot je začel — o čemer ni nobenega dvoma — da bo v doglednem času zavzemal v Ljubljani eno izmed prvih mest. Tenor je sicer nekoliko šibak, drugače so pa barve ostalih glasov, čeprav šibke, vendar slične in sorodne in to dela zbor homogen, da doni harmonično čisto. Program je obsegal tudi dva tenorska solospeva, ki jih je prav z občutkom zapel g. Rueh. Tenorist je sicer tu Še malo poznan, vendar se iz njegovega nastopa takoj spozna, da je pri pevskih nastopih doma. Zbor je pa izvajal 15 lažjih umetnih in narodnih pesmi. In to je popolnoma prav. Pevovodja Vračko računa z materialom, ki ga ima pred seboj in koliko lahko z njim doseže. Z lažjimi zbori uvaja pevcem veselje do pesmi, sam si s tem lajša delo, a tudi današnja publika je bolj dovzetna za lažje, harmonične zbore. S pesmijo, ki ni prikladna pevcu, ga samo odvračaš in mu ubijaš voljo do petja. S kostjo, ki je pretrda, si pač lahko zlomiš zobe. Mnenja sem tudi, naj bi se ne segalo po pesmih, ki so prevedene iz tujih jezikov. Saj imamo domače glasbene literature preko svoje mere. V splošnem je koncert Delavskega glasbenega in pevskega društva prav dobro izpadel. Obisk je bil tudi prav zadovoljiv — zlasti če upoštevamo, da se je koncert vršil v sredi navala drugih koncertov in pustnih prireditev in občinstvo ni štedilo z aplavzom. Nekatere pesmi so morali ponoviti. Hubadovo pevsko župo sta na koncertu zastopala predsednik g. dr. Svigelj in zborovodja g. Venturini, ki sta zboru in pevovodji g. Vračku čestitala na res lepem uspehu. —ini. za sadna drevesa Brežice, 9. februarja Ze pred dvema letoma je nekdo ukradel posestniku Ivanu Janežiču iz Stare vasi na Bizeljskem iz njegovega sadovnjaka 34 mladih jablan, ocenjenih po loo din, tako da je utrpel nad 3000 din škode. Ker orožniki niso mogli izslediti tatu, je Janežič razpisal nagrado 1000 din za tistega, ki bi mu povedal kaj določnega o tatovih. Na razpis je prejel anonimno pismo s povabilom, naj pride določenega dne po cesti proti Klancu. Ko je Janežič prišel na navedeni kraj, je prihitel preden j iz koruze, kjer se je skrival, neznanec ter mu zbegan v naglici povedal, da so njegove jablane zasajene na travniku posestnika Kasteljan a v Kačkovcu. Janežič si je ogledal zasajena drevesa pri Kasteljanu v spremstvu orožnikov ter ugotovil, da so v resnici njegova, češ da jih pozna po posebnem načinu cepljenja. Takoj potem je uvedel kazensko postopanje pri sreskem sodišču v Brežicah proti Kasteljanu, a je bilo na predlog državnega tožilca ustavljeno, ker ni bilo dovolj dokazov za tatvino. Toda Janežič je nadaljeval po svojem zastopniku sam kazenski pregon, in sicer zoper Kasteljano-vega sina in njegovo mater, ker je medtem stari Kasteljan že umrl. Obtoženca sta se zagovarjala, da sta drevesa kupila v drevesnici v Klancu in Zagrebu. V smislu obtožnice je vodilo kazensko postopanje okrožno sodišče v Celju in pred dnevi je bila razprava pred sodnikom poedin-cem. Zaradi nesrečnih drevesc se je kazenski spis močno odebelil v dveh letih, a zdaj je konec pravdanja, ker sta bila Ana Kasteljan in njen sin obsojena, ona na mesec dni zapora in 300 din denarne kazni, on pa na 6 tednov zapora in prav tako na 300 din kazni, toda le pogojno. Janežič ima zdaj zadoščenje, ni pa seveda odškodovan in pravde so tudi drage. Vlomi in tatvine Ljubljana, 10. februarja V Laskom so imeli te dni zopet več zaporednih tatvin, pa tatovom >~*e morejo priti na sled. Najprej je bilo vlomljeno v gostilno Fretze, kjer je bila ukradena rae-na moška obleka, več posteljnega perila, precej srajc m toplega zimskega perila Z monogramom AF in nekaj drobiža.Fretze-tovi imajo nad 6000 din škode. Naslednjo noč je vlomil nekdo v gostilno Bmtlije Rozin in SSJSjdel več steklenic konjaka, več škatel sardin, nekaj kosov salam usnja to torbo. 10 parov kromiranega jedrnega pribora, 8 malih žličk in več škatel cigaret, v vrednosti okrog 2000 dm. Tat je poskušal srečo tudi po drugih gostilnah, kjer se mu pa vlomi niso posrečili. V Bukovci pri Smledniku je vdrl vlo- milec ponoči v trgovino Mihaela Španka in odnesel večjo zalogo cigaret, 20 moških srajc, 5 akatel čokolade, 1 kg kave in 8 litrov špirita, Orožniki Is Preddvora poročajo o vlomih v lovske koče na Sv. Lovrencu in ▼ kočo na Gradišču, kjer je bilo ukradenih več jest vin m lovska puška, modela Mau-ser-Hahle. kal. 9 mm. Kot vlomilca zasledujejo nekega Ladislava N.. ki ima na vesti ze vec vlomov in tatvin po vsej okolici Kranja in Tržiča. V Travniku v kočevskem okraju je bilo oni dan vlomljeno v hišo posestnika Alojzija Levstka. Vlomilec je vdrl neopa-ženo v shrambo, odkoder je odnesel 25 kg masti, več kosov slanine in suhe svinjine, nato pa se je splazil se v sosedne prostore in ukradel nekaj obleke in perila, 4 m črnega blaga za žensko obleko, zlato amerikansko uro, zlato verižico, dva zlata prstana in nekaj orodja. Posestnik Lev-stek ima blizu 3000 din škode. V Gotovljah v Savinjski dolini se je splazil neki Lojze Bele v niso posestnice Helene Onič in jo s samokresom prisilil, da mu je izročila 500 din. V Podčetrtku je bdlo vlomljeno v lekarno Avgusta Iskre, iz katere je vlomilec odnesel srebrno uro znamke >Do-xa«, okrog 150 din in pa okrog 120 zavitkov morfijevega praška, v skupni vrednosti 7OO din. Posestniku Avgustu Frajzmanu v Gač-niku pa je tat odpeljal kravo, vredno 2500 dinarjev. Kakor so ugotovili orožniki, je tat gnal kravo proti neonski meji, kjer jo je najbrž prodal v kaki stranski vasi ali Pa jo pretihotapil čez mejo. Iz Kranja — Nesreča. Poročali smo že, da so prepeljali v ljubljansko bolnico mesarskega pomočnika Klepca Alojzija zaposlenega pri Batističu v Straždšču. Do nesreče je prišlo zgolj slučajno. Ko se je Klepec vračal domov, se mu je veriga, s katero je bil priklenjen domači pes, tako nesrečno zamotala okoli nog1, da je padel vznak na stopnicah pred glavnim vhodom in se težko poškodoval po glavi. Poškodbe so precej resne. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev priredi v nedeljo 2. t. m. ob devetih dopoldne v šmartinskem domu v Stražišču skiopt'čno in kino predavanje o pomenu delavskega zavarovanja, preprečevanju nezgod, poklicnih obolenj in borbi proti je-tiki. Priporočamo zavarovanim Članom, kakor tudi delodaialcem. da se tega poučnega predavanja udeleže. — Vlomljeno je bilo v planinski kočici gg. Dolenca in dr. šempra nad Sv. Lovrencem na Storžiču. Dočim je bilo iz hišice dr. šempra odneseno le nekaj malenkosti in jedil, pa so si vlomilci temeljito ogledali Dolenčevo hišico in pretaknili vse prostore in odnesli tudi lovsko puško, ki je sama vredna 7.000 din; le po naključju niso iztaknili dragocenega daljnogleda. Po pripovedovanju prebivalcev iz doline se da sklepati, da je vlomil v kočico mladenič v črnih hlačah s športno čepico in suknjo temne barve, ki se je mudil v vasi in se zanimal za koče. Verjetno je. da je isti zliko-vec vlomil tudi v koče nad Tržičem. Orožniki so drznemu vlomilcu na sledu. — Aeroklub »Nasa krila« vljudno vabi na ustanovni občni zbor, ki bo v nedeljo 2. t. m. ob 11. dopoldne v telovadnici gimnazije. — Drevi bo predaval na Ljudski univerzi g. dr. Petrič o nalezljivih boleznih. Udeležite se zanimivega predavanja, ki ga bodo spremljale skioptične slike. Vstopnina 1 din. Z Jesenic SOKOLSKO GLEDALIŠČE ponovi to nedeljo popoldne osmič in nepreklicno zadnjič opereto „Erika" Cene vstopnic znatno znižane. Železniške zveze na vse strani zelo ugodne! — Planinski ples. Slovensko planinsko društvo podružnica v Radovljici, po ver je-nižtvo Bled vabi vse prijatelje naših planin na »Planinski ples«, ki se bo vršil v SObOtO, dne 11 t. m. V prostorih Park-hotela na Bledu (Kazino). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 10 din za osebo. Obleka promenadna ali turistovska, vendar gorski čevlji nezaželni. Za dobro godbo, izvrstno zabavo, pristne pustne krofe, prvovrstno pijačo in dobro jedačo bo vsestransko preskrbljeno, zato vas k udeležbi kakor tudi vse prijatelje planin najvljudneje vabi Odbor SPD, poverjenistvo Bled. 68-n — Predavanje dr. inž. Milana Vidmarja na Jesenicah. Na pobudo Društva nameščencev KID, bo v sredo, dne 15. t. m. ob 20 uri v Kazini na Jesenicah predaval vseučiliški profesor gospod dr. inž. Milan Vidmar iz Ljubljane o temi: Mehanizem vsemirja. To bo prvo predavanje našega velikega znanstvenika na Jesenicah. Pričakuje se zelo velika udeležba. Vstop je dovoljen vsakomur. h Celia _c Obupno dejanje mladega delavca, v četrtek okrog 12.50 si je brezposelni delavec Radi Janežič, ki se je se pred nekaj leti živahno udejstvoval v Celju kot nogometaš, na travniku blizu piškove gostilne v čretu pri Celju zasadil nož v prsi in nato kljub težki poškodbi pohitel proti bližnji železniški progi, da bi se vrgel pod osebni vlak Celje—Šmarje, ki je takrat ravno vozil iz Celja. Vlak pa je že zdrdral mimo, ko je Janežič pritekel do proge. Janežič se je zgrudil na tla. Kmalu je prispel reševalni avtomobil, ki je prepeljali obupan ca v celjsko bolnico. Tik pred prevozom je še Janežič raztrgal poslovilno pismo, ki ga je imel pri sebi. Dejanje je izvršil oči vidno zaradi nesrečne ljubezni. —c Umrl Je v četrtek na Krekovi cesti 14 v starosti 75 let znani trgovec in posestnik g. Franc Batič, dolgoletni lastnik poslopja, v katerem je bik) do lani nameščeno mestno parno in kadno kopališče. Pogreb g. BatiČa bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. V celjski bolnici sta umrla v četrtek 691et-ni posestnik Franc Irsič iz Ljubnice pri Vitanju in 211etna poljska delavka Justina Gradišnikova iz Loke pri Zidanem mostu. —c Skakalna tekma v Celju preložena. Skakalna tekma za prvenstvo Mariborskega zimakosportnega podsaveza, ki bi morala biti v nedeljo 12. t. m v Liscah pri Celju, je zaradi pomanjkanja snega preložena na nedeljo 26. t. m. —o Nesreča kolesarja, Te dni je padel 201etni dninar Franc Borinc iz Nove cerkve tako nesrečno s kolesa, da si je na-lomil desno roko v ramenu. Borinc se zdravi v celjski bolnici. —c V zvezi s statistiko o umobolnih osebah v dravski banovini potrebuje mestno poglavarstvo v Celju podatke o umobolnih in duševno zaostalih osebah, ki so v domači oskrbi. Prebivalstvo naj prijavi vse umobolne ali duševno zaostale osebe, ki so v domači oskrbi, do 10. t. m. mestnemu fizi-katu. Za ugotovitev bolezm zadostuje potrdilo leceoega zdravnika ali pregled BS mestnem fizikatu. egntca K O L E D A K Danes: Petek, 10. februarja katoličani: skolastika DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: 1. Moda 2. Sonja Henie »Polarna svetlost« Kino Sloga: Varšavska Citadella!!!, matineja tNa bulvaru* ob 14.30 Kino Union: Križ ob potoku Kino Moste: ->Kc topovi umolknejo« in s-Kri ni voda^ Združenje rezervnih oficirjev občni zbor ob 20. v društveni sobi Kongresni trg 1 DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. , sončno, 15 , sončno, 175 5, sončno, 175 &$ped sita V neki hiši tam na južni strani mesta 90 v prvem in drugem nadstropju štiri stanovanja, in sicer dve dvosobni in d\*e trisobni. Za prvo dvosobno stanovanje brez komforta pk:ču}2 stranka 600 din mesečne najemnine. Druga strimka pa plačuje tudi za dvosobno stanovanje brez komforta 550 din mesečno. Tretja stranka pa ima trisobno stanovanje brez komforta za 750 din mesečno. Četrta stranka, ki je sestra nekega gospodar pa plača za trisobno stanovanje s kopalnico in vsem komfortom 600 din mesečno. Poleg tega pa ta najemnica še oddaja eno sobo v podn&jem. kar je v nekaterih hišah v splošnem prepovedano. Zato se drugi najemniki upravičeno vprašujejo, kje je enaka pra\nca za vse —. Snežne razmere poročUo tujskopremtnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 10. 1L 193». Kranjska gora 810 m: —4, sončno, barometer pada, 25 cm snega, prsič Rateče-Flanica 870 m: —4, sončno, 35 cm snega, prsič, skakalnice uporabne Planica. Sla t na 950 m: —2, sončno, 50 cm snega, pršič, cirsaliSče uporabno Planlca-Tamar 1108 m: —3, sončno, 50 cm snega, pršič Peč_Petelinjek 1440 m: ,—3, sončno, 60 cm snega, prsič Dovje-Mojstrana 650 m: —2, sončno, 25 cm snega, srež Pokljuka 1800 m: —5. delno oblačno, 75 cm snega, pršić, na sončnih legah osrenjen Bohinj »Zlatorog« 580 m; cm snega, osrenjen Dom na Komni 1520 m: cm snega pršič Dom na Voglu 1540 m: cm snega, prfiič Dom na Krvavcu 1700 m: —5, 70 cm snega, prisojno osrenjen, odsojno pršič Velika planina 1558 m: —5, 55 cm snega prisojno osrenjen, osojno prsič Celjska koča 700 m: —4, sončno, 10 cm snega, srež Mozirska koča 1344 mr —8, sončno, 60 cm snega, prsič Se njo rje v dom 1522 m: —5, sončno, 55 cm snega, pršič Ribnica na Pohorju 715 m: —1, 10 cm snega, srež Koča na Pesku 1382 m: —4, sončno, 70 cm snega, sarez Peca 1654 m: —1, 60 cm smega, aren Rimski vrelec 530 m: —5, sončno, 15 cm snega, pršič Naše gledaliSče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 10. februarja: zaprto. (Gostovanje v Mariboru: Hlapci) Sobota, 11. februarja: Upniki, na plan! laven Nedelja, 12. februarja: ob 15. uri: Snegul-člca. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 13. februarja: Hlapci. Red B Torek, 14. februarja: zaprto Sreda. 15. februarja: Potovanje v Benetke. Premiera. Premierski abonma + O P E B A Začetek ob 20. uri Petek, 10. februarja: Gostovanje plesne skupine E>evi Dja. Izven Sobota 11. februarja: Lohengrin. Red A Nedelja, 12. februarja: ob 15. uri: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Tosca. Gostovanje Vere Majdičeve in Josipa Go-stiča. Izven Ponedeljek, 13. februarja: zaprto Sokol — Sokolsko društvo Ljubljana TL priredi jutri ob 20. uri v telovadnici I. drl, realne gimnazije v Vegovi ulici telovadno akademijo, na kateri nastopijo vsi telo. vadni oddelki z novo navežbanimi točkami. Vabimo vse prijatelje, da akademijo v čim večjem številu posetijo. Zdravo! Iz Morske Sobote — Imena naših uUc Ker se Murska Sobota vedno bolj razvija, je potreba da dobe vse ulice svoja imena, nekatera 'sedanja imena pa so potrebna, da se zamenjajo z novimi. Pri tem želimo, da dobe ulice Murske Sobote, metropole našega Prek-murja Imena naših zaslužnih narodnih mož. Ta imena bodo preala globoko v okoliški kmetski živel j, ki mu je potrebno, da se seznani z Imeni naših velmoz. V ta odbor bi naj bil pritegnjen tudi kdo iz našega profesorskega zbora. Odbor, ki mu js poverjena ta važna naloga, naj se svojega i dela dobro zaveda, ker to. nI lahka stvar. Btev. 33 Strnu S DNEVNE VESTI w- Zborovanje učiteljskih društev JLTU. Učiteljsko društvo JTJTJ za srez Kozje bo zborovalo v soboto, 11. t. m. v ljudski šoli v Kozjem. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik, dopisi, 2. poročilo predsednika, 3. predavanje »Ivan Cankar, Ljudska Sola in nčiteljstvo« (predava šolski nadzornik g. Albin Sprajc), 4. učiteljska samopomoč, 5. pripravniki v organizaciji JUU, 6. blagajniško poročilo, kot dodatek občnega Zbora, 7. slučajnosti. Z ozlrom na važne teme, se želi, da učiteljstvo polnoštevilno poseti imenovano zborovanje. Sresko učiteljsko društvo J L" TJ za radovljiški are* bo zborovalo v soboto 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v ljudski šoli v Lescah. Poleg običajnih točk dnevnega reda je na sporedu predavanje ravnatelju Osrednjega zavoda za domačo obrt g. Boža Račiča iz Ljubljane, o temi »O domačih obrtih«. Sresko učiteljsko društvo JUU za s»*ez Kamnik bo zborovalo v soboto 11. t m. ob pol 9. uri v Domžalah. Dnevni red: 1. situacij?l:o poročilo, 2. poročila društvenih funkcionarjev, 3. aktualna šolska Vprašanja, 4. predavanje didaktičnega vodje bežigiajske poskusne šole iz Ljubljane g. Rudolfa Kobilice: Problem učnih načrtov, 5. slučajnosti. — Trgovinska pogodba s Francijo podpisana. Včeraj dopoldne je bila v Parizu parafirana trgovinska pogodba med Francijo in Jugoslavijo. Pogajanja so trajala mesec dni. Po novi pogodbi bo znašala vrednost našega izvoza s Francijo v tekočem letu 260 milijonov do 300 milijonov frankov, dočim nam je doslej Francija priznavala možnost aktive v trgovinski bilanci z 20%t jo je nam z novo pogodbo povečala na 40%, tako da bomo za vsakih 100 milijonov našega izvoza v Francijo Uvozili iz Francije za 60,000.000 blaga. — prodaja naše živine na sejmu na Reki. Na Reko prispe še ta mesec upravitelj zavoda za zunanjo trgovino dr. Petrovič, da uredi vprašanje ureditve prodaje naše živine na reškem sejmu odnosno za reško cono. Naš izvoz živine preko Reke je v popolnem zastoju, tako da prihaja zdaj na reški sejem samo madžarska živina. — Kmetje zahtevajo izpremembo lovskega zakona. Zajci delajo kmetom pozimi občutno škodo na polju in na sadnem drevju. Zato kmetje zahtevajo, naj bi se izpremenil lovski zakon. Nekatere občine imajo lepe dohodke od zakupa lovišč. Sadjarji predlagajo, naj bi se ta denar nalagal v poseben fond, iz katerga bi dobivali odškodnino ter sredstva za nabavo visokih ograj itd. — Ureditev zagrebškega glavnega kolodvora. Letos spomladi se bo nadaljevalo Z gradnjo pokritih peronov na zagrebškem gfLavnem kolodvoru, ki bo do konca leta končno urejen. Za vsa dela se je porabilo doslej okrog 2,000.000 din. — Bolgarski list o slovenskem pisatelju Fr. Bevku. Tednik »Severna pošča« je začel izhajati pred tedni v Trnovem in V 3. številki je objavil zelo simpatičen Članek o našem pisatelju Francu Bevku, ki goji že del j časa med nami in Bolgari kulturne vezi. Prevedel je že mnogo del jz bolgarščine in predvsem njemu se moramo zahvaliti, da smo spoznali zelo dobro bolgarsko mladinsko slovstvo. Bevk je tudi ^napisal dober potopis »10 dni v Bolgariji«, ki jo ocenjuje Štefan Mokrev ▼ s Severni pošči« zelo ugodno ter naglasa, da se je Bevk z njo zasidral za vedno V srcih Bolgarov. — Borza dela v Ljubljani išče: 15 ze-lezostrugarjev in 25 ključavničarjev orod-ničarjev za Kragujevac, 2 kovača za ladijska rebra. 2 kovača za ladijske plošče in 25 elektrovarilcev za Beograd, metlar-ja pokrivača in 2 kuharja za Ljubljano 3 hlapce in slaščičarja za deželo in strokovnjaka za gradbo jezov in mlinov. _ Novi slovenski grobovi v Ameriki. Nagle smrti je umrl v Villardu Janez Zalar, star 61 let, doma z Iga pri Ljubljani. V Henrvettu je umrla Jožefa Štrukelj, stara 89 let, doma iz Roba pri Velikih Laščah, pobrala jo je pljučnica. V Cle-velandu je umrla Karolina Drašček, rojena Toffand, stara 74 let, doma iz Krške vasi. V Kansas City je umrla Marija Knavs, doma iz Srednje vasi pri Dragi. V istem kraju sta bili skupaj pokopani mati in hči Pavlina štrbenc in njena hči omožena Fugina. V bolnici v Clevelandu je umrl Jernej Mišic, star 48 let, doma iz Gorjuš pri Domžalah. V Forest City je umrl Franc žigon, star 52 let, doma iz Logatca. — S svojim radijskim sprejemnikom boste imeli pravo veselje šele tedaj, kadar vam bo »Naš val« vodnik po velikem radijskem svetu. »Nas val« prinaša vsak petek sporede vseh evropskih radijskih postaj za naslednji teden ter izvleček najboljših oddaj, poleg zelo obsežnega programskega dela, ki obsega 18 strani, prinaša »Naš val« tudi obilo zanimivega branja. Najnovejša številka za prihodnji teden objavlja obširno poročilo o radijskih sprejemih v Času, ko se vreme neprestano izpreminja in ko muhasto ozračje povzroča radijskim poslušalcem največ preglavic dalje zanimiv podlistek o južnoameriški ljubezni »No, in ona?: pisano rubriko »Radio in televizija« z najnovejšimi novicami iz radijskega in televizijskega sveta, poučni obzornik pod naslovom »Pri nas in po svetu« ter filmski pregled. »Na* val« je tudi zelo pestro^Uu-striran in je naš najboljši radijski tednik, lan^vajte'še danes brezobveznc»na ogled najnovejšo številko, ki vam 30 bo uprava So" brezplačno poslala. Mesečno naročnina stane samo 12 din, naroča pa se pn upravi v Ljubljani, Knafljeva 4 _ vreme. Vremenska napoved pravi, da bo v splošnem še stanovitno vreme, kasnile se bo bolj pooblačilo. Včeraj je znašla najvišja temperatura V 16 v Splitu in na Rabu 15, na Visu m KumborS 14, v Mariboru 13.1. v Spjevu 11 v Beogradu 9, v Ljubljani 8.4. v Zagrebu 7. DavTje kazal barometer v L]ubl]^ 772.2, temperatura je znašala — z.u, na aerodromu —5-6. — Samomor Slovenca v Zagrebu. Na Zavratnici pri Zagrebu si je končal v sredo zvečer življenje kovaški pomočnik Fr. Gmajner iz Pragerskega, star 25 let. v Zagreb je prispel po opravkih. Na zavratnici je skočil pod osebni vlak in kolesa so mu odrezala glavo. Pri njem so našli razglednico na kateri je napisano: F0-Slljam ti zadnji pozdrav iz Zagreba, na svidenje nad zvezdami. OČividno je hotej Gmajner poslati razglednico svoji prilf™*" ljici. Najbrž je šel v smrt zaradi nesrečne ljubezni. _ Nesreče. Pri delu v tiskarni je stroj pograbil knjigoveSkega pomočnika Ivana Mohorja, stanujočega v PeriČevi ulici m tnu porezal prste na desni roki, — X Tacnu je padla z drevesa 9-letna Frančiška Tomšičeva in si zlomila desno nogo. — V gozdu se je ponesreči] 61-letrd dninar Janez Javo mik z Iga. Nabiral je veje za brezove metle, pri tem pa padel z drevesa in al zlomil desno roko. — V bolnico so prepeljali tudi 7-letnega posetnikovega sinčka Pavla Kušarja iz Komende, ki je padel a klopi in si zlomil levo nogo v kolku. — Iz Legije koroških borcev. V nedeljo bodo redni občni zbori krajevnih organizacij Legije koroških borcev in sicer: v Slovenskih Konjicah ob devetih dopoldne v deški šoli, v Novem mestu ob desetih dopoldne v kavarni tovariša Smole, v Za-gradcu na Dolenjskem ob dveh popoldne v gostilni Orel. Istega dne bo tudi članski sestanek krajevne organizacije Jesenice v Mojstrani in sicer ob devetih dopoldne v gostilniških prostorih tovariša Janka Kramarja Jutri bo pa redni občni zbor krajevne organizacije Legije v Beogradu in sicer ob osmih zvečer v prostorih Prosvetnega društva, Jovana Rističa 34. Pozivamo vse članstvo iz območja navedenih krajev, da se občnih zborov ter sestanka polnoštevilno udeleže ter skupno manifestirajo za pravice bivših severnih borcev. — 12. številka uradnega glasnika SU. ZORja posvečena bolgarskemu socialnemu zavarovanju. Socialno politična revija »Radnička zaštita«, organ Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, se peča navadno z zavarovalnimi in socialnimi problemi našega delavstva. Zdaj je izšla 12. številka njenega 20. letnika in s prijetnim presenečenjem so jo pozdravih številni prijatelji našega zbližanja z Bolgari, ker je posvečena socialnemu zavarovanju v Bolgariji, posebno pozornost zlasti zasluži uvodni članek, napisan v uredništvu revije, pod naslovom »Za sodelovanje socialnega zavarovanja Bolgarije in Jugoslavije, predgovor je pa napisal bolgarski minister industrije m dela Ilija Kožuharov. Članke so prispevali po večini Bolgari, številko je uredil Branimir Ha-berle. — Izgubljene dragocenosti. Sklonija Stei-nerjeva iz Slov. Bistrice je izgubila platinast prstan s 4 briljanti v vrednosti 10.000 din. Najditelja še niso mogli izslediti. Roža lija Nendl iz Celja pa je prijavila, da je izgubila pred dnevi uhan s 14 briljanti, vreden 8000 din. — Tragična smrt »letne deklice. V zagrebški bolnici je umrla včeraj ponoči 2letna Barica Novtič. Doma se je sukala okrog štedilnika in naenkrat se jI je vnela oblekca. Starši so ji sicer hitro priskočili na pomoč, vendar je pa dobila tako težke opekline, da je čez nekaj dni v bolnici izdihnila. — S kolom ga je ubil, v Granesinskih Novacih pri Zagrebu sta se sprla v sredo zvečer trgovski potnik Pavel Budisavlje-vić in kmet Peter Smrček, znan v domači vasi kot hua razgrajač. Prišel je izzivat Budisavljeviča ln ko je slednji stopil iz svoje hišice je nameril nanj samokres. Budisavljevič je pa pograbil kol in ga udaril po glavi tako močno, da je kmalu izdihnil. Budisavljevič se je sam javil orožnikom. — Strašna smrt treh otrok. V Batajnici blizu Zemuna se je pripetila v sredo strašna nesreča. Delavec v tovarni Ikarus Iv. Vicijan je odšel zjutraj na delo, njegova žena je pa stopila v bližnjo trgovino. Tako so ostali trije otroci sami doma Igrali so se z vžigalicami in vnela se je slamnja-ča na postelji. Ko se ie mati vrnila so bili že vsi trije otroci mrtvi. — Zločin odpuščenega delavca. V Stani-šiču pri Somboru je bil odpuščen iz tovarne delavec Milan Velić Po odpustu je prišel v pisarno gospodarjevega sina Antona Velička in ga zabodel z nožem v trebuh, tako da je kmalu umrl. Iz LJubljane —lj Maša zadušnica za go. Marico De_ belakovo. Jutri ob 8. bo v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za gospo Marico Debelakovo ob lOletnici njene smrti. Klub Primork prosi svoje članice ter častilke in častilce pokojne gospe, naj se udeleže mase zadušnice in počaste tako pokojni-čin spomin. —lj Zahvala. Klub Primork se iskreno zahvaljuje vsem. ki so kakorkoli pripomogli, da je naša elitna »Črno-bela redu-ta« tako lepo uspela. Zahvaljuje se zlasti vsem našim odličnikom, zastopnikom ob-lastev in konzulatov, ki so s svojo navzočnostjo počastili našo prireditev. Da so bili vsi zadovoljni je jamčilo njih sijajno razpoloženje, ki je trajalo ves večer. Posebno hvaležni bodo vsem naši dijaki in sirote, ki jih bomo mode sedaj podpirati Ker se ne moremo vsakemu posameznemu darovalcu zahvaliti, naj velja ta naša zahvala vsem, zlasti tudi damam častnega pripravljalnega komiteja, ki so bile zelo naklonjene naši stvari. Prosimo vse, da nam to svolo naklonjenost ohranijo tudi v bodoče! Odbor. 72—n —lj D revi umetno drsanje na Iliriji! Ker se je vreme nenadno spremenilo in vse kaže, da bo nastopil jug, bodo najbrž mora li napovedano državno prvenstvo v umetnem drsaniu. do^čeno za soboto in nedeljo, na drsališču SK Tliriie pod Cekinovm gradom, prirediti v Planici. Zaradi tega priredi SK Ilirija že drevi ob 20. na svojem drsališču nastop vseh tekmovalcev za državno prvenstvo z dvojico dr. Schwab —Palmetova na čelu. tekmovali pa bodo tudi vsi ostali. Občinstvo vabimo, da si ogleda zanimivo produkcijo, ki bo prava revija naših drsalcev, ki od leta do leta bolj napredujejo in se tudi že uveljavljajo v tujini. —lj Naš kmetovalec ima med letom gotove praznike, ki so mu nekaki mejniki dela, torej nekaki uvodi in zaključki. Konec letnega dela in pričetek zime praznuje z veselim martinovanjem, ko si privošči tolsto gos in pokuša novo vino. Pustno veselje mu je pa zaključek dolge zime, kajti po pustu ga pričakuje že delo v vinogradu in sadonosniku. Tedaj si privošči veselo zabavo, katero so nekdaj krasile bogate domače pojedine. Kurent jih je zabaval dolgo v noč, da so pozabili na dolgočasno zimo. Prav radi tega je potrebno, da se tudi Vi udeležite »Kurentove vesele noči« in boste lažje pričakovali prihod pomladi. Zato vsi na pustno soboto, 18. februarja na Tabor. „ 70—n _lj podutiška ceste iz DravelJ proti Pod utiko je bila svoj čas pod domačo občinsko upravo vedno primerno urejevana m na zimo pred snegom navadno nasuta s trdim kamenjem, da je bila spomladi apet eladka in napeta. Cesta, ki je sedaj na Skrajni periferiji mestne občine, je zelo prm*** tu* x pojedu tovonuh voz, aaj 2 .MODA* .SONJA HENIE' v KINU MATICI — tel. 21-24!!! Film je novost za Ljubljano — prikazuje najnovejše modne kreacije prvih mednih salonov Pariza in New Torka — v naravnih barvah. Očaran bo kakor še nikdar »nežni svet«, a tudi naši zvesti možje pridejo na svoj račun — videli bodo najkrasnejše manekenke, kar so jih do sedaj videli na platnu! (nemški dialog) v svojem poslednjem filmu »POLAKNA >VETLOST«. Nenadkriljlva SONJA na ledu. — Film, ki ne potrebuje kričeče reklame! Nabavite si vstopnice v predprodaji! — Predstavi- ob 16., 19. in 21. uri. I Varšavska dtadela! Lude Hoflioh VVerner Hinz Claire VVinter Veličanstveno filmsko delo o junaški borbi za svobodo Poljske! Viktoria v. Bal laško Prirejeno po znanem gledališkem komadu »T A M TEN« od PREMIER \ D \XES -w — J5a^riel,l.?f?0.l8ke ob 16., 19. in 21. uri! Veren prikaz najvzvt&eneJSe ljubezni — ljubezni do domovine: Danes in jutri ob 1-1.30 cenah: NA BULVARU! Izvrstna šlagerkomedija, pri kateri se boste nasmejali do solz! NS zamudite! KINO SLOGA — T>1. ->7-30 je glavna zveza mesta z naselji pod gozdom do Gline, zato precej trpi. kar se ji zdaj že zelo pozna, ko so jo pozabili pravočasno nasuti. Zlasti ob slabem vremenu je podutiška cesta pod ljubljansko občino vsa blatna in so prisiljeni po blatu broditi tudi pešci, ki ae ne morejo umikati na stranske po močvirnem terenu vodeče steze. —lj Ribji trg je v tej zimi vedno dovolj založen z morskimi ln rečnimi ribami, ker je pač mila zima ter olajšan ribolov. Izmed morskih rib je bilo danes naprodaj precej malih, cenenih rib, in sicer popalink in sardel po 12 din, glric pa po 14. Palamide so prodajah po 16 do 20 din kg, basare po 24 din in zlatobrov po 40 din kg. Cene so v splošnem nespremenjene. Med rečnimi je bilo naprodaj največ ščuk kakor navadno. Prodajali so jih po 16 do 18 din kg. —lj Poslednji uprizoritvi HaSkovega »Dobrega vojaka švejka« bosta v šentjakobskem gledališču jutri ob 20.15 in v nedeljo 12. t. m. popoldne ob 15.15. Pri jutrišnji predstavi nastopi v naslovni vlogi g. Ambrož Viktor, član viškega sokoi-skega odra, ki je dosegel s to svojo kre-akcijo velik uspeh. Pri nedeljski predstavi pa igra švejka g. Lavrič. Ker je bila tudi poslednja predstava popolnoma razprodana, kupite vstopnice že v predprodaji. Prihodnjo soboto se uprizori prvič otroška igra »Pepelka«, pri kateri nastopijo prvič gojenci šentjakobskega dramskega tečaja, ki ga vodi Polonca Juvanova. —lj Kino Matica prinaša od danes dalje zopet novost za Ljubljano. Na sporedu ima film »MODA« izdelan v tehnikoloru, kateri film so do sedaj vsa mesta pozdravila z največjim odobravanjem. Vsako leto izide 4krat — torej za vsak letni čas — film »MODA«, ki prikazuje najmodernejše in najokusnejse modne kreacije iz prvih modnih salonov tako Pariza kakor New Yorka- Kino Matica se trudi p. n. obiskovalcem kar največ mogoče nuditi in zato se uprava ni strašila novih stroškov, samo da v polni meri čim najbolj zadovolji gledalca prvi in vsi naslednji »modni filmi« se bodo predvajali samo v kinu MATICI. Ti filmi bodo prav gotovo vsakogar očarali, posebno se bo divil »nežni svet« — pa tudi naši zvesti možje pridejo na svoj račun — občudovali bodo najkrasnejše manekenke v tem filmu, kar smo jih do sedaj imeli priliko videti na platnu. Kakor vsa druga velika mesta, tako bo prav gotovo tudi Ljubljana vesela tako danes kakor v prihodnje »modnega filma«. Poleg filma »MODA« je na sporedu slavna Sonja Henle v svojem zadnjem filmu »Polarna svetlost«. Dra-žestna SONJA v tem filmu nadkriljuje sama sebe. Njene virtuozne figure in plesne kreacije na ledu, narodni balet Norvežana v fantastični inscenaciji, ljubka melodična glasba in lepa vsebina filma jamčijo za razvedrilo in užitek, tako da bi bilo v resnici prav odveč za ta spored delati kako kričečo reklamo. Nabavite si vstopnice v predprodaji. 486 u— Klub koroških Slovencev vabi na svoj 3. družabni večer, ki bo v soboto 11. t. m. v dvorani Kolodvorske restavracije v Ljubljani. Predava g. dr. Verčon o vprašanju Sredozemlja. n— Teden roditeljskih večerov za Bežigradom. Drevi bo predaval g. Jože Pahor »Obnašanje otrok in vzgoja«. Predavanje bo kakor običajno ob 20. v šolski telovadnici. Vstop prost. u— Za mestne reveže je darovala tvrdka Novak Franjo & Comp. 7.80 m volnenega blaga za moške obleke in 7.20 m volnenega blagu za ženske obleke. Neimenovan dobrotnik je poslal 300 din, a gdč. Melita Steletova, šolarica uršulinskega samostana, je poslala za mestne reveže 50 din. Za zavetišče najbednejših v stari cukrarni je neimenovan dobrotnik podaril 500 din, tvrdka Srečko Kobi d. z o. a, trgovina z lesom na Ižanski cesti, je pa darovala za adaptacijo prenočevalnice in prehranje-valnice v cukrarni za 450 din raznih desk in se tako pridružila že prej objavljenim JlflSS Stepnlčkova, VI teSlSV Vejratka, .Mirko Ellnft Danes nepreklicno zadnjikrat! KRIŽ OB POTOKU Predstave ob 10.. 19. in 21. uri. — KINO UNION _ tel. 28-21 dobrotnikom med lesnimi trgovci. Mestno poglavarstvo se vsem dobiotnikom revnih najtoplejše zahvaljuje. Motosekrija Avtomobilskega klubu poziva vse svoje člane, da se udeleže rednega občnega zbora, ki bo v petek 10. t. m. ob 20. v klubskih prostorih.* Kongresni trg 1-1. u— ljubljanske občinske davščine in pristojbine — plačljive v februarju. Lastnike in upravitelje hiš opozarja mestno poglavarstvo, da dospejo občinske hišne davščine (vodarina. gostaščina, kanalska pristojbina in dr.) za četrto četrtletje p:x>. računskega leta 193S 39 v plačilo najpozneje do 15. februarja t. 1. Dalje opozarja mestno poglavarstvo tudi lastnike vozil, zavezanih občinski davščini na vozila, da je dospela občinska davščina na vozila za sedanje četrtletje v plačilo celo ie 15. januarja. Mestno poglavarstvo vabi vse davčne zavezance, naj poravnajo svoje crveze Čim prej, toda vsaj do 28. februarja, ker bi bilo mestno poglavarstvo po tem roku prisiljeno izterjati davčne zaostanke prisilno ter pri tem zaračunati zamudnikom 6C,Ć zamudne obresti in opo-minjevalne ter rubežne stroške. —lj Vse cenjene naročnike, ki nimajo poravnane naročnine, obveščamo, da jim bomo morali s» ponedeljkom IS, t. ni. list ustavili. I prava >Slov Naroda<. —lj Nagradni ples. volitev kraljice šaljiva poŠta 12. t m gostima Martine Zg. Si£k:i 62-n —lj Pod voz jc padel. 231etnemu hlapcu Francetu Mostarju zaposlenemu pri tr-gOVCU Ogrinu na Lnverci, so se včeraj na Smartinski cesti splašili konji. Mostar je skušal konje /.udi/.'dii /. vajet . pn tem pa je padel pod voz. ki je šel čezenj Oblegal na tleh nezavesten s hudirr-: poškodbami po životu, po rokah in na jdavi Poni so prišii reševalci, ki so ga prepeljali na ki-rurgični oddelek bolnice. —lj Tatvine v meMu. Trgovka Darinka Udovič jo prijav.ia da ji jo neznaj; 2liko-vec ukrtulel iz stanovanja na Erjavčevi cesti 1 zlato damsko zapestno uro ovalne oblike, zlat ženski prstan z rutinom, zlat prstan z dvema modrima kamnoma, zlato zapestnico v obliki obroča in pozlačeno ovrnfno ver^Jco, v skupni vrednc^tl 1100 din. Iz trgovine Krašnja v Frančiškanski ulici je odne.vl tat 3500 din vredno kožo srebrne lisice s temnosivo svileno podlogo. — Tereziji Hr.barievi stanujoči v podzemlju hiše št. 1 v Vihovčevi ulici, ps - nekdo ukradel 500 din. Obupal je in skočil v 8&¥@ Pojasnjena usoda 70 letnega užitharja Martina Molana iz BukoSeka pri Brežicah Brežice, 9. februarja Poročali srno že, da je lani sredi decembra brez sledu izginil iz Bukoseka pri Brežicah 7 0-1 etru uzitkar M o lan Martin st. 14. decembra je v mraku napadel svojega nečaka Molana Martina ml. ter ga je hotel s cepinom pobiti. Udarec je nečak srečno prestregel z roko, potem pa ga je stric z obema rokama zgrabil za vrat ter močno davil, češ: »Danes pa moraš biti hin«. Mo-lan Martin mL se je stricu spretno izvil in pričel klicati sosede in Ženo na pomoč. Ko se je na pragu oglasila njegova žena, je stric izginil v temo. Pri Mclanovih je zadnje čase vladalo silno razburjenj«'. Zmerjanje in pretepanje je bilo skoro na dnevnem redu, kajti stric je črtil svojega nečaka in njegovo ženo, ker je bil mnenja, da sta onadva kriva, da ga ne mara poročiti vdova Levakova iz vasi. Po opisanem spopadu, ko je stric izginil v temo, ni bilo več duha ne sluha o njem, dasiravno je bila uvedena najstrožja preiskava po tuk. orožnikih. O zagonetni usodi Molana Martina st. se je v domači in sosednih vaseh mnogo govorilo in ugibalo. Nekateri so menili, da je bil stari zavratno umorjen, nato pa je bil umor spretno zakrit, da leži mrtev med gnojem v lastnem vinogradu v Pisecah, da si je sam končal življenje ln podobno. Pred dnevi pa je prispela od zagrebške policije vest, da so videli bliza Zagreba ribiči plavati po Savi nekaj temnega. Ko so pa hoteli dotično stvar ujeti, misleč, da Je hlod, so na veliko začudenje ugotovili, da plava po vodi že močno razpadlo truplo močno razvitega starega moža. Truplo so naložili na čoln in ga odpeljali v mrtvašnico v Stenjcvec pri Zagrebu. Na to obvestilo jc bil odposlan od tuk. žand. stanice orožnik in pa Molan Martin ml. v svrho ugotovitve identitete. Takoj po poročilu zagrebške polic je se je namreč domnevalo, da gre za Molana Martina st. Ko sta orožnik in Molan ml. prispela v mrtvašnico v Stenjevec, je po pregledu utopljenca, njegovih škornjev in obleke Mo- lan ml. spoznal v utopljencu svojega strica Molana Martina st. Po naknadnih poizvedbah se je ugotovilo, da je neki dočko nxscl lani sredi decembra v Brežicah ob Savi ob plotu visee rjav klobuk z zelenim trakom In okovano palico. Dalje, da je bil Molan Martin si. pred tuli. sodiščem ob koncu novembra 1938 obsojen na zaporno kazen pogojno za dobo dveh let, ker je imel z nečakom dejanske spopade. Stari je menil, da je razumeti pogojno obsodbo tako. da je za dve leti izgubil častne pravice. Neposredno po tej sodbi je Molan st. tož'1 svoji sostri ve« potrt, da je sedaj vsemu kraj, da ne bo mogel več zasledovati sodno svojega nečaka radi dajatve užitka itd., ker da Je Izgubil častne pravice in da bo končal svoje burno življenje v valovih Save. Prav v tem smislu se je izražal tudi napram nekemu sosedu in torej skoro ni dvoma, da gre za. samomor obupanega moža in ne za umor iz koristoljubja. Iz Brežic — Gostovanje sokolskega trledališča Trbovlje. V soboto, 11. t. m. ob 20. vprizori sokolsko gledališče Trbovlje v dvorani Narodnega doma v Brežicah veseloigro >Zadre ga nad zadrego«. Po igri se bo vršil družabni večer s Šaljivimi nastopi ter petjem in plesom, šaljive prizore izvajajo priznani komiki trboveljskega gledališča. Pevske točke pa izvaja po vsej Sloveniji znam »Vokalni jazz iz Trbovelj. Zaradi obširnega programa bo začetek točno ob 8. uri zvečer. Za družabni večer ni vstopnine, dočim za igro običajna. Vabljeni vsi, ker bo zabave in smeha dovolj! — Krajevna organizacija legije koroških borcev v Brežicah bo imela v nedeljo, 19. t. m. ob %10. uri dopoldne v prostorih Narodnega doma v Brežicah svoj ustanovni občni zbor. Darujte za »Zvončkov« %Mađ HAL! OGLASI Beseda 50 par. davefc ptiaeoej PreKlici iziave oeseda Din 1.— davek posebej Za pismene odgovore glede malito oglasov je treba prlložitj znamko. — Popustov ca male oglase ae priznamo SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebel Najmanjši znesek 8 Din Kletarja strokovnjaka sprejme vinska trgovina na debelo v Beogradu. Mesto stalno, nagrada po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Samostalni stručnjak 1907« na Propagando, Beograd, post. pret. 409. 479 FRIZER damski in moški, selo dober delavec, išče namesčenje za takoj ali pozneje. Ponudbe na: Frizer pri Jilgu, Slov. Bistrica. 478 BRIVSKI POMOČNIK mlad, dobra moč, išče službe, najraje v LJubljani ali okolici. Ponudbe na Bppieh Alojzij, pri Treun Fritz, Dravograd 51. 487 DEKLE za vse hišne in domače posle, razen kuhe, išče mala rodbina štirih članov, mesečna plača din 200. stanovanje in hrana. — Potiii stroški do Požarevca vrnjeni. Prednost imajo poštena dekleta, ki so teh poslov že vešča. — Ponudbe na naslov: Dragan DjordjeviČ. advokat — Požarevac. 489 DOBRE ŠIVILJE sa moško perilo sprejme Pirnat. Tvrseva c. 18. 490 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanj« znesek 8 Din PRODAM LOKAL za točilnico, gostilno ali nočni lokal. Najlepše mesto v Zagrebu. — Vprašati: Zagreb, Elit Buffet, Zrinjevac 480 RADIO aparat znamke »Telefunken^ 5-cevni. z elektromagnetičnim zvočnikom, dobro ohranjen — prodam za 1000 Din. A. Kožuh, Zidani most. 488 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale Informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha, Žalec. 13.T MALI OGLASI v •Slovenskem Narodu• imajo siguren uspeb! Beseda 0-50 par. RA-ZftO Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din M KI) A K N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana, židovska ul. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka m od najizkusenejsih čebelarjev po najnižji ceni. Na debelo ta na drobno. 12.T KLIŠEJE • EHO IN Maktilattif*?!! papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Stran 4 >SLOVENSKI NAROD«, petek. 10. februarja 1039. dtev. 33 Kaj dela in hoče sodobna šola Predavanje učitelja Miroslava Zora v okviru tedna roditeljskih večerov na poskusni Soli Ljubljana, 9. februarja V okviru tedna roditeljskih večerov, ki jih prireja šolsko upraviteljevo bežigrajske poskusne šole, je >t'CČ' številnemu občinstvu predaval učitelj te šole g. M.ro-alav Zor o načelih vzgoje in pouka v šoli. Ustavil se je /lasti pri poljudni obrazložitvi načel, po katerih delujejo sodobne, tako imenovane poskusne šole. Naj v krajšem izvlečku posnamemo iz tega preglednega m ne preveč v podrobnosti segajočega predavanja odgovor na tolika vprašanja, ki si jih ob podobnih poskusnih šolah cLanda-ne» zastavljajo malo in slabo poučeni starši naše šolske dece. Kakor vse novotarije, tako sprejemamo z zaskrbljenostjo tudi novodobna gesla in načela v šol6tvu. Ob naglem napredku življenje — kulture, civilizacije in posebno tehnike, govorimo upravičeno, da je danes življenje dosti hitrejše kakor nekdaj. Razvoj se stalno giblje in ponvica v neznano bodočnost. Kar zaostaja v svojem razvoju, postaja za družbo bolj škodljivo kakor koristno. In kakor je vse podvrženo splošnemu gibanju in harmoničnemu spreminjanju, tako je temu podvržena tudi šola. Zato prav za prav ne moiemo govoriti ne o »stari« ali »novi«, ampak samo o sodobni soli. Seveda vzgoja v sodobni šoli v vseh svojih oblikah in podrobnostih ni /merom ree sodobna, ampak le v stopnjah sledi razvoju. Tudi naše šole ne more i* vedno korakati z ostalim razvojem. Krivda je delno na oblastvih in delno na učiteljstvu, kjer pa je vsaj nekaj pogojev za hitrejši razvoj šole. tam kreneta vzgoja in pouk kaj hitro v sodobnejšo smer. SODOBNE ŠOLE V JUGOSLAVIJI Tudi pri nas se je že zgodaj pojavila privatna iniciativa, ki je takoj po vojni in tudi že prej stremela po napredku. Z uradne strani pa je bil korak naprej storjen Šele pred leti, ko jc bila ustanovljena tako imenovana ogledna ali kakor pravimo pri nas, poskusna šola v Beogradu, in naposled lani pri nas za Bežigradom. Drugod »o sledile ustanovitve šele po nekaj letih, ko se je izkazalo, da so načela, po katerih so na beograjski šoli delali zdrava in pravilna. Načela teh šol pa niso tako zelo nova. Pedagoški delavci so jih neuradno že davno preizkušali in preizkusih in jih šele po preizkusni dobi uvedli v »poskusne« sole. Pedagogi s teh šol hočejo pokazati javnosti in učiteljstvu, kako lepi uspehi se dajo doseči s sodobnimi metodami, ki 90 edine upravičene v današnjih časih. Svojih metod in načel ne skrivajo — njih delo na soli stoji pod hudo javno in stanovsko kont'olo. Katera in kakšna pa so ta načela? Če na splošno govorimo o vzgojnih načelih, se pojavi cela kopica vprašanj. SVOBODA DELOVNEGA NAČINA Na vsa ta vprašanja daje odgovor načelo nevezanosti, načelo večje ali manjše nevezanosti, načelo večje ali manjše svobode učiteljevega in učenčevega delovnega načina Kaj razumemo pod tem? V7 prejšnjih dobah so vzgojitelji in seveda šolski oblastniki natanko predpisovali metode vzgojnega in učnega dela. Vsako drugačno postopanje je bilo strogo prepovedano. Nihče pa se ni vpraševal po številu učencev v razredu, po njihovm starših, po njih načinu življenja, po tem. kaj jim bo v življenju najbolj koristilo, kakšne so krajevne potrebe. Učne metode, učni načrt in urnik so bili predpisani Z3 vse šole enako* za velemestne in za šole v zakotnih vasicah. Taki predpisi so seveda želi mržnjo do šole in učitelja, iz učencev pa delali stroje brez lastne volje in znanja. Načelo nevezanosti, delovne svobode, ki nikakor ne pomeni anarhije, pa daje učitelju in učencu možnost, da prilagodita potrebam svoje delo, katerega ne bi bilo mogoče uspešno opraviti po točno izdelani šabloni. Pouk in delo v šoli sta gibljiva kakor življenje samo, zato je načelo nevezanosti eno izmed glavnih in mu je treba prilagoditi vsa ostala. PRIRODNOST V VZGOJI IN POUKU Drugo načelo, načelo prirodnosti, zahteva odstranitev vse izumetničenosri, neprirodnosti in prisiljenosti iz vzgoje in pouka. V šoli otrok ne sme živeti življenja, ki s pravim življenjem nima nobene zveze, snov in vzgojno delo morata biti vzeta iz resničnega življenja, seveda prilagojena otrokovi duševni in telesni razvojna stopnji, tako da jo bo otrok razumel in znal uporabljati. U*čitelj, ki hoče vzgajati in poučevati prirodno, pa ne sme upoštevati le tako imenovanih naravnih ah bioloških zakonov, in kulturne, temveč tudi socialno prirodnost. Otroka ne moremo izolirati iz človeške družbe, zato pa tudi nobene učne snovi ne mo-emo iztrgati iz celotnega doSadkov« je dosegel leta 1935 v severnem Karskem morju 82° 42* severne širine kar je absoluten rekord vseh časov za prosto plovbo ladje. V začetku našega stoletja se ni mogel ledolomilec prebiti niti skozi ledena polja južnega Karskega morja Lani je prodrl ledolomilec ^Jermakv tja do Lapjeve Zemlje in vrnil se je šele ko je prekosil iSadkov^ rekord za 24 morskih milj proti severu. Led se tali tudi okrog obeh tečajev, obenem se pa pomikajo ledeniki proti zmernejšemu pasu. To se je pokazalo zlasti med plovbo Papaninove skupine na ledeni gori. Člani Papaninove skupine so ugotoviH med svojo vozni o na ledeni gori od severnega tečaja do Grenlandskesra morja, da zanaša led od severa dvakrat hitreje kakor so skle- pali po prejšnjih opazovanjih. A poskusna barve, vržene v Karsko morje za proučevanje arkt enih morskih tokov, so tudi pokazale, da je premikanje proti Gronlandiji in Islandu dvakrat ali celo tr krat hitreje kakor so ga opazovale ekspedicije pred desetletji. Postopno tajanje leden h polj na severu daje poznavalcu arktide prof. Vajsu pobudo za trd tev. da bo zanašalo ledo'.omikc -vSedov; uklenjen in gnan z ledenimi gorami vzporedno s potjo Nanse-n ove ga hrama samo bolj severno, mnogo h;treje in da pride čez arktični ocean v dveh letih Nnnsenova ladja Fram« je rabila za to pot polna tri leta. Prof. Vajs domneva da bo dosesrel Sedov*. ki je zamrznil pred letom dni severno o:i Novo-| sibirskih otokov, proti koncu tekočega leta Gronlan^skn morje v istem toku. ki je zanesel h Gronlnndiji Papaninovo skupino. Grda nehvaležni Toma Mooneya Ločiti se hoče od svoje žene, čeprav mu je pomagala priti iz ječe Nedavno je bil izpuščen iz ameriške kaznilnice bivši vodja ameriške delavske stranke v San Franciscu Tom Mooney. o njegc svojem mnenju prepogosto dobivali zmrznjeno meso. Iz Vrhpolja pri Moravčah — Prijeli so tihotapca s saharinom. Tihotapci s saharinom so se pojavili tudi v naših krajih Nase varnostne oblasti so pazile na sumljive ljudi in uspeh ni Izostal. Po desetih dneh so slednjič doznali po neki domačinki, da je tihotapec nekje v vasi. Šli so v omenjeno hišo, kjer so naš.i 26 škatlic saharina. Tihotapca so uklenili in odgnali v Moravče. Ko so ga gnali mimo gasilskega doma, je pod pretvezo, da ga zebe, hoteč ogrniti si suknjič, skušal pobegniti, kar pa se mu ni posrečilo. Odgnali so ga na sresko sodišče na Brdo. kjer bo dobil zasluženo plačilo. — Gasilski dom se gradi. Lansko leto so naši gasilci v surovem dogradili novi gasilski dom, ki stoji poleg ljudske šole. Ze dosedaj stane dom okoli 50.000 din. Z delom pa se bo nadaljevalo, čim bo ugodno vreme. Otvoritev doma, združena z veliko veselico, bo meseca junija ali julija. Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za poveljnika Kokalj Franc. ker je položil izpit na zajedniškem tečaju v Ljubljani. Tajniške funkcije pa je prevzel solskt upravitelj g. Janez Perko. SS*! nicholas Siluert 20 Hiša groze J roman L ] Potem se je pa njegov pogled naglo obrnil k oblakom, ki jih je gnal veter po nebu. Trami, na katerih je stal, so mu namreč naenkrat izginili pod nogami. Strmoglavil je v globino. xm. Golo naključje je hotelo, da je spravil žepno svetilko in samokres v žep suknjiča, ko je stopil na mostiček. Ob padcu se je zavalil na stran in posrečilo se mu je z obema rokama vsaj za trenutek oprijeti se krajnih tramov, ki so bili trdni. Držal se je samo nekaj sekund, kajti potem ga Je potegnila doli lastna teža. S tem, da se je bil oprijel tramov, ga je pa močno vrglo v stran k enemu izmed dolgih težkih tramov, podpirajočih mostiček. Udaril se je tako V glavo, da si je odri kožo na čelu in da mu je jela po obrazu teči kri. Toda objel je tram z obema rokama in od tod ni bilo težko po vzpeti se do žleba, pritrjenega na pročelju doma Toda plezanje po žlebu je bilo zelo naporno Cable ni bil nikoli posebno močan, zaj sta ga pa Omamila Se močan udarec po glavi in misel na ft]ižajočo se smrt. Zato so ga zadnji ostanki moči cmalu zapustili in vse njegovo telo je obšla slabost Pogledal je doli. Mostiček je bil visoko nad njim, toda zemlja je bila še dalje. Ves obupan se je spuščal po žlebu, toda obup mu ni vlival moči, ki bi jih bile njegove mišice tako potrebovale. Hotel se je prijeti malo dalje spodaj, roka mu },e pa spodrsnila in Cable je strmoglavil na tla. Začutil je močan udarec, toda ne tako močnega, kakor je pričakoval, kajti travnik tik ob hiši je nekoliko visel, Prekotalil se je nekajkrat, potem je pa obležal na hrbtu v veliki mlaki, ki mu je takoj zmočila obleko; toda imela je tudi to dobro posledico, da mu je takoj vrnila zavest. Ko je pogledal gori, je opazil glavo in ramena na mostičku stoječega moža, čigar postava je l i-la ostro začrtana na nočnem nebu. Tisti hip je John Cable čutil, da je povsem izčrpan. Toda njegovi možgani so delovali jasno in videl je, da so bila tla mostička, ki so se bila udrla. zopet cela kakor v trenutku, ko je stopil na nje. Mož tam zgoraj je izginil. Bil je gotovo zadovoljen ob pogledu na telo svoje žrtve, ležeče prav tem, kamor naj bi padlo po padcu z mostička Toda Zdaj, ko je John Cable zbiral moči, da bi vstal, se je mož znova pojavil in tedaj mu je padlo nekaj iz rok ter padlo v vodo nekaj centimetrov od Cablove glave. Bila je velika stresna opeka iztrgana iz strehe. Senca zgoraj je znova izginila. Mož je bil gotovo prepričan, da je žrtev ha tleh zdaj mrtva. Cable je zbral vse sile, da je vstal. Bil je ves blaten in premočen in čutil je, kako mu kri s čela curlja po obrazu. Namestu strahu ga je obšla zdaj divja jeza. Stekel je okrog doma. Po stopnicah k veznim vratom je odhitel enako tiho kakor hitro. Bližnja vrata so se odprla, ko je pritisnil na kljuko. Znova je stal v veliki temni veži. Toda kako se je bil izpremenil John Cable, stoječ zdaj tu v temi! Čeprav je bil pobit, da je krvavel, se ni prav nič bal. Odhitel je skozi vežo in rasel vrata v knjižnico po pramenu svetlobe pod njimi. Potem je ra skočil k stopnicam in legel oa tla. Nad seboj na stopnišču je namreč zaslišal težke Korake doli hitečega moža. Slednjič se je prikazala iz teme senca, ki jo je John Cable komai spoznal. Mož je prihitel v vežo in bežal, kar so ga nesle noge. John Cable je potegnil iz žepa samokres, da bi ustrelil, toda peteline se ni ganil Samokres se mu je bil najbrž tri padcu pokvaril. Ves iz sebe od jeze je skočil za senco brez orožja, toda v tistem trenutku je v svoje presenečenj•» opazil, da se je bežeči mož ustavil pri vratih v knjižnico in jih odprl. In v motni svetlobi i do-gorevajočega ognjišča se je prikazala znana postava Guya Lucasa. Johna Cabla je to tako presenetilo, da je 3tal nekaj časa kakor vkopan. Potem je pa skočil k vratom in prisluhnil. — Elsa, — je slišal Lucasov klic, — za božjo voljo, kaj se je zgodilo? Zvezana in z robcem v ustih? Kako je prišel ta vrag od tod? — Ko si odšel, — je odgovorilo dekle s slabim glasom, — je odprl nekdo vrata in se mi približal od zadaj. Zgrabil me je, me zvezal, mi zavezal oči, zamašil usta in iztrgal samokres iz roke Potem sem čutila, kako mi sega v žep, kjer sem imela rubine. Colfaxovi rubini so izginili! Guy Lucas je glasno zastokal, toda drug glas, tiho škripanje poda, je povzročilo, da se je Cable obrnil. V začetku ni ničesar videl, ko se je pa dodobra zagledal v temo, je opazil visoko postavo, plazečo se po veži, postavo, sklonjeno, kakor ljudje, ki se žurijo in hodijo po prstih. Cable je krenil za njo. Lastnemu početju se je zelo čudil. Zdelo se mu je, kakor da se je v starem telesu porodila nova duša. Mož, ki mu je sledil, je bil sicer krepak in Cablov samokres ni deloval, vendar se pa Cable ni prav nic bal. Bežeči mož je očividno zaslišal njegove korake. Preden je prihitel do veznih vrat, se ie obrnil — niegova senca se je jasno videla na steklu v vratih. Cable je slišal, kako je zamolklo zaklel, potem se je pa zasvetilo in mimo advokatovega ušesa je zažvižgala krogla. Toda Cable se ni zmenil za samokres, liki razjarjeni buldog je planil na svojo žrtev. V skoku je krepko stisnil svoj samokres. Njegov ročaj je padel na glavo moža pri vratih, ki se je opotekel, zadel ob vrata, v katerih se je razbilo steklo in se zgrudil na tla. Urejuje Josip frupsnttfl — Za »Narodno Oltarno« Fran Jeran — S* upravo ni inanratm aei usta Oton cnntaf - vu» Ljuujam