n/’^om
v—fi-iH,- :-r
WO. 37
■ ;V-; : ;

/wlww
Hi
/1' HI— HO
AM€AICAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, i-'ittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver,
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 28, 1979
$ wfyfjt'. w	GA	:.vr	v-'; .	^
SLOVENIAN
MORNING N6WSPAP6B
Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
•—-Q- LXXXI -_- yoLLXXXI
Našli so v človeku sredstvo proti raku
Proučevalcem je uspelo izločiti iz človeške krvi snov, ki je sposobna uničiti rakaste tvorbe.
DAYTONA BEACH, Fla. — Dr. Saul Green, raziskovalec Memorial Sloan-Kettering' Cancer Center v New Yorku, je razkril, da je uspelo odkriti in izolirati v človekovi krvi snov, ki uničuje rakaste tvorbe.
Tako snov so že leta 1971 odkrili v krvi miši in jo imenovali TNF, po začentih črkah “tumor necrosis factor”. Ta snov je vbrizgana v druge miši včasih pokončala rakasto tvorbo že v 24 urah.
Preskusi so nakazali, da imajo normalne živali biokemični sistem, ki jim omogoča zavrniti ponovne napade raka tekom njihovega življenja, je dejal dr. Green
Tkivo, ki so ga preskušali na “golih” miših, posebni vrsti, ki služi za preskušanje raka na človeku, je uničilo celice z bolnikov z rakom na debelem črevesu in na koži in zadržalo rast raka na človeku, ki je znan pod imenom neuroblastoma.
Pri ljudeh je ta snov imenovana NHG kot okrajšava za “normal human globulin”,, iz katere v krvi je izločena. Po sestavi naj bi bila ozek sorodnik TNF.
Dr. S. Green je povedal, da omenjena snov NHG ni strupena, kot je veliko sredstev za zatiranje raka, ker je naravna. Dodal je, da je snov še daleč od kliničnega preskušanja na ljudeh. Doslej jo je uspelo le pet
krat izločiti iz človekove krvi, v tov ožji sodelavec, ki se je kas-
kateri bi jo naj bilo povprečno ono tisočinko.
Washington svari Moskvo pred mešanjem v Afganistan
Washington, d.g. — Ko
Postaja upor proti levičarski vladi Mohameda Tarakija, ki je Afganistan povezal s Sovjetsko 2vezo, vedno močnejši, je Moskva obdolžila ZDA mešanja v Afganistan.
Vlada ZDA je sovjetsko ob-f°zbo odločno odklonila in sva-rda Sovjetsko zvezo, naj se ne hieša v notranje zadeve Afganistana.
. Proti levičarski vladi Taraki-se borijo konservativni muslimani, ki jo dolžijo brezbo-stva in zatiranja islama, pa tudi Plemena, ki ne marajo novega reda, ki ga uvaja prokomunistič-vlada.
Ameriška javnost dvomi V Kanadi bodo volili v mir na Srednjem vzhod« majan0¥parIamenJ
NEW YORK, N.Y. — Naša J	___
javnost na splošno dvomi v to yjada je objayila razpust da bi podpis mirovne pogodbe parlamenta in volitev no.
vega za 22. maj 1979.
OTTAWA, Kan. — Parlamentarne volitve so ponovno napovedovali že lani, pa jih je vlada odlašala, ko izgledi za. njeno zmago niso bili ugodni. Položaj se ni bistveno spremenil, toda volitev ni bilo več mogoče dolgo odlašati, vršiti bi se morale najkasneje 8. julija. Na splošno smatrajo pozno pomlad, ko so volivci polni upanja, v skladu z naravo, za ugoden čas za volitve, vsekakor boljši kot v juliju, ko se vse pripravlja na počitnice ih beži pred vročino v hlad.
Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je v ponedeljek predložil gen. guvernerju razpust parlamenta in volitev novega za 22. maj. Uradna volivna kampanja se bo začela ta teden, stvarno pa je v teku že mesece, vse od lani, ko so splošno računali, da bodo volitve v oktobru.
Tekom volivne borbe bodo posvečali posebno pozornost vprašanju Quebeca in njegovega iskanja suverenosti ali kratko ločitve od ostale Kanade. V Quebecu bodo verjetno še pred koncem tega leta o tem odločali na ljudskem glasovanju. Nič manj kočljivo in pereče je vprašanje narodnega gospodarstva z divjajočo inflacijo in hudo brezposelnostjo.
Liberalna stranka, na katere čelu je predsednik vlade Pierre E. Trudeau, je pod njegovim vodstvom zmagala pri treh volitvah, 1968, 1972 in 1974. Tokrat je položaj nejasen, toda 59 let stari Trudeau, ki bo dopolnil 20. aprila letos 11. leto na čelu kanadske vlade, upa, da ga bodo volivci na tem položaju ohranili.
med Izraelom in Egiptom mogel v kratki dobi voditi do splošne pomiritve na Srednjem vzhodu. Ta utegne sicer biti “vogelni kamen”, toda predno bo zgradba, v kateri naj bi ta bil. dokončana, bo minilo še veliko let. ..
Povprašani so skoraj enako razdeljeni med take, ki mislijo, da bo mirovna pogodba z Egiptom omogočila Izraelu spoazu-me in pomiritev tudi z ostalimi arabskimi sosedi, in med take, ki v to možnost hudo dvomijo.
Od povprašanih je AP-NBC News 430 odgovorilo, da ne mislijo, da bo Izrael mogel doseči sporazume z drugimi arabskimi državami, 38U pa jih je odgovorilo, da verjamejo v tako možnost, ostalih 19% ni imelo jasne sodbe o tem.
Mir na Srednjem vzhodu naj bi bil vsaj verjeten, je izjavilo 32% vprašanih, 39% jih je bilo mnenja, da so izgledi za mir in vojno enaki, 26% jih enostavno ne pričakuje miru, 3% pa jih ni tako gotovih.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C.— Obrambni tajnik Harold Brown je potrdil, da so se ZDA obvezale v okviru mirovne pogodbe podpreti v prihodnjih treh letih Izrael s 3 bilijoni dolarji1 za potrebe njegove narodne1 obrambe, Egipt pa z 1.5 bilijo-! na v isti namen. Skupno bodo torej ZOA v ta namen žrtvovale 4.5 bilijonov poleg že preje dogovorjene in odobrene pomoči.
ODPIS MIROVNE POGODBE M KORAK NA DOLGI
" K 1
i Iz Clevelanda
j
in okolice
ŽENEVA, Šv. — Oljni ministri držav izvoznic olja — OPEČ, so včeraj objavili na svojem! izrednem sestanku, da bodo cene njihovega olja s 1. apri-
Predsednik Egipta Anvar Sadat in predsednik vlade Izraela Menachem Begin sta pretekli ponedeljek popoldne podpisala mirovno pogodbo, ki naj bi končala nad tri desetletja trajajočo vojno med obema državama. Predsednik ZDA Carter je pogodbo podpiral v imenu ZDA kot priča in nekak porok. To je prvi korak na dolgi cesti do splošnega miru med Izraelci in Arabci. Prenekateri se bojijo, da ne bi ostalo le
pri tem prvem koraku.
SVARILO DJILASU
Nekdanjega glavnega Titovega sodelavca dolžijo pro tidržavne dejavnosti in širjenja sovražne propagande na tujem.
BEOGRAD, SFRJ. — Milovan Djilas, nekdanji partizan in Ti-
neje ločil od komunističnega režima in postal njegov najbolj znan kritik, je pretekli teden obvestil svoje prijatelje, da ga je obiskala varnostna policija in ga pozvala, naj preneha s svojimi “državi sovražnimi dejavnostmi”, če noče, da bodo oblasti proti njemu nastopile z odločnejšimi ukrepi.
Milovan Djilas je sedaj star 67 let in živi v Beogradu na državni pokoj nini sorazmerno mirno in nemoteno.
Tajna policija, ki ga je obiskala pretekli četrtek v njegovem stanovanju, je Djilasu, kot je sam dejal, očitala, da skuša organizirati oporečnike in nasprotnike komunističnega režima, da je zapleten v protijugoslovansko propagando v tujini, da kritizira komunistične vodnike in jugoslovanski komunistični sistem.
“Rečeno mi je bilo, da je to zadnje svarilo, predno bodo pod-vzeli proti meni
niča lahko teaui povišku doda še sama., kar more dobiti. Povišane cene olja na svetovnem trgu bodo povišale v ZDA ceno gazolina za
WASHINGTON, D.C. — Po nad 30 letih vojne sta se Izrael i	in Egipt odločila za mir in pre-
tekli Ponedeljek podpisala mi-rovno uogodbo, ki bi naj vodila do dobrega sosedstva in tudi do prijateljstva med obema sosednjima državama. Mirovno po-.	x	godbo je podpisal v imenu Egip-
manj .j centa pri galonu. j^ precjsednik republike Anvar
TOKIO, Jao. - Tu je bilo obja- Sadat’ v imenu Izraeia Pred’ vljeno, da bo predsednik ja- sednik vlade Menachem Begin Donske vlade Masayoshi Ohira P^dsednik ZDA Jimmy Carter 30. aprila 1979 odletel v ZDA p0 katerega zasiugi in vztrajna razgovore s predsednikom mne Prizadevanju je do spora-Carterjem in člani vlade ZDA, Zuma Prišlo: Pa ie Pogodbo pod-
ki bi naj omilili trenja zaradi Pk^ kn° priča.
Pogodbo so podpisali v angleškem, arabskem in hebrejskem jeziku. Istočasno so bila izmenjana pisma sporazuma o začetku pogajanj za uvedbo samo-taing je odložil za tri tedne upravte na področju Gaze in za svoj uradni obisk v Sovjetski hodnega brega reke Jordana, o-zvezi, na katerega bi po dogo-ziroma Samarije in Judeje, kol voru odpotoval prihodnji Če- to ozemlje imenujejo Izraelci, trtek. Ugibljejo, da je odložitev obiska v zvezi ,s poslabšanjem zdravja L. I. Brežnjeva, ko uradno ni bil objavljen noben razlog za odložitev.
ogromnega japonskega presežka v trgovini z ZDA.
PARIZ, Fr. — Predsednik republike Valery Giscard d’Es-
Predsednik
Povezava z nadaljevanjem pogajanj
Ta pisma naj bi jamčila povezavo mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom s pogajanji za rešitev palestinskega
Avstrija se pripravlja na volitve v parlament
DUNAJ, Avstr. — V nedeljo, 6. maja, bodo Avstrijci volili nov parlament. Predsednik vlade in vodnik socialistične stranke Bruno Kreisky vneto obiskuje tudi oddaljenejše kraje in išče podporo volivcev, četudi -je star 68 let in je na vladi že 9 let. '
Pri zadnjih volitvah leta 1975 so dobili socialisti 93 poslancev, ljudska stranka 80, liberalna, ki jo podpirajo nekdanji nacisti, pa 10. Komunisti v starem parlamentu niso zastopani in ne pričakujejo, da bi bili v novem.
Gospodarske razmere na splošno niso preslabe, brezposelnosti skoraj ni, inflacija se drži na letni ravni okoli 5%, socialna trenja so znosna, nezadovolj-
sti palestinskih Arabcev, onih, ki živijo na ozemlju, zasedenem oo Izraelu, in onih, ki živijo v begunstvu po raznih arabskih državah. Te jih kljub dolgim.
v svojo ljudsko
Ostali so begunci nad 30 let.
tvar, da se zaveda, da je pot dolga fn prepolna ovir.
“Mir je prišel. Mi smo končno dobili...” je rekel Carter preko 1300 povabljenim gostom, zbranim na južni trati pred Belo hišo, kjer je bila mirovna pogodba podpisana.
Sadat in Begin sta izjavila:
Lep dar—
G. Frank Sterle, lastnik znane slovenske gostilne Slovenian Countryhouse na 1401 E. 55 St., je daroval $100 v tiskovni sklad A D. Prisrčna hvala!
Prodaja potic—
Krožek št. 2 PSA bo 3. aprila 1979 prodajal potice v prizidku SND na St. Clair Avenue, Naročite jih lahko telefonično na 432-1208 ali 731-5707.
Skupno sv. obhajilo—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 1. aprila pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob 1.30 pa sejo v društveni sobi fame dvorane.
Se neodločen—
Okrajni komišenar Robert E. Sweeney je pred par tedni objavi]. da bo odstopil in se posvetil
“Ne več vojne, ne več prelivanja krvi, ne več joka za padlimi, izključno svojemu odvetniške-
mir, mir!”
Razlike še obstoje
Predsednik Carter je opozoril: “Mi ne smemo podcenjevati o-
mu poslu. To je povzročilo hud hoj med onimi, ki bi radi prišli na njegovo mesto. Vse kaže, da bi ta boj mogel napraviti veliko škodo v demokratski stranki,
vir, ki so pred nami. Razlike še kjer vsaka skupina tišči naprej
stva pa seveda kljub vsemu ne energičnejše manjka. Kakega posebnega za-ukrepe,” je izjavil Milovan Dji- |nimanja za volitve skoraj ni.
Rast gospodarstva je začela zastajati
1 Peniji postajajo predragi
WASHINGTON, D.C. — Cena bakra je sedaj $1 za funt. Če bo
WASHINGTON, D.C. — Ne-'še dalie rastla- bo baker v Pe; kaj znakov v uradnih podatkih , W j ih stal več, kot so peniji za mesec februar kaže, da je j vredni. Vlada kljub temu nima
Izgledi za odobritev SA.LT II v Senatu slabi
Washington, d.c. — Ko
fe sporazum SALT II med ZDA ZSSR bliža zaključku in podpisu, so izgledi v Senatu za nje-fvo odobritev raj še slabši, kot
bili. Vodniki Senata trdijo,	,	».■	..	. ... .	~
da so trenutno izMedi za SALT rast gospodarstva začela popu- j namena penije umakniti iz pro- kaljeni ie ge kakih 30 milj. Baje ff v Senatu v'3 razmerju 4:1 ščati. Tako je gradnja domov in 'meta> ker bi to, kot trdijo, po- njso prj prodiranju naletele na
NAIROBI, Ken.
Tanzanije Julius Nyerere je v .
v .	vprašanja, vprašanja bodocno-
vceraj preuo radia objavil na- %.	1	__,u
rodu, da je Libija zahtevala od njega, da v teku 24 ur umakne svoje čete iz Ugande, ker da bo sicer Tanzaniji napovedala vojno. Nyerere je ,	. ,
zahtevo odklonil m pozval ,	...	,
. .. ..	.	,	, .	, oo. im vključile ”
Libijo, naj preneha podpirati
Idija Arama. Položaj v Ugandi s-^upnos ,	,	, Ostali
je nejasen, ko so tanzamjsKe ,	.	, .	.	.	, .	.
■	,	.	x -i - n- begunci, ki vztrajno zahtevajo
čete skupaj z nasprotniki Idi- .	’	%.	.	. J
.	.	, i -i	r,n ...	,	pravico vrnitve v	svoje domo-
ja Amina	le	kakih	30	imij	od	^ m	^	.	,
,	T7-	,	ve”. Teh med tem	ze davno ni
glavnega mesta Kampale.	v	. .	. ,	. ,
vec. Izraelci so tekom let poru-
ISLAMBAD, Pal». Vrhovno stare zgradbe in naselja ali sodišče je odklonilo spremeni- pa jih preuredili po svoje. Reši-bo obsodbe bivšega predsed- tev njihovega vprašanja, njiho-nika vlade Bhutta, priporočilo ve bodočnosti je neobhodna, če pa je njegovo pomilostitev. naj pribe do resničnega in traj-Ko vrhovno sodišče upa, da bo nega miru med Arabci in Izra-predsedmk republike gen. Zia 8jcj Bhutta pomilostil, oblasti pripravljajo vse potrebno za izvršitev smrtne obsodbe takoj v začetku tedna, ko bo nastopil za to določen čas. Poznavalci političnih razmer v Pakistanu trdijo, da bo prišlo do velikih demonstracij in izgredov, če bodo Bhutta obesili.
vedno ločijo podpisnika te pogodbe med seboj in med nekaterim sosedi, ki se bojijo tega, kar sta storila. Da premagamo te razlike, odstranimo strah, se moramo znova posvetiti cilju širokega miru s pravičnostjo za vse, ki so živeli v vojnem stanju na Srednjem vzhodu.” Predsednik ZDA je dal priznanje vodnikoma obeh držav, Sadatu in Beginu, za dosego' sporazuma. Sadat je to posebej pripisal Carterju, isto je storil tudi Begin. Ta je hvalil Sadata in niegov napor za iskanje miru. Sadat pa Begina ni omenil. V tiskanem besedilu njegovega govora so omenjeni Palestinci in
s svojim kandidatom. Robert E. Sweeney je na pozive političnih prijateljev, naj ostane na svojem mestu, začel resno premišljati, če to ne bi bilo najboljše. Odstopiti j.> mislil v nedeljo, 1. aprila.	^
Nadzor nad ceno olja bo postopno opuščen!
Nadzor naj bi bil v celoti ukinjen 30. septembra 1981.
WASHINGTON, D.C. — Na-
njihova pravica do lastne drža-1 Poveduiej°’ da bo predsednik ve, toda Sadat je to iz svojega i Carter predložil Kongresu opu-govora izpustil -—- baje po pomo- s ti tev nadzora nad ceno olja
ti. Begin je med svojimi tremi največjimi dnevi življenja navedel kot drugega zavzetje starega dela Jeruzalema v juniju 1967, ki ga Arabci hočejo na-j zaj, Izraelci pa prisegajo, da ga j
postopno do 30. septembra 1981. Opustitev naj bi dvignila ceno domačega olja od sedanjih $9.61 na $15.25 za sod, kot je trenutno na svetovnem trgu.
Po računih kongresnih stro-
ne bodo nikdar dali lok.
iz
svojih skovnjakov bo odprava nadzora ! stala ameriške potrošnike letno .	! kakih 14 bilijonov dolarjev. Ce-
\ ehko beganje	,ne gazolina naj bi povišala za
Predsedniku Carterju je uspe- U 7 centov pri galonu, inflacijo lo doseči podpis mirovne po- Ipovečala za pol odstotka, šte-godbe med Egiptom in Izraelom, *vilo brezposelnih pa za dve
sedaj je njegova skrb, da pogodba tudi izvedena. To
i tretjini odstotka. Vse to seveda
Sovražnik pred Kampalo?
NAIROBI, Ken. — Tanzanijske čete ih domači nasprotniki vlade Idija Amina so napredovali dalje proti glavnemu mestu, od katerega naj bi bili od-
Izraelci se bodo v treh letih umaknili s Sinaja _____________
V okviru mirovne pogodbe se bodo Izraelci umaknili s celotnega Sinajskega polotoka tekom treh let in tega izročili Egiptu, kateremu so ga vzeli v junijski vojni 1967. Dve tretjini zasedenega ozemlja bodo Izraelci vrni-
j poleg tega. kar bo treba plačati lahka naloga, ko je razlika med za
tem, kar hoče Sadat v imenu A-rabcev, in tem, kar je Begin voljan v imenu Izraela dati, tako velika.
Ker je mirovna pogodba povezana s pogajanji za samoupravo področja Gaze in zahodnega brega Jordana, se utegne
poviške cene olja na svetovnem trgu.
Zaradi tega povečani dohodek oljnih družb — kakih 15 bilijonov dolarjev — naj bi pobrala zvezna vlada >: posebnim davkom na prekomerni dobiček.
Pričakujejo, da bo Kongres; sprejel predsednikov predlog za
zgoditi, da bi zastoj pri teh po_ J odpravo nadzora, četudi za en-
gajanjih povzročil zastoj v izva-
li Egiptu v teku devet mesecev jJanju določil mirovne pogodbe po ratifikaciji mirovne pogodbe. ter gprožil nQv odprt spor med Ratificirane dokumente naj bi
predvidoma izmenjali dveh tednih.
dobrih
njegovo odklonitev.
VREME
top-
Postopna pooblačitev in e‘!^e z verjetnostjo dežja proti '^eru, ponoči in jutri. Najvišja -thperatura danes okoli 52 F jutri pa okoli 58 F
.114 C).
novih stanovanj bila v februarju za 15.5% manjša kot v januarju. Industrijska proizvodnja je porastla le za 0.3%.
Vladni gospodarski strokovnjaki ne vidijo v tem znakov za kak večji zastoj, pripominjajo pa, da bo zastoj pomagal boju proti inflaciji, ki se doslej še ne more pohvaliti s kakim uspehom.
spešilo inflacijo.
i
Prvi korak na dolgi in težavni poti
Po podpisu pogodbe so pred-
nikak odpor, verjetno, priprav- sednik Carter, predsednik Sa--	°	ija Idi Amin obrambo bližje dat in predsednik vlade Begin
Vodne vtiče pojedo mestu.	govorili o koncu vojne, o miru,
Veliko rib	! Palestinska osvobodilna or- ki bi naj zavladal po nad treh
MOSKVA, ZSSR. — Ruski ganizacija je javno zanikala, da desetletjih vojne na Srednjem
Egiptom in Izraelom.
Pet bilijonov dolarjev pomoči Egiotu in Izraelu
WASHINGTON, D.C. — ZDA so obljubile Izraelu in Egiptu skupaj 5 bilijonov dolarjev pomoči po podpisu mirovne pogodbe. Egipt bo dobil za 2 bili-
krat ne kaže kake pripravljenosti za odobritev predsednikovih predlogov za obvezno varčevanje z energetskimi viri. Zlasti močan je v Kongresu odpor proti zaprtju gazolinskih postaj preko sobote in nedelje, ker bi prizadel turizem.
znanstvenik Vjačesilav Šantov bi njene čete bile v Ugandi v vzhodu. Predsednik Carter je;.iona dolarjev orožja in vojne je izračunal, da je na svetu do vladnih vrstah, isto je zanikala poudaril, da/se dobro zaveda, da opreme. Izrael pa 3 bilijone dc-tri bilijone vddnih ptic, ki pri- tudi Libija. Idi Amin je pred je to le prvi korak na dolgi poti larjev v zvezi s stroški umika jedo vsako leto kakih 80 milijo- dnevi javno trdil, da ga podpi- k resničnemu, splošnemu miru s Sinaja in organizacijo nove
Arafat grozi Carterju, Sadatu in Beginu
BEJRUT, Lib. — Vodnik Palestinske osvobodilne organizacije Jasir Arafat je v besni jezi zaradi podpisa mirovne pogodbe med Izraelcm in E vi o tom grpzil, da bo “odsekal roke” Sadatu,
nov ton rib, enako količino kotrajo Palestinci in Libijci v boju med Izraelom in Arabci, pouda- obrambe ter' za modernizacijo ; Beginu in Carterju, ki so podpi-
Ijudje.
proti Tanzaniji.
j ril, da nima pri tem nobenih u-‘svojih oboroženih sil.
sale pogodbo.
rWOmŠHLA DQMQVINA
6461 ‘HZ HDWm.
mm,
itellSKA DORIOVIIU\
r^ vi a a r^Tšii ij y*1 { h li ^
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
fO&Usheci Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 -za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:	i
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months I’HUJAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year
veku moč, ki ie sposobna premagati vse stiske in težave.
Ko smo v postnem času, je prav, da razmišljamo za spremembo tudi nekaj o tej strani človeka in njegovega življenja.
BESEDA IZ NARODA

=£!
Sz newyorske prosvete
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 37 Wed, March 28, 1979
Mleko in med
ii.
Po drugi svetovni vojni je prevladalo v Evropi to mišljenje. Vsa pridnost in podjetnost evropskega človeka in tudi zunanja pomoč so bile uprte v dosego “gospodarskih čudežev”. Ti so bili doseženi, a za kakšno ceno! Za ceno razkroja kulture, vzgoje, morale in vere. Potniki, ki prihajajo od tam, le prevečkrat žalostno ugotavljajo: “Denarja je več kot prej, a tudi veselja in petja je manj; kjer si prej videl nasmejane obraze, vidiš danes napetost in mrzličnost.” “Vsaka hiša ima svoj avto, družinskega življenja pa ni.” “Mladina veliko pije in je v bistvu žalostna.”
To pa ni kaka izvirna, prej neznana zabloda. Vsa modeina ekonomija in pa ekonomska znanost sta naperjeni v materialno blagostanje. Nekateri katoliški kritiki angleškega gospodarskega liberalizma so že v prvi polovici prejšnjega stoletja opozarjali na dejstvo, da se je gospodarska znanost porodila ne kot znanost gospodarstva samega iz pristne gospodarske radoznalosti, ampak kot evdaimonologija senzizma, to se pravi kot nauk o sreči tiste filozofske smeri, ki ne gre preko čutnega spoznanja in čutnega teženja. Če je človek predvsem čutno bitje, mora biti njegova sreča čutna, z drugimi besedami, njegova sreča je isto kot materialno blagostanje, samo
“mleko”. O “medu” sploh m govora.
To je izvirni greh moderne ekonomije, ki ima tako
malo smisla za vse, kar ni zamišljeno v blagostanj skill zajemih. Seveda nihče ne bo silil ekonomsko znanost, naj študira duhovne vrednote. To ni njeno področje. A po drugi strani ta znanost ne sme izgubiti izpred oči sred-stvenega značaja svojega področja:	materialno blago-
stanje je zgolj sredstvo, važno sredstvo, a nikdar cilj!
Ekonomija, ki se ne podredi politiki, morali in kulturi, je čista perverznost. Vsa moralna perverznost, je učil sv. Tomaž Akvinski, obstoji ravno v tem, da se postavljajo sredstva na mesto ciljev in cilji na mesto sredstev.
Kulturne vrednote so za mnoge danes le sredstva za gospodarski razvoj. Npr. univerze naj se podredijo potrebam razvoja produkcije, morala in vera naj pa dopri-i.ašata k splošnemu redu in miru, brez katerih ni gospodarskega napredka. Gospodarski in z njim blagostanjski razmah sta pa alfa in omega človeškega življenja, njegov dokončni smisel in skrita vzmet.
To pa seveda ne gre in zato komplicirana mašinerija sodobnega družbenega in gospodarskega življenja škripa na vseh straneh: na levi in desni, zgoraj in spodaj. Tudi v naših družinah. Preveč je “mleka” in premalo “medu”. Ali vsaj, preveč skrbi je za “mleko”. Človeška sreča pa potrebuje obeh, in prvega znatno manj, kadar je dovolj drugega.	^
S tem razmišljanjem, objavljenem pretekli mesec v Svobodni Sloveniji, slovenskem tedniku, ki izhaja v glavnem mestu Argentine Buenos Airesu, je zanimivo ori-meriati ta mesec izdano okrožnico papeža Janeza Pavla II. “Redemptor hominis”. Papež postavlja v svoji o-kvožniei v središče modernega sveta in človekovega življenja Kristusa in človeka v luči Odrešenja, odločno zavrača sodobne politične in gospodarske sisteme, ki vidijo ves smoter v materialnem, puščajo pa ob strani duhovno, ki je del človeške narave same.
“Človek ne more postati suženj reči, suženj gospodarskega sistema, suženj produkcije,” pravi sv. oče.
Sv. oče zavrača potrošniško družbo, ki seje in pospešuje materializem in zaostruje v svetu nasprotje med bogatimi in revnimi. Potrošniška miselnost ustvarja v razlitih družbah preobilje dobrin, ko v ostalem svetu, vsaj i* njegovem velikem delu. manjka najpotrebnejšega in ljudje umirajo od pomanjkanja.
človek more biti resnično zadovoljen le, če ima najpotrebnejše za svoje telo in tudi vse potrebno za življenje svojega duha. Duhovno usmerjen človek lažje prenaša telesno pomanjkanje in stiske. Priča za to so krščanski puščavniki. Šli so v puščavo, da bi jih ne motila okolica, da bi se v samoti in odrezanosti od sveta posvetili izključno duhovnemu življenju.
Zaporniki v nacističnih ter komunističnih koncentracijskih taboriščih, ki so bili duhovno trdni’ uverierii v
NEW YORK, N.Y. — V zraku je pomlad in po daljšem času je zopet enkrat sijalo sonce in vabilo Newyorcane, da gredo v slovensko cerkev in po opravilu v cerkvi k slovenski prosvetni uri. Cerkev je bila polna in po maši se je napolnila tudi dvorana. Tudi pri osmi maši je bilo toliko Slovencev, da je bila maša slovenska. Naš župnik se ravna po pravilu, da je osma maša dudi slovenska, ker je naša cerkev pač slovenska cerkev, in bere mašo v angleščini le, če je; pri maši. več Angležev kakor pa Slovencev — seveda pravih Angležev, ne takih, ki to hočejo postati že v prvi ali pa drugi generaciji. Pravijo, da je vseeno, v katerem jeziku se maša bere. Jaz pa trdim, da ni! In z menoj trdijo to tudi zavedni Slovenci v New Yorku. Bog nam je dal svoj jezik. Ko je Vatikanski koncil odločil, naj se maše berejo v narodnih jezikih, je dal to pravico tudi Slovencem. Naši ljudje samo zato hodijo, oziroma se vozijo v cerkev sv. Cirila, ker je v njej maša slovenska, pridiga slove nska. petje slovensko. Ko'tega ne bo več, tudi cerkve sv. Cirila ne bo.
Za začetek je naš pridni ženski zbor pod vodstvom organista Kostanj skega zapel pesmi Kje so tiste stezice, Doli v kraju” in “Oj hišica očetova”. Ta zbor je res priden. Poleg vaj za našo uro, ima tudi vaje za petje v cerkvi. Hvala, dekleta, le tako naprej!
Fantje se kljub naporom Nej-četa Zupana niso toliko žrtvovali, da bi prišli skupaj vsaj k eni vaji in se naučili nekaj pesmi. Fantje, na Gorenjskem smo rekli “Brez mu j e se še čevelj ne obuje!” Malo “muje” boste morali pokazati!
Za njimi so nastopili Klesini. Marko in Doroteja sta deklamirala pesem “Polžek gre prezimovat”, oče Karl in hči Helena sta pa na harmoniki in klarinetu zaigrala nekaj krajših komadov.
Del ure smo posvetili velikanu, največjemu pesniku Prešernu. Letos bo 130 let, odkar je umrl. V uvodu smo zvedeli, da se je rodil na Vrbi leta 1800 in umrl v Kranju 1849. Še pred njim je dal Prešernov rod Slovencem 19 duhovnikov, 5 uradnikov, 4 odvetnike in 3 oficirje. Eden med njimi — Janez Krstnik Prešeren (1655-1704) — je imel tri doktorate in je bil ljubljanski prošt. In kdo je bil med njegovimi najbolj slavnimi nasledniki? Verjetno ljubljanski nadškof Anton Vovk, ki se je rodil v isti hiši in je bil Prešeren njegov prastari stric.
Simon Kregar je recitiral pesem “Hčere svet”, Marjanca Prelogova pesem “Nezakonska mati” in Tone Jenko “Učenca”.
Drugi del sporeda je začel Nejče Zupan, ki je na klavirju dovršeno in s strokovnjaško sposobnostjo zaigral Chopinovo Minute Waltz”.
Za njim sta Andrej Zupančič in sestra Inge v dvospevu ljubko in korajžno zapela “Bog je ustvaril zemljico” in njuna mama Marinka pesem “Ledene rože”. Vse tri je spremljal organist Kostanjški.'
krije
in eden za oba na mizi kruh in eden blagi duh prebelih rjuh
in ena luč, ki iz zibelke sije ...
Bila sem kakor čist in trd kristal
in v dihu tvojem sem se raztopila, bila sem gruda, ki še ni rodila in v soncu tvojem sem pognala kal...
Tina in Peter! Vso srečo vama želim za vse naše prosvetarje!
Za konec smo slišali reportažo iz naše preteklosti ob stoletnici smrti postiljona Charlija Darkeya Parkhursta, ki je bil ženska, kakor so ugotovili šele po njeni smrti.
Ker je tretjo nedeljo v aprilu Velika noč, bo naša prihodnja ura četrto nedeljo, to je na Belo nedeljo.
Dr. Zdravko Kalan
Koncert verske glasbe
CHICAGO, lil. — V cerkvi sv. Jurija — St. George na jugovzhodu mesta Chitaga (96 St. & Ewing Ave.), bo na Cvetno nedeljo, 8. aprila 1979, ob 4. (štirih) popoldne “Koncert verske glasbe”.
Prirejata ga Jurjev cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Fr. Ven-delin Špendov, of m, in Folk-Group, ki jo vodi glasbeno-nadarjena Lorraine Gornik.
Kot gost bo nastopila znana m e z z o s o p r a n i s tka Marija Kranj c-Fischinger. Program bo obsegal slovensko in mednarodno versko glasbo. — Ljubitelje verske glasbe vabimo k udeležbi.
S.
Ob 102, letu življenja in 80-leinici duhovništva dr, Jožeta Demšarja
nnfiniii


CLEVELAND, O. — Ne bi bilo prav, če bi šla zdomska Slovenija mimo posebnega jubileja ki ga je obhajal sredi tega meseca prof. dr. Jože Demšar, najstarejši slovenski duhovnik odn eden izmed najstarejših Sloven cev spjoh. Matična kakor tud zamejska Slovenija se je slavljenca spomnila na res izredne lep način, toda o tem kaj ve< prihodnjič. Danes podajamo svo jim bralkam in bralcem same nekaj osebnih podatkov iz prve dobe slavljenčevega tako boga tega življenja. Podatki so vzet iz slavnostne številke “Sent petrskega zvona”, tj. župnijske ga oznanila cerkve sv. Petra \ Ljubljani, ki je najstarejša ljubljanska župnija, katere gosto ljubje uživa jubilant že 65 let.
Prof. dr. Jože Demšar se je rodil 12. marca 1877 v Škofj Loki v družini krojača Anton: in Marije, roj. Koblar. V duhov nika je bil posvečen 22. julij: 1899 v Ljubljani. Je najstarejš slovenski duhovnik, eden naj starejših Slovencev, hkrati p: ima svetovni rekord, ker v o-semdesetih letih duhovništva ni ti en sam dan ni opustil maše Je kot trden hrast, ki kljubuj: vsem viharjem. V šentpetersk župniji živi in deluje že od letr 1914. Današnja slovesnost (pr: Sv. Petru v Lj., H. marca 1979
,T	v	Op. pisca) je izraz hvaležnost'
Novoporocencema fini m Pe- .	, / T .	. ,	. ,
T .	„ __	... ;za lep duhovniški zgled, za skrb-
tru Jenko ie S. Kregar reciti- ^	.	° . ,
no oznanjevanje Kristusovega
ljubezni in dobrote
in za nenehno delo v spovedni
pravilnost svojih stališč, predani smotrom, ki so jih pripeljali v telesno in duhovno stisko, so vse pomanjkanje j^ ^^oGradSkoW pesem. m nasilje prenašali veliko lažje od onih, ki so vedno i™-(“Dvogovor” ki sestoji iz dveh evange -ia sili samo na svojo nesrečo, pa svoj nrazen želodec... ! mf Navaiam'Drvo kitico iz'in za nen€
V stiski, v zaporih, v mukah ljudip spoznajo, kako |^ake 6smi; da mogei vsak- ?!' £° se B°flb ^hujemo časno, kako mmljivo je vse tvarno.pn iščejo y neminlii-!do videti lepoto pesmi in njenih Jahtnega duhovnika, vo, v neučimum v nesmrtno, verni nudje, ki so morda'misli uozabili na Boe;a. se tedaj vrnej'o k Niemu, naidejo Vi
Njem tolažbo in moč. Spoznanje božje ljubezni daje člo- £na ie streha zdaj, ki naju
tudi
prosimo
za nove duhovniške pokli-
i
Slavljenec o sebi
Življenjske zgodbe so vedno zanimive. Mnogo je ljudi, ki najrajši bero življenjepise velikih ljudi. Posebno med mladino jih je veliko takih. Ni dvoma, da zanima večino, če že ne kar vse naše bralke in bralce, kar nam ve povedati jubilant Demšarjeve vrste. Današnji šentpetrski župnik Melhior Golob ga je naprosil, da bi za župnijsko oznanilo napisal kaj iz svojega življenja. Jubilant se je branil, češ, saj ni bilo v mojem življenju ničesar, kar zi zaslužilo posebno pozornost. Kljub temu pa je napisal nekaj, kakor piše, “iz hvaležnosti do našega župnika, ki mi je ob koncu mojega življenja zelo dober.” Sicer pa berite:
Osnove znanja mi je dala šti-rirazredna ljudska šola v Škofji Loki. Skupne šolske maše ob nedeljah tedaj še ni bilo. Prav rad pa sem ob nedeljah hodiil k maši. Srečnega sem se čutil, če sem ob večjih praznikih mogel biti bliže oltarju, da sem videl slovesni mašni obred z več duhov niki. Že kot osnovnošolski otrok šem čutil blagodejen vpliv nedeljske maše na življenje.
V gimnazijo sem hodil v lyjub-Ijani. Le eno gimnazijo je imela takrat Ljubljana. Veliko častitljivo gimnazijsko poslopje je bito na prostoru, kjer je sedaj živilski trg. Ves obširni trg pred gimnazijo je bil prazen. Proti koncu prejšnjega stoletja so postavili na tem trgu Vodnikov spomenik. Na Velikonočno nedeljo 1. 1895 je bil v Ljubljani in okolici močan potres. Po Veliki noči smo tisto šolsko leto imeli redno šolo le osmošolci od srede maja do srede julija. V drugi polovici julija smo imeli maturo.
Težke trenutke doživljajo nekateri, ko se odločajo za bodoči poklic. Žrtve, katere komu naloži njegov poklic, dajejo poklicnemu 'delu obilen blagoslov. Od mene moj vstop v semenišče ni zahteval žrtev. Moja majhna postava ni nikogar z močnejšimi čustvi navezo vala name. Srečnega sem se počutil, ko so se po mojem vstopu v semenišče za menoj zaprla semeniška vrata.
Po moji novi maši 1. 1899 je škof Jeglič prve duhovnike poslal na Dunaj, da bi se na univerzi pripravili za profesorje na njegovi gimnaziji. Odšli so na Dunaj trije novomašniki, moji sošolci in Janez Gnidovec, poznejši škof v Skoplju, takrat že tri leta kaplan. Jaz sem šel za kaplana v Kočevje, tedaj nemško mesto. Premog v bližini Kočevja so kopali povečini slovenski delavci. Večkrat sem bil v njihovem naselju. 'Med njimi sem mislil na sociologa dr. Kreka. Pri predavanjih iz filozofije je govoril tudi o socialnih vprašanjih. Sam je osebno posegal v reševanje delavskega vprašanja. Pomagal je delavcem priti do primernih stanovanj. S kočevskimi delavci smo imeli kdaj sestanke z versko vsebino. V cerkvi tedaj ni bilo slovenskih govorov. Kočevski meščani so se imeli za zelo napredne. Pri knjigah sem se tudi jaz mudil, kolikor sem mogel. Pripravljal sem se na doktorat iz teologije. Za takšen doktorat so bili tedaj predpisani štirje izpiti in ob koncu izpitov znanstvena razprava.
Promoviran sem bil za doktorja teologije 1. 1905. Promocijo je izvršil v dvorani dunajske univerze rektor. Poleg mene je bil promoviran še en ipoljski duhovnik. V nagovoru je rektor povedal::	“Malokdo ima tak
vpliv na duše kakor duhovnik. Upam, da bosta naša nova doktorja svoji vpliv uporabljala v srečo ljudi.” (Šentpetrski zvnn, X/4. Ljubljana 11. marca 1979.)
J. S.
Ob Lilijini uprizoritvi K. Mauserjevega “Kaplana Klemena”
Vsi, ki jim je pri srcu slovenska kultura med nami v izseljenstvu, so bili na Vso moč veseli, ko so zvedeli da bo clevelandsko Dramatsko društvo Lilija podal za uvod v svoj letošnji visoki življenjski jubilej gledališki igro rajnkega pisatelja Karla Mauser j a “Kaplan Klemen”. Vse predolga se jim je že namreč zdela pavza od zadnje večje umetniško pomembne Lilij ine uprizoritve. Edino slovensko kulturno društvo v Clevelandu, ki danes še smotrno goji med nami gledališko umetnost, je namreč “Lilija”. Loteval se nas je namreč strah, da je slovensko gledališče med nami na umiranju. Pa je nedeljska uprizoritev “Kaplana Klemena” pokazala, da temu ni tako. Trdijo, da sta slovenska igra in slovenska pesem tisti,-ki se bosta med nami na tujem najdlje ohranili.
Prvo, kar je clevelandsko slovensko gledališko publiko močno razveselilo v zvezi z nedeljsko Lilij ino gledališko predstavo na odru Slovenskega doma na Holmes aveniji, je bilo to, da so v njej razen treh nastopile v glavnem samo mlade moči, ki so vse, nekatere v še prav po-
sebni meri, pokazale svoje igralske sposobnosti in celo talente. To pa je tisto, kar nam daje upanje, da bo slovenska odrska umetnost med nami še živela in se razvijala ter vzpenjala v nove vrhove.
Mauserjev “Kaplan Klemen” je vsekakor qelo za poklicne igralce zahtevno odrsko delo, kaj šele za amatersko gledališko družino, kakor’je Lilijina, katera se gledališko udejstvuje samo iz idealizma, iz ljubezni, da ta lepa zvrst naše kulture med nami ne umre. Po tako uspelo podani igri, kakor je bila nedeljska Mauser jeva drama “Kaplan Klemen”, se človek čudi, česa vsega so sposobni ti naši mladi fantje in možje, dekleta in žene, rojeni že vsi na tujem, daleč od rodne domovine svojih staršev.
V igri kakor že prej v povesti “Kaplan Klemeh” je pisatelj Karel Mauser podal podobo mladega duhov nika-idealista, njegovo dušno-pastirsko delo v tako imenovanem ljubljanskem predmestju “Sibirija”, katero spada pod župnijo sv. Janeza Krstnika v Trnovem. “Sibirija” je nastala v času po prvi svetovni vojni.
Zanimivo je, da pisatelj Karel Mauser sam tega svojega dela ni visoko cenil, zato pa so ga mnogi drugi cenili zelo visoko, nekateri celo za njegovo naj-, lepše literarno delo. Prevedeno je bilo doslej v dva velika svetovna jezika, v nemščino in španščino. Kot “visoka pesem duhovniškega poslanstva” je u-vrščeno v zbirko svetovnih pisatelj e v-velikanov.
Dramatizirani “Kaplan Kle-
Naročnik se oglaša
HAEGERS BEND, 111. — Spo- takoj, ko je pisatelj na željo cle-štovani! Zopet se Vam oglašam velandske publike delo drama-s par vrsticami, da boste vedeli, tiziral. Za Clevelandom je na-da sem še živ.	študiral “Kaplana Klemena ’
Posebnih novic pri nas ni. znani slovenski koroški sloven-Led se počasi topi in potaplja |Ski duhovnik konzistorialni
na reki, ki je precej narastla, vendar struge še ni prestopila. Nevarnost obstoja v tem, če se led zajezi.
V nedeljo smo bili pri Sv. Štefanu v Chicagu. Slovenski radijski klub nam je pripravil zelo dobro kosilo. Oglasil sem se tudi pri prijateljih. V pogovoru
smo prišli tudi na Ameriško Do- igralci so ‘'Kaplana Klemena
svetnik rojak Vinko Zaletel, ki upravlja župnijo Vogrče v Podjuni, ki je bil v Mauserjevih bo-goslovskih letih kaplan v ljubljanskem Trnovem in ki j® Mauser ju in njegovim bogos lovskim tovarišem pri njihovem karitativnem delu v “Sibiriji" bil v veliko pomoč. Zaletelov”
Drevesne farme
SPOKANE, Wash. — Na seve-ro-zahodu ZDA je preko 2,500,-000 akrov drevesnih farm.
movino. Dejal sem, vidite, kako ljudje vedno jamrajo po četrti in peti tedenski izdaji. Ali ne bi bilo pametno dati v list vprašanje, koliko več so voljni plačati, pet ali deset dolarjev? Tudi jaz sem pripravljen pridejati deset dolarjev, če bi Ameriška Domovina spet izhajala po petkrat na teden, kot preje toliko let! O-glasil se je prijatelj in dejal, da bi tudi on prav rad to storil. Nato smo računali, koliko bi pri Domovini dobili od vsake na-
podali vsaj na štirih slovenskih koroških odrih ter tako mnog0 pripomogli k ohranitvi slovenske kulturne zavesti med našimi koroškimi brati in sestrami’ Dalje vem, da je bil podan “Kaplan Klemen” po zaslugi Vinka Zaletela tudi po nekaterih odrih tistega dela Slovenskega primorja in Goriške, ki so ostah po zadnji svetovni vojni pod Italijo. Žal pa, da ne vem v čiga^ režiji.
Ker je nedeljska Cleveland'
ročnine, in koliko dobijo v Ti- js}ca Lilijina uprizoritev “Kapla
skovni sklad in za Božič.
Slabo primero pa je dal E. B. Saj ima samo ena nedeljska izdaja Chicago Tribune več papirja, kot ga ima Ameriška Domovina celega pol leta! Poleg je T.V. program in nakupovalni, kuponi najmanj za en dolar, katere vsaka družina lahko porabi.
Tone Gorjanski
Proga skozi tri države
Savdska Arabija, Sirija in Irak so se dogovorili, da vnovič zgrade železniško progo, ki naj bi povezovala te tri srednje-vzhodne države. Kot je izjavil' savdski minister za komunikacije Husein Mansuri, bi za gradnjo proge, dolge 1300 kilometrov, potrebovali milijardo dolarjev ter 7 do 9 let časa.
Stara ozkotirna proga je bila zgrajena pod otomanskim imperijem in je prek Istanbula in Ankare povezovala e v r o p s ke države s svetimi mesti v Savdski Arabiji. Med prvo svetov-
na Klemena” tako lepo uspeD’ bi bilo zelo škoda, če ga “Lilija” ne bi v Clevelandu še enkrih ponovila, najbolje v Slovenske1*1 narodnem domu na St. Glairj11’ sicer pa šla z njim gostovat slovenskih naselbinah v ZD^ kakor tudi v Kanadi, kjer je t° količkaj mogoče.
Clevelandska gledališka p0^ lika je z nedeljsko uprizoritvi]0 “Kaplana Klemena” zelo zad°' voljna. “Liliji” iskreno čestih* k temu lepemu uspehu; prilV posebej pa še njenim igralce*11’ najbolj pa njenemu režiserju Srečku Gaserju, kakor seveda tudi vsem drugim, ki so ji k i_e' mu uspehu kakor koli drug3*’1'’ pomagali.
Med publiko smo opazili tud1 vrsto tukajšnjih in okoliških sly venskih duhovnikov in vrS*0 kulturnih delavcev in del°v^' zlasti pa še go. Marijo Maus°r’ soprogo pisatelja Karla Mause* ja, in njene hčere. Prav poseh
elike#
no
___ pa smo bili veseli ve števila mladine, ki je navduše*11
no vojno so progo uničili arabski uporniki, ki jim je pomagal spremljala dogajanja na odri*-legendarni Lawrence Arabski.	Janez Sever
'	mrnxmm ^ ^iarch 28,1979'
_ : —       1 '. • ’	•
KANADSKA DOMvVlNA
'g. Trevor
DOM LIP4I
TORONTO, Ont. — Ob koncu vsakega poslovnega leta društva in podjetja sklepajo račune in predlože poročila o opravljenem delu.
Eno takih društev je Dom Lipa uradno priznana in registrirana ustanova pri ontarijski vladi. Pripravljalni odbor te ustanove pripravlja temelje slovenskemu starostnemu domu. Skupno s člani in podporniki Doma zbirajo sredstva in študirajo ideje in načrte za skorajšnjo u~ resničitev te nadvse potrebne človečanske zadeve. Čas prinaša probleme staranja. Socialni in gospodarski sistem današnje družbe izključuje starejši rod iz aktivnega pozitivnega življenja in prepušča rešitev problema starostnosti zasebnikom in dobrodelnim ustanovam.
Zadnja leta pa državna vlada po ministrstvu za socialno skrbstvo v večji meri prevzema od' govornost za graditev in oskrbovanje domov in zavetišč za o-starele.
Človek je več kot številka in statistika. Z leti postaja občutljiv in rahel. Vrača se s širokega polja svojega udejstvovanja, kjer so izgorevale njegove moči in zdravje v skrbi za vsakdanji kruh in streho nad glavo, kjer je razdajal sadove svojih rok družini, otrokom in družbi, iz katere izhaja, ter več ali manj shranjeval za brezplodne dni.
Samega, brez družine, prostega sredi sveta, je vodilo življenje preko nemirnih valov na drugo stran k zatonu, kjer se mnogi znajdejo nepripravljeni. A življenje je treba živeti do konca dostojanstveno in častno, kakor nam ga je odmeril Stvarnik...
Mnogim je dano uživati ljubezen "in družinsko srečo, dostikrat povezano z žrtvami in odpovedjo. Otroci so prišli in odšli. Mladost je utonila v preteklost, čas delovnih dni je minil. in od daleč, komaj zaznavno, odmeva še v spominu srebrno čista prosta pesem nekdanjih sončnih časov .. . Človek, osa-niel na stara leta, išče in potrebuje domače besede, toplega stiska prijateljeve ali znančeve roke... Navadno so državni zavodi mrzla bivališča. Človečanski element tam silno trpi. Zato država širokogrudno podpira sleherno zamisel zasebnih narodnostnih domov za ostarele.
V takih domovih prebivajo večinoma ljudje istega porekla, govore isti skupni jezik in žive iz enake skupne tradicije, običa-Jov in navad.
Na stara leta Bog glasneje trka na vrata. .. Zato v zasebnih domovih tudi v verskem smislu veje dobrodejni duh in blago vpliva na stanovalce.
Za mnoge slovenske rojake v Kanadi je življenje dospelo in Prihaja do tega praga, vhoda v čas upokojitve, dneve počitka in prostih ur, v dobo spominov in pogovorov s prijatelji istih Poznih let ter srečanja s Stvarnikom.
Zato je ideja Doma Lipa tako živa med nami. Vedno močnej-ša je želja po lastnem skupnem življenjskem pristanu, odmak-rrjenem iz vsakdanjega šuma in hrupa.
Redni letni občni zbori potr-.1 ujejo to gibanje. Letošnji občni vriskal!
cerkveni i
zbora je bil postavljen g.;Dušan Klemenčič, ki je v nadaljnjem prebral zapisnik lanskega občnega zbora. Sledila so poročila odbornikov in predsednika, ki jih je občni zbor soglasno sprejel. Iz poročil razvidimo, da je v lanskem poslovnem letu pripravljalni odbor dovršil mnogo notranjega dela ter stalno snoval temelje bodoči stavbi, bodisi na finančni ali socialni podlagi-
Po poročilih je g. Franc Arhar predlagal razrešnico sedanjemu odboru. Člani so potem na podlagi kondidatne liste iz-yolili šest novih odbornikov. Celotni odbor za leto 1979 sestavljajo sedaj:	Peter Čekuta
(predsednik), Viktor Trček (podpredsednik), tajnica Cveta Arhar, blagajnik Dušan Klemenčič, odbornik gradbenega odseka Albin Blatnik, odbornik za finance Peter Pavlin, odbor-
ker imamo zanj že podlago in nekaj let izkušenj ter zaupanja slovenskih rojakov. V novem letu moramo ontarijski vladi predložiti statistično in socialno poročilo o slovenskem življu, da v primeru nakupa zemlje ali primerne stavbe dobimo državno posojilo.
Po končanem uradnem programu je sledil prijateljski razgovor ob čaju in pecivu.
Za informacije pišite na:/
Ga. Cveta Arhar 215 Shaughnessy Blvd. Willowdale, Ont.
M2J 1J9
spreje-
Članarino in darove majo vsi odborniki.
Anica Resnik
Snowmobile tekme STZ
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 11. marca, so se vršile “snowmobile” tekme na lovski farmi
.. V1 ,	T .	-r, i •- j v Rancroftu. Veliko snega ka-
n,k za članstvo Lojze Babic, od- kor tudi nizka tem tllra sla
bormca za informacije Anica ,lUdila za ,a dog(xiek kar dobre
vedati, da ni reke, da naj greml Prezeboval se‘m, se skušal o-na jug-	greti vse dotlej, da je vstala ju-
Moj Bog, če je kompas napa- tranja zora. cen, potem sem pač zašel. Vča- 7. oktober se je porodil s pol sih me je kar zagrabilo in sem čevljem snega. Ledeno mrzel ve-težko dihal. Nekje na hribu je ter je gnal snežinke čez pokra-tulil volk.	jino. Pustil sem nahrbtnik sredi
Vedel sem, da se bo moja uso-j ceste in vzel le puško s seboj, da odločila danes, zato se mi jel Prehodil sem vsaj še 12 km ti-prikazal privid. Obrnil sem se sto jutro, da sem prišel do starih na jug in samo na jug. Gozd je drvarskih kolib. Bile so odprte, bil strašen.	niti zrna ni ostalo v njih, da bi
Debelo, poledenelo drevje je ga dal med zobe, le miši so se ležalo podrto drugo čez drugo, podile po tleh, a na eni baraki O Bog, tu je moral biti pred leti je pisalo čisto razločno: “Fushi-strašanski vihar. Hurricane, sem mi Hilton’”. Bi me kdo videl, če pomislil, tako daleč na severu, bi zakuril barako za signal. V Plazil sem se pod debli, po deb- tem viharju pač ne bo niko-ih, med šibovjem, katero se je gar zunaj, razraslo med drevjem. -	' Okrog poldne sem zagledal
Naprej, naprej, allez, allez.. .1 mali tovornjak, kateri se je po-Gozd je bil kakor po kanona- časi premikal proti meni. di nemške “Wehrmacht”. šlo
in Cassey sta se mi [v Smarju-Sapr Barbara Dolin* lepo predstavila.	J šek;	1
Nista verjela, kar sem jima [v Tržiču: Ivana Majeršič. povedal in le počasi dojemala j mojo zgodbo. Potem je šlo hitro.)
Na “Air bazi” so se poskrili.
Freda Rinkerja ni bilo nikjer, nekdo mi je vzel puško, ko sem | se opotekel proti poslopju.
Pivo Red Cap se je res pri-1 leglo, znašel sem se v bolnici, da preide “shock”.
Iskali so me, žena je alarmi- j rala policijo 2. oktobra zvečer, j ker je Air baza odgovarjala, da j me ni tam. Ko so pa našli avto,
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
“Stop, stop!” sem zakričal, sicer bi šel kar mimo. Dva lovca,
Resnik in odborniki Franc Ar har, Franc Kus, Viktor Novak in Janez Slana, ml.
Občni zbor določi 10 dolarjev za letno članarino. Lojze Babič odbornik za članstvo, ob tej priliki vabi k sodelovanju vse navzoče, posebno gospe, ki znajo odbirati vrata src, da bo Dom Lipa skoraj postal resničnost.
V bodočnosti so potrebne velikopotezne akcije, da pritegnejo k ideji Doma Lipa mnogo novega članstva po vseh slovenskih naselbinah v Kanadi, zlasti pa v Ontariu, in s tem povečajo finančne zmožnosti. Začeto delo bomo vestno nadaljevali,
pogoje.
Proga je bila dolga 8 milj po gozdnih poteh in na splošno odprtem terenu. Temu primerno so se obnesli predvsem dirkalni motorji. Obe prvi mesti so dobili Jamaha motorji, temu so sledili Skidoo.
Rezultati:
1. F. Dejak in
F.	Steblaj	7.15	min.
3.	D.	Samec	8.15	”
4.	M.	Samec	8.18	”
5.	S.	Kričaj	9.20	”
Vsem tekmovalcem prisrčne čestitke!	STZ
Iz lovske torbe
je zelo počasi. Nepremočljiva o-bleka je bila vsa raztrgana, pazil sem, ko sem spodrsnil ob ledenih hlodih, da si ne polomim nog. Allez, allez sud.
Slišal sem strel, ali je zares?
Oddal sem tri strele. Nihče ni streljal v odgovor. Mogoče sem slišal glasove, mogoče je lajala
lisica? Streljal sem še na jere-l Nova delovna mesta bico, a nihče m ustrelil nazaj, y JdrjiJ
Prepričan sem bil, da je moja y Idriji so odprli novo pro-zena alarmira a policijo, razen | iZVodno dvorano tovarne kolek-
ODPRTO 1-5 V NEDELJO EUCLID-BEVERLY HELLS POL RANČ- PRODAJA LASTNIK
Na 24391 Effingham pri Sherwood nad Euclid, podeželsko niso vedeli, na katerem jezeru j okolje — 3 ali 4 spalnice, družin-sem-	j ska soba s kaminom v kotus
Prekleta pozabljivost člove- jstrop z gredjo, bar v razvedril-^ka.	I niči, 2 kopalnici, garaža za 2
Fox reko sem preplaval že j avtra, na % akru. $69,900. Kli-drugi večer, očitno me je kom-|čite 953-0786 ali 531-9554,
pas vodil daleč na zapad, skoraj do Kabinakagami reke, ko sem odkril pot, Fushimi Road.
A kdo si bil ti prvi pionir kanadskega gozda, ki si mi dal pogum in smer pohoda v sanjah. Da poznam te sedaj, še
(37-39)
FOB RENT
4 Rooms Upstairs,
krat bi te spoznal, Ti si Klid-St. Christine's area, davnega Radissona.
Borut
children. Heat and garage included. $175.00 per month. Call after 6 p.m. 531-8263.
(37-38)
v Celju: Alojz Pečenko; na Rakeku: Magdalena Sraj (Tajnikova mama iz Bloške planote) in Aleks Domicelj;
'Ut!«
ce zame.	jev, ki g0 bili pre- zap0Sieni v
Mnogo brusnic je bilo na po- tamkajšnjem rudniku živega ledenelem mahu, ko sem se pla- srebra zil med drevjem. Videl sem
III.
Ujetnik Teepec jezera
Fox reka, Fox reka ...
Jutro 5. oktobra je bilo mrzlo in mokro. Nataknil sem mokro obleko in zopet hodil, da se se-grejem. Čez greben, ob črnem močvirju poplavljenega smrekovega gozda in preko podrtega drevja. Siva sova je strmela vame z drevja, na drugi strani pa je kukal izpod suhe veje fisher in me tiho spraševal: “Kdo si: ti, ki se drzneš motiti to divjino?”
Streljal sem le, če sem potreboval hrano, vedno sem zagledal novo jerebico, če nisem imel več jesti. Ko sem koračil preko močvirja, sem zaslišal avijon, bil je nizko nad drevjem, mogoče 500 jardov vzhodno. Mogoče me išče, mogoče pa mora nizko leteti zaradi oblakov. Breza je rasla za menoj, zato sem mrzlič-,, no zakuril ogenj. Ko se je z letalom obrnil, sem dodajal mokre smrekove veje, da se je kadilo, a zaman. Letalo je pribr-nelo nazaj in izginilo, ne da bi! me opazilo. Dež se je malo usta--vil, tako da sem se malo posušili in pogrel pri ognju. Težko je šlo ob potoku. Zopet sem zašel v močvirje, celi smrekovi gozdovi so bili poplavljeni, tam nekje so čofotali bobri. Hodil sem in žvečil jerebice in listje in počasi rinil naprej. Še čez ta greben, pa spet čez močvirje, pa v goščavo in zopet med cedre.
Opoldne sem prišel do reke. Fox River? že sem vesel za-Končno le Fox reka!
zbor 18. februarja v cerxveni |j^ega je bj}a okrog 60 čevljev dvorani Brezmadežne je zbral ;široka, podobna zadnji, katero okrog sto članov in prijateljev jsem preplaval, študiral sem oma Lipa, med katerimi so bi- ; raztrgano in mokro specialko in * Vnavz°či čč. gg. Janez Kopač, |pompas, Ali me je indijanska °že časi... čč. Marijine sestre ! kletev začarala, da bom za ved-New Toronta, notar dr. Karl jno. ostai jetnik Teepee jezera? "Ipavec in drugi pomembni ' člani slovenske torontske skup-
nosti.
Voda je tekla v napačno smer. bil sem zares zgubljen. Verjetno sem zopet prišel nazaj k isti
Program občnega zbora je ob-	iier sem šel preveč zapad-
■Segal registracijo članov in go- jno Vsekakor me kompas vleče Hov, pozdrav in molitev. Za | preveč zapadno, ali pa sem veli-2apisnikarja letošnjega občnegak0 mpj na yzhodm
Kje si Frank? Bil sem potrt-a ne poražen., Dunc spiramus, speramus, — so rekli stari Rimljani. Poznam svojo prednost v gozdu, zato sena vedel, da to ni konec. V gverilski vojni smo preživljali vse težke čase in vedno se je našla rešitev. Ne o-bupati, samo paziti je treba bolj.
Kmalu, ko sem prekoračil potok, sem taboril ob vznožju rumenih topolovih dreves. Veliko brusnic je raslo po zelenem mahu, nova dieta me je zelo poživila. Zunaj je dež utihnil, stene šotora so bile težke, vedel in čutil sem, da je snežilo. Kaj temu, nov dan bo napočil, težje bo šlo naprej. Če moj mali kompas. ne kaže prav, potem bo težko dalje v tem mrazu, ker imam vse mo -kro, a tudi mokra spalna vreča je boljša kot nič.
Življenje je še vedno tako lepo.
Mislil sem na zlatoroga in vile, na bajko izza triglavskega skalovia, ko sem moral zaspati^ da sem sanjal.
Izza smreke, katera je rasla pred šotorom, je stopil mož z usnjatim klobukom > na glavi, ves oblečen v usnje in obut v mokasine. S svojo staro puško muzzleloader” je odgrnil šotor, čisto razločno sem ga videl v o-braz, poln potez, trdega življenja, dolgi sivi lasje so mu padali na rame.
“Allez sud, garcon, allez sud!”
. .Pas Reviere, allez, allez.
Vzdignil je roko v pozdrav, “Aux revoir” in izginil za smreko, da se je sesulo nešteto dežnih kapelj.
Zbudil sem se in strmel, zdelo se mi je, da sem še videl padati kaplje raz smreke. Delal se je že nov dan, 6. oktober.
Tako sem verjel v privid, da sem iskal sledi. Samo stopinje velikega moosa so se poznale v mahu, tisti “coureur de bois” pa je bil le privid.
Kaj to pomeni po francosko? Allez sud, pojdi na jug, reke ni
moosa, ki je skočil čez podrto I drevo in izginil v grmadi podrtega lesa. Preplazil sem veliko kilometrov, a močvirja z razmetanim drevjem ni bilo ne končaj ne kraja.
Naprej ...
Šotora ne morem postaviti v| tej vodi, nekje mora biti suho
Večji del za ZDA
Največja slovenska tovarna smuči in smučarske opreme E-ian je lani pustila v obrat tovarno v Brnici na južnem Koroškem. Večji del v tej tovarni izdelanih smuči je namenjenih trgu v ZDA. Elan ima tovarno tudi na Švedskem. Letos ima v
mesln. Samo še malo, tam, kjei j načrtu izdelavo skupno 360,000 so rumeni topoli. Veter je pri-j smuči, prihodnje leto pa bi to nesel sneg, orientiral sem se pol rad povečal kar na 800,000 in posvojili stopinjah. Nebo je začelo ‘ temneti, noč bo vsak čas tu, sem pomislil. Roka je otipala štor,
izpod snega sem čutil, da je( MacLeen piše novo knjigo ravno odrezan. Pozagan je, sem Nekdanji vodja britanske vo-
stal tako tretji največji izdelovalec smuči na svetu.
pomislil. Potem zopet drugi štor. Nekdo je žagal tu, ljudje so bili. Kako so prinesli sem težke mo-torke? S helikopterjem? Mogoče so bili ognjegasei. Ali pa sem pri cesti?
Kaj pa Fox River? “Pas riviere,” je dejal privid.
Začutil sem z nogo sledi težkega “skider-ja”, katerega imajo drvarji, da vlačijo les.
Šel sem' na kolena in otipal, da čisto zares, težka mašinerija je bila tu. Sledi so me privedle na staro obraslo poseko, iz katere se je vila gozdna pot, ki me je zopet vodila na gramozno cesto.
Cesta!
Ali je mogoče, velika z gramozom krita cesta.
Fushimi Road!
Saj je vseeno, tudi če vodi drugam, nekje na koncu pota so ljudje. Usedel sem se na pesek in zahvalil Boga. Počutil sem se, da lahko naredim še 50 milj, če je treba, po cesti, čisto gotovo pa do “Highwayja”.
Storil sem vsaj še 5 km, čez odplavljene cevi, predno sem postavil šotor v gramozni jami, da se umaknem strupeno mrzlemu vetru.
Nekaj sledi je bilo na poti: avtomobil je moral biti tu še -pred nočjo, jutro mi gotovo prinese rešitev. Spalna vreča je zmrznila od zunaj, kakor tudi šotor in obleka, nikakor si nisem mogel
jaške misije pri Titovem glavnem štabu tekom druge svetovne vojne je že pred leti napisal o svojih skušnjah, doživetjih in spominih knjigo. Sedaj to dopolnjuje z novimi podatki in obširnejšim splošnim opisom zgodovine, kulture in gospodarstva Jugoslavije. Verjetno bo nova knjiga prav tako naklonjena sedanjemu komunističnemu reži-' mu. kot je bilo vse, kar je Mac-Lean doslej o tem pisal.
Redni oddelki univerz v Kopru
Univerzi v Ljubljani in Mariboru vzdržujeta v Kopru nekatere svoje redne oddelke. Tem se je pridružil jeseni oddelek pravne fakultete v Ljubljani Število rednih slušateljev na u-niverzitetnih oddelkih v Kopru je preseglo 600, poleg njih pa'je še okoli 200 izrednih, ki posvečajo študiju le del svojega prostega časa, ko so redno zaposleni.
V Sloveniji so umrli
8. marca
V Ljubljani:	Hilda Jereb, roj.
Trčič, Marija Zabojnik, roj. Kreča;
v Kranju: Vera Starc; v Postojni: Alojz Kranjc; v Notranjih Goricah: Jože U-mek.
7. marca	^
ogreti nog. Med vetrom se mi je jV Zagradcu: Gabriela Gudrih;
zdelo, da slišimimotor, potem je zatulila sirena, prvo ..blizu, potem že dalj.	'uv;
Segel sem po puško, ali zamrznjeno orožje ni hotelo dati strela za signal. Sirena je utihnila nekje na jugu, kakor je
več. Mogoče mi hoče privid po-splahnelo moje upanje.
i
v Kamniku:'Marija Klavčič; v Ivančni gorici: Doroteja Bučar;
v Ljubljani: Marija Merlak, roj.
Bevc, Marija Raj; v Mengšu: Marija Kerec; v Slivnici: Justina Brance, roj. Stante;
9.	marca
Na Martinj vrhu: Ivana Jelov-čan;
v Vnanjih goricah: Anton Slana;
v Ljubljani: Ivanka Umek, roj. Vončina, Nives Merljak, Igor. Hočevar;
v Dol. Logatcu: Katarina Novak, roj. Možina; v Piranu: Ema Tomažič; na Sladki gori: Amalija Pečo-lar;
v Kranju: Vera Starc.
10.	marca
V	Škrilah nad Igom: Janez’ Lunder (Žontov ata);
v Ljubljani: Ivan Mišvelj, Janez Kladnik, Jože Zajc;
Grižah: Marija Jemec; v Regrči vasi: Franc Kolenc;
Polzeli: Jože Flis; na Bledu: Miha Pisek; v Dravljah: Mici Degrassi; v Polju: Uršula Jerman, roj. Dimnik (Avhčeva mama!.
12.	marca	/
V	Šentpavlu: Jože P uš; v Ljubljani: Marija Čič, Ivana
Franzot, roj. Marinko, Ladislav Kham, Jana Štrukelj, Ivan Lesjak; na Vrhniki: Matjaž Mele; v Novem mestu: Franjo Bulc; v Dravljah: Franc Gorenc; v Celju: Anton Jazbinšek.
13.	marca
V	Rovinju: Ignacij Skoporc;
v Mirni na. Dolenjskem: Franjo Bulc;
v Krškem: Danica Doberšek, roj, Metelko; v Kresnicah: Terezija Kos (Mir-čeva mama); v Kopru: Ivan Umer; v Celju: Marija Ljubič, Alojzija Žugelj;
.v Polju: Jože Predalič; v Osilinci: Drago Štirn ec; v Šentvidu: Ivanka Mika, roj. Tomšič;
v Ljubljani: Franja Sintič, roj. Godina, Anica Portrato, karmeličanka sestra Marija Angela. Prodnik;
v Šmarju pri Jelšah: Ivan Pavlič;
v Dravljah: Franc Gorenc; v Kranju: Karel Zalar.
.v n
' .:	...,
14. : marca
V	Murski Soboti: Jože Lazar; v Solkanu: Bernard Kruljc;
v Ljubljani: Erla Gombač, Ivan-| ka Kozina, Karolina Pohar, | Frančiška Fajdiga;
Help Wanted
General office position avail-jabie. Must type at least 50 words per minute. Full time after June 1. Will train. Call for I appointment. 881-5158.
(37-42)
OPEN 1—5 SUN. BY OWNER EUCLID-BEVERLY HILLS SEMI RANCH
24391 Effingham off Sherwood, off Euclid. Country Setting —• 3 or 4 bedrooms, family room With corner fireplace, beamed ceiling, wet baa- in rec room, 2 baths, double attached garage, on % acre. $69,900. Call 953-0786 or 531-9554.
(37439)
V rrajem oddajo
Petsobno stanovanje zgoraj v okolici Sv. Vida. Brez otrok in živali. Kličite 391-0575.
(34-38)
LASTNIK PRODAJA
Izredno velik z aluminijem opažen bungalov med E. 185 in Neff Rd., blizu cerkve, trgovin in busa. Velika parcela 7. vrtom, predeljena klet, sončna veranda, shramba za hrano, dvojna garaža. V visokih 40-tih.. Kličite 481-7843 po 5. popoldne.
(33-38)
Stanovanje v najem,
Štirisobno stanovanje SL Clair m E. 63 St. oddajo. Kličite 432-
1323. Parkirni prostor na razpolago.
(x);
CLEANING WOMAN WANTED
Woman to clean offites, 1 day, per week in E. 55 and St. Clair area. Call 381-6677 - from 9 a.m. to 4 p.m.
Technical Metal Processing 5476 Lake C t.
(x)
help Wanted
General Housework. 4 hours per day. Steady, Teliable person. 321-8592.
(35-39)
BUILDING LOT. 2 FAMILY
Euclid, Ohio, off E. 200 St., approx. 40 x ISW'zoned 2 family. All utilities paid for. $16,500 Call M2-7.1.00
’(35-46),
•	Potovanj;* skupinska Itn
pofdinci
o Nakup ali najetje avtov
•	Vselitev sorodnikov
•	t)obija?.je sorodnikov »a obisk
•	Denarce nakaznice
•	Notarski posli in previwli
•	Oavojp.e prijave
M. L Trave! Service
11516 St. Clair Ave ‘ Cleveland, Ohio 4416» Phone 431-3500
'AME'PJ$KA DOMOTfr-A, ' .MAPCH 23, 1979
Vaclav Benes-Trebizsky:
KRALJICA DAGMAR
ZGODOVINSKI ROMAN
Draguški so rojile po glavi severne dežele, s katerih ji je prvič odgrnil neprozorni zastor oni starec, s katerim so se sešli na sokoljem lovu, drugič zopet on in tretjič oče Dobrogost. Tako mimogrede se ji je vrinila v glavo primera z njeno domovino... Tam so se vzdignili drug proti drugemu sinovi ene matere, dokler ni postlal tujec vsem poslednjega ležišča, in; v domovini ni skoro nič drugače. Saj tudi sedaj stoji oče nasproti svojim stricem. Res, nenavadne misli za dvanajst ali trinastlet-no dekličjo glavo.
Naenkrat se je oglasil v straž-nem stqlpu rog; tedaj pa ni prenehal,'Njegov glas je donel nekako ppestrašno ... Obe gospe sta prihiteli prestrašeni k oknu. Po gradu se je že razlegal tudi zvon; toda njegov kembelj je tolkel po nekolikosekundnerti premolku. Tako zvone k orožju. “Kako daleč more to biti?” “Kak dan hoda, jasna gospa!” “Da bi ti prvi pomladni grom odbil jezik, lažnjivec!” je kriknil oskrbnik nad stražnikom, ki je vedno odgovarjal svojim za-povednikom to, kar jim je bilo najprijetnejše. Tudi slaba poročila je Zakrival pod kakim plaščem.
“Ob petelinovem klicu jim lahko pogledamo na zobe!” Oskrbnik je ponosno dvignil glavo in uprl pogled v daljavo.
“Rekel sem: ob petelinovem klicu bi se nam mogli spodaj o-glasiti, — Jasna gospa, jaz sem sicer svoj posel poveril tvojim rokam... Ne bi bilo mi treba biti od danes odgovornemu Za nič .. Toda ne prenesel bi tega... Da bi imel tu kak širo-koustnež prvo besedo? — He, družina .. Na utrdbe, vsak na svoje mesto!”
Obe gospe ste se stresli po celem telesu; mogoče tudi vsled nočnega, mrzlega vetra.
“Oče je nameril meč proti lastni krvi .. Nesreča! — Sveti. Vaclav, potolaži žalostne, varuj n\as vsega hudega...”
“Kyrie elejson!” je pristavil diuhovnik Dobrogost k Dragu-šcini molitvi in ni mogel več pregovoriti besede.
“‘Kyrie elejson!” je ponovila za njim gospa Adleta z mejno gredico.
Ž ar je bil vsak trenutek jas-neji’ in krvaveji.
Ra utrdbah so se razlegali grmeči oskrbnikovi ukazi, in stoletni zvon je pozvanjal neprestano.
' !	V.
S taneč, kateremu so odprli vrata itn dali bivališča, je stal ie precej časa pri oknu in opazoval z orlovskim očesom nenavadno gibanje. Marsikateri trenutek Hi bilo čuti drugega kakor šupi in krik družine, ki je valila abrovske klade k glavni brani. Vzduh, ki je prihajal skozi vs4‘ špranje v notranje, je bil vsled ostro dišečega dima smolnatih bakelj tak, da bi se človek kmalu zadušil v njem.
Naenkrat se je starec vzravnal, s hitrim korakom zapustil sobico in odhitel po prostornem dvorišču. Živa duša se ni zmenila zanj, in če je mogoče soditi po njegovi brzi hoji, ni bila rana, ki mu je krvavela na glavi, nikakor vredna skrbi.
Nameril je naravnost proti zakotnemu stolpu. Videti je bi-In, da se je dobro spoznal v gradu. Za trenutek je postal in se z Vprašaj očim pogledom ozrl okoli sebe. Kamenita klopica pred stolpom je bila prazna.
Sluga, ki se ni nikdar ganil s tega mesta, se ni mogel ustavljati kipeči krvi, ki ga je gnala z neodoljivo močjo na utrdbe. Starec se je primaknil sedaj
nel bezgov grm in kjer je moglo opaziti bistreče oko podnevi o-kence, toda tako majhno, da bi vtaknil vanj komaj dve roki, stisnjeni v pesti.
Nato je nekoliko minut poslušal s pritajenim dihom.
“Petra, Lončina, Radigost!”
Za temi besedami, ki so mu prišle s polzadržanim glasom preko ustnic, je nagnil glavo popolnoma k okencu.
“Petra, Lončina, Radigost!” Zdaj je starec govoril glasneje.
“Zveličajte jih, bogovi, — bogovi — bogovi vsegamogočni — večno živeči —.”
Zdelo se je, da je prišel ta glas iz groba. Zvenel je tako otlo, da bi človeka obšel mraz, in starec, ki se je pritiskal k zidu, se je stresel pri teh besedah/
“Si-li živ, Pribislav?”
“Kdo me kliče?”
“Niklot te kliče. ..”
“Nikot je ujet, razsekan, in njegovo glavo nosijo Nemci do današnjega dne na drogu od gradu do gradu ...”
“Niklot govori s teboj ...”
“In kaj hoče od mene?”
“Še enkrat vstanemo ...”
“Kaj rablji še niso dokončali svojega besovskega dela?” — Pa zakaj vprašam? — Niti tega ne vem, kje sem ... Le to vem, da sem živ v grobu.”
Glas je postajal bolj in bolj hripav; poslednje besede je že samo šepetal.
“Od časa do časa je priletel na okno siv sokol, spuščal notri list za listom, in vsak se je glasil
še
jžaiostneje in žalostneje ... potem je prenehal, — nisem ga videl mnogo let. — V njem je bila Niklotova duša — zdaj že ni — ni...”
“Tu sem jaz sam! — Kaj me ne poznaš po glasu?”
V stolpu je bilo vse tiho; slišati ni bilo'niti šepetanja več.
1 “Ti moraš biti osvobojen — moraš. — če bi.se imelo zgoditi ne vem kaj! — Pribislav!
“In zakaj?”
“Še enkrat se zberemo, posled . .”
(Dalje prihodnjič)
STBOSKi Zi Jfl¥N8
ZQRAVSTVS ¥ IG LETIH VEČJI U 28 HLiJilOV
WASHINGTON, D.C. _ V zadnjih 10 letih se je zdravstvena oskrba milijonov starih, nesposobnih in revnih močno izboljšala na račun javnih sredstev MEDICARE in MEDICAID. Ti javni stroški so v 10 letih porastli od 6 na 32 bilijonov dolarjev.
Sedaj izgleda, da. je okoli 10% tega izdano letno na račun goljufij zdravstvenega.osobja.
Tekom zasliševanja pred senatnim pododborom so preteklo leto priče druga za drugo navajale zlorabe in naravnost goljufije ne le v negovališčih, zdravstvenih laboratorijih, ampak tudi pri nekaterih zdravnikih. Sen. Frank Moss iz Utaha je dejal, da je med okoli 250,000 zdravniki v naši deželi vmešanih v zlorabe in goljufije res le kake 4%, toda ti oškodujejo zvezno blagajno za okoli 300 milijonov dolarjev letno.
Doslej so tem zdravnikom največkrat pogledali skozi prste, ko so vrnili denar, katerega so neopravičeno dobili, sedaj pa se pojavlja zahteva, da “morajo tudi zdravniki kot vsi ostali kršilci zakona v — zapor”! Sen. Moss je dejal, da postaja to nujno, če naj se zlorabe ustavijo.
K O fa EI) A Ik
društvenih prireditev j
APRIL
7.	— Pevska skupina “FANTJE
NA VASI” iz Toronta priredi koncert v cerkveni dvorani na 738 Brown’s Line, Toronto, Začetek ob 7.30 zvečer.	j
8.	— Materinski klub fare sv.
Vida pripravi nedeljsko kosilo od 11.30 dopoldne do 2. popoldne v avditoriju.	j
20.—Igralska skupina Štandrež z Goriškega nastopi v avditoriju pri Sv. Vidu na 6111 Glass
MAJ
5. — Odbor za pomoč postavitve Slovenskega doma in kapele v Parizu priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani sv. Vida v Clevelandu.
13. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO PROSLAVO v farni dvorani. Začetek ob treh popoldne, popolnoma k zidu, kjer je žele-19.—Slovenski društveni dom
Ave>,
21.	— Tabor, DSPB Cleveland,
priredi svoj redni pomladanski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”,
22.	— Slovenski ansambel “Lojze Hlede” z Goriškega gostuje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
22. — Pevski zbor Slovan priredi Pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
28. — Pevski zbor Korotan priredi svoj pomladanski koncert v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”
25. — Pevski zbor PLANINA poda svoj pomladanski koncert ob 4. popoldne v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Avenue, Maple Hts., Ohio.
na Recher Avenue v Euclidu proslavi 60-letnico obstoja i večerjo in plesom. Igral bo Lužarjev orkester.
20.—Slovenski društveni dom na Recher Avenue v Euclidu nadaljuje proslavo 60-letnice obstoja s koncertom in plesom. Igral bo Rodickov orkester. častni gost bo euclidski župan Tony Šuštaršič.
20. — SKD Triglav v Milwau-keeju, Wis., pripravi MATE-I RINSKI DAN v parku Triglav. Začetek ob dveh popoldne.
27. — Otvoritev Slovenske pri stave za letošnjo sezono.
27. — SKD Triglav v Mihvau-keeju, Wis., pripravi Spominski dan v parku. Ob 11. dopoldne sv. maša, kateri sledi spominski program, nato kosilo. 27. — Društvo SPB, Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški Mariji, Providence Heights na Chardon Road, ob 11.30 dopoldne.
JUNIJ
17. — SKD Triglav v Mihvau-keeju, Wis., priredi PIKNIK v parku Triglav. Ob 11. dopoldne sv. maša, nato kosilo in zabava s plesom.
17. — Društvo Tabor SPB, Cie-, veland, pripravi Spominsko proslavo padlim slovenskim domobrancem, četnikom, legionarjem in vsem protikomunističnim borcem pri Spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski prestavi.
30. — Slomškov krožek, Cleveland, organizira vsakoletno romanje v Lemont.
JULIJ
1. — V Lemontu praznovanje
spomina 50-letnice Vseslovenskega katoliškega shoda v Ameriki od 8. do 8. julija 1929. 8. — Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slo venski pristavi.
22. — Misijonska Zveza pripravi MISIJONSKI PIKNIK v parku Triglav v Milwaukeeju. Ob H. sv. maša, nato košilo, igre in zabava.
29. — Slovenska šola fare Marije Vnebovzete ima piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
5.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
11.—Balincarski krožek Slovenske pristave priredi večerjo s plesom na Slovenski pristavi. 19. — ŠPORTNI DAN SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., v parku Triglav. Ob 11. sv. maša, nato kosilo in športne igre.
19.	— Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Coliimvoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
SEPTEMBER
1. in 2. — Baragova dneva v Clevelandu, Ohio.
IG. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo postreglo z obedom v farni dvorani od 11. dopoldne do 2. popoldne.
IG. — Vinska trgatev na Sloven ski pristavi. •
22.	— Folklorna skupina KRES nastopi v Slovens’kem narod-
. nem domu na St. Clair Avenue za 25-letnico svoje ustanovitve.
23.	— Društvo SPB, Cleveland, priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio.
OKTOBER
6.	— Fantje na vasi priredijo koncert v Slovenskem narod-
. nem domu na St. Clair Avenue.
7.	— SKD Triglav v Milwaukeeju, Wis., priredi TRGATEV. Po kosilu zabava in ples.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
2L — Občni zbor
pristave.
27. — Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. NOVEMBER
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert y SND na St.
Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.	|
10. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje j v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob* 5.30 popoldne.
18. — Fare Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival. Odi 2. popoldne do 9. zvečer.
25. — Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER 9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBN9TA
r,-
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do GO. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv-
» SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke itd., nadalje se lahko udele-
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
žite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago St., Joliet, 111. 60431).
ALBIN OREHEK, društvo št. 25, Tel. 481-1481
FRANK ŠEGA, društvo št. 226, Tel. 944-0020
> JOSEPHINE TRUNK, društvo št. 255, Tol. 481-5004
F blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI
HERTE MAJHENKH
QRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 Kast 62 SL 17016 Lake Shore OKd.
131-2680
»31-6300
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	631-123»
Umrla si, toda Tvoja živi med nami -
duša
Slovenske rpvoj- ga]uj0£j.
¥ feSag spomin na naše drage starše
Ernest - Rosina sinovi:
Erni z družino Martin - Cyril Vili z ženo
Mati - sestre in bratje v Evropi P. Pelagij - svak Tom Šuta z ženo
Milwaukee, 28. marca 1979.


V BLAG SPOMIN
OB PETNAJSTI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA ATA IN STAREGA ATA
ALOJZIJ KOSEM
je zatisnil svoje oči 27. marca 1964
Petnajst let je ž.e minulo odkar Ti srce več ne bije, črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije.
Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripelja, ko zembo bomo zapustili, za vedno bomo se združih.
Žalujoči:
FRANČIŠKA - soproga MARJAN an FRANC - sinova ZOFIJA - MARIJA por. Celestina URSULA por. Štepec - hčeri Miro in Ciril - zeta, Mira - snaha Vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
Cleveland, O., 28. marca 1979.
F blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI MOJEGA DOBREGA SOPROGA, OČETA IN TASTA
JOSEPH STRANGAR
je v gospodu zaspal 26. marca 1973.
šest let je že minilo, odkar Te več med nami ni, toda ljubeč spomin na Tebe dragi, ostal bo nam do konca naših dni.
Lahka naj Te zemlja krije, spavaj mirno in sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo.
Žalujoči:
Mary, roj. Žiberna, soproga Hčerka Mary z družino.
Cleveland, Collinwood, 28. marca 3979.
ob 6. obletnici smrti našega ljubljenega očeta
ob '2. obletnici smrti naše ljubljene matere
Frank Homar Sr«
je umrl 25. marca 1973
Nikoli Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili. Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš.
:/:■
Katarina Homar
je umrla 30. marca 1977
Kako smo radi skup prišli pri naši dobri mamici.
Sedaj pa žalostni smo vsi, ker mame več med nami ni.
Žalujoči otroci:
Frank Jr., sin
Mary Blatnik, Josephine Wutchiett, Frances Kajfez, 15 vnukov in vnukinj
Euclid, Ohio, 28. marca 1979.
f
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.
Moj novi naslov: ...
Cleveland, Ohio 4410?
MOJE IME:
Moj stari naslov:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO